Haročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za a leta 90 Din, za K leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plato ln toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri po St. hranilnici v Ljubljani št. 11.953 — Telefon St. 30-69. teto XVIII. V Ljubljani, v soboto, dne 25. maja 1935. Štev. 60. Vlaš vefoseifi** Danes teden bo slovesno otvorjen XV. Jjubljanski velesejem, ki bi se skoraj pravilneje imenoval naš slovenski velesejem, ker je po vsej svoji zunanji sliki, vseh svojih razstavah in vsej svoji organizaciji naš, Čisto naš velesejem. Vsak paviljon, vse razstave pričajo o našem gospodarstvu, kulturnem in socialnem življenju, da je ljubljanski velesejem najzvestejša slika našega hotenja in razvoja. In vendar se nekateri tega dejstva ne zavedajo dovolj močno in zato pozabljajo, da bi brez izjeme morali delati na to, da bi naš velesejem napredoval čim bolj, da bi vsako leto podajal bolj razveseljivo sliko našega napredka. Kajti napredek velesejma je naš napredek in njegov uspeh je naš uspeh, ker je postal ljubljanski velesejem že bistven de! naše gospodarske in kulturne reprezentance. Silna vrzel bi zazijala, Če bi ta reprezentanca odpadla in naša prestolnica bi zdrknila prav občutno navzdol. Čas je, da se vsi brez izjeme tega zavedamo in da tudi temu primerno delamo za napredek velesejma, za napredek hale reprezentativne gospodarske in kulturne razstave. A da naš ljubljanski velesejem! tudi zasluži večje upoštevanje, so dokazali njegovi uspehi. Tako je brez vsakega dvojpa, da nag pohištveni obrt še dolgo ne bi bil na tej višini, ,če no bi ljubljanski velesejem poskrbel, da je zaslovel po vsej državi, kajti ta sloves mu je prinesel nova naročila. Za celo vrsto naših domačih obrtov se more j-eči isto in zlasti za napredek našega gospodinjstva je bil vpliv ljubljanskega velesejma odločilnega pomena. In nadalje cela vrsta njegovih kulturnih razstav, od katerih ®o nekatere dosegi© tako splošno priznanje, da se jih človek tudi po dolgih letih z veseljem' spominja. Kartografska razstava, razstava slovenskih cerkva, glasbena razstava it večini sami slabo plačani siromaki. Toda sedaj je bila prilika, ko njihova bogata zadruga, ki razpolaga z milijonskim pre- moženjem, preureja nove prodajalne, da vsaj nekaterim obrtnikom dajo priložnost zaslužka. Državni uradniki bi se morali zavedati, da je tudi obrtniški stan važen steber države, ki zasluži vso podporo in pozornost, da tudi obrtniki s svojimi visokimi davki, ki jih morajo plačevati državi, mnogo prispevajo, da država potem lahko plačuje in vzdržuje svoje uradništvo, da je tedaj denar, ki ga zasluži obrtnik, v nekem krogotoku ter se povrne nazaj v žepe uradnika. Denar pa, ki ga zasluži njihova zadruga, leži v blagajnah in ga država ne dobi nazaj v obliki davkov. Kaj pomenja dobro situiran obrtniški in trgovski stan za gospodarski in kulturni procvit naših mest, imamo dovolj vzgledov v preteklosti, Kaj je mariborska NabavljaLna zadruga storila prt vsem svojem ogromnem prometu in velikem dobičku za kulturo in gospodarski napredek mesta, ni videti nikjer. Sicer se nam pa čudno zdi, da je obrtna oblast dovolila, da izvršujejo omenjene Adaptacije kaznjenci. Kolikor nqm je zna-uo, ne sme prevzemati kaznilnica nobenih obrtnih del in naročil zunaj zavoda, četudi jili naročajo državni uradniki. Zaradi tega bi bilo vsekakor umestno, če bi se mariborski obrtniki obrnili na pristojna mesta, da za bodoče kaj podobnega za vedno preprečijo. Upamo pa, da se bodo tudi druge gospodarske organizacije zganile in poskrbele, da bodo pravice obrtnikov varovane, kakor treba! Itaka fa s svetovM Udzo? V teku tisočletij so se krize že opetovano pojavile. Menda bi mogli celo svetopisemsko zgodbo o Adamu in Evi označiti kot prvo krizo. Oba sta živela v raju. Bila sta iz njega izgnana ter sta potem morala v potu svojega obraza delati. Imamo mnogo poročil iz faraonske in starogrške zgodovine o krizah, ki so se nenadno pojavljale. O njih pričajo »papyri in ostraki< (črepin© za beležke