17 Ciubliont, petek 23. aprila 1937
PoStnlna platana o ooiovtnl 17 £}ubliaal, petek 23. aprila (937 mmm Cena din 1
jinrensKL acin
Ste«. 91
Z Ilustrirano prilogo "Teden v slikah
<•
leto II.
Sloga ali nesporazum med Avstrijo in Italijo?
Benetke, 23. aprila. Včeraj so se v Benetkah začeli razgovori med avstrijskimi in italijanskimi državniki. Zjutraj sta tja prispela avstrijski kancler dr. Schuschnigg z vlakom ter Mussolini z letalom. Sestala sta se pri prihodu vlaka na postaji. Benetke so bile za to priliko slovesno okrašene in eta bila oba državnika deležna velikih manifestacij.
Popoldne ob 5. se je začel triurni razgovor med Scbuschniggom in Mussolinijem v prisotnosti italijanskega zunanjega ministra Ciana ter avstrijskega zun. ministra dr. Schmidta. Pri tem razgovoru je dr. Schuschnigg pojasnil avstrijsko stališče t zunanji politiki.^ Avstrija je trdno odločena, da nadaljuje svojo politiko v okviru obveznosti, ki fib nalaga vsem podpisnicam rimski protokol. To je osnova avstrijske politike. Avstrija se ne name-
rava pridružiti niti italijansko-nemški zvezi, niti kakemu protinemškemu bloku. Zeli prijateljskega sodelovanja z vsemi svojimi sosedami. Rimski protokoli tega sodelovanja ne prepovedujejo, marveč dajejo podpisnicam svobodo, da urede gospodarske in sosedstvene odnošaje z drugimi državami. Dr. Schuschnigg je najbrže zahteval, da Italija prizna, da je vprašanje Habsburžanov avstrijska notranja zadeva. Vendar je italijansko mišljenje lako, da bi bilo zdaj neumestno načenjati to kočljivo vprašanje.
Glede Češkoslovaške se je Avstrija postavila na stališče, da ji zbližanje s ČSR narekujejo njene življenjske koristi in nevarnosti, ki ji groze od Nemčije. Zdi se pa, da je to avstrijsko stališče težko združljivo z italijansko-jugoslovansko pogodbo.
Vsi včerajšnji razgovori so se razvijali pod vtisom pogodbe med Italijo in Jugoslavijo in z ozirom na razmerje med Avstrijo in Nemčijo.
Med prvim razgovorom sta oba državnika pretresla vsa vprašanja evropske nolitike, zlasti pa tista, ki zadevajo Avstrijo in Italijo. Ugotovila sta, da določilom rimskega protokola ne nasprotuje niti italijansko-nemški, ne avstrijsko-nemški, kakor tudi ne italijansko-jugoslovanski sporazum.
Poročilo agencije Stefani pravi, da ni treba od sestanka v Benetkah pričakovati ničesar posebnega ali senzacionalnega.
Snoči je Mussolini priredil večerjo na čast Šchuschniggu. Večerje se je udeležilo 80 oseb in v Canal Grande je bila beneška noč, na veliki ladji pa je vojaška godba priredila koncert tik pod balkonom palače.
Francozi in Angleži napovedujejo oddaljitev Avstrije od Italije
London, 23. aprila, o. Današnji angleški listi pravijo o beneškem sestanku, da Italijo skrbi zbližanje s ČSR. To zbližanje je povzročila italijansko-jugoslovanska pogodba, ki je odbila Avstrijo od Italije, ČSR pa od Jugoslavije. Italijansko stališče do priključitve Avstrije k Nemčiji ni več tako odločno. Čeprav Italija priključitve ne odobrava, vendar se zdi, da računa z neizogibno nujnostjo tega dejstva. Zaradi tega ni dvoma, da je Italija izgubila veliko svojega vpliva v Avstriji, ki ga bo skušala nadomestiti z vplivom v Jugoslaviji ter na Balkanu. Po drugi strani bo Mussolini na sestanku v Benetkah skušal pridobiti Avstrijo za to, da se spoprijatelji z novimi prijatelji Italije. Italija pa bo svoje zbliževalno delo na Balkanu nadaljevala s tem, da bo sklenila prijateljsko pogodbo z Romunijo ter pritisnila na Madjarsko, da se bo odrekla svojim revizionističnim težnjam, ki so naperjene predvsem proti Romuniji.
Pariz, 23. aprila. Pariški listi pišejo z ozirom na avstrijsko-italijanski sestanek v Benetkah, da bo poledica tega sestanka taka, da bo Avstrija v »voji zunanji politiki odslej dosti bolj neodvisna. Ostala bo sicer še Manica rimskega sporazuma, vendar si bo prizadevala za sporazum s svojimi
sosedami, predvsem s ('SR. Za Avstrijo nima rimski sporazum več take koristi, ker ga jo llalija prekršila s tem, da je sklenila pogodbo z Nemčijo. od katere grozi avstrijski neodvisnosti naj-vefja in edina nevarnost. V uradnem poročilu o
sestanku sicer tega ne bo, toda resnica 1)0 kljub temu ostala. Avstrijci so sicer tudi izjavili včeraj v Benetkah, da je sporazum med Avstrijo in OSR nepotreben in brez koristi, vendar se sprašujejo francoski listi, če ni to le uradna fraza. Zbližanje s ČSIt je za Avstrijo edino jamstvo proti nemškim poskusom. »Journal« prinaša razgovor svojega beneškega dopisnika z nekim visokim članom avstrijske delegacije, ki je dopisniku dejal, da se Avstrija ne bo pridružila nobeni idejni zvezi v Evropi.
Zahteve naših gospodarstvenikov z ozirom na Italijo
Zagreb, 23. apr. Včerajšnji *Obzor« piše o trgovskih odnošajih med Italijo in Jugoslavijo naslednje:
Gospodarski krogi z najvefjo nepotrpežlji-vostjo pričakujejo obljubljeno nadaljevanje trgovskih in plačilnih razgovorov z Italijo. Pred tem naj bi vlada imenovala člane za našo delegacijo v mešanem stalnem jugoslovansko-italijanskem trgovskem odboru, ki naj bi služi! izmenjavanju misli med trgovskimi krogi obeh držnv. Pri nedavnem obisku trgovinskega ministra dr. Vrbaniča v
Nacionalistične mine pred vsemi pristanišči?
Rabat, 23. aprila. AA. Havas: Radijska postaja v Tetuanu, ki je last falangistov, je objavila, da je vlada v Burgosu obvestila vse inozemske vlade, da bo že znala nekako položiti mine pred vsa pristanišča, ki so v rokah republikancev.
Saragosa, 23. aprila. AA. Havas: Včeraj so vladne čete nadaljevalo borbo na aragonskem bojišču. Pri Parida de Liano pa so jih nacionalistični oddelki pognali v beg in so vladni miličniki pustili na bojišču 30 mrtvih in 50 ranjenih. Nacionalisti so tudi odbili vse napade pri Teruelu.
General Queipo de Liano je snoči zanikal vladna poročila z južnega bojišča, kjer so nacionalisti odbili hud napad okrog Ovieda. V odseku Escadrila se je protinapad nacionalistov obnesel.
Nacionalistom, ki so obkoljeni v madridskem vseučiliškem naselju se je snoči posrečilo navzlic močnemu nasprotnemu ognju popraviti nekoliko most, čez katerega so prejemali hrano. Ta nedvomno junaški podvig, ki jih je stal mnogo žrtev, pa se jim nikakor ni obnesel, ker se je davi zarana popravljeni most zaradi obstreljevanja s strani vladnega topništva zopet zrušil. Med popravljanjem mostu je padlo 20 vojakov.
Obstreljevanje Madrida
Madrid, 23. aprila. A A. (Havas.) Obstreljevanje Madrida je trajalo včeraj od 5. do 7. Padlo je 40 granat na mestni okraj katedrale San Izidro in na Toledsko ulico. Po prvih eksplozijah so Madridčani, stanujoči v teh okrajih, zapustili svoje domove in se skrili na varno v kleti. Vsega skupaj je 12 ranjencev.
Obstreljevanje prestolnice z uporniškim težkim topništvom se nadaljuje. Število žrtev med prebivalstvom je zelo veliko. Z vojaškega stališča ni bilo nobenih posebnih operacij v raznih odsekih madridskega bojišča. Republikansko topništvo je obstreljevalo vojaške naprave v Toledu.
Madrid, 23. aprila. AA. Havae. Nacionalistično bombardiranje je včeraj zahtevalo 8 smrtnih žrtev. 45 oseb je bilo ranjenih. Vse žrtve so večinoma žene in otroci.
Bo!i na severu
San Sebastlan, 23. aprila. AA. (DNB.) Osemnajst nacionalističnih letal je včeraj napadalo sovražne utrdbe pri Mondragonu. Uničila so sovražno skladišče in štiri topove. Na baskovski fronti so nacionalisti zavzeli višine pred vasjo El Gueta.
Havas: Včeraj so republikanske čete pri Oviedu in v Asturiji poskušale izvesti več napadov, pa so bili odbiti in na bojiščih je obležalo nad 200 republikancev mrtvih, okoli 300 pa je bilo ranjenih. V teh borbah je bilo okoli 8000 republikancev. Jetniki
pravijo, da so njihovi poveljniki na vsak način hoteli s tem napadom zlomiti nacionalistično fronto. Po drugih odsekih ni bilo ničesar novega.
Streli na lačne ženske
San Sebastian, 23. aprila. AA. (DNB.) Na trgu San Juan v Barceloni je velika množica žensk priredila demonstracije. Slišali so se vzkliki: Dol odbori, manj odborov, več kruhaI Ženske so trgale prodajalcem časopisov iz rok anarhistične liste in trgale propagandne letake anarhistične zveze. Nastopiti je morala policija, da je napravila red. Pri tem so našle smrt tri ženske, 17 jih je bilo ranjenih.
Poslanci vozijo iivei
London, 23. aprila. AA. Reuter: Več članov angleškega parlamenta se bo vkrcalo na parniik, ki bo iz Birminghama odpeljal živež v Bilbao. Živež so kupili člani angleških delavskih organizacij. Na parnik ®o vkrcali tudi mnogo potrebščin za bolnišnice. Bivši ministrski predsednik Lloyd George je daroval v ta namen 254 funtov.
Opozorilo zaradi plinov
London, 23. aprila. AA. (Reuter.) Britanska vlada je opozorila valencijsko in Francovo vlado na strahotne posledice uporabe strupenih plinov. To je britanska vlada storila kljub temu, da ni danes še nikakih znamenj, da bi na Španskem kdo uporabljal strupene pline.
Valencijska vlada je na to noto britanske vlade že odgovorila, odgovora Francove vlade pa še ni.
Za mir in blagostanje na Balkanu
Ankara, 27. aprila AA. (DNB) Predsednik vlade Ismet Ineni in zunanji minister Rudži Aras sta s svojega potovanja po Jugoslaviji prispela v Ankaro.
Atene, 23. aprila. Vsi atenski listi poudarjajo pomen izjav, ki jih jc dal predsednik turške vlade Ismet lneni poročevalcem bolgarskih listov. »Katimerini« pravi:	^Balkanske
države so s simpatijami pozdravile sklenitev bolgarsko-jugoslovanskcga pakta in prav tako s simpatijami in odobravanjem sprejemajo vero, ki jo ima Ismet lneni v balkanskem idealu. Vse balkanske držuve so njegovega mnenja glede zboljšanja medbalkanskih odnosov in pričakujejo končno stabiliziranje miru na Balkanu, kar je tako potrebno za blagostanje vseh držav.<
Zagrebu je bilo rečeno, da do nadaljevanja razgovorov z Italijo ne bo tako hitro prišlo, ker je treba prej končati obsežne priprave. Tem pripravam je namenjen trimesečni rok.
Po dosedanjih poročilih naj pogajanja z Italijo določijo obojestranske kontingente za izvoz ter urede plačilni promet. Gospodarski krogi vse močneje ipovdarjajo, da naše gospodarstvo komaj še prenaša težke posledice klirinškega sistema. Zaradi nesorazmerja v vrednosti izvoza iz obeh držav, ki kaže razmerje 2 : 1 v našo korist, bo plačilni zaostanek zaradi klirinških določil do konca leta zrasel na kakih 400,000.000 Din. Dosedanje 6kušnje s temi plačilnimi zaostanki, katerih poravnavo onemogočajo določila o kliringu. so znane: neprestano se podaljšujejo roki za izplačila, tečaji padajo in podobno. To pomeni z ene strani, da naši kmetje kreditirajo industrijsko državo, ki naše pridelke uvaža, z druge strani ipa gospodarstveniki izgubljajo imetje zaradi padanja in dviganja tečajev. Zato gospodarski krogi odločno zahtevajo da preuredimo plačilne sporazume z glavnimi državami, ki prihajajo v poštev za našo izvozno trgovino. To sta predvsem Italija in Nemčija. Gospodarstveniki zahtevajo, da se namesto klirinškega načina uvede plačevanje v devizah ali pa da ministrstvo vsaj plača odgovarjajoče izvozne nagrade. V tem smislu bodo naši gospodarstveniki poslali v Belgrad obširne predloge za gospodarska pogajanja z Italijo, ki se bodo pričela sredi maja.
