Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnam ček. zav, v Ljubljani it. 11.409 Velja meaečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon
Leto III. (X.), štev. 234
Maribor,
Hujskačem v Italiji
ž'lica ne da miru, kakor hitro je mogoče uprizoriti kampanjo proti Jugoslaviji, Proti našemu gospodarstvu ali proti našim ljudem. Nacijonalno-politična nasprot *tva med nami in Italijani še nobenega človeka pri nas in tudi nobenega jugoslovanskega lista niso napotila k temu, da oi podcenjeval važnost ekonomskih stihov med obema državama, še manj pa, da bi dvignil kampanjo proti gospodarnemu razvoju Italije. Nasprotno vsi želimo, da bi se radi velikega pomena eko-Pottiskih stikov čim prej prijateljsko re-siia tudi sporna politična vprašanja.
Tam preko Jadrana na žalost ne mi-% tako. Dan za dnem se pojavljajo strnpeni izpadi proti naši državi in proti aaj>im ekonomskim stremljenjem, ki ka-*ejo tendenco, da povzročijo čim več “kode našemu kreditu in napredku naseda gospodarstva. Pokazalo se je to, ko je italijansko časopisje že ponovno lažnivo pisalo o prilikah na naši jadranski obali, da bi tako odvrfiiio od nas tujski Promet. Pokazalo se je to ponovno že tudi v opisovanju naših ekonomskih prilik na podlagi izkrivljenih ali že davno za starelih statističnih podatkov. Seveda je fako pisanje lahko izpodbiti in ga tudi formirano inozemstvo že zna danes Pravilno taksirati. Zal pa je še mnogo I!,ozemstva, ki ni informirano in ki ie Nerado nasede.
Te dni pa so italijanski fašistični listi Pričeli grdo kampanjo proti našemu žitu 'P Proti Jugoslovenom, zaposlenim v •milji. Tržaški »II Piccolo« je 2. tm. porodi v neki vesti iz Rima o 70.000 vagonih %oslovenskega žita, ki je pripravljeno ~a izvoz in kojega cena je nižja nego £ene; na svetovnem trgu. To pa baje zato, je kvaliteta jugoslovenskega žita sil-*[0 slaba. To rimsko vest so poleg »Pic-°la« prinesli vsi italijanski listi. Vsako-Jur Je.jasen namen. Ves poslovni svet v.e> da je trditev o slabi kvaliteti našega ‘*a lažniva. Nekdo je torej trebal kam-Pa**io proti našemu žitu in kje je mogel PrPj najti pomočnika nego v italijanskem 'sku?i Radovedni smo, kaj bi porekel PPlijanski tisk, če bi naši listi začeli pi-ll o slabi kvaliteti italjanskega tekstilni it?. ,klaga> a*‘ r*za’ al‘ italijanskih avto-la* •	^1^1	ne 1’i trebalo operirati/,
nico *’ ampak P°vedati samo golo resni-!!12 ,™ani značilna ni gonja, ki jo je u--oril.tržaSki fašistični list »La fiamma« aavno proti zaposlitvi jugoslovenskih 8alav • ov v Italiji.'Navesti more sicer Cont° tri slučale: napada tvrdko »Inter-ntinentai«, ker ima zaposlenega nekega tj arja'Juf0sl°vena, ter tvrdko »Mari-T» ?*■ ki *nia zaposlena 2 Jugoslovena. ti i, vpra^ule: »Kaj imajo iskati v Italiji odc*^°f * in seveda zahteva njih stičn-31	se	Pa^ ta službeni faši-
bi n.,x°r.gan zaveda, kaj bi pomenilo, če •tanin ° .ll,gosl°vensko časopisje pričelo itallii«niJ MProtl zaPPSlitvi mnogih tisočev Ce bi državljanov v Jugoslaviji? drznil SC	zavedal. dvomimo, da bi si
Itjh v Tradl treh Jugoslovenov, zaposle-trstu, napraviti takšno afero.
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglttl po tarifa
OgloM •pr#j*m» tudi ogl.snl oddelek „Jutw v Ljubljeni, Prešernove ulice št. 4
Nova ra,
Rudolfa L ____________
PET OSEB ARETIRANIH. - PREISKAVA SE SE NADALJUJE. - ZANIMIVE UGOTOVITVE MARIBORSKIH OROŽNIKOV.
Maribor, 14. oktobra.
Preiskava o zagonetnem roparskem u-moru, čegar žrtev je postal posestnik Rudolf Kancler iz Šobra, se bliža zaključku. Doslej je bilo aretiranih pet oseb, ki so brez dvoma v zvezi z zločinom in ima jo na vesti tudi druga kaznjiva dejanja.
Na kraju zločina ni bilo nlkakih sledov, toda kraj in izvršitev dejanja sta dala takoj povod za osumjenje oseb, ki so bodisi tamkaj doma, ali pa v kraju dobro znane. Izpovedbe zaslišanih prič so sum še potrdile, v znatni meri pa so pripomogle tudi ugotovitve žandarmerljske stanice v Sv. Lovrencu, ki so popolnoma soglašale z ugotovitvami mariborskih varnostnih organov. Osebe, ki jih je mariborska žan-darmerlja aretirala, so bile namreč identificirane po opisu mnogih prič in so o-sumljene, da so izvršile svoječasni roparski napad na kmete pri Devici Mariji v Puščavi.
Direktni povod za aretacijo pa so daje sledeče okolščine: 21 letni Rudolf Kovač se je mudil kritičnega dne v Mariboru na Sejmišču in je nagovarjal prekupčevalca z živino, posestnika Helda, naj gre v Šober kupovati živino, kar pa Ib prekupčevalec Held odklonil. Razen tega se je ugotovilo, da se je čevljarski vajenec Rudolf Kovač ob kritičnem času nahajal v Kamnici, kjer je kupoval cigarete. Pri zaslišanju je tajil, da bi bil na sejmišču, kasneje pa, ko so mu to dokazali, je moral priznati. Dokazov alibija ni mogel doprinesti. Za čas od 6.-9. ure, ko je bil zločin bržčas izvršen, ni vedel navesti, kje se je nahajal in trdi, da se takrat ni sestal z nobenim znancem, da pa je bil v
Mariboru, kar pa ne drži. Žandarmerija je zato na podlagi utemeljenega suma are tirala njega In njegovega brata Antona.
Ker se je doznalo, da je Rudolf posojal denar tudi svojemu mojstru, čeprav ni zaslužil ničesar, ker je bil šele vajenec, so zaslišali tudi njegovega mojstra Jožefa Domanjka, čevljarja iz Studencev, ki prvotno ni hotel ničesar vedeti v kakem posojilu kasneje, ko ]e bil že aretiran, pa je v velikem strahu priznal, da mu je vajenec v resnici posojal denar.
