71
Naši dopisi.
Iz Ljubljane. — Žganju vojsko, žganju slovo! Letošnji pastirski list knezoškofa ljubljanskega dr. Jakoba Misija izbral si je tako pravi predmet za poduk, svar-jenje in boljšanje deželanov naših, da smo prisiljeni pozornost vseh rodoljubov obračati na vsebino tega lista, in vsakoga pravega prijatla našega ljudstva vabiti, da z vsemi močmi sodeluje, da se doseže blagi namen našega knezoškofa. Pastirski list živo popisuje vse zlo, katero prizadeva človeškemu rodu pijančevanje sploh in izrekoma žganjepivstvo na zdravju, na premoženji, na duhu in telesa, napoveduje vojsko žganje-pivstvu in v ta namen priporoča, da se v vsaki fari snujejo družbe treznosti.
Na delo toraj rojaki, namen vreden je vseh moči najboljših naših ljudoljubov, obvarovati je našega ljudstva morilnega strupa — žganja!
Spominjamo se še živo, kako se je enak boj boril krog leta 1850 v nekaterih krajih s prav dobrem vspehom, omenjamo izrekoma gospodov; pokojnega misijonarja Matej Milharčič-a dalje še živega g. J. Volčiča, in drugih.
Omenjamo dalje tudi koliko si je že pred več leti prizadeval deželni zbor kranjski, da bi s primernem davkom podražil žganje, posrečilo se je to deloma še le pred dvemi leti; bolj vspešno pa bode vojska zoper žganje, ako se v ta namen združijo vsi veljavni krogi človeške družbe, ako vpeljejo visok davek država, dežela, okraji in občine in se od spodaj gori snujejo družbe treznosti, katerem treba redno podajati poduč-
nega gradiva posebno izglednih dogodb, katere pijančevanje kažejo v vsi gnjusobi in britkosti nasledkov.
— Širjenje  nemščine  v  kranjskih  ljudskih  šolali
napravilo je zadnje dni veliko vriša po različnih časnikih. Telegrami, ki so bili citati iz Ljubljane v dunajskih listih trdijo, da je obligaten poduk nemščine razširjen vsled naredbe deželnega šolskega sveta tudi na ljudske trirazrednice. da se ima tedaj na tri in več razrednicah podučevati s tretjem letom počenši na teden vsaj po 6 ali 7 ur.
Poprašovali smo v tej zadevi toda zanesljivega otej vesti še nismo poizvedili. Ne moremo tedaj govoriti o naredbi temveč o sami osebini telegramov.
Člen XIX državnih temeljnih postav izrekoma prepoveduje vsako silo za pouk druzega deželnega jezika, s pravnega stališča nikakor ne more dvomlivo biti, kaj je v nasprotji s tem članom, kaj ne.
Dtilitetno   stališče   more   sicer  narekavati,   da se
7
glede na važnost nemščine dopušča nekoliko izjem od splošnega pravnega načela, in na priliko smemo pri nas priznati, da ni bilo še čuti ugovora, da se na srednjih šolah tudi v slovenskih odelkih polagoma vpeljava nemščina kot obligaten predmet, tako da brez pomenlive škode na poduku druzih predmetov, s končanimi srednjimi šolami te za puste nemščine popolnoma zmožni.
V ljudski šoli dobi to vprašanje vse drugačen obraz. Ljudska šola ima sploh ves drug namen, kot poduče-vanje v ptujih jezikih, tu ima še veliki množini ljudstva podajati ves on splošni poduk, kateroga v življenji sploh potrebujejo, in tukaj po našem prepričanji nikakor ni prostora za obligaten poduk v katerikoli ptuj-ščini. Nam se tedaj tudi iz stališča utilitete ne zdi dopustljivo, da bi se nemščina podučevala tako, kakor trdijo omenjeni telegrami kot obligaten predmet in pa po 6 do 7 ur na teden počenši s tretjim letom. Pomislite je, da se tudi v večrazrednicah ne podučava na teden več, kot pet dni po 4 ure, tedaj po 20 ur; od teh odpalete na kršanski nauk vsaj po 2 uri, koliko pa potem ostaja za vse vstale v ljudski šoli glavne predmete? Kako se hoče po tej poti doseči veliki in za vse narodovo in državno življenje pomenljiv namen ljudske šole?
—  Za zdravstvo ljubljanskega mesta jako ugodno govori zadnji izkaz, to je, izkaz o številu umrlih v 7. tednu tekočega leta. Ta izkaz stavi Ljubljano takoj za Puljem tedaj na drugo, najodličnejše mesto, ako se število v onem tednu umrlih vzame za merilo umrli-vosti celega leta. Naj zadnje mesto pa zavzima potem izkazu naša, bolnikom po pravici priporočana Gorica. Po tem izkazu spadalo bi na celo leto in na 1000 prebivalcev: v Polji 23'4, v Ljubljani 26*6, na Dunaji 30*8, v Gredcu 37*4, v Zadru 38*3, v Trstu 42*0, v Pragi 43.9, v Celovcu 50*8, in v Gorici 51*0 umrlih.
—  Pogorišče ljubljanskega gledališča ograjeno je sedaj, ker poberajo one poškodvane dela zidovja, katero bi moglo   samo  porušiti in  tedaj   nevarno   biti   memo
72
liodečim. Pri delu pomagajo prisiljenci, pa koj prvi dan poškodovala je enega iz med njih opeka z višine padla.
V obče sedaj ni se na nobeno stran odločena pri-hodnjost ljubljanskega gledališča.. Le eno vprašanje je, ki bo kmalu tudi formalno rešeno, da ga na dosedanjem prostoru ne bo nikakor več. Kolikor je starega zidovja še trdnega, pokrilo se bo in čakalo tako svoje prihodne osode.
O zavarovanji se čuje, da so nekateri posestniki lož bili zavarovani posebej še na višje svoto kot poprečno 300 gld., in da nekatere družbe tudi ono zavarovanje izplačajo pa v pogoji, kateri vrednost večjega zavarovanja popolnoma uničavajo. — Posestniki lož v nemškem taboru neso videti še edini, ali bi se poskusili pravdati ali pa se — vdali v Božjo voljo.
— Kmetijsko potovalno predavanje ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v nedeljo 6. t m. popoludne po cerkvenem opravilu v šolskem poslopji na Brezovici.