Vojaški sporazum med Anglijo in Francijo
London, 23. aprila, m. Angleški listi poročajo, da je irancoski minister za narodno obrambo Dala* dier z angleškimi merodajnimi krogi sklenil vojaški sporazum med Francijo in Anglijo. Sinoči je Da-ladier odpotoval iz Londona v Manchester. Opoldne je bil gost pri Edenu. Glede značaja vojaške po-
godbe politični krogi zatrjujejo, da so bile ob tej priliki izvršene nekatere spremembe iz prejšnjega irancosko-nemškega sporazuma o zaščiti nevtralnosti Belgije. Ti novi sporazumi so bili potrebni zaradi novega stališča, ki ga zavzema Belgija ▼ vprašanju garancije.
Boj komunistični propagandi v filmu
Nowyoric, 23. apr. o. Ameriška katoliška organizacija >Kolumbovi vitezic je na svojem letnem kongresu sklenila, da bo začela odločen boj proti komunistični propagandi v filmu. — Predsednik organizacije Walch je na kongresu v svojem govoru dal podatke o tem, kako skuša Kominterna širiti komunistične ideje po Ameriki, predvsem s filmom. Kominterna je ustanovila v Newyorku posebno agencijo za izposojanje filmov, ki prihajajo iz Rusije. Ta agencija stalno pošilja komunistične propagandne filme v 400 ameriških srednjih šol. »Kolumbovi vitezi« so v svoji letošnji delovni program sprejeli sklep, da morajo to propagando onemogočiti. Poklicali so k sodelovanju organizacije bivših bojevnikov, vsa ameriška patriotska društva ter narodni tisk.
Nova ustava za angleški imperij
London, 23. apr. o. »Daily Telegrapb« piše o konferenci angleškega imperija, ki se bo pod Baldvvinovim predsedstvom začela 14. maja v Londonu. List pravi, da bo na tej konferenci govora o novi ustavi angleškega cesarstva, 6 katero naj bi se natančno uredili odnošaji med evropsko Anglijo ter med izvenevropskimi sestavinami angleškega cesarstva, dominioni. Ti ni60 zadovoljni z dosedanjo, tako imenovano westminstersko ustavo, čeprav ta določa, da so dominioni docela enakopravni Angliji. Dalje bodo na tem sestanku razpravljali o odnošajih med angleškim cesarstvom in med Zvezo narodov. Veliko pozornost pa bodo posvetili tudi obrambi imperija ter vprašanju naseljevanja Angležev v angleških kolonijah.
Lansburry obišče Mussolinija
London, 23. aprila. Bivši vodja opozicije Lans-burry se je v.-nil v Dower ter je časnikarjem izjavil, da namerava v kratkem odpotovati tudi v Italijo, kjer se bo sestal z Mussolinijem. Z 'njim se bo raz- j govarjal o istih zadevah kakor s Hitlerjem.
Vesti 23. aprila
Zvišanje delavskih plač bo izvedla italijanska vlada najkasneje do konca meseca maja.
Za korporativno ureditev Argentine in za odločen nastop proti komunizmu je začel organizirano gibanje guverner pokrajine Buenos Aires Fresco. Gibanje uživa vso podporo osrednje argentinske vlade, ki je zadnje čase z drugimi južnoameriškimi državami začela odločno nastopati proti prenapetim levičarskim gibanjem.
Proces zaradi znane rudarske stavke v Pečuhu se je začel včeraj proti 195 rudarjem, ki so obtoženi, da so 70 svojih tovarišev prisilili k sabotaži rudniških naprav.
Proti Judom je nastopil londonski magistrat, ki je, kar pomnijo, prvič kaznoval Jude zaradi nastopov proti fašistom ob neki zadnji fašistovski manifestaciji v Londonu.
Turške državljane preganja francoska uprava v pokrajini Aleksandrette, zaradi česar se je Turčija zopet pritožila na Zvezo narodov in se bo razprava o tem začela v Ženevi danes.
Južnoafriški Nemci so začeli organizirati javen odpor proti angleški upravi, ker jim je vlada prepovedala politične in kulturne organizacije.
General Goring je prišel v Napoli včeraj ob 5 popoldne v spremstvu svoje žene. Danes sta odpotovala na Capri.
Pogodba med Turčijo in Perzijo, ki bo urejala obmejne, carinske, prometne, trgovske in vojaške zveze, bo v kratkem podpisana v Teheranu, kamor dospe turško odposlanstvo pod vodstvom zunanjega ministra Arasa. Pogodba tvori prvi člen k zvezi prednjeazijskih držav: Turčije, Perzije, Afganistana in Iraka.
123 let stara Poljakinja Ana Rub je umrla v vasi Krasni blizu Varšave. Pobrala jo je gripa, ki očitno ne spoštuje starosti.
Predsednik turške vlade Izmet Ineni obišče po kronanju angleškega kralja tudi Pariz, kjer bo imel več važnih političnih razgovorov.
100 ribičev je utonilo zaradi viharja v severnih japonskih vodah. Pogrešajo čez 40 ribiških ladij.
Poljska Stranka narodne sloge bo sprejemala v svoje vrst» samo tiste Poljake, ki so izrazito krščanskega duha. Izmed Judov pa bodo smeli biti člani samo taki, ki so z dejanji dokazali, da se čutijo Poljake.
100 let staro gledališče je uničil ogenj v ne«*
škem mestecu Hagersleben. Škoda znaša-več sto tisoč mark.
Izredno zasedanja poljske zbornice in senata
je sklicano za sredo maja.
Nivo skušnjo za svečanosti ob kronanju angleškega Kralja so imeli včeraj dopoldne v westminstr-ski opatiji. Skušnje se je udeležil canterburijski nadškof in londonski župan.
Proti zasedbi tovarn ob stavkah se je izrazila francoska radikalna socialistična stranka, ker je zasedba protizakonito dejanje.
Avtomobilska cesta med Carigradom in Odri-nom, ki tvori del velike čezevropske ceste, bo asfaltirana do letošnje jeseni.
Pogodbo o dobri sosedščini bosta podpisala Irak in libanonska republika.
Na svatbo vojvode Windsorskega, ki naj bi se
v maju poročil s Simpsonovo, bosta povabljena angleška državnika Lloyd George in Winston Chrur-chill.
Promet v švedskih lukah ovira led, ki se je zaradi dolge in hude zime nabral ob obalah. Parniki morajo pri pristajanju klicati na pomoč lomilce ledu.
Polom na praški borzi, ki je prinesla lastnikom papirjev dve milijardi čeških kron škode, so povzročile baje pomirljive izjave angleških državnikov, da se ni bati vojne. Zaradi strahu pred vojno, v katerem žive češki meščani, so namreč vsi sloji v ČSR začeli nakupovati vrednostne papirje, delnice in obveznice, katerih cena je najprej poskočila, pred dvema dnevoma pa strahovito padla.
Avstrijskega notr. ministra Glaise-Horstenaua je pri povratku na Dunaj čakal nemški poslanik von Papen.
Kazen za papirnate parade avstrijskih narodnih socialistov ob Hitlerjevem rojstnem dnevu, ko so hitlerjeVci preplavili vso Avstrijo s papirnatimi kljukastimi križi, zahtevajo vladni krogi.
Nemški zunanji minister von Neurath bo odpotoval prve dni maja v Rim, kamor ga je povabila italijanska vlada.
Maršal Čankajšek, ki si je pri jesenski Can-»ulijanovi revoluciji poškodoval hrbtenico, je moral zaradi poslabšanja bolezni v bolnišnico.
750.000	funkcijonarjev narodne socialistične stranke je za Hitlerjev god priseglo vodju stranke zvestobo.
Za norega angleškega poslanika v Berlinu je
imenovan nekdanji angleški poslanik v Belgradu Neville Henderson.
1. maj v Avstriji bodo proslavili z velikimi manifestacijami, ki jih priredi domovinska fronta. Pred manifestacijami bo slovesna služba božja v Štefanovi cerkvi.
Za častnega doktorja bratislavskega vseučilišča so imenovali predsednika CSR dr. Beneša, ki je pri izročitvi diplome imel govor o idejnem boju v današnjem svetu.
Belgrad, 23. aprila, m. V torek 27. t. m. bo dopoldne seja ožjega glavnega odbora JRZ.
Peč, 23. aprila, m. V bližini Peči je eksplodirala j stara bomba, ki je raztrgala tri otroka
Nedeljska postava Baska
Belgrad, 23. aprila, m. Jugoslovanska nogometna zveza je obvestila, da bo nedeljsko nogo-
Setno tekmo med BASK-kom in Gradjanskim v elgradu sodil italijanski sodnik Datilo, tekmo med Baskom in Ljubljano v Ljubljani pa Scorconi. Odbor Baska je za to tekmo določil tole postavo: Bjelič (Babič)-Ivkovič Mihajlovič-Klisarič, Vojinovič, Di-metrijevič-Čabrič, Detlinger, Tomaševič, Matias, Sa-rič. Za rezervo je določen Sopšek. Igralce vodita v Ljubljano Milenko Jov.anovič in Fernando Colnaga, Odhod u Belgrada je jutri ob 9 zjutraj.
Mali človek se seli iz Ljubljane
Ljubljana, 23. aprila.
V	aprilu je splošno realitetni trg manj živahen, osobito kar se tiče zemljiških transakcij v mestu. Nastal jq v tein pogledu nekak zastoj. Omeniti moramo, da je edino Zedinjena zavarovalnica posegla v večjo kupčijo. Sedaj ima svoje uradne prostore na Miklošičevi cesti v tako imenovani Pogačnikovi hiši poleg znane Bambergove palače, ki je sedaj last pokojninskega sklada Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo. Od dedičev pok. dr. Maksa Pirca je zavarovalnica kupila hišo v Cigaletovi ulici, to je na vogalu te ulice in Tavčarjeve ulice poleg justične palače. Dala je za hišo, ki je bila zgrajena ena med prvimi na kompleksu okoli sodišča okoli 1. 1906, celotno 2,000.000 dinarjev. Pogodba je bila te dni podpisana. Zavarovalnice sploh skušajo zadnji čas svoj razpoložljiv kapital investirati v razna hipotečna posojila ali pa v zemljišča.
Prav zanimiv pojav pa je opažati v Ljubljani, da se infili ljudje, osobito dobri delavci, selijo iz okoliša velike Ljubljane v bližnja naselja in tam kupujejo primerna zemljišča, da si grade svoja domovja. Stavbna sezona je zlasti oživela okoli Brezovice, na Posavju in drugod. Ob glavnih prometnih žilah ee grade mali delavski domovi. V
zadnjih treh mesecih so prav delavci in drugi nižji sloji nakupili obilo zemljiških parcel in nameravajo še letos zgraditi 6voje hiše. Pri davčni upravi za ljubljansko okolico je bilo januarja prijavljenih 61 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 414 tisoč 645 Din, februarja le 32 za 576.450 Din in marca 89 za 690.731 Din, torej v prvih treh mesecih 182 kupnih pogodb za 1,681.826 Din. V okolici kupujejo mali ljudje manjše parcele v vrednosti od 1000 Din naprej. Edino tvrdka Zalokar je kupila v Dolu večje posestvo, kjer namerava adaptirati posebno tovarno za kvas. Kako živahno zanimanje je za parcele v bližnjih občinah, kaže dejstvo, da je bilo davčni upravi v treh mesecih prijavljenih 10 kupnih pogodb za k. o. Brezovico. — Mnogo parcel je bilo prodanih pod Šmarno goro in v k. o. Št. Vid nad Ljubljano. Za parcele ob bregovih Save vlada med petičnimi Ljubljančani še vedno veliko zanimanje. Tu kupujejo, osobito v k. o Spodnje Pirniče, zemljiške parcele, kjer si potem zgrade ljubljanske rodbine svoje letne hišice. Svet je zato v ceni primerno višji. Na drugi strani pa mnogi kmetje, ki ee nahajajo v denarnih stiskah, odprodajajo svojo zemljo, da skušajo na ta način poravnati zaostale davke in dolgove pri raznih denarnih zavodih.