Aretirana brata Kovač sta se družila še s tretjim mladeničem, katerega pa so ob aretaciji, navedenih obvestili o ener gični intervenciji orožništva, tako da se je utegnil umaknili zasledovalcem. Z aretiranci pa sta bila baje v zvezi tudi Fric Klančnik in njegova žena. Ker prvotno nista hotela nikogar od osumljencev poznati, so ju z dokazi sosedov vendar pripravili do tega, da sta priznala, da sta prihajala k njima v hišo dva mladeniča in se v resnici tam sestajala. Ker sta se vzdrževala vsakršnih izpovedb in trmasto molčala na vsa vprašanja, so ju orožniki tudi aretirali.
O vzrokih strašnega zločina se je doznalo tudi naslednje: Pokojni Rudolf Kancler je slučajno šel na semenj za parom volov, ki niso bili njegovi. Radi tega so zločinci domnevali, ko se je vračal brez volov, da jih je prodal in da nosi izkupiček s sabo, faktično pa je Kancler prodal na sejmišču le junico, za katero je dobil okrog 2S00 Din. Postal je torej žrtev zmote in pohlepa zločincev, ki ne bodo ušli zasluženi kazni.
Kapitulacija Trockega in Rakouskega
BERLIN, 14. oktobra. Trockij je poslal Stalinu pismo, v katerem ga prosi za zopetni sprejem v komunistično stranko. Češ da med njegovimi in Stalinovimi idejami sedaj ni več razlike. Obenem je Trockij pozval tudi svoje somišljenike, naj slede njegovemu vzgledu. Berlinski »Vorwarts« poroča dalje, da je napravil enak korak tudi že bivši sovjetski poslanik v Parizu Rakovski, ki je izjavil, da se hoče popolnoma podvreči komunistični strankarski disciplini.
Ustauna reforma u fiustriji
CELOVEC, 14. oktobra. Minister Schu-my je imel včeraj na shodu Landbunda govor o, nameravani reviziji ustave v Avstriji, ki je vzbudil splošno pozornost. NaglaŠal je, da bo imel zvezni predsednik po novi ustavi pravico, da na predlog kabineta razpusti parlament, imenuje in odpušča ministre ter proglasi izjemno stanje. Novi zvezni svet bo obstojal iz 36 zastopnikov stanov in 18 zastopnikov dežel, Dunaj postane zvezno neposredno mesto in torej dunajski župan ne bo več obenem tudi deželni glavar. Parlament (Nationalrat) bo obstojal v bodoče iz 120 Članov, zmanjšani bodo tudi deželni zbori. Avstrija bo razdeljena v 60—80 volilnih okrožij. Volitev predsednika se bo najprej vršila potom naroda, potem pa v zvezni skupščini, ki bo izpopolnjena s člani deželnih vlad, akademije znanosti
in rektorjev vseučilišč. Armada, ustavno in upravno sodišče bodo popolnoma depolitizirani.
Zvezni minister Schrumy je končno izjavil, da kabinet Schober nikakor ne misli okrniti ljudskega zastopstva. Heimwehrovci morajo opustiti svoje na-daljne aspiracije in se postaviti v službo reformnega dela in miru. Toda tudi soci-jalni demokrati morajo priti prejalislej do prepričanja, da morajo izbirati med vojno in mirom, med demokracijo in diktaturo, med urejenimi razmerami in ostrimi boji.
6enpralna stauka Rrabceu u Palestini
LONDON, 14. oktobra. Kakor poroča »Daily Mail« iz Jeruzalema, je odredil izvršilni odbor arabskega palestinskega kongresa za sredo splošno stavko in sicer v protest proti protc-žiranju židovskega elementa v Palestini potom angleških oblasti. Višji friufti je poslal v zvezi s tem angleškemu kralju pismo,, v katerem so težki‘očitki proti angleškim metodam In praksi v Palestini. Višji mufti zahteva med drugim odstavitev angleškega višjega komisarja.
Hablbulah ujet?
LONDON, 14. oktobra, Po poročilih iz Alahabada so čete Nadir Kana pri zavzetju Kabula ujele tudi kralja-samozvan-ca Habibulaha. Bivši afganistanski diktator pride pred porotno sodišče.
Prelat obsojen radi umora
Berlin, 14. oktobra. Iz Kovna se poroča: Tukajšnje okrožno sodišče je obsodilo 521etnega prelata Olzanko radi umora neke njegove prijateljice na 8 let zapora. Radi njegovih velikih zaslug za procvit ljudske prosvete pa so mu odpustili dve leti, tako da bo moral odsedeti samo 6 let.
Razsvetljava na glavnem mostu.
O priliki zadnje avtomobilske nesreče se je zopet jasno pokazalo, da je 1 naš glavni most mnogo premalo razsvetljen,. Na mostu je sicer pol preveč luči, ki so dekorativno zelo čedne, ki pa svetlobe ne propuščajo dovolj in so tudi Sploh prešibke. Pomisliti pa je treba, da je glavni most najprometnejša točka v vsem Mariboru, da vozijo po njem neprestano automobili, autobusi, motorji, vozovi in da hodijo čezeni tisoči in tisoči pešcev. Skrajni čas bi tedaj pač bil, da bi se glavni most razsvetlil z novimi velikimi žarnicami, kakršne so n. pr. na Aleksandrovi cesti ali na Glavnem trgu.
Poprava javnih napisov.
Med dnevnimi noticami smo nedavno omenili nekaj javnih napisov, ki so bili po sestavi in izvedbi v nasprotju s temeljnimi pravili slovenske slovnice in slovenskega pravopisa, a danes moramo z veseljem konstatirati, da naša kritika ni bila brez uspeha. Lastniki teh napisov so upoštevali nasvet in napise spremenili,, za kar zaslužijo gotovo odkrito pohvalo. Želeli bi le, da bi tudi še drugi o-brtniki, trgovci in javni podjetniki, ki imajo nepravilne napise, storili svojo dolžnost, da ne bi potem več imeli tvornic »mesnatih« namesto mesnih izdelkov itd.
Pevski zbor Glasbene Matice
ima odslej zopet redne vaje kakor lani In sicer v torek moški, v sredo ženski, v petek pa mešani zbor. Odbor pevskega zbora Glasbene Matice vabi vsakogar, ki ima veselje do petja, nekaj predvaje in želi sodelovati v našem zboru, da se javi v torek, dame v sredo pri društvenem diTigentu g. prof. Mirku v prostorih Glasbene Matice ob 20. Posebno dobrodošli so tenorji in drugi basisti. Prvi koncert Glasbene Matice v tej sezoni je namenjen
v proslavo stoletnice dr. Benjamina IpaVca.