in pobotnice), kakor tufdd novci. Iz leta 130 pr. Kr. imamo poročila o polomu denarne vrednosti kot posledici vojne za časa Ptolomeja VIII. Na kamnu ohranjeni obračuni duhovnov iz svetišča na Delasu iz 2. stoletja pr. Kr. govore o strmih dvigih in padcih cen (os, bes) živine, žita, lesa, olja itd. Dragocen vpogled v porast in omilitev kriz nam, pa daje šele znanstveno obdelano statistično gradivo iz konca osemnajstega in začetka devetnajstega stoletja. Od leta 1796. do 1934. so nastopale krize po nekakem pravilu, kar v redu, druga za drugo: najprej v razdobju po S do 11 let, naposled so se zgostile na 6- idto 8 letna obdobja. Nikdar ni plima naraščala večno, nikdar ni ostala oseka trajno. Imamo zato kaj več upanja? Kot viške plim (»os« ali »burn«) splošno imenujejo leta 1796, 1801, 1810, 1818, 1826, 1886, 1847, 1857, 1866, 1873, 1882, 1890, 1900, 1907, 1913, 1920, 1928. Težišča kriz, ld so sledila tem boemom (splošnim dvigom), so vedno drugačna, ali nadprodukcija industrije, poljedelskih produktov, zlata ali pa bolezni na borzah, v veljavah denarja itd. Nobena prejšnjih kriz pa ni bila zemljepisno tako razsežna in tako strahotno globoka kot je sedanja. V letu 1929. porojeno krizo po pravici imenujemo svetovno, v žalostni paraleli z imenom, ki ga ima poslednja vojna: svetovna vojna. Glavni znak te gospodarske šibe božje je ogromen zastoj v mednarodni trgovini. Posledica jo brezposelnost, ki je v taki meri človeštvo odsilildob še ni doživelo. Pregleda v mednarodni brezposelnosti skoro ni mogoče napraviti. Kdo pa je prav za prav brezposelni? Ali le oni, ki je popolnoma brez dela ali pa tudi oni milijoni, ki imajo delo samo po imenu in ki komaj toliko zaslužijo, da se ohranijlo pri življenju, pa so tako sramežljivi, da se ne javijo pri državnih uradih za pomoč. Najbolj nezanesljive številke imamo iz U. S. A., kjer pred desetimi leti niti poznali niso socialnega skrbstva, Vsekako je od 9 milijonov brezposelnih v letu 1929 poskočilo to število v letu 1930 na 25 milijonov in v letu 1934 že na 35 do 40 milijonov. Po prejšnjih krizah se je nihalo polagoma zopet vrnilo na tir gospodarskega kapitalizma. To pot pa ni videti preokreta, in s tem se svetovna kriza od prejšnjih razlikuje; kajti vsi vidimo, da se dandanes maje kapitalizem. Doživljamo, da se uveljavljajo tvornost, podjetnost, uspeh posameznika kot gospodarsko gibalo, hkrati pa grabi za povodec tudi država (da ne omenjamo Rusije), in sicer po gibkem načrtu. Združene države ameriške so v letih 1933/1934 uredile delovne razmere s »kodesom«. V Nemčiji je započela država nadzorovati ves uvoz in je v ta namen ustanovila nove oblasti. Skoro vse države (osobito Francija, Poljska, Skandinavija, Švica, Holandska) urejujejo uvoz s kontingenti, izvoz pa nagra-jajo. Vse to pomeni elementarno preobra-zitev gospodarstva. Še v letu 1928. je vladalo blagostanje, četudi je bilo v srednji Evropi bolj navidezno in na kreditu. Industrijska podjetja so izkazovala ogromne dobičke, produkcija se je zvišavala. Zaloge so, se sillno povečale. Vrednostni papirji so poskočili v vis. Tako so na primer dosegli papirji trusta za margarino 315% obrestovanje (danes je 72%), koncerna za Philipsove žarnice 810% (danes 220%), indijskega plantažnega koncema H. V. A. 822% (danes 145%) itd. Sicer pa primerjajte vrednost domačih akcij iz J,ete. 1928 dandanašnjim kurzom. Američani so se valjali v zlatu. Množice srednjega stanu so potovale za kratek čas v Evropo; ljudje, ki se jim prej. še sanjalo on, da se bodo kdaj vozili po oceanu, so prišli ter razmetavali dolarje po Parizu. In po petih, šestih Itetih? Milijoni brezposelnih, stradajočih, milijoni kmetov, ki jih mora podpirati držanja na eni strani, na drugi strani pa nesmiselne zaloge blaga. Kavo mečejo v morje (Brazilija); prisilni zakoii goveje živine zaradi preobilice mleka (Danska); Nizozemska sežiga milijone cvetličnih gomoljev; trsni sladkor omejujejo umetno ali' pa ga sploh nič več ne pridelujejo (Kuba, Java); z nasilnimi odredbami prepovedujejo plantaže bombaža (U. S. A.), gume, čajk (Indija) itd. To j© samo nekaj primerov. Kaj se je *godilo? Po svetovni vojni je sledila svetovja kriza. Le-ta ni posledica samo nekaterih povodov, temveč jo ustvarja niz faktorje^. Vseh povOdbv in vzrokov ni mogoče našteti v nekaj vrsticah. Naštejmo jih samo nekaj. Že v vojni je bilo mnogo držav odrezanih od svojih naravnih dobaviteljev. Posledica: tisoči novih industrij, poljedelskih in gozdarskih podjetij, ki so biH zbog pomanjkanja delovnih moči opremljena z najveijo zmogljivostjo. Politična preobrazba Evrope je ustvarila po vojni mnogoštevilne nove> samostojne državne tvorbe, kakor Estonsko, Litvo, Poljsko, Jugoslavijo, manjšo Avstrijo in Turčijo itd., nove. mandate v Siriji, Palestini, novo Rusijo, ki se je od Evrope odločila. Ustvarili so se tisoči in tisoči kilometrov novih mej, političnih itn ekonomskih. Nedvomno so bile v novih državah na razpolago nacionalne sile, ki pa so, ubife po duši in telesu od vojne, še dremale. Čim bolj se od'mika vojni čas, tem živahnejša postaja narodna zavest, tem silnejSa želja po politični samostojnosti, čemur naravno sledi tudi nagon po gospodarski samostojnosti za primer vojpe in miru. Narodno industrijo ščitimo s carinami, kat je seveda spet povod za ustanavljanje novih domačih industrij. Države z nekaj milijoni prebivalcev so sezidale tvornice, kjer pa je izdelovanje fabrikatov tako malenkostno, da je njih gospodarski obstoj brez velike carinske zaščite in državne podpore skoro nemogoč. Vse 'te nove industrije so odvzete prejšnjim naravnim dobaviteljem drugih dlriav naročila, hkrati pa so razvrednotile vsa ta velepodjetja, ki so bila urejena pt^č sam« za izvoz. j Poleg novih državnih tvorb naj omenimo še vojne doJIgove, ki so globoko vplivali na povojno gospodarstvo. Tega vpliva pa ne smemo precenjevati. S socialnega ih moralnega stališča moremo preobilico pri enem in pomanjkanje pri drugem celo obsojati. Ni pa še zato potrebno, da pride do gospodarskega poloma; kajti preobilica pri sosedu se posredno zopet steka v žep revnejšemu v obliki večje potrebe in kupne moči. Videli smo in smo se prepričali, da tu^li črtanje vseh medsebojnih vojnih dolgov in vseh reparacij v Evropi kakor tudi onih med Ameriko in Evropo ni ozdravilo svetovne krize. In kaj vse smo pričakovali po Hooverjeveim moratoriju! (Konec prihodnjič.) Povečan izvoz lesa v Metkoviču Izvoz gradbenega lesa skozi pristanišče v Metkoviču je bil v prvi polovici maja rekorden in dosega skupaj 7 tisoč kubikov, izvoz drv, oreha, javorja za furnir pa 50 vagonov. Hlodi za furnir se izvažajo v Benetke, gradbeni les pa v južna italijanska pristanišča. Računajo v maju še na izvoz 300 vagonov bosanskega gradbenega lesa in do 50 vagonov oreha in javorja. ■ .2 o*iJ8 Poltaina plafaaa v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cea» poMuoal itevilU Oti m -.*» MU* n*;, ‘C ►'<» v. 'Vi i . , ;.;K ■■ ■ v;".,... ' r.-„ -Mfi/ rt : ^ Časopis b«i trgovino, Industrijo ln obrt .98'E <#K¥ V:S' •za 9 9' ti; šume ia rude je poslal Cen-traTi i^piftrijskili korporacij na njeno spo-menicO pddroben odgovor glede ureditve lesnefcaprometa inizvoza. Iz njegovega škoduje, ker zastavlja razvoj elektrifikacije. Obdači naj se vselej stvarni zaslužek, ne pa izdelek, ki šele omogoča delo. 4. Revizija gozdnih taks se izvaja pri odgovora posnemamo: 1. Plačila za dobave državnim in rudniškim podjetjem se zavlačujejo zaradi počasnega plačevanja privatnih potrošnikov kakor tudi ustanov, ki kupujejo izdelke drž. podjetij. Zato državna podjetja danes ne morejo dobiti potrebščin drugače ko za 30°/o višjo ceno ali za gotovino. Koristno •bi bilo, da se uvedejo na zastale terjatve 2 odstotne obresti, s čimer bi se zmanjšal dobaviteljev riziko. Obresti bi se priznale samo za nove dobave. 2. Upravičena je pritožba za povračilo carine in davščin, ki so se uvedle po sklenitvi licitacij in na kar je pristal že prejšnji minister. Razlike prača država. 