Za 10 jurjev riskiral življenfe 7 oseb
Maribor, 22. aprila,
V	preiskovalne zapore mariborskega sodišča ®o pripeljali danes posestnika Ivana Robnika z Remšnika. Mož ima na vesti požig svojega lastnega imetja, katerega je požgal, da bi dobil zavarovalnino. Robnik je lastnik, kakor veliko drugih kmetov na Pohorju in Kozjaku, tako zvane kajže, v kateri mu stanuje najemnik, ki mu pomaga pri delih v gozdu in na polju. Taki najemniki se imenujejo »ofri« ter tvorijo pravi proletarijat Dravske doline na ->beh pogorjih ob Dravi. Nekdaj so bili eami posestniki, ki jih je pa sila razmer pognala /. domače grude in sedaj se preživljajo kot ofri.
V	Robnikovi kajži je stanoval kot najemnik Jožef Jelen z ženo in petimi malimi otroci. V noči od 12. na 13. aprila pa je začela nenadoma goreti kajža, v kateri je spal Jelen s svojo družino. Plameni so kočo že povsem zajeli, ko je prebudilo Jelena kokodakanje kokoši, ker je njihov kurtiik gorel. V zadnjem hipu mu je uspelo, da je spravil ženo in otroke na varno. Rešiti pa niso mogli prav ničesar ter so si oteli iz plamenov le golo življenje in sipodnjo obleko, v kateri so spali, dočim jim je bilo vse drugo uničeno. Preiskava je takoj ugotovila, da je bil ogenj namerno podtaknjen. V soseščini se je začelo takoj šušljati, da ni nihče drugi zažgal, kakor lastnik Robnik sam. Orožniki so kmalu zbrali proti Robniku zelo obtežilne dokaze.
Dva junaka noža
Ljubljana, 23. aprila.
Nož neprenehoma poje svojo žalostno pesem. Ljubljanska bolnišnica je danes ponoči sprejela dva poškodovanca, napadena od junakov noža. Prvi je bil davi pripeljan v bolnišnico Ivan Markovič, 23 leten mehanik, stanujoč na Galjevici. Ko 66 : je mirno vračal domov, ga je nekdo napadel in sunil z nožem med pleča. Poškodba je težjega značaja. Drugi ranjenec je davi prišel v bolnišnico iz Zgornje šiške. Mesarski pomočnik Ivan Marolt iz Zgornje šiške je imel nekak spor odnosno prepir z mesarskim pomočnikom Alojzijem Staničem. Ta je prvega napadel in ga začel psovati, češ, da je bil on tisti, ki ga je javil oblasti, da doma skrivaj kolje teleta. Besedni prepir se je razvil žalostno. Stanič je prijel za nož in oplazil Marolta po glavi tako močno, da mu je prebil lobanjo. Marolt se sedaj nahaja na kirurgičnem oddelku splošne bolnišnice. Stanič pa pride pod kazenski paragraf.
Filmi
ki jih velja videti... ali ne videti
»Pred bitko« (Union). To je nekaka epopeja francoske vojne mornarice, njenega junaštva, tovarištva med častništvom in moštvom in vsemu, kar se pri vojaku pokaže velikega, kadar si pridejo navzkpriž srce, dolžnost in Čast. Film se prične z daleč predolgim in medlim plesom na bojni ladji »Alba«, ki dobi še med slovesnostjo nalog, da mora odpluti na lov za neko uporno oklopnpico. Poveljnikova mlada žena je med plesom srečala na krovu častnika, svojo predzakonsko ljubezen, in se boji, da bi ji to srečanje ne vzelo moževe ljubezni. Ko morajo vsi gostje zaradi nenadnega povelja z oklopnice, poveljnikova žena išče častnika, da bi ga prosila, naj možu ne reče kake nepremišljene besede o njej. Pri tem ostane po naključju zaklenjena prav v kabini mladega poročnika. Zena na bojni ladji, in to tedaj, ko pluje oklopnica nad sovražnika 1 Poročnik v6, kake težave'in posledice bi ta, navidez lahkomiselni slučaj, rodil za poveljnika. Ženo je treba skriti, kar se tudi posreči.
V	teh začetnih, na zunaj pogosto neizrazitih prizorih, je povzeto že vse službeno in tovariško ozračje na ladji: spoštovanje do poveljnika brez
fridržkov, drugje spet zgolj službeni odnos zdru-en z osebno mržnjo, ki si daje duška tu in tam, spet drugje omahovanje med dolžnostjo, med spoštovanjem in med lastnim srcem, čisto človeški odnos med moštvom in častniki.
»Alba« v megli s prpavilnimi signalnimi odgovori preslepi uporniška ladja, da se ji preveč približa in odda na njo torpedo. V bitki med obema ladjama gre upornik na dno, potopi se pa tudi »Alba«. Med bitko je mladi častnik, v čigar kabini je skrita poveljnikova žena, ranjen, ranjen je tudi poveljnik, ki noče zapustiti potapljajoče se ladje, kljub pretresljivim pozivom moštva. Mornar Leduc, šaljivec z zvesto in moško dušo, reši nezavestnega poveljnika, ki pa pride pred vojno sodišče, ker se je dal presenetiti od sovražnika in ni prvi streljal. Grozi mu degradacija in kazen, ko je vendar storil vse, da bi rešil ladjo in moštvo ter je uničil uporniško oklopnico. Vse priče, ki bi lahko potrdile, da ga je uporniška ladja slepila 6 tem, da je na signale pravilno odgovarjala, so mrtve. Med njimi tudi mladi poročnik. Edini, ki bi lahko poveljnika rešil, je kapitan Brarnbourg, ki ga pa mrzi in se sklicuje na zdravniško spričevalo, da je pri bitki delno izgubil spomin in pomni samo tisto, kar poveljnika obtežuje. Med občinstvom je poveljnikova žena, ki drhte trpi ob vsej tej napeti rafcpravi in se boji, da bo morala vreči na kocko svoje poštenje in izgubiti moževo ljubezen za to, da reši njegovo čast. — Brarnbourg se ne spominja ničesar; ženo premaga srce, da pove vso svojo kočljivo in glede poštenosti neverjetno zgodbo ter v sugestivnem prizoru premaga Brambuorgovo pozabljenje, tako, da tudi častnik potrdi resnico o signalih. —
Bil je precej zadolžen, nekaj tisoč dinarjev vredno kajžo pa je dal zavarovati kar za 10.000 Din. Razen tega je že večkrat pripovedoval sosedom, da bo prišel kmalu do denarja, katerega mu bo izplačala zavarovalnica. Nazadnje ga je pa še izdala njegova lastna žena, ki je pri zaslišanju izpovedala, da je Robnik ponoči, predno je šel zažgat, vprašal, kaj naj napravi, ali naj kajžo zažge ali ne. Žena mu je odgovorila, naj napravi, kakor hoče, ona noče za celo stvar nič vedeti in noče nositi nobene odgovornosti. Nato je mož odšel iz hiše ter se kmalu vrnil nazaj, nekaj minut po njegovem prihodu pa je že zadonel zunaj klic, da gori. Na podlagi teh dokazov se je Robnik vdal ter je svoje dejanje odkrito priznal.
Protestni zbor ljubljanskih cuckov
Ljubljana, 23. aprila. Velik diriudaj delajo ljubljanski plemeniti, scartljani psi in cucki zaradi povišanja pasje takse. Za snoči so ti uporni psi sklicali celo nekak protestni sestanek. Nekaj dni prej so se ti psi in cucki živahno posvetovali z najučenejšimi pravniki in odvetniki. Doživeli pa so velikansko blamažo, tako da je celo konjač odklonil vsak intervju,' ko ga je drugače pred dnevi blagohotno dala njegova žena staremu gospodu iz Knafljeve ulice, ki se posebno vneto zanima za »pasje pleme«. Pred zborovanjem so nekateri hudomušneži govorili z aranžerji sestanka. Ti so se trkali na prsa, da bodo morali psi vseh vrst zmagati. Pa jim je nekdo nasvetoval takole: sKer vlada za vaš protestni sestanek veliko zanimanje in ker vemo, da bodo vsi lokali tam pri Sokol-birtu nabasani, bodite tako pametni in naročite še radio, da bo vsa Slovenija slišala vaš pasji protest. Naval k Sokol-birtu je bil naravnost strašen Glavni kader zborovalcev so tvorile elegantne ljubljanske dame in damice. Pa so imeli cucki smolo. Policijski komisar je aranžerjem uradno resno javil, da je sestanek v smislu društvenega zakona prepovedan, ker ni bil pravilno policijski upravi prijavljen. Cucki in psički so se nato razšli po mestu. Učeni pravdarji pasjega plemena pa so pozno v noč rešetali vprašanje, ali bi bilo pametno, da gre posebna velika deputacija k vsem višjim oblastem in brani pasje pleme.
Po 5 mesecih najden utopljenec
Hotič, 22. aprila.
V	Savi pri Hotiču so našli pred dnevi utopljenca ko so sekali vrbinje Tičal je v grmovju med koreninami na nasiDU sredi struge. Truplo je že razpadalo; po obleki pa so vendar spoznali 28 letnega Vinka Kladvarja s Katerije pri Moravčah. Fant je utonil lani 14. novembra v Ribčah med prevozom čez Savo, ko je šel domov od dela. Takrat je bila voda izredno velika, zato je bilo vse iskanje brez uspeha. Truplo nesrefnega mladeniča so prenesli v hotiško mrtvašnico, kjer so ga v četrtek dopoldne pokopali.
Priznan dunaiski komorni pevec Alfred Jerger v veliki Jo h. Straussovi opereti
Nesmrtne melodije
v kateri je pokazana poslednja ljubezen velikega glasbenika
Režija: Heinz Paul
V	glavnih vlogah: Marija Pau-tler-Lizzi Holzschuh, Leo Slezak in drugi
Premiera v soboto, 24. t. m. v KINU MATICI
15 let jugoslovansko-češkoslovaske lige
Ljubljana, 23. aprila.
Dne 24. in 25 slavi naša agilna Jugoslovansko-češkoslovaška liga v Ljubljani svojo petnajstletnico. J.-Č. liga v Ljubljani je matica vseh J.-Č. lig v Jugoslaviji, ker je bila skupno z Č.-J. ligo v Pragi prva ustvanovljena. Prepričani smo torej, da bo našlo to pomembno slavje v naši javnosti primeren odziv. Dne 24. zvečer bo v vseh prostorih Trgovskega doma koncert, katerega priredi skupno z ligo njen akademski odsek. Koncertni program je jako pester. Pri koncertu sodeluje orkester konservato-ristov, učenci g. prof. Škerjanca pod taktirko Uroša Prevorška. Orkester zaigra lepo Dvorakovo Serenado. Razen tega sodeluje g. prof. Šivic, ki bo zaigral na klavirju Josefa Suka Opos 12. Nadalje sodeluje priznana koncertna pevka Milena Verbič-Štrukljeva, ki bo zapela pesmi Novaka, ter operni pevec Kolacio, ki bo zapel arije iz Jeleckega in Pikove dame. Po koncertu bo zabava.
V	nedeljo 25. t. m. ob 10 dopoldne bo v posebni dvorani pri Slamiču v II. nadstropju slavnostni občni zbor J.-Č. lige v Ljubljani in Izvršilnega odbora J.-Č. lig dravske banovine, nato pa skupen obed. Prijave za obed sprejema pisarna lige (Knafljeva
Huda slana
Ljubljana, 23. aprila.
Po hudih deževnih dnevih, ko je grozila nevarnost, da nastopijo po raznih krajih velike povodnji, ker so reke in potoki začeli močno naraščati, se je mahoma izvršil vremenski preobrat na boljše. Že včerajšnji dan je bil prav lep in sončen. Po poljih je delo oživelo. Kmetje hite orati njive in saditi krompir, ker je sedaj zadnji čas za to. Davi pa se je v meslu in okolici pojavila izredno huda slana. Mnoge stoječe vode so zamrznile. Zemlja je bila skoroda zamrznjena. Po raznih kulturah je slana napravila znatno škodo, v prvi vrsti na cvetočem drevju. Ponekod je celo posmodila po gredicah solato.
ul. 10, I. nadstr., tel. 31,43). Tega slavja se udeleže delegati vseh lig iz Slovenije in to iz Maribora, Celja, Ptuja, Kranja in Bleda. Nadalje pride tudi zastopnik centerale Č.-J lig iz Prage g. gen. konzul dr. Otokar Beneš, dva delegata lige iz Crikvenice, delegat Saveza J.-Č. lig iz Belgrada, delegat Izvršilnega odbora J.-Č. lig savske banovine in delegat lige iz Zagreba. Pričakovati je pa, da prispejo tudi še drugi delegatje. Upamo, da se bo tudi članstvo lige in njeni prijatelji polnoštevilno udeležili tega slavnostnega občnega zbora.
ff
■ ■
.ker mačeha je tujina!"
Nemci pode naše Hudi čez mejo
Sv. Ana v Slov. goricah, 23. aprila.