Poceni meso.
Jutri, 15. t. m. od 8. zjutraj se bo v utici na sejmišču prodalo okrog 300 kg mesa kg po 10 Din, toda le po 2 kg na posamezne konzumente. —
Zaleglo je!
Ostre policijske odredbe glede divjanja motornih vozi! so očividnp zadela v živo. Niti policija, a rešilna postaja še manj —• nista včeraj posredovala niti v enem slučaju, Po mestnih ulicah pa sl videl avtomobile, ki so se pomikali naprej z brzlno komaj 5 km. Tako v mestu. Zato pa je izven periferije mesta, kjer se avtodlvjaki čutijo popolnoma varne, Šlo še po stari navadi.
Nezgoda kolesarja.
Sinoči je na Frankopanovi ulici pade* s kolesa 261ctni sluga Franjo Črešnar. Pri padcu se jc ranil na levem kolenu in na obeh rokah. Poškodbe so k sreči lažje uarave. —-
Rizikp dela.
Pri Splošni kovinski industriji na Teg-nem zaposleni 19jQtni ključavničar Avgust Malej .je pji delu padel s transmisije tako nesrečno, da je dobil n h lobanji, težje kontuzijeazentega si je ranil tudi v obrazu. Poklicani rešilni oddelek je ponesrečenca odpremi! v bolnico.
mMmssmmmsim
Od Ilirije
I
do Jugoslavlie
Praznik Ilirije oživljene je slavila včeraj Ljubljana, politično, kulturno in gospodarsko središče Slovencev, nekdanja prestolica Napoleonove Ilirije in sedež nove Dravske banovine. Slavila ga je na način, ki je bil dostojen izraz slovenske hvaležnosti do velikega Korzičana in do njegovega državnega zasnutka pred 120 leti, ki je bil kakor svetopisemska pred-podoba današnje naše svobodne in zedinjene Jugoslavije. Maribora in bivše mariborske oblasti na Napoleonovo Ilirijo sicer ne veže nobena tradicija, kajti to naše ozemlje, Žal, ni bilo njen sestavni del, njen pomen za nadaljnjo usodo našega naroda je pa bil tako velik, da smo včeraj bili v duhu vsi z Ljubljano in njeno proslavo.
V fevdalnem in absolutističnem sistemu pokojne Avstrije smo bili Slovenci dolga stoletja brezpravna raja, ki je v svojem suženjstvu že tako otopela, da je smatrala habsburško monarhijo za večno in neporušljivo tvorevino. Do 1. 1809. ni bilo na Slovenskem nikogar, ki Iji bil tudi le v sanjah mogel pomisliti na spremembo slovenske politične usode. V tako ozračje je tedaj udarila Napoleonova vojska in s sklepom schonbrunskega miru dne 14. oktobra 1. 1809. odcepila od Avstrije del Koroške, Kranjsko, Goriško, Trst, Istro, del Hrvaške in Dalmacijo, u-stanovila iz teh pokrajin novo kraljevino Ilirijo ter ji na čelo postavila našo belo Ljubljano, česar si poprej nihče niti predstavljati ni mogel, se je zgodilo, postalo je realno dejstvo: večina Slovencev je bila odcepljena od Avstrije ter združena s svoj!mi brati Hrvati in Srbi v novi u-pravni enoti — kraljevini Iliriji. Dne 25. decembra istega leta je bil izdan prvi dekret o organizaciji nove kraljevine, v aprilu 1. 1811. pa je dobila Ilirija tudi svojo definitivno ustavo in upravo.
Preprosto slovensko ljudstvo, vajeno
tlačanstva, se pomena tega velikega političnega dogodka sicer še ni zavedalo, dobro ga je pa pojmila redkoštevilna takratna naša inteligenca s pesnikom Valentinom Vodnikom na čelu, z onim pesnikom, ki nam je zapel toliko značilno »Ilirijo oživljeno«. Slovenski jezik, dotlej zaničevan in omalovaževan, je v novi kraljevini postal poleg francoščine državni jezik. V njem so se pisali vsi proglasi, v njem pa se je, kolikor je bilo seveda mogoče, tudi uradovalo in so se pisale važne listine. Slovenski narod je bil tedaj prebujen k novemu življenju in bi bil postal brez dvoma voditelj nove države, ko bi se Napoleonova tvorevina ne bila že 1. 1813. nenadoma podrla.
Ilirija je propadla, ker je propasti morala, kajti naš narod na svojo politično samostojnost še ni bil pripravljen. Toda zavest, ki jo je v srcih najboljših naših sinov prebudila, ni nikoli več izginila. Sto dolgih let nam je ilirska ideja kazala pot v bodočnost, pot do končnega odrešujočega cilja. Skoraj točno ob stoletnici razpada Napoleonove Ilirije, je izbruhnila druga velika vojna, svetovna vojna, ki nam je v duhu nekdanje Ilirije ustvarila kraljevmo Jugoslavijo. To, kar je Napoleon videl še podzavestno v svojem snu, je postalo živa in realna resnica. In skoraj točno ob 120-letnici ustanovitve Ilirije je dobila naša nova država svojo definitivno notranjo podobo, svojo najvišjo organizacijo samoupravnih banovin.
Vzroka je bilo tedaj dovolj, da je Ljubljana na tako viden način proslavila 120-letnico Ilirije oživljene ter postavila njenemu ustanovitelju in prvemu inicijatorju združene Jugoslavije, velikemu Napoleonu, dostojen spomenik. Kakor pa nas je duh Ilirije privedel do Jugoslavije, tako naj nas ideja nove svobode vodi do lepše in svetlejše velike naše skupne bodočnosti!
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Pondeljek, 14. oktobra. Zaprto.
Torek, 15. oktobra ob 20. uri »Cerkvena
miš« ab. B. Kuponi.
Sreda, 16. oktobra. Gostovanje v Celju. Četrtek, 17. oktobra ob 20. uri »Cerkvena miš« ab. C. Kuponi.
Celjsko gledališče. Sreda, 16. oktobra ob 20. uri »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Gostovanje mariborčanov.
Morala gospe Dolske. Ker se je upravi posrečilo letos spet pridobiti go. Dragu-tinovičevo, ki je ena njenhč najsijajnejših kreacij »Gospa Dulska«, se je stavila stavila omenjena komedija na repertoar in se bo vršila premijera v najkrajšem času v režiji g. Skrbinška.