3. Ministrstvo vztraja vedno na tem, naj se poveča uporaba domačega premoga in dovoljuje le uvoz neobhodno potrebnega koksa, misli pa, da je treba predvsem ukiniti ali zmanjšati državne in banovinske trošarine, ki podražujejo sirovine ali pa energijo industriji. Sedanji sistem z visoko obremenitvijo električnega toka državi več dolgoročnih pogodbah v sporazumu s tvrdkami. Za žage so bo revizija taks opravila na vsako posebno prošnjo. 5. Vprašanje za podaljšanje uredbe o plačevanju na obroke bo ministrstvo obravnavalo, ko dobi predloge gozdne direkcije. 6. Za regulacijo lesnega izvoza se je ustanovil Centralni odbor lesnega gospodarstva za vso Jugoslavijo. 7. Ministrstvo je predlagalo finančnemu ministru, da se cenik za zavarovanje valute prilagodi cenam, ki so dosegljive za les na tujem tržišču. 8. Pobiranje takse za pogozdovanje se more izpremeniti samo z zakonom. 9. Kolikor je znano iz izjav finančnega ministra, se med ostalimi ukine tudi 2*/«na taksa na sečnjo. 10. Predlog za obnovitev poslaništva v Madridu je izročen zunanjemu ninistru. 11. Povračilo taks za gozdne izvoznice -spremnice ureja finančno ministrstvo v svojem delokrogu. Ucedba o zel. u^mLmsUU cecUspediciii II. V. Izravnavanje vozuinske razlike a) Razliko voznine izračunava blagajnik za odpravo blaga na reekspedicijski postaji, in to kadar se blago odpošilja dalje na osnovi izpiska iz tovorne karte. V ta namen mora reekspedient predložiti tovorni list od prve oddajne postaje in izpisek iz tovorne karte. Na določenem mestu izpiska mora reekspedient zahtevati >eekspedicijo in uporabo nedeljene vozninske postavke. Reekspedient in pristojni železniški •uradnik morata na izpisku potrditi, da je pošiljka po tovornem listu do te postaje identični z ono na tovornem listu od reekspedicijske postaje dalje. Vse obračune .razen po oddelku VI. opravlja postajna blagajna. b) V primerih pod VI. izravnava železni«* razliko s povračilom brez obresti na osnovi tovornega lista od prve oddajne postaje, de je bila voznina vnaprej plačana, in duplikata ev. doplačilnega lista ter duplikata tovornega lista od druge oddaje do končne postaje, kakor tudi na osnovi izpiska iz tovorne karte. Istovetnost pošiljke potrdita reekspedient in uradnik kakor pod a). c) Ako se povračilo voznine reklamira, je priložiti zgoraj navedene dokumente v roku po oddelku VI. VI. Dovolitev ugodnostne reekspedicije s povračilom a) Razlike ne obračunava reekspedicij-ska postaja v primerih: 1. če je bila med vskladiščenjem voznina vrnjena ali izplačana refakcija; 2. če je pošiljka dospela na reekspedi-cijsko postajo že prekartirana, a se pri Ejublfanahi veZese/em Važno za posetnike letošnjega Ljubljanskega spomladanskega velesejma Posetniki velesejma imajo 50% popust na železnicah. Za izrabo tega popusta je izdala železniška uprava posebne železniške izkaznice, ki jih izdajajo blagajne vseh železniških postaj po Din 5'—. Vsak poset-jnik kupd na odhodni postaji tako železniško izkaznico z»iDin 5'— in celo vozno karto do Ljubljane. Številko vozne karte vpiše postajna blagajna v železniško izkaznico in jo žigosa. Uprava velesejima potrdi obiskovalcu v železniško izkaznico obisk velesejima. Na povratku žigosa železniško izkaznico še blagajna ljubljanske 'postaje, nakar velja vozna karta za brezplačen povratek po isti aili krajiši poti. Železniška izkaznica brez 'potrdila o obisku velesejma za brezplačen •povratek ni veljavna. Popust velja za dopotovanje v Ljubljano od 27. maja do 11. junija zaključno, za povratek pa od 1. do 16. junija t. 1. zaključno. Zatvoritev poti. Prebod skozi Latterman-nov drevored, ki vOd!i od spodnjega dela bivšega otroškega igrišča mimo velesejem- reekspediciji zahteva uporaba celotne postavke od oddajne do končne preko reekspedicijske postaje; 3. ako je voznina od reekspedicijske postaje do nove namembne večja kakor od prve oddajne preko reekspedicijske do končne postaje; 4. ako je bila voznina od prve, odnosno od postaje prekartiranja do reekspedicijske plačana vnaprej. b) Zahtevo za priznanje ugodnostne reekspedicije treba predložiti v roku treh mesecev od dne, ko je bila pošiljka dalje