V dvojni številki (3-4) novosadskega Letopisa Matice srpske so objavljeni likovni prispevki Franeta Para. O njegovem likovnem svetu pa v sestavku z naslovom Franc Paro ali domovanje duha piše Josip Bratulič. Letopis objavlja tudi razprave z obnovljenih Stražilovskih srečanj, ki so to pot potekala na temo Književno jugoslovanstvo. Objavljene so razprave osemnajstih udeležencev, med katerimi so štirje neposredno ali primerjalno spregovorili tudi o Slovencih. Predrag Matvejevič, ki je zagovarjal trditev, da se je o jugoslovanstvu govorilo že prej, preden je ta izraz dobil etatistični pomen in še preden je sploh nastala Jugoslavija, je med drugim navedel nekaj tez za razpravo: »Omenjamo razmerje zavesti in čustva, to se pravi zožitev zavesti na čustva, narodne zavesti na narodno čustvo. Pogosto naletimo - vedno pogosteje - na govorjenje o izgubi ali na občutek izgube. Biti na zgubi. Danes smo v tej deželi po neki nesrečni zavesti, ki se ne neha obnavljati in ponavljati, vsi na zgubi: izgubili so Srbi, ker so pristali na Jugoslavijo. Hrvati, ker so dopustili, da se jih je v Jugoslaviji prevaralo. Slovenci, ki ta čas zgubljajo zaradi zaostalih bratov z Juga itd. Biti na zgubi - ta občutek preplavlja skromno zgodovinsko zavest našega poprečnega državljana (»proizvajalca« ali »samoupravljalca«), jo prehaja ali premaguje, uničuje ali pači: kakor da od 41. do danes ne bi ničesar dosegli na polju zgodovine. Morda le ni tako. Različice ¦ lažne zavesti o narodu in zgodovini ali tragične zavesti: slišali smo besede, ki so jih izgovorili celo ljudje z lepim življenjepisom, po mnenju katerih so posamezni jugoslovanski narodi »najbolj tragični v
Evropi.« Vsak narod je v tej deželi tragičen! Mi Hrvatje smo dolgo bili najbolj tragični, skoraj tako dolgo kot Judje. Srbi so tudi zelo tragični, zlasti zato, ker so v mirnem času zgubili sadove svojih vojaških zmag. Tudi Slovenci so kljub zvonkim pesmicam, ki se orijo po alpskih dolinah, kljub dejstvu da imajo danes, če izvzamemo Švicarje, najmanj brezposelnih v Evropi, »najbolj tragičen narod«. »Takšne tragične zavesti so pravzaprav veliko manj zgodovinske, kot pa oni mislijo, ali verjamejo, da so,« je povedal med drugim Predrag Matvejevič v Letopisu Matice srpske.
*
Četrta številka novosadskega,časopisa Novy život prinaša razpravo Besede s predpono do- v slovaščini in srbohrvaščini; napisala jo je Anna Maričova. Peter Andruška začenja niz zapisov o poteh literarne ustvarjalnosti in v prvem sestavku obravnava pripovedništvo in poezijo Slovakov v Romuniji. Objavljeno je tudi besedilo Jana Kmet'a Dalmatinska aroma pri Matinu Kukučinu, ki ga je dr. Kmet' prebral na letošnjih zimskih srečanjih vojvodinskih slovakistov v Novem Sadu.
*
Dvojna številka skopskih Razgledov (2-3) prinaša prispevke z okrogle mize, ki jo je uredništvo sklicalo na temo Makedonska poezija danes. Sodelovali so Gane Todorovski, Radovan Pavlovski, Todor Calovski, Danilo Kočevski, Katica Čulavkova, Vele Smilevski, Venko Andonovski in Ivica Čelikovič. Ferid Muhič objavlja svoj esej z naslovom Motivacija in meditacija, v katerem hoče povedati, da svet ni nesmiseln, ampak samo nedoumljiv. Sest črtic s skupnim naslovom Freska objavlja Mitko Macunkov.