SlovaSkl učiteljski koncert v Mariboru.
V petek, dne 25. oktobra, bo dobil Maribor nenavadne goste, slovaške učitelje, ki bodo priredili zvečer v dvorani Union koncert slovaških umetnih in narodnih pesmi. To bo prvi obisk Slovakov v Mariboru. Kakor znano, je slovaški jezik izredno podoben slovenščini in ga mi radi tega mnogo lažje razumemo kot češčino, oseben znak slovščine je njena mehkoba, k srcu pa gredo zlasti slovaške narodne pesmi, katere bomo to pot prvič slišali v Mariboru. Slovaški uč telji bodo gostje mariborskih Itodskošolskih in me-ščanskošolskih Učiteljev, ter se je za organizacijo koncerta sestavil poseben pripravljalni odbor, obstoječ iz učiteljskih organizacij, Češkega kluba in JČ Lige. Ne dvomimo, da bo tud: ta koncert, Jeprav. bo že drugi češkoslovaški v tem mesecu, kljub poznemu datumu, sijajno uspel. Pevski zbor vodi prof. Miloš Ru-peldt In že koncertira po Jugoslaviji. Prvi koncert se je vršil z velikanskim uspehom, dne 12. okt. 1929 v Novem Sadu, dne 13. oktobra v Petrovcih, v daljnjem programu so še koncerti v Stari Pazovi, Beogradu, K-agujevcu, Sarajevu, Dubrov nlku, Splitu, Zagrebu, Ljubljani 24. oktobra in kot zadnji dne 25. oktobra v Mariboru.	»
Mariborski in dnezni drobii
Manolescu
2624
Jugoslovani!
Graški Slovenci, svesti si svojih narodnih dolžnosti do Slovenstva, Slovan-, stva in človeštva, ki smo jih prevzeli po svojih narodnih prvobojevnikih, smo se juverili, da se nam jezik in narodnost v .tujini ne moreta razvijati ako smo razkosani. Združili smo se radi tega v »Čitalnici« in navezali najtesnejše stike z ostalimi graškimi Slovani — in prav posebno z Jugoslovani. Z izobraževanjem v materinščini smo se povspell do vrelca najvišjih in najčistejših narodnih vrednot, do popolnejšega duševnega življenja in preko tega do spoznavanja sorodnih slovanskih narodov in njihovih narečij. Postali smo Jugoslovani najboljšega kova in kot taki stopamo pred domovino, ki nas je skoraj že popolnoma pozabila. Nadejamo se, da bo imela nova in prerojena Jugoslavija več pomoči in tolažila za nas, ki smo žrtvovali vso svojo srčno kri, vse svoje duševne in materijelne sile za boljšo bodočnost. Jugoslovani! Spomnite se ob tej veliki sreči tudi naših graških Slovencev in j'm priskočite na pomoč — dokler je še čas.
14.
2*31
14.
»•ndeljak
Svengalifev
z»dnji n*ston ie n/one v Maiiir u.
if«Mka Ir“alUi ftVAfit«.
Izseljevanje Iz naše države.
Po statistiki izseljeniškega komisarija-ta v Zagrebu se je meseca julija izselilo iz naše države v prekomorske države skupno 1232 oseb in sicer: iz Hrvatske in Slavonije 505, iz Vojvodine 340, Dalmacije 170, Slovenije 121, Srbije 69, Bosne in Hercegovine 20, iz Črne gore 7, Največ jih je odšlo v Argentino in sicer 395, v Kanado 350, v Zedinjene države 346, v Brazilijo 54, Uruguay 51, Avstralijo 10, Čile 15, Peru 4, Mehiko 3 itd. Vrnilo pa se je iz prekomorskih dežel v domovino v istem mesecu 612 oseb. V razne evropske države je odšlo meseca julija s trebuhom za kruhom skupno 1713 oseb in sicer v Francijo 1419, Belgijo 171, Luksenburg 92, Nemčijo 10, Švico 10, Nizozemsko 9. Od 1. januarja do konca julija je odš’o v evropske države. na delo skupno 6.526 oseb. —
manifestacija za lugoslauijo u maribaru
Prvič, odkar obstoja naša država, so vihrale včeraj po Mariboru samo državne zastave. Le redkokje je bilo videti tudi še plemenske, slovenske zastave, ker lastniki dotičnih hiš najbrže še ne vedo, da so prepovedane. Na Trgu Svobode se je k manifestaciji za Jugoslavijo, katero so priredila narodna društva, zbralo lepo število občinstva, posebno srednješolske mladine, da da duška svojemu veselju nad Napoleonskim činom našega vladarja, ki je 3. oktobra presekal težko zavo-zljani gordijski vozel in postavil naši državi nove in trdne temelje za srečnejšo in sigurno bodočnost. Edini govornik, g. profesor Josip Ribarič, je v svojem govoru naglašal, da so z zgodovinskim kraljevim aktom dobili sedaj zadoščenje vsi, ki so padli kot žrtve tiranov za našo svobodo, vesele se tega historičnega dogodka sence idejnih kovačev, ki so oblikovali kulturno in politično jugoslovanstvo po vseh pokrajinah naše države. Kralj Aleksander se je pokazal vrednega sinu svojega velikega očeta, kralja Petra Osvoboditelja, in si je postavil s svojim napoleonskim činom trajen spomenik v zgodovini naše države. Novo ustanovljene banovine, ki predstavljajo priznanje starih tradicij, naj postanejo simbolično znamenje aktivnega sodelovanja vsega prebivalstva za procvit in blagostanje države. Govornik je zaključil svoj govor z besedami:’ Bog daj, da bi naš vladar še dočakal ustvaritev Jugoslavije, ki bi segala od Triglava do Črnega morja! Nato je godba zasvirala državno himno, občinstvo pa je viharno vzklikalo kralju in Jugoslaviji. Ob velikem navdušenju zbranega občinstva je bila odposlana kralju udanostna brzojavka, ministrskemu predsedniku, generalu Zivkoviču pa brzojavni pozdrav. Po zborovanju se je občinstvo takoj mirno razšlo in ni prišlo nikjer do nobenega incidenta.
Za jesen In zimo KARO-čevlje.
V».
Odmev koroškega plebiscita v Mariboru pred devetimi leti.