Že v predvojnih letih je bila pft nas navada, da so odhajali naši ljudje iskat dela v Avstrijo, kjer so ga v tedanjem času, pa tudi še nekaj časa pozneje tudi lahko dobili. Bili so to povečini mali ljudje, ki so se zadovoljili z delom na polju. Kot pridne delavce so jih na Avstrijskem tudi radi sprejemali ter še nekam za silo plačevali. Saj so Slovenci skromni ljudje, še preveč skromniI No, in ti poljski delavci so ostali v Avstriji do svojih starih let, vsaj precej je takšnih primerov.
V	zadnjih letih pa so avstrijske oblasti začele te slovenske delavce, ki so pustili svoje mlade moči na tujem, in — razumljivo — postali za delo manj zmožni, preganjati, ter jih pošiljati nazaj čez mejo. Če pa jih ne pode čez mejo, jih odpuščajo
Poveljnik reši svojo čast, toda žena, ki ga je rešila, mu je zadala s tem najhujši udarec in mu oddaljila samo sobe. Tragedijo dveh src, ki se je začela o srečnem izidu razprave o časti, reši pismo, ki ga je umirajoči poročnik izročil poveljniku na potapljajoči se oklopnici s prošnjo, naj ga izroči zenski njegovega srca. Poveljnik zdaj ve, komu mora pismo dati. Žena ga preprosi, da pismo prebere in spozna resnico, ki ga reši še v drugič: da ni dvoma o ženini ljubezni do njega.
Nemogoče jo govoriti o filmu brez navedbe te pestre, zunanjo in psihološko razgibane vsebine. Mojstrstvo tega francoskega dela je v igri vseh posameznikov,, ki so kolikor toliko v ospredju. Ko se razvlečeni ples in predolge zgolj zunanje igre naključij nehajo, sol prične človeška drama, polna miselne in čustvene vsebine, kjer se pokaže moč teh francoskih igralcev, bodisi v drobnih prizorih, kratkih nemih slikah ali v grandioznih scenah ob potapljanju »Albe«. Film začne človeka zmagovati tam, kjer neha biti zgolj film in se začne nagibati v neposredno človeško, vsa čustva in vse mišljenje obvladujočo umetnost. Zaslugo za to imajo igralci Victor Francen, Anabella, Signoret, Renoir in še drugi. Kar se tiče tehničnih zunanjosti pri bitki, so ponazorjene skromno, toda prepričevalno in pe razvlečene'v nedogled, kakor smo vajeni pri nemških militarističnih delih. Skratka, zanimivo in resno delo. Filmu je videti, da ga je režiral mojster Ilerbier in da je narejen po literarnem delu mojstra napetih zgodb — akademika Claudera Farrerea.
vsaj iz dosedanje službe ter jih poslavljajo na cesto. Ker mislijo, da se bodo pri nas lažje preživeli, je razumljivo, da sedaj na stara leta prihajajo nazaj v domovino. Tu pa jim je v neštetih primerih usoda še mnogo manj mila. Posebno je bilo to pozimi, ko res ni bilo mogoče nikjer dobili dela in vsaj deloma primernega zaslužka. Bilo je tudi nekaj primerov, da so si takšni ljudje sami vzeli življenje, ker so obupali.
Iz Avstrije se vrne mnogo takšnih naših domačinov, ki zaradi starosti niso več sposobni za delo in tako postajajo samo v breme občinam, ki morajo skrbeti zanje. Morali so se v nekaterih občinah celo povečati občinski proračuni ubožnih skladov. Na račun tega tudi vse občinsko gospodarstvo hira.
S takšnim preganjanjem naših ljudi v Avstriji niso torej prizadeti samo omenjeni izgnanci sami, pač pa tudi naše občinsko gospodarstvo, ker se neprestano veča število občinskih revežev, ki pa svoje usode povečini niso sami krivi in je s svojim pridnim delom — četudi v Avstriji — niso zaslužili.
Na drugi strani pa je potrebno ob tej priliki tudi pripomniti, da je pri nas zaposlenih veliko število avstrijskih delavcev, ki so v številnih primerih boljše plačani kakor Slovenci sami, pa jih zaradi njihove narodnosti nihče pri nas ne preganja in podi čez mejo, čeprav odjedajo lep kos kruha našim ljudem. Čelo to se zgodi, da žive po naših občinah za delo nesposobni tujci ali celo delomrzneži, ki so zapisani med občinske reveže in uživajo vso podporo. Vselej le ni vse prav in primerno!
Zadnji čas je že, da sc odločujoči činitelji zavzamejo za to nadvse pereče vprašanje, ki tare naše obmejne občine. To vprašanje je dvojno: Socialno in narodnostno!
Olajšave za potovanje v Nemčijo
Ljubljana, 23. aprila.
_ »Putnik« nam sporoča, da je centrala državnih železnic za nemški potniški promet izdala brzojavno obvestilo, da se od 13 maja t. 1. vsem ino-zemcem za potovanja v Nemčiji odobrava 60% popusta na nemških železnicah za vožnjo tja in nazaj, ne da bi bil ta popust vezan na pogoj za gotov cm bivanja v Nemčiji. 60% popust je sedaj razširjen tudi na doplačila za brzovlake. Kakor znano, je bil do sedaj ta popust vezan na najmanj sedemdnevno bivanje v Nemčiji. Z ozirom na veliko število razstav in prireditev, ki se vršijo letos v Nemčiji, bo omenjena nova olajšava brezdvonmo ugodji0 vP..Ivai? na P°tniški promet med Jugoslavijo in Nemčijo. Dosedanji predpis, da se morajo pri potovanjih iz Jugoslavije v Nemčijo vozovnice za tja in nazaj nabaviti v ene inod domačih potovalnih birojev, ostane tudi za naprej v veljavi. Vse podrobnejše zadevne iuformacije kakor tudi nabava potovalnih mark po najugodnejših dnevnih tečajih pri »Putniku« v Mariboru, Celju in v Rogaški Slatini.
15 letni fant streljal na očeta
Maribor, 22. aprila.
O neverjetnem dogodku nam poročajo iz Že-rovmcev pri Ljutomeru. V nedeljo zjutraj se je vračal iz Ptuja domov kinooperater in posestnik Franc F. iz Desnjaka, občina Stara cesta. Izstopil je na postaji Žerovinci ter nadaljeval nato pot proti domu, ki ga je vodila skozi hosto. Komaj je vstopil v gozd, že je počil iz bližnjega, kakih 30 korakov oddaljenega gostega grmovja strel in krogla mu je švigniha tik ob ušesu. F. se je po tem strelu podal v beg, ni pa niti v sanjah mislil, da je strožil strel proti njemu njegov lastni sin, i'ma ,'sedai jedva 15 let. Fant je po strelu odšel s karabinko v roki na orožniško postajo ter se sam prijavil. Preiskava je pokazala, da so vzrok fantovega dejanja družinske razmere. Bil je zgolj srečen slučaj, da ni postal fant morilec lastnega očeta.
Objava zavoda za pospe evan e zunan e trgovfne
Belgrod, 23. aprila. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine jc dobil tale poročila: Praga. Ker so cene masla prekoračile najvišjo mejo po carinski noveli iz leta 1933, so zniža uvozna carina na presno maslo. Dosedanja carina, ki je bila v veljavi od 10. novembra 1936, je znašala 630 kron za 100 kg. Nova carina je stopila v veljavo 10. aprila in znaša 420 kron za 100 kg.
Pariz. Na Francosko je do preklica dovoljen uvoz sladkovodnih rib, teže najmanj 350 gr ali več, kakor n. pr. ščuk, postrvi itd., ki so jugoslovanskega porekla. Blagu mora biti dodano potrdilo o poreklu.
Za drugo trimesečje t. 1. je francoska vlada dovolila za uvoz iz Jugoslavije med drugim
10	kvintalov zaklane perutnine, 90 kvintalov jajc, 300 kvintalov sira.
Bukarešta. Zaradi potrebe po sirovinah, zlasti takih, ki se rabijo za oboroževalno industrijo, je Romunija izdala določila o kontin-gentiranju uvoza železa in polfabrikatov h. železa, jekla in električnega jekla.
Zaščita avnih cest na ozemlju mestne občine ljubljanske
Ponovno se opaža, zlasti v inkorporiranih delih mestne občine ljubljanske, da se javne ceste in javna pota uporabljajo za odlaganje raznih vrtnih in hišnih odpadkov, ali pa da se pri oranju obcestnih njiv uničuje vozišče in zatrpavajo jarki.
V smislu »Uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih« so taka in slična dejanja prepovedana in kaznjiva in se bodo v bodoče prijavili vsi prestopki upravi policije.
V izogib vsem neprilikam opozarja mestno poglavarstvo na gornje prestopke, kakor tudi na oranje obcestnih njiv, ki se ne smejo orati v razdalji pod 4 m od zunanje meje cestnega zemljišča v smeri proti cesti, ampak samo vzporedno z njo.
Izza naših meja
Drobne vesti. Iz uradnega lista je razvidno, da so v mesecu januarju spremenili okoli 2000 slovenskih in hrvaških priimkov. Komisije za izpre-minjevanje imen v Trstu, Gorici in v Istri delo nadaljujejo.
Hranilnica in posojilnica v Skednju je bila z dekretom likvidirana.
Straže so ob meji zaradi vedno večjega tihotapstva zelo pomnožene. Zlasti tihotapijo konje in tobak. Zlasti cvete tihotapstvo v Snežniških gozdovih, kjer le težko ujamejo kakega tihotapca. Pred kratkim so ujeli enega in ga vklenjenega peljali v bistriške zapore. Na poti jim je pa ušel in morali so streljati za njim. Ranjenega v glavo so zopet ujeli.
V Trnovem pri Ilirski _Bistrici nameravajo zgraditi nov vodovod, dalje živinsko sejmišče ter zgradbo za okrožno sodišče.
Po zadnji statistiki v marcu padlih v Abe-siniji ni nobenega Slovenca. V marcu je umrlo od spopadov, nesreč in bolezni 79 delavcev, domačih vojakov pa do sedaj vseh skupaj 2854. Med njimi pet Slovencev.
V Dutovljah na^Krasu_ je prišel pregledovat zvezni inšpektor Uraške fašistične cone cav. Tullio Campana. Njegov prihod je bil v zvezi z dograditvijo novega fašističnega doma, ki je bil blagoslovljen 21. aprila, z vsemi fašističnimi slovesnostmi.
V Gorico se je vrnila iz Vzhodne Afrike ena baterija vojakov. Na kolodvoru jim je bil prirejen svečan sprejem. Spadala je k znani diviziji alpiu-cev »Pusteria«, ki se je v bojih zelo proslavila in bila deležna posebne Mussolinijeve pozornosti, pred katerim je ob vrnitvi skozi Rim, tudi de-filirala.
Na Sv. Gori so v nedeljo svečano pričeli saditi borovce. Gozd bo nosil ime »Gozd imperija«. Zasadili so 15 ha zemlje s 60.000 drevesci. V Bazovici pa 6 ha zemlje z 20.000 drevesci. V vsej Italiji pa v enem duevu na okoli 2500 ha zemlje okrog 10 milijonov drevesc.
T a jnosti pariškega podzemlja
velenapeto filmsko delo po znanem romanu Eugčna Sue’a, v režiji Felixa
Gaugera. Glasba Georga Aurie. V glavnih vlogah: Conslant Remy, Lucien . . r|
Barroux, Madeleine Overay. — Premiera lega filma bo v soboto V KlilII SlOga
Kulturni koledar
Peter Da?nke
23. aprila 1797 se je rodil pri Sv. Petru pri Radgoni filolog in nabožen pisatelj Peter Dajnko. Gimnazijo je dovršil v Mariboru, teologijo pa v Gradcu. Kaplanoval je po raznih krajih in bil nazadnje župnik pri Veliki Nedelji. Za slovenski jezik se jo začel že zgodaj zanimati. Štajerske Slovence je delil na tri dialektične skupine. Iz tega se mu je tudi rodila ideja potrebe o treh slovenskih literarnih jezikih: kranjskega, koroškega in vzhodnoštajerskega, kamor se je tudi on prišteval. Njegov literarni program je bil: oskrbeti Slovence med Muro in Dravo z najpotrebnejšimi knjigami v njihovem narečju. Tako je izdal: Knjigo pobožnosti 1817, Pesem pri Veliki Maši itd. Leta 1823. je izšla njegova slovenska slovnica: Lehrbuch der Windischen Sprache, v kateri je »rvič predložil svojo pravopisno reformo (dajnči-:a). Za svoj pravopis je bil prepričan, da ga bodo sprejeli vsi Slovenci, če ne celo vsi Slovani. Da
ii	se novi pravopis uveljavil, je pridobil zanj vla-lo, obenem pa začel izdajati knjige v novem Jravopisu: Abecedna knjižica za deželne šole 1831, Kmet Izidor 1824, Sveti križni pot 1829 itd. j
V	tem času je zbiral tudi narodne pesmi in so j otil dela za latinsko-nemško-slovenski slovar, ki ja je dokončal že 1. 1832. Rokopis se je izgubil. Kakor so v začetku slavisti sprejeli nov pravopis j 5 simpatijo, je vendar kmalu prišla reakcija. Proti i ajemu je prvi nastopil Metelko. Definitivni uda- i rec pa mu je prizadel odlok štajerskega guber- j oija 1. 1838.