V deseti številki čedajskega Doma piše o razstavi akvarelov Jožeta Ciuha. Skupina Cedermacev se je podpisala pod
708
709
Sprehod po jugoslovanskih in tujih revijah
članek z naslovom Domači duhovniki v Benečiji. V znamenju volitev v Italiji se sprašujejo o svoji edini skrbi, namreč o pomoči za prerod in razvoj Benečije, kar zadeva narodno zavednost, vero, kulturo in gospodarstvo. Miran Mihelič objavlja del svoje razprave Sinteza slovenstva -svetovni tokokrog slovenske kulture in proizvodnega kapitala. V odlomku utemeljuje, da brez srčne kulture ni pravega razvoja in napredka. Pozaba te kulture, oblikovalke našega naroda, bi pomenila spremembo narodne značilnosti, samo-morilstvo, ki ga kar dobro občutimo v pravem in prenesenem pomenu -propad.
V naslednji, dvojni (2-3) številki niške Gradine naletimo na Pesmi in plese vo-denjakov Vena Tauferja, ki jih je prevedla Marija Mitrovič. V članku z naslovom Več od nagrade pa je Svetomir Džurba-bič med drugim zapisal: »Dodelitev nagrade ,Branko Miljkovič' slovenskemu pesniku Venu Tauferju za zbirko pesmi Godec pred peklom - Svirač pred paklom - ki po soglasni oceni kritike v svojih stihih vsebuje velik pesniški uspeh, pomemben za slovensko in jugoslovansko književnost - bi bilo povsem naravno kulturno dejanje in nikakršne potrebe ne bi bilo, da bi o tem karkoli drugega rekli razen tistega, kar je že povedano s samim tem dejanjem. Toda vsakodnevna kulturna resničnost čedalje pogosteje odvzema pravico, da bi tako sodili. Kultura, zaobsežena z dogajanji v družbi (v kateri se delitev manično širi do atomiziranja), katere najbistvenejši del je, spodbuja in poglablja neugodna gibanja in gradi močnejše meje, kakor jih skuša sankcionirati separatistično nasilje nad duhom AV-NOJ. Prostora je tudi za bogokleten vtis, da so bile kulturne vezi in medsebojno duhovno prežemanje južnoslovanskih narodov polnejši izrazitejših kakovosti v ne tako daljni preteklosti kot v stvarnosti, ki smo ji priče. Ne bi bilo preveč
presenetljivo, če bi brskanje po teh dosežkih in kakovostih prineslo podatke, ki bi počili kot klofuta današnjemu stanju ......Brez slehernega tveganja in
nevarnosti zaradi premočne besede lahko dodelitev nagrade »Branko Miljkovič« Venu Tauferju pridružimo čedalje močnejšim prizadevanjem, da bi razbili neugodno ozračje o nekakšnem navzkrižju slovenske in srbske kulture. Sprejemanje vrednot Tauferjevega dela (in samo to) je dalo podlago, da na pravi način razvrednotimo in ponižamo tudi to ozračje in slaboumno logiko zapiranja, tako tujo pravi kulturi in pravim ustvarjalcem,« piše med drugim Svetomir Džurbabič v dvojni številki niške Gradine.
V četrti številki niške Gradine piše v uvodu Dimitrij Rupel o resničnosti dela in resničnosti (literarnih) del. Razpravo, ki izhaja iz posebnega razmerja večine beročih Slovencev do literature, je prevedel Nenad Popovič. Pisec skuša razrešiti dilemo, ali je umetnost samo pododdelek »vsakdanjega sveta dela« ali »avtonomna resničnost« in po tezi, da umetniki drugače kot drugi ustvarjalci združujejo svet domišljije s svetom dela, prihaja do sklepa, daje estetsko doživetje »integralni del družbenega življenja.« V sklop prispevkov iz sociologije kulture sodi tudi članek Mirka Zurovca Moralne ideje v obliki umetnosti. Pisec se ne upira razumevanju umetnosti kot pripomočka pri reševanju moralnih stisk pod pogojem, da to opravlja na svoj poseben, umetniški način, zaradi katerega zmore »neposredno, brez poučevanj« vsajati moralo, pri čemer pa vse to »zanjo samo ni osrednjega pomena.« V istem sklopu, ki ga je pripravil Dragan Zunič, piše Nikolaj Timčenko o estetskem in etičnem v književnem delu. Tudi ta pisec meni, da se literarna vrednost dela ne omejuje le na estetsko razsežnost, vendar pa da estetsko ne more biti nadomeščeno z etičnim; Nikolaj Timčenko zagovarja misel o globljih etičnih temeljih književnosti: literarno delo je estetsko utelešenje etič-