Prave vesti o izidu koroškega plebiscita pred devetimi leti so prispele v Maribor razmeroma pozno. Dva dni, t. j. tt* in 12. oktobra so slovenski časopisi že zatrjevali, da smo zmagali mi, dočim so avstrijski nemški listi pisali ravno obratno. Prva vest o definitivni izgubi Koroške je pa napravila na slovensko mariborsko meščanstvo porazen utis. Ker so tedaj mnogi mariborski Nemci kazali radi našega poraza odkrito veselje, je razumljivo, da je postalo vzdušje silno napeto. Dne 13. oktobra je bil zvečer sklican zaradi Koroške na Glavnem trgu protestni shod, katerega se je udeležilo do 3.000 ljudi. Zborovanje samo je sicer poteklo mirno, toda ob koncu je vsled nekega nemškega medklica prišlo do demonstrativnega obhoda po mestu, ki se je razvil v demonstracije, kakršnih Maribor od takrat dalje ni več doživel. TisoS*
Ze dolgo ni videl Maribor takega na* vala na kino kot bode pil
KOZAKIH
Bodite vsi pripravljeniI
KINO UNION I
Pogreb nesrečnih žrtev avtomobilske nesreče na dravskem mostu.
Mesto je še vedno pod vtisom velike tragedije, ki se je odigrala v noči od petka na soboto na dravskem mostu. Včeraj popoldne so romale cele procesije občinstva na pokopališče, kjer so ležala trupla ponesrečencev v mrtvašnici, posuta s svežim cvetjem. Naval je bil tako velik, da je bil ves čas dovoljen vstop samo svojcem in sorodnikom, končno pa so morali iz varnostnih ozirov celo mrtvašnico zapreti. Danes, ob 4. popoldne se bo vršilo blagoslovljenje trupel, nakar polože gospo Anico Pirnatovo k večnemu počitku na Pobrežju, trupli Janeza in Josipine Cerkovnik pa bosta takoj po blagoslovitvi prepeljani z vlakom v rodno mesto Kamnik, kjer se bo vršil žalni sprevod od gostilne Rode na pokopališče na Žalah. —
Mariborski taksiji še vedno brez števcev.
Nezaupanje tujcev in domačinov do mariborskih avtotaksijev je povsem u-pravičeno, kajti vsakomur pade v oči, da vozila nimajo taksametrov in da je kontrola o prevoženi poti nemogoča. Dana je možnost, da se potnika ukani. Pripetilo se je že, da je šofer računal od glavnega kolodvora do Glavnega trga 30 Din, razen tega pa se dogaja, da se ravno radi nezaupanja potnik prepira s šoferjem glede voznine tudi takrat, kadar ni upravičen, vozač pa se nima na kaj sklicevati. Eno in drugo bi pač lahko izostalo, ako bi se izvedel že davno sprejet sklep občinskega sveta mariborskega in naložilo last nikom avtomobilov, da montirajo na vozila števce, kakor je pač običaj povsod, kjer so podeljene koncesije za avtovožnje Ker je bil g. župan v zadevi taksametrov tudi na zadnji občinski seji interpeliran že v drugo, se je nadejati, da bo sklep občinskega sveta v najkrajšem času realiziran. —
Izgubljeno.
Vojni invalid Rudolf Hvalec je zarubil danes med 12. in 13. uro, na ootu med gostilno £kof in delavsko pekarno na Tržaški cesti listnico z 90 Din gotovine, double-prstanom, uhanom ^n raznimi dokumenti in računi. Najditelj naj odJa najdene predmete proti Inamdi na poilcJJl.
glave slovenske množice so se valile po ulicah, padali so ogorčeni klici proti krivcem koroškega poraza in proti domačim nemškim šovinistom. Dasiravno se je policija vneto trudila, da bi preprečila nevarnejše izgrede, je bilo vendar razbitih mnogo nemških trgovin, obrtnih delav-nic, gostiln in kavarn. Posebno hudo Je tedaj trpela »Velika kavarna«. Demonstracije so se v večjih in manjših skupi' nah nadaljevale do 10. in celo do 11. ur® ponoči, dokler ni naposled nastopilo vojaštvo in zopet vzpostavilo mir in red. Več demonstrantov je bilo ob tej priliki aretiranih in obtoženih, a posledica dogodka je bila tudi ta, da se nemški šovinizem od takrat dalje ni upal več javno demonstrirati svojega prepričanja. Mnogo nemških, posebno nedomačih trgovcev je po tem dogodku zapustilo Maribor in našo državo in v našem mestu se je pričela nova doba miru in konsolidacije. —
Zdravstveno stanje trgovca Vrhunca.
Zdravstveno stanje pri avtomobilski nesreči na dravskem mostu težko ponesrečenega mariborskega trgovca Franceta Vrhunca, ki leži v splošni bolnici, j« še vedno neizpremenjeno. Bolnik je bil< kakor smo že poročali, v soboto opoldne operiran, vendar pa leži še vedno v nezavesti. Najtežja je njegova poškodba ni glavi, kjer ima prebito lobanjo. — Junaški mehanik, ki je s hišnim ključem pretrgal dovodu' kfcbel motorja na smrtnem avtomobilu* ki je zahteval 3 človeške žrtve, je I. Mi* helak iz Studencev. Motor usodnega av' tomobila je, kakor znano, še kakih 8 mi' nut po nesreči deloval in je postal že Ž3' reč. Mihelak je s svojo gesto prepreči’ eventuelno eksplozijo motorja, ki bi lahko tudi med številnimi radovedneži, kater’ so se znašli na kraju nesreče povzročil katastrofo. —	.
AnaKarenina
2625
Vsi privatni in trgovski natnešče,lC* V •lariboru	....
se vabijo na javni sestanek ki & sK‘. cuje podružnica " veze privatnih n“" meščencev za toi ►V, dne 15. oktobra, ob 20. url v dvorani restavracij Halbwidl v Jurčičevi ulici, s sledem. dnevnim redom:.l. Revizija soc’I« zakonodaje in privatni nafflescc ;• (Referent tov. Filip Uratnlk. fa,, delavske zbornice v Ljubljani.)