Svetovna razstava v Parizu I Od tu in tam
Predavanje Jeana Bourgoina o umetnosti in tehniki na razstavi
Ljubljana, 23. aprila.
Včeraj je prispel v Ljubljano iz Belgrada gosp.
Jean Bougoin, glavni tajnik odbora za pariško razstavo v Jugoslaviji, direktor lista »Echo de Bel-grade« in delegat društva prijateljev Jugoslavije v Franciji, katerega predsednik je maršal Franchet d'Esperay, ki je lani sam obiskal Jugoslavijo.
Predavanje ie bilo namenjeno tistim, ki so se odločili obiskati svetovno razstavo in takšne, ki se zanjo zanimajo. To se je g. predavatelju, ki je predaval v francoščini, v polni meri posrečilo. Poleg lepega števila dijaštva se je predavanja udeležilo tud' več odličnikov, med njimi prosvetni šef dr. Sušnik, general Popadič, načelnik vojaškega oddelka polk. Nedeljkovič, za mestno občino dr. Brilej, navzoča sta bila tudi konzula gg. Remerand in dr. Dular.
Pariška razstava bo pokazala vse, kar si je mogel človek dosedaj ustvariti. Končni cilj razstave pa je, ljudstvu z vso prepričevalnostjo dokazati, da ni več nasprotij med tehniko in umetnostjo, predvsem pa ne med umetno obrtjo in umetnostjo. Letošnja svetovna razstava, ki se bo prav za prav imenovala »Umetnost in tehnika v sodobnem živ-
Liubljana danes
Koledar
Danes, petek, 23. aprila: Vojteh.
Sobota, 24. aprila: Fidelis.
Nočno službo imajo lekarno: dr. Kmet, Tyr-aova cesta 41; mr. Tmkoezy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustai. Selenburgova ulica 7.
Drama: Zaprto.
Opera: Ero z onega sveta. Dijaška predstava. Kino Union: Pred bitko.
Kino Sloga: Kraljestvo smeha.
Kino Matica: Robin Hood El Dorada.
	1	rra
		
Veliko filmsko delo ls mornarlSuega llv-IJeola po poznanem romanu m a ude Farrere-a
Pred bitko
Vtctor Francen	Annabella
Režija M. L. Hertoler-a Glasba Jean i*enolr
TEL.
27-30
SLOGA
Danes posiednlič! Vesela opereta
Kraljestvo smeha
Oliver Uardj
M Stan Laurel
TEI.
21-24
MATICA
Danea posledntlč'
Film pustoiovnib podvigov legendarnega
RODIN HOOD EL DORADA
Vnarner oanter	Ann	Loring
CPAjicULame oč:	21.1SW
Prihodnja številka »Tedna v slikah«, ki bo
izšla v soboto, prinaša med drugimi domačimi in tujimi zanimivostmi eliike s priprav za svetovno razstavo v Parizu, nadalje zanimive posnetke z zemeljskega plazu v Podkraju nad Zagorjem in slike s povodnji v Planini.
Premiera J a n k o v ž o v o najnovejše operete »Lojzka« bo v soboto, dne 1. maja. Pri tej predstavi praznuje g. L. Drenovec svoj umetniški jubilej. — Vstopnice so v predprodaji pri operni blagajni.
Danes zvečer ob 20 nastopi v mali filharmonični dvorani znameniti francoski pianist Gilles Giulbert. Na sporedu ima dela skladateljev Ra-meau, Brahms, Liszt, Debussy, Albeniz in Mu-sorgski. Pianist Gille Giulbert je umetnik svetovnega sloveea in obisk njegovega koncerta najtopleje priporočamo vsem, ki se zanimajo za klavirsko igro. Predprodaja vstopnic v knjigarni Gl. Matice in od pol 8 dalje v veži filhurmouičnega poslopja.
Slavni poljski skladatelj Karel Szymanovski bo živel večno s svojimi velikimi deli, ki jih je zapustil svojemu narodu in vsemu kulturnemu svetu. Nekaj njegovih samospevov in klavirskih točk bomo slišali na intimnem koncertu v petek, danes zvečer, v maii filharmonični dvorani. Izvajata jih mezzosopranistka Milena Verbičeva in pianist Palev Sivic.
Objava. V smislu § 5 in _cl. o uredbe o pobiranju prirastkarir.e v mestni občini ljubljanski (Sl. i.938-98 ex 1934) se določa mnogokratnik za izračun te davščine va drugo polovico meseca decembra in za mesec januar, februar ter marec na 10.
»Vzgojni pomen domače in tujo kulture« je
naslov predavanju, ki ga priredi Pedagoško društvo v Ljubljani v ponedeljek, dne 26. t. ni. ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi v Ljubljani. Predava dr. Vinko Brumen. Iskreno vabljeni!
Petletka naraščaja Rdečega križa bo končana leta 1941. Da pa bo njen uspeh popolnejši, morete pripomoči tudi Vi, če se v nedeljo udeležite akademije, ki jo bodo priredili mladi križarji ljubljanskih šol v veliki filharmonični dvorani. Začetek ob pol 11 dopoldne.
Opozarjamo na jutrišnji radio-prenos iz *a* voda za slepo deco v Kočevju, ki bo ob 17.30 zvečer. Gojenci bodo med drugim programom izvajali tudi zelo zanimivo zvočno igro.
Uubiiansko gledališče
ljenju«, bo sinteza vsega doseženega napredka na vseh poljih umetnosti in znanosti. Zato pa razstava ne bo zanimiva samo za umetnika in znanstvenika, ampak bo na njej našel veliko koristnega in poučnega vsak trgovec, industrijec, poljedelec in obrtnik.
Za vsakega v največji meri!
14 razstavnih skupin, katerim pripada še 75 razredov, je tako razdeljenih med seboj, da vsaj približno odgovarjajo razdelitvi človeške delavnosti. Tudi naša država je na tej razstavi postavila lep, vendar ne prevelik paviljon, v katerem bo razstavljeno vse, kar je pri nas svojstvenega.
Središče razstave je seveda Pariz, okolica Eif- j felovega stolpa, pa vse do trga Concordie in griča Trocadero po reki Seini, ki bo igrala važno vlogo za časa razstave. Na njej bodo vsakovrstna tekmo-vnja in umetni ognji.
Nadalje je g. predavatelj še poudaril, kakšna bo letos predvsem dekoracija. Pri mladi generaciji se sedaj kaže posebno smisel za dekoracijo in sicer v I notranjščini, kar bo posebno privlačno za ženske, ki goje te vrste žensko obrt. V Parizu na svetovni ] razstavi se bo sešla od vsepovsod umetnost stavbe, slike, umne živinoreje in cvetličarstva ter stvarstva vseh vrst.
Na koncu ie g. predavatelj še povabil, naj bi ■ bil odziv Jugoslovanov kar največji, da se bodo na j ta način še poglobili stiki, ki nas vežejo s francoskim narodom. Ii koncu je predavatelj pokazal še kratek film, ki je prikazal dela na razstavi za vsak mesec posebej.
Navzoči so predavatelja nagradili s toplim ploskanjem za tako lepo, zanimivo, predvsem pa poučno predavanje.
Umrje naj v obcestnem jarku
Št. Jernej, .22. aprila.
Čudna zgodba, ki bi ji težko prisodili resničnost, še manj to. da se je zgodila med Slovenci. In vendar je resnično oboje.
Pred nekaj dnevi je potoval po deželi s svojim avtomobilom in trgovsko robo trgovski^ potnik. V obcestnem jarku je opazil negibno ležečega človeka, pa si je mislil: Človek je in ne žival, in pomoči mu je treba, če je v sili, če pa je morda samo pijan, ga bom pu6til naj se na hladnem zraku sam iztrezni. Voz zapelje k njemu in ga prične tresli in premetavati. Kmalu se je prepričal, da revež ni pijan, le moči so ga zapustile sredi ceste, pa se je zgrudil kar na mokra in mrzla tla, da se mu zopet zbere kaj moči, ali pa da počaka svojega konca, če mu je za smrt. Potnik premišlja, kaj naj stori z umirajočim starčkom sredi samotna ceste, pa ga stlači končno v svoj voz med robo, obrne avto in odpelje onemoglega v najbližjo javno bolnišnico. Z zadovoljstvom si je mislil, da je storil dobro delo in da bo brez dvoma slišal v domu trpečih skromno besedico priznanja. Saj jo je še sv. pismo dalo usmiljenemu Samarijanu. Pred bolnišnico se je sprehajal dežurni zdravnik. Pove mu zgodbo in ga prosi, da zlože v obcestnem jarku pobrano breme. Zdravnik ga čudno pogleda in vpraša: »ln kdo bo zanj
Kamnik
DRAMA
Začetek ot> o s m i b
Petek 23 aprila: Zaprto.
Sobota, 24. aprila: »Med štirimi stenami Ued B. OPERA
Začetek ob oetnib
Petek. 23. aprila ob 15: »Ero z onega sveta« Di-jaška predstava. — Globoko znižano cene od 15 din navzdol.
Sobota, 24 aprila: »Plamene. Red A.
Za red B bodo igrali v soboto Brnčičevo dramo: Med Štirimi stenami. Delo mladega dramatika
plačal?« Potnik mu skuša ugovarjati, češ naj | sprejmejo reveža vsaj za nekaj dni, pa si bo ob ' dobri hrani in v topli postelji morda toliko opo-mogel, da bo zopet lahko zgrabil za beraško palico. Morda pa se ga usmili smrt in se bo vprašanje I tako samo po sebi rešilo. Zdravnik ga zopet vpraša nejevoljno: »Hočete mar vi zanj plačati?« in ko ne dobi odgovora se obrne in nadaljuje svoj sprehod. Potnik je bil kar presenečen in je ugibal in premišljeval, kaj mu je storiti. Revežu vendar ne bi bilo nič pomagano, če bi ga vozil od trgovine j do trgovine, ker tega tudi ne sme. Ali pa ga naj mar izloži zopet v jarek, kjer ga je pobral ter se opraviči, da ga je nadlegoval. Nazadnje ga izvleče iz voza, ga posadi na prag bolnišnice ter se v nadi, da se bo brez dvoma našel bolj usmiljen človek, kakor je bil oni prvj. odpelje dalje po službenih opravkih. Svojo krščansko dolžnost je izpolnil. Za konec te zgodbe ne vemo, kakor tudi samarijan-potnik ne. — Cankar je nekje zapisal, da je v vsakem človeku nekaj človeka, mi pa bi še pričakovali največ človeka v človeku, ki si je I izvolil za življenjski poklic lajšati gorje najbed-nejšlm med bednimi; to pa vsaj takrat, kadar ne vrše tega posla v breme svojega žepa, ampak v | breme celega naroda, čigar člani so tudi njim za- J upani trpini in pa kadar jim je to plačana služba.
Šport
Kamnik, 22. aprila 1937.
V	torek je objavil »Slovenec« konjsko tatvino, katero so izvršili cigani Hudoroviči iz Kočevja in ukradli kmetom štiri konje v ©kupni vrednosti
15.000	Din. Tatvina je bila izvršena v vasi Grča-rica pri Ribnici v noči od 15. na 16. aprila.
Takoj so jo cigani pomaknili v bolj oddaljeni kraj z namenom, da konje prodajo ali zamenjajo. Pojavili so se tudi v Komendski Dobravi in Podborštu. Vodiški orožniki so takoj obvestili kamniško orožniško postajo, ki je poslala taikoj štiri orožnike v pomoč, da dobe cigansko nadležno tolpo. Istočasno pa je tudi Cerkljansko orož-ništvo organiziralo lov na cigane z druge strani. Vse kaže, da eo morali imeti cigani kakšnega pajdaši v bližini, ki jih je pravočasno opozoril, da jih orožništvo zasleduje. Nadaljevali so svojo pot proti Tunjicam. Orožnikom pa so. se pridružili razjarjeni kmetje, nekateri oboroženi 6 sekirami. Iz Tunjic so nadaljevali pot proti Šenturški gori. Ves dan so vztrajali orožniki kljub velikemu naporu in deževju, vendar pa jih to ni zadrževalo. Šli so dalje za sledovi.Ze v mraku so opazili v gozdovih pod Šenturško goro, da tam tabore cigani s konji. Z vso previdnostjo so se hoteli zasledovalci približati ciganski tolpi, vendar pa 60 jih cigani opazili ter zbežali. Pustili so konje, sami pa 60 drveli naprej proti planinam. Pot eo ubrali proti Grintavcu in je upati, da jih tam polove, ker zaradi velikega snega, ki je zadnji čas zapadel v j planinah, ne bodo mogli naprej.