710
A. A.
nega, to se pravi nenehnega človekovega življenjskega boja. V tem sklopu so še tri besedila, pri čemer vsebuje zadnje, Žuni-čevo, pregled pomembnejših tipov razmerij estetskega in moralnega, poudarja prednost ustvarjalnega načela estetske razsežnosti ter skuša ponovno utemeljiti zasnovo enotnosti estetskega in moralno kritičnega.
•
Nenad Miščevič objavlja v 12. številki reških Dometov razpravo z naslovom Obrazložitev delovanja, v kateri obravnava razloge, ki se običajno navajajo pri poudarjanju posebnosti družbenih ved v razmerju do naravoslovnih znanosti. Zoran Vukič piše o kavzalnosti v pravu in se pri tem med drugim sklicuje na naša pravna izvedenca Stojana Cigoja in B. Furlana. Članek Elvia Baccarinija Millovo merilo svobode je razčlemba nekaterih možnih očitkov temu merilu, katero pa je vendarle bistven korak v določanju temeljnih človeških pravic.
V sarajevskem časopisu Lica, ki je izšel v dvojni številki (5-6), lahko preberemo prevedeni članek Kresa Petroviča in Ljuba Jasniča z naslovom Šport, nacionalistični izpadi in ponovno siromašenje življenja. Na podlagi zgledov od drugod, zlasti pa iz domačih logov, med drugim opozarjata na »okrutno dediščino«, ki jo prejemajo mladi ljudje pri nas v imenu človečnosti, demokratizacije in sklicevanja na človeške pravice, pri čemer je politično hinavstvo povzdignjeno na raven prevladujočega medčloveškega razmerja. Emil Vlajki piše o izkoriščanju dežel v razvoju. Jasminka Huskič je pripravila pogovore na temo Mladi v boju za mir in pogovor z Azemom Vlasijem o mladih in nacionalizmu, v katerem sogovornik razkriva predvsem balkanske poglede na to pojav.
V četrti številki bratislavskega časopisa Slovenske pohl'ady piše Dalimir Hajko o filozofskih vidikih literarne kritike in njene vloge, pri čemer ima v mislih marksistično zasnovano literarno kritiko. Štefan Drugje napisal prispevek o Slovaški matici in Novomeškem. Laco Novo-mesky je bil namreč njen predsednik od konca zadnje vojne naprej. Ded in volk je naslov noveli, ki jo objavlja Klara Ja-runkova.
Iz Bratislave so poslali še peto številko revije Slovenske pohradv, v kateri Anton Marec objavlja novelico z naslovom Marmornata gora. Novela, ki jo je napisala L'uba Hajkova, ima naslov Loterija. Objavljen je še del članka, ki ga je napisal Valčr Petko in ki govori o dialektičnem razvoju socialističnega realizma; čeprav je pisanje zagovor te umetnostne smeri, se pojavlja kot, kakor je zapisal avtor, tovariški kritični dialog z avtorjem nekega zapisa iz ene prejšnjih številk, oziroma z »nekaterimi sodobnimi apri-orističnimi težnjami.«
Miloš Krno objavlja v peti številki bratislavskega Romboida odlomek iz svojega romana Peter Tvrdori, ki je v tisku. Satirikov čas je naslov prigodnemu zapisu Vladimira Petrfka ob petdesetletnici slovaškega satirika Tomaša Janovica. Robert Kotian piše v članku Očetje in sinovi v sodobni slovaški prozi o nekaterih novejših slovaških romanih.