'ozaj privatnih in trgovskih nan„'\ff,e. osv in pomen kolektivne .p°yv,..»5 j (Referent tov. Colner. tajnik **	^
iprivatnih nameščencev	rCd
Zagreba.) Tovariši, ker je ^*ivljamo tega sestanka zelo važen, po «jan» vse nameščence, člane ’ gte-Zveze, da « sestanka v velikem
vDu udcleJte.f
*«KW
Z IX. kongresa Narodnega ženskega Saveza v Splitu
Dne 6., 7. in 8. oktobra se je vršil v Splitu IX. kongres Narodnega ženskega Saveza kraljevine Jugoslavije. Na kongresu je Savez z letnimi poročili in referati posameznih sekcij položil svoj račun o svojem delu in pro gramu. Spretna razpredelba obsežnega materijala in potek kongresa sta dokumentirala, da je uprava Saveza v dobrih rokah in da zasleduje bavez vsa aktualna, kulturna _ in socijalna vprašanja z vso resnostjo in stvarnostjo. To so dokazali zlasti posamezni referati, debate in sprejete resoiucije. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da je stavil Savez v preteklem letu vladi različne predloge glede na novi zakon, jih podprl z intervencijami in tudi dosegel delne uspehe- Interveniral je dalje v različnih slučajih, zlasti pri podelitvi službenih mest. Potom svojih društev je organiziral v državi proslavo Materinskega dne ter Propagiral proslavo svetovnega miru na dan 11. novembra. Za časa elementarnih nezgod je zbral za oriza-dete kraje s pomočjo svojih organizacij večje vsote. Bil je tudi v stalnem kontaktu z internacionalnimi savezi ter zastopan po predsednici na ženskem kongresu v Londonu leta 1928. in po delegatinjah na feminističnem kongresu v Berlinu leta 1929. Na berlinskem kongresu je sprejela gdč. Ste-bi veliko priznanje za poverjen ji referat o propagandi za svetovni mir. Savez ima tudi v programu zbližanje z bolgarskimi ženami v prid vzajemne propagande za ekonomsko in kulturno osamosvojitev balkanskih držav.
Savezove cilje so točno označili referati posameznih sekcij. Navedem naj teme in imena referentinj: prof. Mileva Petrovič. Beograd: Mir i arbitraža: podpredsednica Mila Simi.^: Stampa; prof. Jelka Perič Split: Emigracija i imigracija: dr. Rjstovičeva, Zagreb: Hignena; prof Božena Deželic. Zagreb: Šolstvo: Milena Atanacko vic. Beograd: Zaštita dece: Mila Simič.. Beograd: Kinematograf; Alojzija Štebi: Ženski poklici: Danica Bedekovič. Zagreb in dr. Maša Živano-vič, Sarajevo: Borba zoper belo rob-Ije: Julka Patrijarh, Zagreb: Organizacija kmečke žene: Minka Kroftova, Ljubljana: Telesna vzgoja ženske mladine; Alojzija Stebi: Vzajemno delo ženskih organizacij: Darinka Le der, Zagreb: Posledice dvojnega morala.
O stavljenih resolucijah so se razvile stvarne debate, ki so bile sprejete deloma nespremenjeno, ali pa^ so bile izročene sekcijam v nadaljnji študij. Posamezni referati so bili ■ preči zno predelani in so pričali o obsežnem znanju referentinj. Slovenkam so bili Poverjeni trije referati: dva naši najodličnejši predavateljici gdč. Stebi-ievi, jja. Kroftova je pa s svojim referatom:	»O	telesni	vzgoji	ženske
mladine« načela v delu Saveza novo Polje. Njen referat je bil zelo izčrpen in podprt s skrbno sestavljeno statistiko. Svoje stališče, ki je deloma zadelo na pomisleke, je zagovarjala z elanom snortne pijonirke. Zal. se ne morem sou?^ati v podrobnosti in citirati resolucije, ki so rezultat Savezo-vega dela. Sklenjeno je bilo, da bo
Savez interveniral pri ministrskem predsedniku in pristojnih ministrstvih er predložil številne predloge, ki se naj upoštevajo pri izvedbi novega zatona. Potom svojih sekcij in učlanje-nih organizacij pa bo sistematsko de-oval v smislu vseh sprejetih resolu-
cij.
Končno naj citiram nekaj stavkov iz članka I. F. Lupiš Vukiča v splitski »Novi Dobi«:	»Dnevni	red IX.
skupščine Nar. ženskega saveza dokazuje: Da imajo naše žene več smisla za nekatere zelo aktuelne probleme kakor moška inteligenca in da Imajo zelo Rripraven forum, pred katerim te probleme tretirajo! Tak forum jugoslovanska inteligenca nima. Otvoritev kongresa se je vršila kot se mora. V manj kakor dveh urah so bili izrečeni pozdravi in prečitana letna poročila. Ob 3. popoldne, in sicer na nedeljo, so bile vse delegatinje na svojih mestih. Kdo bi nas moške zbral v nedeljo popoldne na resno razprav* ljanje. da poslušamo celo uro predavanje ali poročilo o emigraciji in imigraciji, o predmetu, ki revoltira srečo in usodo celega milijona našega naroda, ki bi pa moral zanimati državo in vsakega državljana iz vzroka, ker je izseljeništvo prinesla naši državi tekom desetih let 20 milijard dinarjev z vsemi dobrimi posledicami za našo valuto in narodno gospodarstvo. fakt je, da imajo naše žene forum, pred katerim razpravljajo naj aktualnejša sodobna vprašanja in potrebe, dočim moški, v čijih rokah je usoda zemlje in naroda, nimamo takega foruma ter se na javnih kongresih s temi vprašanji ne bavimo. Tem slabše za nas, ker postoie po vsem ostalem svetu moški in ženski- savezi. ki stalno proučavajo in javno pre-tresujejo vprašanja, ki so na dnevnem redu jugoslovanskega ženskega saveza. Na letošnji izseljeniški konferenci v Splitu izjavil je delegat g. Benko: Vse življenje proučujem izseljeniško vprašanje in pišem o niem. Dali jih kdo čita, ali me kdo čuje, izgle-da, da nimam komu govoriti, ker pr nas nimamo foruma, ki se za stvar zanima in pred katerim se bi stvar obrazložila ...« Naše žene so nam dokazale, da se znajo uveljaviti pravočasno in na pravem mestu, bodisi Londonu, Ženevi, na Dunaju ali Berlinu, reševajoč čast domovine. Vsi narodi uvidevajo. da se samo s skupnim naporom dajo premagati razne socijalne in ekonomske težave, ki enako tangirajo vse države. Tudi ve vsak narod, da bo v mednarodn skupnosti toliko uvaževan in podprt v kolikor poda dokazov, da je pripravljen in sposoben sodelovati v <=vo je in splošno dobro. Mi takih dokazov malo doprinašamo in smo zato tudi tako malo poznani in c^nj^ni.