oddana. VII. Sprejem blaga v reeksp ski postaji in vrnitev izpiska iz tovorne karte po poteku roka za reekspeait-.jO Ako se pošiljka izda na reekspedicijski postaji ali če ostane na skladišču pr6ko roka, ki ga določa tarifa, mora reekspedient vrniti izpisek iz tovorne karte ,re- ekspedicijiski postaji. VIII. Vrnitev blaga ali kesnejša navodila po opravljenem reekspeu»i:.JJ«em postopku a) Ako da stranka naknadna navodila za pošiljko, ko so bile že opravljene formalnosti reekspedicije, naj se pošiljka zadrži na postaji in njemu vrne ali pošlje na drugo — a ne prvotno postajo, se izravnava, dana reekspedientu po oddelku V., razveljavi. Za novo reekspedicije se več ne priznava ugodnost. b) Reekspedirana pošiljka se ustavi med potjo za izmeno namembne postaje samo takrat, ako reekspedient vrne železnici razliko voznine, ki mu jo je izplačala. Tudi v tem primeru se več ne prizna za novo ekspedicijo ugodnostna reekspedicija. (Konec prihodnjič.) skih paviljonov proti pivovarni Union, bo v času od 27. maja do 16. junija zaradi prireditve velesejma zaprt. V»a domača papirna industrija razstavi letož svoje izdelke v paviljonu »M« na XV. Ljubljanskem velesejmu od 1. do 11. junija. Tekstilna industrija je pri nas tako napredovala, da že docela krije vse potrebe našega trga. Vse sirovine, ki jih potrebuje, najde pri našem kmetu najceneje, zato je tudii cena tekstilnim proizvodom padla za 50 in še več procentov. Na letošnjem XV. Ljubljanskem velesejmu od 1. 'dio 11. junija bomo imeli posebno tekstilno razstavo. Največ bo manufakture in konfekcije. Dalje bodo razstavljene najrazličnejše tkanine, perilo, vezenine, čipke. Domača rožna dela bodo zastopana iz vseh tipičnih jugoslovanskih pokrajin in krajev, tako slovenska, hrvatska, bosanska, dalnm-tinska in srbska. Tudi doma tkane preproge ne bodo manjkale. Posteljno perje, puh, bombaž in žima bodo na razpolago v vseh kakovostih. Pletilna industrija bo pokazala vse vrste izdelkov od finega pletenega perila do kompletnih moških in damskih oblek. Vrvarska industrija bo podala popolno sliko svojih proizvodov od najnovejših niti in tkiv do najmočnejših in najtrpež-nejših vrvi. Vse kar bo obsegala tekstilna razstava na velesejmu, bo samo domač hišni in tovarniški izdelek. . *• ;i f, , v» Indeks cen na drobno Odbor za proučevanje gospodarskih vprašanj pri Narodni banki objavlja aprilski indeks cen na drobno za Beograd. V primeri z aprilom lanskega leta kažejo cene te izpremembe: v skupini živil: cene kmetijskih pridelkov so se dvignile od 65,8 na 68,5 točk, cene obrtno-industrijskih izdelkov so nazadovale od 68,6 na 66,5, kolonialnega blaga pa od 83,4 na 80,6. Totalni indeks za živila se je torej znižal od 72,6 na 71,9. Indeks cen za obleko se je znižal od 77,7 na 73,7, indeks cen za razsvetljavo in kurjavo je padel od 73,7 na 73,2 ter za razno blago od 71,1 na 70,0. Splošni indeks je padel od 71,1 na 70,0. Razen za deželne pridelke so torej padle cene na vsej črti. Produkcija premoga v Sloveniji nazadovala V marcu je dosegla proizvodnja v slovenskih premogovnikih 91.994 ton, t. j. za 12.393 ton inanj ko v februarju 1. 1935 in za 3740 ton manj ko v marcu 1934. Proizvodnja je padla predvsem zaradi znatno manjše oddaje državnim železnicam. Te so vzele v februarju 41.675 ton premoga, marca meseca pa samo 32.423 ton. Skupno je znašala prodaja premoga le 82.824 ton, do-čim je znašala v februarju 94.377. Zaloge, ki so se povečale v februarju, so se v marcu neznatno zmanjšale ter znašajo koncem meseca 75.415 ton. število zaposlenega delavstva je padlo od 5811 v februarju na 5644 v marcu. V še večji meri je padel zaslužek delavstva, in sicer od 5,37 milijona na 4,89 milijona Din v marcu. Večji izvoz V mesecu aprilu smo izvozili 324.554 ton blaga v skupni vrednosti 368,214.379 dinarjev, to je za 64.360 ton in za 104*9 milijona Din več ko v aprilu 1934. Skupno smo v prvih štirih letošnjih mesecih izvozili 1,012.771 ton blaga v vrednosti 1.235'5 milijona Din. V primeri z izvozom v isti dobi lani se je letos izvoz povečal