To junaštvo in požrtvovalnost orožnikov zasluži zahvalo že zato, ker so rešili uboge kmete, ki imajo upravičen strah pred nasilnimi cigani. Obenem naj bo pa to vsem v opozorilo, da ne bodo nasedali takim prekupčevalcem konj.
Materinska proslava šolarjev v Mekinjah. Pod vodstvom agilnega šolskega upravitelja v Mekinjah, priredi šolska mladina v nedeljo ob 4 popoldne v Mekinjski dvorani lepo mladinsko prireditev »Na čast našim mamica m«. Poleg lepe tridejanske mladinske igrice »Desetnik in sirota«, ki je vezana s petjem in rajanjem, so na programu tudi deklamacije. — Pričakuje 6e, da bo občinstvo dvorano napolnilo.
je vzbudilo upravičeno pozornost ter razkriva gnilo meščansko rodbinsko življenje, vzroke in posledice, ki priveldejo do katastrofe. V glavni vlogi g. Skrbinšek.
Prihodnja premiera v drami bo AndersonSslal-lingsova igra »Rivala«, ki so jo igrali na neštetih inozemskih odrih in ki je žela senzacionalne uspehe. V glavni vlogi poročnika Flagga bo proslavil g. Ivan Levar svoj 25-letni jubilej gledališkega udejstvovanja. Delo pripravlja ing. Stupica.
Mariborsko gledališče
Petek, 23. aprila: Zaprto.
Sobota, 24. aprila: ob 20: »Dolarska princesa«. — Premiera.
Nedelja, 25. aprila: ob 15: »Punčke žive«. Otroška predstava. — Ob 20: »Dr.«. Znižane cene.
Iz mariborskega gledališča. »Bela b o 1 e -z e n«, to najmočnejšo, učinkovito Čapkovo dramo, ki je doživela letos v Pragi in Brnu naravnost triumfalne uspehe in prav tako tudi pred dnevi v zagrebškem gledališču pri publiki ter pri kritiki veliko zmago, bo vprizorilo v maju mariborsko narodno gledališče v režiji Petra Malca. Stvar, ki zahteva ogromnih dimenzij tako v režijskem, igralskem in eceničnem oziru bo za naše gledališče kakor za režiserja Malca velika naloga in preizkušnja. Vsekakor se obeta s to premiero eden najinteresantnejših večerov v letošnji gledališki sezoni mariborskega gledališča. — Prva dramska novost za opereto »Dolarska princesa« bo Krai-gehrjeva »Školjka« v režiji Jožefa Koviča.
za ogrago
Nov rekord.
Zadnji tekmi med škotsko in Anglijo, ki .je kot je znano končala z zmago Škotov v razmerju 8:1, smatrajo Angleži kot poseben svetovni rekord. Tekmi je namreč prisostvovalo po prodanih kartah nad 150.000 ljudi, kar pomeni dosedaj največje število, ki je bilo registrirano. Dosedanji rekord je znašal 136.000 in je bil postavljen ob isti tekmi leta 1983 v Glasgovvu. Poleg tega oficielnega rekorda pa omenjajo Angleži še neoficijelen rekord glede obiska. Ko je bila 1. 1923 finalna pokalna nogometna tekma v novo otvorjenem Wcmbley stadionu je bil naval tako velik, da občinstvo ni •moglo dobiti več,prostora. Ker pn vsa masa ni hotela ostali zunaj, je vlomila stadionska vrata in vdrla na igrišče. Število občinstva je bilo tedaj cenjeno na najmanj 200.000 ljudi Sicer pa pomeni srečanje Anglije in Škotske v nogometu za Angleže poseben športni dogodek, ki je vedno senzacija prvega reda. Tej tekmi je že leta 1912 prisostvovalo 127.000 ljudi.
Prav to poslednje srečanje pa je dalo Škotom veliko pobudo, da bodo uresničili svoj načrt in da bodo dosedanji 'stadion v Glasgovvu, ki je imel prostora »samo« za 150000 ljudi povečali, da bo ] mogel sprejeti še 20.000 ljudi. Če bodo Škoti svoj načrt izvedli, bo to največja športna arena na evropskem kontinentu.
\Vembleyska igrišča, kjer se običajno vršijo1 angleška pokalna prvenstva, pa je razmeroma majhen. Oficijelnih prostorov je namreč samo 03.000, dočim sodijo največji obisk pri teh tekmah na 120.000
Taki rekordi drugod.
Nogomet je ravno oni šport, ki privleče na igrišča največje množice. Ko je bilo 1. 1930 svetovno nogometno prvenstvo v Montevideu je za- j ključni tekmi med Urugvajem in Argentinijo prisostvovalo tudi nad 100.000 gledalcev, ki so pa po svojem izredno divjem temperamentu zavijali mnogo bolj kot pa drugod, kjer jih ie bilo več. Slične številke pri obisku nogometnih tekem pozna tudi Kitajska. V Evropi pa je obisk nogometne tekme zadnjikrat beležil mejo 100.000 pri finalni tekjn' med Anvstrijo in Italijo v Berlinu pri olimpijskih igrah.
Pri boksanju.
Boks je zadeva ljudi onkraj luže. Največje število Amerikancev sta pritegnila dosedaj v areno svetovna champijona Bempsey in Tunney. V celem sta se oba boksarja srečala dvakrat. Pri prvem srečanju v letu 1926 v Filadelfiji je gledalo ta math 125 000 ljudi! Leto kasneje v Chikagu pa 145.000. To jo dosedaj največja številka.
Rekord uad rekordi.
Največje število gledalcev pa ima brez dvoma vsakoletna tekmr, osmercev Oksfordske in Can* I bridjo univerze. Potek te veslaške konkurence, ki bo kmalu obhajala že svoj stoti jubilej, zasleduje vsako leto okoli 1 milijon gledalcev, ki se razvrsto j na obeh straneh Theinse.
V nedeljo Bask : Ljubljana!
V nedeljo, dne 25. aprila se nudi SK Ljubljani I prva prilika, da se izvleče iz bednega položaja v kotu pod ligaškimi stopnicami. V goste ji prihaja moštvo belgrajskega Baska. Z zmago nad Baskom bi smela Ljubljana upati, da jo ne bodo »deloži-ralk v podzvezni razgled. Bask pa bo trd nasprotnik, tako, da se obeta zanimiva borba. Tekma se ] vrši ob vsakem vremenu in sicer ob 15.30 na igrišču nasproti Stadiona.
V	savski banovini je vsega 1867 ljudskih šol.
Od teh jih j° bilo lani zgrajenih 28 iz dotacij banovine. Vseh šoloobveznih otrok je bilo 284.676, vendar pa jih preko 12.000 sploh ni obiskovalo nobene šole. Le nekaj krajev je takih, kjer vsi šoloobvezni otroci obiskujejo šolo. V drugih manj, v okraju Gračac pa jih kar 26% ostaja doma. V osmih okrajih pa jih ostane doma od 10—19%.
Predstavniki lesne industrije v Bosni se branijo dati delavcem take mezde, kakor jih določa uredba o minimalnih mezdah. Njihov zastopnik je predlagal za delavce iznad 18 let l.80 din na uro, za delavce izpod 18 let pa le 65% te osnovne mezde. Utemeljuje pa ta predlog s tem, da zavisi napredek vrba-ske banovine od razvoja lesne industrije in je treba zaradi tega lesno industrijo v vsakem pogledu zaščititi. Seveda so se delavski zastopniki uprli predlogu, ki jim odreja tako-mizerne mezde, skoraj nič večje, kakor pa so jih imeli dosedaj. Obrazložili so svoje stališče tudi s tem, da morajo delavci v vseh bosanskih tovarnah delati v nevzdržnih higijenskih razmerah. Zaradi tega se bodo obrnili na pomoč tudi na bana.
Prvak zagrebških igralcev Dragutin Freuden-
reich, ki je bil skoraj petdeset let aktiven član gledališča, je včeraj umrl v starosti 75 let.
Vremenski preobrati zadnjih dni so povzročili, da je sneg zapadel na visoko tudi v dalmatinskih gorah in bosanskih planinah. Posledica je bil mraz v Primorju, zlasti v Splitu. Nekaj redkega za konec aprila
Nenavadna nesreča se je zgodila pri kopanju studenca v Doliču v Prekmurju. Starec Janko Bakan je bil specialist za kopanje studencev. Ko je te dni kopal novega, mu je, kakor vedno, pri delu pomagal njegov zet Anton. Toda zastopnosti med njima ni bilo, ker je starec svojega zeta vedno izkoriščal in strahoval. Pri delu sta se ponovno sprla. Nazadnje sta začela tako glasno vpiti, da so prihiteli ljudje in ju gledali. Starec je iz pet metrov globokega studenca tulil na zeta. Ta je pa ves divji skakal okrog jame, da je nazadnje iz neprevidnosti ali nalašč sprožil kup zemlje. Z zemljo vred pa se je zvalil tudi sam na starca v jami.. Starec je bil takoj mrtev, zet se je pa tako težko poškodoval, da najbrž ne bo ostal živ.
Iz stare mržnje in sovraštva je kmet Iličič zaklal soseda Parakiča iz okolice Požege. Staro sovraštvo je že večkrat prekipelo in sta se obadva že nekajkrati bolj krvavo pogledala. Pozimi sta se bila srečala in tako udarila, da je moral Parakič s težjimi poškodbami v domačo oskrbo. Na maščevanje je seveda komaj čakal. Prilika za to se mu je ponudila že januarja, ko je prišel v gostilno in našel tam Iličiča. Brez besed ali prepira je Perakič potegnil nož in obdelal Iličiča tako, da je ostal na mestu rajrtev. Na sodniji so mu odmerili zaradi tega sedem let težke ječe.
Kdo bo dobil plemenskega bika, so glasovali kmetje v Zastinjah pri Karlovcu. Občinska uprava v Karlovcu je namreč kupila nekaj plemenskih bikov, ki jih je namenila okoliškim vasem za po-plemenitev živine. Gospodarska sloga iz Zastinj je takoj poslala občini prošnjo, naj bika izroči v rejo kmetu Šegviču. Takoj pa se je oglasil še dnig,, kandidat. Občina pa se je znala vsaki zameri izdgR' niti s tem, da je odredila glasovanje. Skoraj vsi kmetie so glasovali za Šegviča, le trije za drugega kandidata, ki pa ni bil član Gospodarske sloge.
Jugoslavija in Madjarska se bosta udarili danes popoldne v Zagrebu v tenisu. Za Jugoslavijo bodo igrali Zagrebčani Punčec, Pallada, Kukuljevič ter Belgrajčan Radovanovič. Madjari pa imajo pet igralcev, namreč Dallosa, Gaborija, Szigetija, Petheja in Ferenczyja.
Preiskava o umoru akademika Krste Ljubičiča,
ki je padel pod noži ob nedavnem spopadu komunistov in frankovcev na zagrebški univerzi, je zaključila zagrebška policija. Deset akademikov, ki so bili pri tem soudeležni, je že izročila sodišču-Morilec je akademik Franjo Nevestic, ostali pa so obtoženi, da so pri spopadu in pripravah za krvav obračun sodelovali. Le enega policija še ni prijela, namreč Grgo Ereša.
Na zapor in denarno kazen je bil pred banja-luškim sodiščem obsojen poslanski kandidat na listi Svetislava Hodjere, ker je ponaredil akt orožniške komande. Kandidat Milan Kabalič, ki je upokojen orožniški kapetan, se je hotel na vsak način izogniti oviram, ki jih je Jevtičev režim delal vsem opozi-cionalcem. Šel je in ponaredil priporočilo orožniške kpmande, s katerim se orožnikom naroča, da ga pri agitaciji ne ovirajo. Kabaliču je šlo nekaj časa po sreči, dokler se ni našel orožnik, ki se je šel na komando pozanimat o resničnosti priporočila. Ko so pa tam dejali, da o njem nič ne vedo, je moral Kabalič zaradi ponarejanja uradne listine pred sodišče. Tam so mu naložili 15 dni zapora in 600 din denarne kazni.