Zato vse sovražnike kuhinje na Dunaju, v Rimu Pešti itd.. -lahko širijo po svetu toliko laži o našem narodu in naši zemlii. Naše žene delajo z ozirom na skromna sredstva, s ka terimi raznola^aio, mnotro in dobro Država, ki subvencionira tolike ak cije. bi morala izdatneje podpreti Na rnrlni žensk? savez vsaj v onih sme reh, v katerih nihče drugi ne dela.«
I. L
Enostavnejša pa je stvar pri gospej Whittan. Zahajala je tako rada v kino. In da bi njen otročiček čim boljše spal, mu je vlivala v mleko whisky. Otrok je-bil pa šele tri leta star. Ker pa je bil mož' mnenja, da je \vhisky kot opojna pijača prepovedan in to še prav posebno za otroke, je predlagal ločitev od \vh;sk’yja in svoje žene.
*
Težavnejši pa je zopet položaj v nečem drugem slučaju. Neka gospa’'je predlagala ločitev zakona, češ da sedi njen mož, kadarkoli je doma, vedno pri radiu, njo pa popolnoma zanemarja. Tega pa ona nikakor ne more prenašati, tem manje, ker nima niti prilike, da bi mogla izpregovoriti z možem vsaj eno besedo. Niti o najvažnejših domačih vprašanjih ne more več govoriti s svojim možem, ki je kakor prikovan na radio. Sploh je nemogoč vsak razgovor, '•fajbrže pa je njen mož že dobro vedel, zakaj je raje poslušal radio, kakor njo!
Moderni vroki za loiftev
zakona
NERVOZNOST, RADIO, KINO. ~ NAPREDNA KITAJSKA.
V Čikagu živi neka dama z imenom Julija Freylak. Sicer ni ona nikak poseben pojav. Vsekakor pa so uvaževanja vredni razlogi, ki jih navaja njen mož, da bi se ločil od nje. Gospa Julija ima panireč to Čudno navado, da — ponoči je orehe. A to še ne bi bilo najhujše. Ju-nia tre orehe kar z zobmi, kar njenega moža, ki je velik prijatelj nočnega po-č'tka. silno razburja. Ponovno je zato svoji boljši polovici prepovedal, da bi K« budila iz spanja z drobenjeni orehov. *oda zaman. JulH*» ni hotela niti slišati
Narodna Kitajska pa je vsekakor naprednejša kakor bliskovita Amerika, kadar gre za vprašanje, da’se reši ločitveni problem. Na Kitajskem imajo namreč
Stran & iii&amiM sc SBBnEflBBnm
nekateri listi kar posebne rubrike, v katerih oznanjajo zakonci svoje ločitve. Tipična za tako postopanje je sledeča ločitev zakona brez sodišča: Dva zakon ca sta živela spočetka v najlepši harmoniji, dokler se niso razmere nepričakovano izpremenjle in je bila končno v nekem listu objavljena sledeča izjava, podpisana od obeh: »Prišla sva do"prepri-čanja, da ne moreva večno živeti skupaj in bova zato od sedaj naprej vodila vsak svoje gospodarstvo. Od danes naprej zato nisva več mož in žena, temveč živiva'čisto ločeno. Ako bi se hotel kdo bd naju znova poročiti, ne obstojajo za to nobene ovire.« Razen take objave v dnevnem časopisju dobi potem :vsakdo na Kitajskem še prepis dogovora od sodišča, da more vsak trenutek dokazati, da je ločitev že dejanski izvedena.
Ni čuda, da ločitve zakonov na Kitajskem pri takih razmerah naravnost strašno naraščajo. Kitajske žene, ki so živele cela tisočletja popolnoma proč od sveta, se sedaj pač zavedajo, da so se časi temeljito izpremenili in zahtevajo sedaj tudi zase vse ugodnosti nove 'svobode.
Umor iz ljubosumnosti
Približno pred poldrugim letom je črnet Vladimir Panič iz vasi Tabanovič Srbiji iz ljubosumnosti' ustrelil svojo ženo. Oddal je na nesrečno ženo liič manj kot 12 revolverskih strelov, od katerih je bilo več smrtnih. Panič je bij za svoj zločin pri prvi instanci obsojen na smrt. Vložil pa je vzklic in te dni se'je vršila ponovna razprava pred prizivnim' sodiščem. Sodniki so se postavili na sta lišče, da Panič ni izvršil premišljenega umora, temveč da je izvršil svoje dejanje v skrajni razburjenosti. Zato je bila-razsodba prvega sodišča razveljavljena in je bil Panič obsojen na 15 let težke ječe.	•
Spori
Čudno praznoverje
Policija v Los. Angelesu je prišla na sled nenavadnemu slučaju praznoverja. Na podstrešju neke hiše v predmestju so našli‘ truplo 19 letne Viljemine Rhoadove in sicer v zapečateni krsti. Deklica je umrla že pred več meseci. Pri zaslišanju je Rhoadina mati izjavila, da je ona sama položila krsto s truplom na led, ker je prepričana v vstajenje svoje hčerke. Do tega pa pride v najkrajšem, času in je hotela za to truplo ohraniti nedotaknjeno. Rhoadova je potem priznala, ’ da pripada neki tajni sekti. Policija je takoj uvedla preiskavo, da izve za verske nauke in običaje te vere.
Zagoneten slučaj ozčrauljenja
V umobolnici v Turinu je bil že šest let neki kmet, ki je zgubil spomin in zblaznel. Blodil je po vaseh, dokler ga niso prijeli orožniki in spravili v umobolnico. Slučajno je prišel v blaznico te dni. neki kmet prodajat perutnino; Pri oknu ie zagledal svojega prijatelja in ga poklical po imenu. Blazni kmet je nato nenadoma vzkliknil in padel v nezavest Ko pa je prišel zopet k sebi, se mu je. spomin zopet vrnil. Že čez nekaj dni je popolnoma okreval in so ga 'odpustili zdravega. •
Zaključek jesenskega pruen-stua
Včeraj se je odigralo zadnje kolo jesenskega prvenstva med Mariborom in Svbbodo in Železničarji ter Rapidom^ Po štirih letih je Rapid ponovno zavzel vodilno mesto in vodi z eno točko pred Mariborom in z dvema pred Železničarji.
ISSK Maribor:SK Svoboda 3:0.
Svoboda je brez boja prepustila Mariboru obe točki. Odpovedala je tekmo včeraj predpoldne in izgubila 3:0 par for-ait, dočim sta si Železničar in Rapid delila točki.
SK Železničar :SK Rapid 1:1 (1:1).