za 138 ton, po vrednosti pa za 136*5 milijona Din. Povečal pa se je tudi uvoz Lani v aprilu smo uvozili 67.883 ton v vrednosti 282*6 milijona Din, letos pa 95.058 ton v vrednosti 325'4 milijona Din, torej letos več za 27.205 tori in pa 42*8 milijona Din. V prvih štirih mesecih lani smo uvozili 256.875 ton v vrednosti 1.100-4 milijona dinarjev, letos pa 266.634 ton v vrednosti 1.095*2 Din. Po količini je torej uvoz na-rastel za 9.559 ton ali za 3*8%, po vrednosti pa je padel za 5*15 milijona ali za 0*47%. Trgovinska bilanca je bila v prvih štirih mesecih aktivna za 140*26 milijona, dočim je bila lani skoraj uravnovešena. Evropsko letalstvo Društvo narodov je objavilo pregled trgovinskega in zasebnega letalstva v Evropi, ki kaže škodljivo razcepljenost tega prometa na nacionalne družbe, živeče samo od državnih podpor. Koristi pa od teh podpor nikjer ni. V letih 1930 do 1932 so evropski davkoplačevalci plačali 2 milijardi frankov podpor tem družbam. V letu 1932. so za vsak kilometer plačali potniki 4*75 in države 14*5 frankov. Ves letalski prevoz teh let pa bi mogli opraviti trije železniški vagoni, ki bi dnevno prevozili progo od Londona na sev. Škotsko. Splošno velja, da še nobena država nima rentabilnega letalstva, po odstotkih pa našteva referent Bouchč naslednji red: Nizozemska dosega 76 odstotkov, Finska 70, Britanija 61, Danska 55, Nemčija 35, Francija 21, Italija pa samo 8*7 odstotkov pridobitne višine. Nizozemska krije torej 3U svojih letalskih stroškov, Italija niti eno desetino, vsa Evropa skupaj pa niti Vs. Holandska je središče tega prometa, a tudi Francija in Nemčija bi morali dati boljše rezultate. Poročilo sklepa, da so temu neuspehu vzrok carinske meje in postaje, po nepotrebnem prepovedane cone, nepotrebne prestižne proge itd. Edino rešitev prometnega letalstva vidi v internacionalizaciji po vzorcu spalnih voz in poštne unije. Že v 24 urah ST IZ klobuke Itd. Bkrobl la BTetlolik« srajce, ovratnike en carstvo Kaj bo s frankom? Zaradi že par dni trajajočega odtoka zlata iz Francije se boje francoski finančniki, da pride do nove atake na francoski frank. Ti odtoki zlata so zelo veliki ter je izgubila Francoska banka v zadnjih mesecih za 2 in pol milijarde zlata, ki je odšlo v Ameriko in Anglijo. Nekateri mislijo, da je ataka na frank posledica velikih proračunskih deficitov, ki jih mora premagati francoska vlada. Deficit državnih železnic, deficit v državnem proračunu ter povišani izdatki za vojsko dosegajo vsoto 17 milijard. Francoska vlada sicer zagotavlja, da ta primanjkljaj ne more vplivati na vrednost franka, ker bo krit deloma, z izrednim posojilom, na drugi strani pa je tudi francosko narodno gospodarstvo tako bogato, da more prenesti ta primanjkljaj. Nervoznost med francoskimi lastniki zlata povečuje neodločnost vlade, ki še ni povedala, na kak način bo premagala krizo. Verjetno je, da se Franciji posreči ohraniti tečaj franka, ker znaša zlati zaklad Francoske banke še vedno 80 milijard frankov. Amerika ima vedno več zlata V preteklem tednu je prišlo iz Francije v Ameriko zopet 64 milijonov dolarjev zlata. Skupno je dobila Amerika v letošnjem letu zlata iz Francije za 167 milijonov dolarjev, poleg tega pa iz Londona za 139 in iz Amsterdama za 112 milijonov dolarjev. Skupno je prejela Amerika letos iz Evrope zlata za 418 milijonov dolarjev. Od stabilizacije dolarja, t. j. od 31. januarja 1934 so Združene države Severne Amerike izvlekle iz Evrope za 1312 milijonov dolarjev zlata, in sicer 624 milijonov iz Anglije, 451 iz Francije, 214 iz Nizozemske, 13 iz Belgije in 10 milijonov iz Švice. Celoten zlati uvoz U. S. A. iz vsega sveta je znašal v tej dobi 1,7 milijarde dolarjev. Zlata podloga ameriškega zaklada je dosegla rekordno višino 8803 milijonov dolarjev, t. j. več ko 40% izkazanih zlatih podlog sveta. Nove devizne olajšave v Avstriji Po dogovoru finančnega ministra dr. Bu-rescha in predsednika Narodne banke dr. Kienbocka s finančnim odborom DN bodo do konca leta transferne omejitve v Avstriji odpravljene. S tem bo odpravljena večina deviznih omejitev iz 1. 