V tretji številki vzhodnoberlinskega časopisa Neue Deutsche Literatur se dvakrat oglaša Werner Neubert. Najprej s prispevkom Misli o zgodovinskem romanu, nato pa še s pripovedjo Vmesna postaja. To je odlomek iz njegovega romana z naslovom Proga proti Parizu, ki
711
je v tisku. Podobno objavlja v tej številki, ki prinaša pretežno leposlovne prispevke, odlomek iz rokopisa svojega romana tudi Renate Feyl. Roman bo izšel z naslovom Idila s profesorjem.
Iz Niša so poslali kar štiri številke tamkajšnjega glasila Gradina (eno dvojno). V prvi je nekaj izbranih in prevedenih besedil Samuela Becketta, kar je oskrbel Predrag Todorovič. Gledališki ocenjevalec Gradine Zoran Jovanovič kritično komentira tri najnovejše premiere na odru Narodnega gledališča v Nišu; med drugim se ukvarja tudi s postavitvijo dela Podobe za veliki zid, ki je spod peresa Vidosava Petroviča prvič izšlo na straneh tega časopisa. Objavljenih je tudi nekaj impresivno izdelanih likovnih prilog, ki jih je izdelal Dragoslav Zivkovič in ki jih pospremljata dva eseja o njegovem delu spod peresa književnika Miodraga Pavlo-viča in umetnostnega zgodovinarja Srd-žana Markoviča.
V dvojni številki skopskih Razgledov (9-10) najdemo prispevek k literarno-zgodovinski osvetlitvi sodobnega makedonskega književnika Trajana Petrov-skega. Katica Čulavkova je objavila prispevek z naslovom Dešifriranje po analogijah o nekaterih smereh v razvoju retor-niške misli ob primerih iz francoske retorike. Dragi Mihajlovski objavlja črtico z naslovom Mesečniki.
V tretji številki čedajskega Doma lahko beremo o kulturni dejavnosti Slovencev v Videmski pokrajini ob dnevu slo-
venske kulture. Ezio Gosgnach v članku Mi se imamo radi ugotavlja, da je bil največji pomen letošnje Prešernove proslave v potrditvi enotnosti Slovencev v Videmski pokrajini in v njihovem opozorilu, da jih morajo oblasti obravnavati enakovredno in enakopravno z drugimi Slovenci v Tržaški in Goriški pokrajini. O vlogi Cerkve v zgodovini etničnih manjšin piše Pasquale Guion. Zanimiva sta še prispevka o starih beneških pesmih in slovenskih krajevnih imenih v vzhodni Benečiji.
Iz Sverdlovska na srednjem Uralu, torej z roba evropskega dela Sovjetske zveze, je priromala pesniška zbirka Septembrske sape. Napisal jo je Jakov Andrejev, in to je njegova prva knjiga, čeprav se že vrsto let ukvarja s prevajanjem poezije. Tudi v tej knjižici je lastnim pesmim dodal še nekaj svojih prepesnitev. Jasa Andrejeva poznamo kot dobrega poznavalca slovenske poezije in tudi v tej knjižici se ji ni izneveril. Objavil je po eno pesem Kajetana Kovica in Franceta Vurnika ter po dve pesmi Lojzeta Krakarja in Cirila Zlobca v ruskem prevodu. Prijazen po-klon naši poeziji na tujem.
Dvojna številka (46—47) časopisa Dometi, ki izhaja v Somboru, prinaša štiri pesmi Iva Volariča s skupnim naslovom Mali smrtni krog. Prevedel jih je Vojislav Despotov. Ljubisav Andrič se je pogovarjal s kiparjem Jovanom Soldatovičem. Novelo Smeli v Somboru objavlja Milen-ko Fundurulja.
A. A.