Za zaključno prvenstveno tekmo je vladalo veliko zanimanje. Železničarji so se pokazali v najboljši luči in nudili popolnoma enakovrednega protivnjka. Tekma sicer ni nudila toliko kot se -je pričakovalo, vendar je bila povsem zanimiva, zlasti ker se do zadnjega trenotka ni moglo predvideti izida. Razen tega je bila tekma mestoma tudi preostra, kakor so pač vse Rapidove tekme, zlasti prvenstvene. Kakor hitro je Rapid dosegel vod stvo,.sp Železničarji.z,uspelim prodorom izenačili. Vsa prizadevanja protivnikov, da bi si zagotovila obe točki, so ostala brezuspešna. Rapid je koncem drugega polčasa prevladoval, premoči pa spričo zanesljive obrambe Železničarjev ni u-tegnil izkoristiti. Sploh, sta bili pri obeh moštvih obrambni in krilski. vrsti boljši, dočim napada nista zadovoljila..
Sodnik g. Nemec, je bil objektiven in je skušal biti tudi strog. Pri odločitvah glfr-de foa.lov pa ni bil povsem siguren.
Stanje jesenskega prvenstva je naslednje:
o tem. Končno ji je hotel mož orehe od vzeti. Julija pa je nato odgovorila s tem, da je moža krepko ugriznila s svoj'mi dobrimi zobmi. Napad je rodil protinapad, padla je doneča zaušnica in v trenutku je bila Julija vsa modra okrog desnega očesa. Vrh tega je vložil; mož tožbo za ločitev zakona, češ da ne more prenašati tega, da njegova žena vsako noč
Trčouratni pariški samci
Statistika dokazuje, da pariški samci rajše plačujejo posebni davek na samce, kakor da bi stopili v zakon. Njihovo število vrh tega neprestano raste. L. 1924. je znašalo število obdavčenih samcev okrog 200.000, leta 1925. že 238.000, naslednje leto 25S tisoč, sedaj pa je njihovo število na-rastlo že na 300.000,
1. SK Rapid
2. ISSK Maribor
3. SK Železničar
4. SK Svoboda
3 2 10 14:3 5 3 2 0 1 9:5 4 3 111 9:6 3 3 0 0 3 1:19 0
Pisalni stroj za šifrirana Iju-bauna pisma
Neka tvornica pisalnih strojev v
Čikagu je prišla na originalno misel, da producira takozvane »šifrirane
stroje«, podobne onim, ki jih uporab-tre orehe z zobmi, ona pa radi plavega ljajo v raznih ameriških diplomatskih očesa. In tako čaka sedaj tudi sodnika 'uradih. Nove stroje priporočajo z ve zelo — trd oreh.	|liko	propagando	zlasti,	vsem	anieri?
"	;	kim	zaljubljencem.
Rezerva ISSK Maribora jesenski prvak.
Ker je »Rapidova« rezerva minulo nedeljo nastopila'z neverificiranim igralcem, ji tekma, v kateri je zmagala sicer z razliko 9:1, ni bila šteta v korist. Glasom prUvil je tudi ni dobil protivnik, pač pa sta se »Rapidu«- odšteli še dve točki, ki se ju je včeraj priboril v tekmi proti rezervi »Železničarja« v razmerju 3:1 Kljub dvem zmagam je »Rapid« ost.^P brez ,točk, Železničar ni zmagal v nobeni tekmi, dočim je rezerva Maribora premagala .Železniiarja in tako, zavetna točkama osvojila jesensko prvenstvo.
Ostale tekinc.
Ljubljana; (prvenstvene) Ilirija-Jadran 2:0 (1:0), Hermes-Svoboda - 2:0 (1:0), Grafika-Krakovo 7:0 (4:0).
Beograd: Jugos!avi]a:BSK 3'3 (2:1).
Praga: Slavija-Sparia 2:0, DFC-Mo* ravska Slavija 4'?.
Zagreb: Hašk-Gradjafiski 3:1 (1:0). V!* ktorhJ-Goncordia 4:3 (1:1).'
Celie: Celje-Atletiki i 1 (i«rv.)
Prodam nerabljen pleskan ročni voziček Nove spalne In jedilne sobe,
z lestvicami, pripravljen za trgovca.	po najmodernejših vzorcih,	ugodno
Frankopanova 20 I, vrata 6.	2619	ugodno	prodam.	Aleksandrova	c.	48.
Nove spalne in jedilne sobe,
najnovejši vzorci, ugodno prodam. Mizarsko podjetje, Kompara, Aleksandro-va cesta 48.__________________________2618
Velika tlakovana klet
tik glavnega kolodvora, z vodovodom, električno lučjo in ventilacijo dam takoj v najem. Aleksandrova cesta 48.
• ■ ■ ■•_______________________________2617
Za svojo sestro 201etno kmečko dekle
iščem boljše obitelji, kjer bi se imela prilike priučiti v kuhanju in pospravljanju sob. Cenjene ponudbe prosim na upravo »Večernika« pod šifro »Pridno dekle«.	2632
100 Din nagrade
dobi, kdor izsledi osebo, ki razširja te-lefonično o moji soprogi grde in lažnji-ve besede, da bi mogel dotičnika prisiliti, da vse dokaže tudi pred sodnijo. Ivan Maček, Maribor, Mlinska ulica št. 26.	2634
Otvoritev
pekarne!
ŠTAMPILJK
T. SOKLIČ
2«rib°:
Čast mi je obvestiti p. n. občinstvo, gostilničarje in trgovce z jestvinami, da sem otvoril dne 15. oktobra v lastni hiši, Slomškova ulica 9, Studenci novo moderno parno pekarno. Prizadeval si bom svoje odjemalce vedno s svežim kruhom, kakor tudi z luksuznim pecivom postreči. Prevzamem tudi domači kruh v pečenje. Za obilen obisk se priporoča
R. Belina, Studenci
Slomikova ulica 9
Velika, zračna In solnčna soba,
v središču mesta, primerna zlasti za zakonce brez otrok, nemeblovana, se takoj odda. Naslov v upravi »Večerni-
INovo otvorjena trgovina II s premogom in lesom |g
Tinnauer
M a rib er Gregoeičevaul.9 II
II vhod tudi skozi >;! Slovenska ul. 8
se priporoča cenj.
! občinstvu za blago- II ji hotna naročila. II
Cene brezkonkurenCne 1 ||
Dflake
sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi.	2600
Dostofevskl s
Selo Stepančikovo
humoristični roman
prevod Vladimlra Levstika
BroHrana 44 Dla, vezana v platno 56 Din.
Po poiti pa 2 Din več.
Tiskovna zadruga v Mariboru
Aleksandrova casta 13
Izdala Konzorcij z**«. y IM** pradatavnik Izdajatelja to urednik: Fr .« Br oz. v i s v Maribor«. Tiska Mariborska tiskarna d.
Stanko De tela v nlariboru-
 _______________________  ffirrfSm?VWER	NT	K	Tufo	V	M	ar	i	boru,'	'dtTeRX7i929.