Okrog Karlovca se klati razbojniška tolpa, ki
je zelo dobro organizirana. Kljub temu, da je dosedaj izvršila že več ropov in napadov na ljudi, oblasti niso mogle izslediti niti enega člana. Razbojniki napadajo običajno kmete, ki se vračajo s sejmov z izkupičkom za prodano živino. Lotevajo pa se tudi večjih trgovin in trgovcev, o katerih se govori, da imajo denar. Pri napadih so vsi maskirani. Preiskava je dognala le toliko, da se skrivajo v gostih gozdovih, ki se razprostirajo daleč naokoli, zaupniki
Naročajte Slovenski dom!
v vaseh pa jih o vsem podrobno obveščajo. To sklepajo iz dejstva, da roparji še niso napadli človeka, ki bi ne imel denarja, dalje pa napadajo tudi na več krajih istočasno.
Kar osem in pol leta so na sodišču v Petrinji prisodili goljufu in lahkoživcu, ki je premamil veliko število ljudi. Nikola Šuštič se jc predstavljal ljudem kot tajnik ministra za gradbe dr. Kožula in jim obljubljal razne službe in drugo. Ljudje so mu šli na led in mu za razna posredovanja dajali večje denarje. Petdeset ljudi je prijavilo goljufijo, vendar je več kot gotovo, da jih je Šuštič opetnajstil še več, vendar se nočejo iz sramu javiti oblastem. Sodišče ga je sodilo za vsak pregrešek posebej. Vse skupaj bi dalo 58 let in 10 mesecev zapora. Zato pa so vzeli kazen za največji greh, dodali pa še šest mesecev za ostale. Tako je dobil 8 in pol let.
Nos je odsekala ciganka Elizabeta Horvat svoji prijateljici ciganki Ruži, ker ji je prevzela moža. Elizabeta ni mogla prenesli osamljenosti potem, ko jo je bil mož zapustil in se preselil k Ruži. Neutrudno je iskala prilike za maščevanje. Pred dnevi sta skupaj — na videz prijateljici — šli v kavarno in pili. Ko sta bili že precej okajeni, sta se sprli. Gostje pa niso hoteli krega prenašati in so ju enostavno postavili na cesto. Vpitja pa še ni bilo konec. Nazadnje je Elizabeta potegnila iz žepa nož in odrezala Ruži nos Razjarjena Ruža pa je skočila na Elizabeto in ji hotela za povračilo z britvico odrezati uho. Ta hip pa so prišli mimo ljudje in ji dejanje preprečili.
Radio v službi zdravljenja
Pred nekaj meseci je bila ustanovljena v Rimu takoimenovana »medicinska radiocentrala«, ki ji predseduje slavni italijanski izumitelj Marconi. Dosti je bilo tedaj ljudi, ki so zmajavali z glavo, češ, to pač ne more roditi nikakib večjih uspehov. Mnogim se je zdelo kot pravljica, da so se zdravniki zavzeli za to, da dajejo svoje diagnoze po zraku, da predpisujejo najrazličnejša navodila in zdravila za težko bolne, ki so bogve kje, morda sredi širokega morja, bolni in brez zdravniške pomoči. Toda, že kaj kmalu zatem je prof. Guida, ki vodi to svojevrstno ustanovo, katera je razprostrla svojo brezžično mrežo ne samo preko razmeroma malega Sredozemskega morja, pač pa tudi preko širokih oceanov, že lahko naznanil vsem malodušnežem in neverjetnim Tomažem, da so ga v teku te kratke dobe, odkar obstoja ta ustanova, nič manj kot 48-krat brezžično poklicali z raznih ladij, ki so se mudile na Sredozemskem in po drugih morjih in prosili za zdravniške nasvete.
Parnik „Provrdertzia" kliče
Prav v zadnjih dneh so prosili za zdravniško 'omoč ljudje s parnika »Providenziac, ki se je
mudil ob ekvatorju. Centrala je vjela tole prošnjo: »Naši ljudje imajo mrzlico. Povejte nam, kaj naj storimoU Ta klic po zdravniški pomoči je prihajal od ladje, ki se je mudila daleč proč od obale in na kateri ni bilo nobenega zdravnika. Po zraku prihajajo vprašanja in odhajajo odgovori na dolgo pet tisočev in tisočev kilometrov. V Rimu so na podlagi tega in že ponovnega sporočila z ladje »Providenziac postavili diagnozo in oddali zopet brezžično vsa potrebna navodila, kako je treba to bolezen odpraviti.
Nepopisno veseli pa so bili v rimski medicinski radiocentralk. ko so pred dvema dnevoma dobili z ladje »Providenzia« naenkrat sporočilo, da se stanje bolnikov že občutno obrača na bolje in da jih je že nekaj tudi popolnoma ozdravelo.
Isti dan pa je centrala vjela brezžično prošnjo za zdravniško pomoč zopet od trinajstih italijanskih parnikov, na katerih ni nobenega zdravnika. Ta sprejemna in oddajna postaja je bila neprestano zasedena.
To je pač dokaz, da more zdravniška služba zelo hvaležno funkcionirati tudi po radiu.
• -i.
Glava velikega ptiča, ki živi v Braziliji.
4 poti k rudnemu bogastvu
Načini iskanja za naravnimi zemeljskimi zakladi so se v zadnjem času zelo spremenili, ker so strokovnjaki prišli do spoznanja, da prejšnji ne zadostujejo več, ker niso v vsakem primeru popolnoma zanesljivi. Med temi zemeljskimi zakladi so predvsem važna razna zemeljska olja, kakor petrolej in sorodni proizvodi, v nemajhni meri pa tudi razne kovine. V oliko pujinanjkanje zemelj-, ekega olja je nastopilo posebno v vojni in po-JSfcjni dobi. Zato je bilo tudi treba najti sledov do novih tovrstnih rudišč. Nove metode pa so to iskanje v veliki meri olajšale, če ne sploh omogočile. Posebno važne so zlasti štiri novejše metode, ki omogočajo odkrivanje novih ležišč te ali one rudninske snovi.
Prvi med njimi je tako imenovani
magnetski način
Občutljiva magnetična igla kaže v bližini, kjer se v zemlji skriva gotove rudninske snovi, večji ali manjši odklon, kolikršna je pač množina te nenavadne snovi na gotovem kraju. Ta način iskanja je prav za prav zelo enostaven, je pa zato toliko bolj nezadovoljiv, v kolikor ee lahko nahajajo v zemeljskih plasteh rudninske snovi, ki na magnetsko iglo sploh nimajo nobenega vpliva.
Elektrika stika za rudami
Nekoliko bolj zadovoljiv je drugi način, ki obstoji v tem, da spustimo v zemljo električni tok, bodisi istosmerni ali izmenični, nato pa primerjamo, kako se ta tok z različnih točk opazovališča razširja, v katero smer bolj in v katero manj, ali s kakšno jakostjo. Ta način pa prinese uspeh le tedaj, kadar leži gotova ruda največ 1000 m globoko v zemlji. Začeli so ga uporabljati zadnje čase posebno v Abesiniji, kjer je zemlja v tem oziru še
dokaj neraziskana, ležišča rude pa, kakor so mnenja geologi, tu ne leže več kot tisoč metrov globoko. Koliko pa so imeli iskalci rudnega bogastva ravno v	Abesiniji uspeha, o	tem še	nimamo	zanesljivih	poročil. Strokovnjaki pa so	mnenja,	da
je glavno bogastvo abesinske zemlje v tleh.
... z umetnim potresom
V Ameriki je posebno v veljavi pri iskanju rudnega	bogastva način, pri	katerem	se izrablja
različno	tresenje zemeljskih	plasti. Ta način	je
precej podoben onemu, s pomočjo katerega se določa tudi globina morja, pri katerem se v ta namen izkorišča čas, ki preteče, da se tresljaj vrne z morskega dna zopet na površino. Na suhi zemeljski površini Da je postopek sledeč: V gornje zemeljske plasti zvrtajo kakšnih 30 metrov globoko luknjo, v katero polože nato nekaj dinamita. S tem da ga zažgo, povzročijo neke vrste manjši zemeljski potres, ki ga občutijo seveda le bližnji okoličani. Na raznih krajih imajo postavljene po-tresomere, ki zabeležijo dostikrei zelo različne potresne nihaje ravno zaradi tega, ker prihajajo skozi različne zemeljske plasti. Na ta način se tudi določa kakovost in količina rudnih plasti.
Nihalo, ki meri težo
V Evropi pa je na splošno bolj upoštevana metoda nihalom, ki je občutljivo tudi za manjše razlike med privlačnostjo ene vrste zemeljske plasti, in privlačnostjo druge. Težje mase namreč močneje privlačijo, kot lažje. Če n. pr. leži na gotovem mestu v zemlji nahajališče kakšne težke rude, pokaže omenjeno nihalo večji odklon proti dotičnim plastem. Merodajna je teža tega nihalca, ki je tem večja, čim težja je masa, ki ga privlači. Kako je to nihalo občutljivo, naj služi za primer
dejstvo, da se zavrti že tedaj, če se v bližini nahaja masa, kakršno ima ena sama krtina. Za merjenje, za katero je bilo prej treba celih šest ur časa, zadostujeta sedaj samo dve uri.
Nalvečfe češko letališče
Več let sta bila v Pragi vojaško in civilno letališče tik drug poleg drugega in sicer pri vasi Kbely. Razvoj civilnega letalstva pa je imel za posledico, da so morali Čehi zgraditi posebej aerodrom za civilna letala, ki je opremljen z vsem potrebnim, kar zahteva moderno letalstvo.
Pred dvema letoma so začeli v bližini Prage v kraju Ruzynje graditi največji češkoslovaški aerodrom, ki so mu nadeli ime »Praga:. Aerodrom je skoro do vseh podrobnosti že gotov. Na njem pristajajo že številna tuja letala, in služi kot pristajališče na mednarodni zračni progi, obenem pa je takorekoč odhodna postaja za domača češka letala. Aerodrom ima svojo lastno železniško postajo in osrednjo zgradbo, nekaj hangarjev, stanovanja za osebje, delavnice, garaže itd. Zgradba tudi vremensko opazovalnico, radio postajo, pošto, blagajno za prodajo potnih listkov, restavracijo in kavarno.Aerodrom ima |>oleg tega tudi svojo geometrično postajo, ki daje letalom spier, najmodernejše naprave, s pomočjo katerih je možno voditi letala tudi v megli in temi. Praški aerodrom je velik 140 hektarov, možno pa bi ga bilo razširiti na celih 300 ha.
Praško letališče so odprli 5. aprila letos. Prvo je odletelo z njega letalo češkoslovaške zrako-plovne družbe in je preletelo progo Pišfani—Zlin —Brno—Praga Istega dne se je začel tudi promet na črti Bruselj—Praga, ki ga opravljajo letala belgijske zrakoplovne družbe »Sabena< in češkoslovaška državna letala. Na tej progi ee je prvi peljal belgijski prometni minister Marcel Jaspar v spremstvu češkoslovaškega poslanika dr. Slavika.
Od letališča do Prage je speljana najmodernejša cesta. Za sedaj vozijo do letališča iz Prage avtomobili, v načrtu pa imajo graditev tramvajske proge do tja.
Sovjetsko pravosodje
Kakšno je sovjetsko pravosodje, priča posebno zanimiv članek, ki je pred kratkim izšel v časopisu »Sovjetska justica«. V tem članku je med drugim napisano tudi tole:
»Ura je že deset dopoldne. Hodniki zgradbe državnega tožilstva in okrajnega sodišča v nižje udinskem okrožju v vzhodni Sibiriji so polni ljudi. Državnega sodišča še‘ ni od nikoder, okrajni sodnik pa je odpotoval — tako odgovarjajo služitelji vsakemu, ki pride na sodišče. Postala je že kar navada, da sodnijsko uradništvo prihaja zelo pozno v urade, da dela največ po 2 ali 2 in pol uri na dan in da nato takoj odide spet domov. To je vsakdanji pojav po sovjetskih sodnijah. V uradih
-*Y"- > j	*	»-"V*	^
Lev, ki so ga prepeljali z glavnega trga ▼ Addis Abebi in ga postavili pod spomenik padlim italijanskim vojakom pri Dogaii.
———
Japonska letalska^ rekorderja, ki sta obiskala London, sta se ustavila tudi v Berlinu, kjer ju je pozdravil tamošnji japonski poslanik Mushakoji
leži po mizah na kupe nerešenih tožb, opominov itd., na katere ne dobi nihče odgovora prej, dokler ni »podregak pet ali šestkrat zanj. Državni tožilec piše čisto mirno sodbe, kakor se mu pač zdi. Nihče od članov državnega tožilstva se več ne razburja nad tem, če nad kakšno stvarjo nihče ne vodi računov o tem, da se sodni sklepi tudi izvrše. V enem mesecu rešijo kvečjemu dve ali tri tožbe, tako da grmade spisov leže po cele mesece nedotaknjene. Med temi Spisi so tudi takšni, ki se tičejo ljudi, ki so že po pet ali še več mesecev v preiskovalnem zaporu. Nešteto nerešenih spisov leži tudi povsod po okrajnih sodiščih.«
Radio
Podroben program ljubljanske in vseb evropskih postaj dobite » najboljšem in najrenejšem ilustriranem tednika »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno gamo deset dinarjev. —
Programi Radio Ljubljana
Petak, 23. aprila: 11 Šolska ura: Naša na ref j a v razlagi in živi besedi — razgovor z učenci iz razuib krajev Slovenijo (prof. Jakob Šolar) — 12 Iz naših logov in gajev (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Ca«, spored, obvestila — 13.15 Radijski orkester — 14 Vreme, borza — 18 Zenska ura: Vzbajalna in pralna sredstva (ing. Marija Ahačič) —	18.20 Schumann:
Otroški prizori (klavir solo na ploščah) — 18.40 Fran-coščinu (g. dr. Stanko Leben) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 10-30 Nae. ura: Strossmayer in Starčevič (dr. Ivan Nevesti® Belgard) — 19.50 Zanimivosti — 20 Gregorčev pihalni kvintet (gg. A. Jermol — flavta. B. Flego-oboa, J. Gregorc — klarinet, J. Turšič — fagot, I. Hafner — rog) - 20.45 Z« oddih (plošče) — 21 Radijski orkester — 22 Cas, vreme, poročila. spored — 22.30 Angleške plošče.
Sobota, 24. aprila: 12.00 Plošča za ploščo hiti — !>a vsaka veselje deli — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Cas, spored, obvestila — 13.15 Plošča za ploščo hiti — pa vsaka veselje deli — 14.00 Vreme — 18.00 7.a delopusti (igra Radijski orkester) — 18.40 Janezek v sodobni šoli (g, Rudolf Bratok) — 19.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Hrvatski srlas-ben zavod v Zagrebu (Antun Dobronič, Lompoz.. Zgb) — 19.50 Pregled sporeda — 20.00 O zunanji politiki ;(». dr. Alojzij Knhnr) — 20.30 Veselo jurjevanje: Vofier o vitezih, zmajih, kraljičnah in podobni romantiki« l?fc! sedilo napisal Enka. Sodelujejo Jožek in Ježek ter člsni rad. igralske družine — 22.00 Cus, vreme, poročila, spored — 22.15 Vsakemu nekaj (igra Rad. orkester).
Drugi programi
Petek, 23. aprila: Belgrad - Zagreb: 20.00 Narodni običaji — 20.30 Dueti — 21.00 Klavir — 21.30 Ruske pesmi — Dunaj: 19.30 Sinfonični koncert — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba — 21.00 Sinfonični koncert — Rim-Bari: 21.00 Opereta — Praga: 20.05 Ondričkov večer — Varšava: 20.15 Opera — Kfinigsberg: 20.10 Plesna glasba — VratUlava: 20.30 Igra »Mettevnich« — Hamburg: 20.10 Groteska — Lipsko-Monakovo: 20.10 Calderonova igra »Sodnik Zalamojski« — Koln: 20.10 Vojaški program — Frankfurt: 20.10 Orkester in violina — Stuttgart: 20.10 Veseloigra — 21.10 Plesna glasba — Brro-munuter: 20.35 Švicarski petmiki — Strasbourg- 21 30 Gledališki koncert — Sottens: 30.00 Klavir — 20 40 Pn stri koncert — Bukarešta: 19.35 Opore.
Učitelj: »Janezek, povej no, kdo ti je naredil nalogo.«
Janezek: »Očka.«
Učitelj: »V6o?«
Janezek: »Ne, nekaj 6em mu pomagal tudi jaz!«
Oče: »Vi 6te vendar zelo zadolžen, kako se potem upate še prositi za roko moje hčerke?«
Prosilec: »Popolnoma naravno, gospod oče. Če pa imate vi mogoče kak pametnejši predlog, vas prosim, da mi ga svetujete.«
letniki s	23	I
Hudičevih otokov
»Končal si,« se je rogal narednik. »Sedaj pa boš malce okusil posledice takega eksperimenta... Ha, ha. Zwerg in Bello bosta 6pet imela posla...«
Ječarji so surovo butnili zdravnika skozi vrata, ki so vodila navzdol, tako da se je po stopnicah kar skotalil. Nato so spet zaprli težka vrata Slišal je še, kako preko vrat pripenjajo težko mrežo in kako je ključ zarožljal v ključavnici. In že so koraki utihnili.
Zdravnik Mudd se je počasi zavedel, kam 60 ga pahnili. V polmraku se ie razgledal okrog sebe.
Njegov položaj se je vidno poslabšal. Zaaj mu bo zaradi neuspelega poizkušanja bega še huje kot prej.
Ko je narednik Rankin kakor stekel pes planil v kabino jadrnice, kamor se je zatekel, se mu je kar bralo z obraza, da mu je strašno žal, ker begunca ni mogel kar na mestu pobiti na tla. Sedaj pa je bilo Muddu že žal, da 6e Rankinu ta želja ni izpolnila.
Tako bi bil vsaj rešen vseh muk, bilo bi mu prihranjeno vse gorje, ki ga je še čakalo, prihranjena bi mu vsaj bila počasna in zato še strašnejša smrt, ki je odslej prežala nanj v tem groznem podzemlju.
A Peggy? In njegova hčerkica?
Ne! Ne sme biti malodušenl Uboga Peggy si je toliko prizadevala, da bi ga rešila, ko je s toliko odločnostjo pripravila vse za njegov beg! Ne, ne sme izguoiti še zadnjega upanja!
Peggy se je zares izkazala kot srčna in odločna žena.
Prvi poizkus se je ponesrečil, morda pa bo se nanesla prilika, mogoče pa le še ni vse tako iz-
*rUb'l’oIn takih misli se je oziral po celici, v kateri se je znašel. Bila je čisto prazna. Iz te je bil
vhod v drugo... videl je vrata, ki so morala tjakaj voditi — pa, ta vrata so bila čvrsto zapahnjena.
Vrnil se je spet k stopnicam, nato pa stopil korak na levo. Znašel 6e je v neki drugi celici, ki je bila za spoznanje svetlejša. Taval je iz ene celice v drugo in takoj ugotovil, da jih je dolga vrsta. Naenkrat ni mogel več naprej. Ta celica je bila torej zadnja. V njej je vladala 6koraj popolna tema. Tipal je predse, ko je naenkrat z nogo zadel ob nekaj.
Z očmi ni mogel dognati, kaj je to, vendar pa je z rokami otipal — okostnjak... človeški okostnjak.
To je moral biti okostnjak nesrečnika, ki ie bil tu prav tako zaprt in je poginil, ne da bi kao sploh še pomislil nanj.
Zdravnik je le z največjo težavo prenesel to grozo.
Torej, takšna usoda ga čaka tukaj?
Se dalje je taval po tem temnem podzemlju. Oči so se mu že kar nekam privadile na to temo.
Naenkrat je čisto tam v kotu opazil obri6e človeške postave.
• »Kdo je,« se je opogumil.
»Nesrečnik, ki bo mora! pustiti svoje ko6ti tukaj prav tako kakor tudi vi,« je spregovoril nek glas.
Zdravnik Mudd se je zdrznil ob čudnem srečanju. Glas se mu je zde! nekam znan.
»Buck, ali si to ti, Buck,« je vzkliknil veselo.
»O, gospodar Sam, vi ste, oh, vi ste tu?« se je slišalo iz kota
Res je bil to jetniški čuvaj Buck.
Po strašnem mučenju, nad katerim sta uživala krvnika Zvverg in Bello, 60 Bucka pahnili v to zadnjo celico in ga v njej prav v kotu prikovali k tlom.
Mudd se je približal nesrečnežu, ki je bil že bolj mrtev kot pa živ.
Okoli ene roke je imel pritrjen železen obroč, ki je bil z verigo zvezan z drugim ob zid«. Veriga je bila kratka, tako da se Buck ni mogel oddaljiti z mesta več kot le tri ali štiri korake.
»Gospodar, torej beg t» uspel?« je počasi spravil iz sebe Buck.
»Zadnji trenutek se je pripetilo nekaj, kar je pokvarilo ves naš načrt, ki je bil sicer tako dobro zamišljen,« je odvrnil Mudd, nato pa mu vse še podrobno pripovedoval. Buck ga je verno poslušal.
Z onemoglim glasom je Buck nato tudi povedal, kako strašne bolečine je moral prestati, preden so ga pahnili v ono temnico.
»O, Bog. kaj bo sedaj z nama?« je vzdihnil, zdravnik Mudd pa mu je v odgovor samo zmajal z rameni.
Kaj je tudi mogel odgovoriti na to vprašanje, na katero so pač najbolje odgovarjali okostnjaki nesrečnih jetnikov, ki 60 pred njima pomrli v tej strašni temnici.
Zopet so 6e mu zapodile po glavi črne misli.
Začel je izgubljati vsako upanje. V6e botj se ie moral prepričati, da toj>ot ne bo več mogel pobegniti in da mu ničesar več na svetu ne more pomagati, da bi spet nekoč zadihal svobodni zrak. Doletela ga bo usoda onega nesrečnega, ki je bil malo pred njim v tej temnici. Najbrže bodo nekega dne pozabili nanj in na Bucka in bosta morala umreti najstrašnejše smrti — smrti od lakote.
Tako se je za zdavnika Mudda in njegovega zvestega služabnika pričelo življenje, ki ni bilo več življenje.
Naslednje jutro sta prišla v to podzemsko ječo dva človeka ... dva krvoloka ... Zwerg in Bello.
Odvedla sta Mudda tja, kjer je bil prikovan njegov služabnik Buck.
Tu sta ga privezala na isto klop in opravila nad njim isti krvoločni j>osel z iglo in razbeljenim železom, kakor prej nad Buckom. Napol mrtvega sta ga vrgla na tla, Bello pa se je, ko sta oba odhajala, porogal:
»Naj pogineta tukaj. Mislim, da ne bosta več zagledala belega dne!«
»Srečno pot v pekel,« je še pristavil Zwerg in težka vrata so se za njima zaprla.«
XVII. poglavje.
Zdravnik Mudd in jetniški čuvaj Buck sta tako počasi umirala v strahotni temnici v podzemlju. Cas jima je potekal, brez dneva in noči, v večni temi, ki jo je za hip prekinil vsak dan enkrat ječar, ko jima je prinesel košček kruha in čutarco vode.
Nekega dne 60 vrata v podzemlje za nekoliko dlje časa ostala odprta, kakor ponavadi. Oba jetnika sta se zagledala v smer, od koder je v temnico prihajala nenavadna svetloba.
V	temnico 60 stopili štirje možje, ki so jih spremljali ječarji. Nek ječar je nosil svetilko. V tej svetlobi sta Mudd in Buck opazila svoja krvoloka Zwerga in Bella. Z njima sta bila še dva druga.
Tudi ta dva je Buck dobro poznal. Bila sta to Speal in Steep. Oba sta bila tudi v nekaki redarski službi, in sicer v neki južni ameriški državici. Zadela pa iu je usoda, da sta 6i nazadnje morala jx>iskati kruha na tujem.
Speal je bil nekoč silno močan človek. Te svoje moči se je on tudi v veliki meri posluževal. Gorje onemu, ki je temu človeku padel v roke! Gorje tudi tistemu, ki 6e ie predrznil drugače misliti kot on!
Njegovo mnenje je bilo: Vsi ljudje morajo misliti enako, to splošno mnenje pa naj bi 6e povsem prilagodilo njegovemu. Vsi brezdomci, potepuhi, ljudje, ki niso imeli niti imena, so se temu mišljenju j r° Yd.ali> Pa bolj, ker je bil Speal ji °are^J'v'h rok 'n je vsakemu, ki se mu je vdal, rad j>omagal na ta ali oni način. Dalje časa pa so se mu upirali bolj samostojni ljudje, ljudje, katerih duševno obzorje je segalo malo dlje, kot pa Spealovo. Speal ie bil povrhu še trdno prepričan, da njegovega nasilnega postopanja ne bo nikdar konec.
Speal se je prav malo brigal za kriminal. Pred njim so imeli mir razbojniki, tatovi, goljufi, razgrajači in podobni. S tem večjo vnemo pa se je rrgel nad spoštovano gospodo. Po njegovi volji so postali najbolj pošteni ljudje lahko največji zlikovci.
•Slovenski dom« <«>«»*■ vsak delavnih oh 12 M«*eftna naroftnlna 1J Din ta Inozemutvo K Din ProdniStvo- Kopitar jeva n lica tl/TTI. Telefon 2994 tu 8996. Uprava; Kopitarjeva 4.
Telefon 2991 Za Jugoslovansko lUkarno « Ljubljani} £L Ce& Izdajatelji Ivan Rakove* Uredniki Jože Košiče k.