1981 in 1932, deloma pa je bil v zadnjem času že ves devizni in valutni promet preveden na zasebni kliring. Preko Narodne banke se v zadnjem času sploh niso več vršila izplačila v tujino. Tudi plačila za obrestno in amortizacijsko službo za dolgoročna posojila v tujini so bila prevedena na zasebni kliring. Prvotno se je mislilo, da bi ves devizni in valutni promet zopet prevzela borza, izkazalo se pa je, da je bolj praktičen zasebni kliring pri Žiro in blagajniški družbi, še so pa ostale v veljavi nekatere manjše omejitve v potniškem prometu in glede posebnih nakazil, toda tudi te bodo postopoma odpravljene. * Jugoslovanska banka v Zagrebu izkazuje v poročilu za 1. 1934. padec hranilnih vlog od 115,1 na 105,7 milijona, onih v tekočem računu pa od 73-8 na 45-3 milijona. Francoska banka jc povišala obrestno mero od 2 in pol na 3°/o, da s tem prepreči beg franka. Eno milijardo lir novih blagajniških zapisov je razpisala italijanska vlada za preteklo proračunsko leto. Finančni odbor Društva narodov je po poročilu o težkem finančnem položaju Bolgarske dovolil bolgarski vladi, da poviša izdajo blagajniških zapisov na 1400 milijonov levov, vendar pa mora Bolgarska zadostiti predpisom o preventivni mesečni kon-. troli. Tudi mora Bolgarska v redu plačevati uradnikom plače in upokojencem pokojnine. Ameriška vlada je prepovedala uvoz tujega srebrnega denarja ter srebra v palicah. Samo izjemoma se more dovoliti uvoz srebra proti posebnemu dovoljenju vlade. Občni zbori Slovenska književna zadruga ima II. občni zbor 29. maja ob 8. uri zvečer v tiskarni Glasnika nasl. Obrtniška samopomoč, reg. pom. blagaj-na v Ljubljani bo imela občni zbor v netijo 2. junija ob devetih v posvetovalnici Zbornice TOI. Trboveljska premogokopna družba sklicuje občni zbor na dan 19. junija ob pol 6., Gledališka ulica 3. TEDEN Devizno tržišče Tendenca nestalna; promet 1,961.660*15 dinarjev. Devizna kupčija tekočega tedna očituje znatno nazadovanje. V primeri z minulim borznim tednom iznaša padec deviznega prometa nad 2,023.000 Din ali skoro eno tretjino več kot je bilo v tem tednu per-fektuirano vseh deviznih zaključkov (vse v tisočih dinarjev): Amsterdam (devize) 69 (tekoči teden), 108 (minuli teden), Berlin —, 5, Bruselj —, 4, Din deviza 117, 212 avstrijski privatni kliring, Dunaj 947, 696 priv. kliring, Curih 114, 500, London 407, 822 inkl. priv. kliring, Madrid 85, 109 priv. kliring, Newyork 27, 100, Praga —, 1, Pariz 50, 504, Solun —, 31 boni, Trst 146, 586, Stockholm —, 2, Varšava —, 5. V poedinih devizah je bil dosežen na-pram prejšnjemu borznemu tednu znatm, manjši promet,, tako predvsem v Curihu (za 386 tisoč dinarjev), v Londonu (za 415 tisoč), Parizu (za 454 tisoč) in Trst, katerega je bilo v tem tednu nabavljeno manj za približno 440 tisoč dinarjev. Tokrat ni bilo zaključkov v devizah Berlin, Bruselj, Praga, Stockholm in Varšava. Nasprotno pa je bil živahnejši promet v avstrijskem privatnem kliringu. To pot je bil v avstrijskih šilingih za 251 tisoč dinarjev večji promet nego v preteklem tednu. Dnevni devizni promet je bil tak-le: dne 20. maja 1935 Din 245.669'33 Din, dne 21. maja 1935 Din 350.662'35 London, dne 22. maja 1935 Din 556.148'43 Dunaj, dne 23. maja 1935 Din 485.578'25 Dunaj, dne 24. maja 1935 Din 323.601'79 London—Dunaj. Narodna banka je posredovala kakor doslej v Amsterdamu (za 50.000 Din), Parizu (za 25.000 Din) in v Curihu (za 50.000 dinarjev). Avstrijski šilingi so se ves tekoči borzni teden trgovali na bazi Din 9‘10 do Din 9'20, le včeraj po nekoliko nižjih tečajih in sicer na bazi Din 9'05 do Din 9'15. 20. V. 1935 24. V. 1985 S primo Narodne banke Devize Povpr. Ponudba Povpr. Ponudba Din Din Din Din Amsterdam 297712 2991-72 297250 2987-09 Berlin 1756 08 176995 175608 176995 Bruselj 742-85 747-92 743-21 748 28 Curih 1421 01 1428 08 1421-01 1428 08 London 21585 217-91 21591 21797 Newyork 4362-54 4398-86 4360-77 4397-09 Pariz 289-60 291-03 289-56 291— Praga 18306 184-16 18285 183-96 Trst 361-71 364-79 36099 364-07 Od ponedeljka 20. t. mi. na petek 24. t. m. so bile dosežene le malenkostne tečajne razlike razen Amsterdama, ki je v tem času popustil za 4'62 točke. Višji je beležil Bruselj (+ 0-36), London (-f-0-06), niže pa Newyork (— 1‘77); Pariz (—004), Praga (— 0'21) in Trst (— 072). Berlin in Curih sta motdrala brez izpremem.be. Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče Tendenca še nadalje stalna. V tem borznem tednu ni bilo niti prometa niti notic v privatnih papirjih, do-čim so državni efekti beležili takole 20. maja in 24. maja 1935: 7°/o Investicijsko posojilo Din 76'— do 78—, Din 78 — do 80'—. 8% Blairovo posojilo Din 77'— do 79'—, Din 76'50 do 77'50. 7°/o Blairovo posojilo Din 72'— do 74'—, Din 72'50 do 74'-. 4°/o Agrarne obveznice Din 46'— do 47'-, Din 47'- do 47'50. 6% Begluške obveznice Din 65'— do 66'—, Din 64'— do 65'— . 7°/o Stabilizacijsko posojilo Din 72'— do 75'-, Din 75'- do 78'-. 2lls% Vojna škoda Din 370-— do 375—> Din 370'— do 372'—. Tekom tega tedna se je dvignil denarni in blagovni tečaj 7°/o investicijskega posojila za 2 poena, 7%> mednarodnega stabilizacijskega posojila pa za 3 poene, med tem ko je 8°/o Blair popustil za 2Vs poena, begluške obveznice pa za en poen v povpraševanju in ponudbi. Na torkovem borznem sestanku 7°/o mednar. stabilizacijsko posojilo iz 1. 1931. ni beležilo. Žitno tržišče Tendenca čvrsta. Cene so ostale tudi v tem tednu neizpre-menjene pri koruzi in ovsu ter pri vseh mlevsltih izdelkih, dočim se je pšenica podražila za en dinar pri 100 kg. Zaključena sta bila dva vagona pšenice in pet vagonov koruze. Povpraševanja so čvrstejša po pšenici, kljub temu pa ne pride do večjih zaključkov. Žito: Koruza: popolnoma suha, s kvalitetno garancijo, frco vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu .........................71-— 73— popolnoma suha, s kvalitetno garancijo, Iranko vagon banatska postaja, plačljivo proti duplikatu................ 70 — 72— bela, popolnoma suha, za mletev sposobna, s kvalitetno garancijo, franko vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu ..../’ 71'— 73—. Oves: zdrav, suh, rešetan, franko vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . 97 — 99- Pešnica: zdrava, reš. suha, 78 kg, 2%, franko vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu . 129— 131-— zdrava, reš. suha, 78 kg, 2%, franko vagon banatska postaja, plačljivo proti duplikatu ........................ 127-— 129— Hlevski izdelki: Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 800 — 320— pšenična Og, bačka posta- ja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 800 — 220— pšenična 2, bačka posta- ja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 180 — J00— pšenična 5, bačka posta- ' ja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 100— 180— Otrobi: pšenični, debeli, t egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . M*— 100— , Lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna. Ker je les določeH za izvoz v italijanske kolonije že ves odpremlje.n, novih, povpraševanj pa žal nii, so tudi cene nekoliko popustile. Sedaj se zopet išče gradbeni material za izvoz v srednjo in južno Italijo in to po cenah, ki so bile pred pomladansko sezono. Povprašuje se večinoma po III., podmeri in kraticah. V tesanem lesu se še vedno oddajajo trami tanjših dimenzij za izvoz skozi Su-šak. Monte blago se proda le v manjših količinah. V trdem lesu se situacija ni izpremenila. Slej ko prej se iščejo podnice ter neobrob-ljeni hrastovi plohi. Izvoz oreha je po zdaj veljavnih nared-bah zopet prost, vendar pa vezan na določene formalnosti. Predvsem je treba odstopiti eno devetino za kritje potrebe države. To velja tako za rezan kakor tudi za okrogel les. Za italijanske kolonije se iščejo drva, bukova ali hrastova, in sicer v zelo velikih količinah. Ker pa gre ves izvoz skozi Sušak, Slovenija zaradi previsokih železniških tari! sploh ne more sodelovati. Oglje se še precej izvaža, med tem ko vlada na našem tržišču z drvmi skoro popoln zastoj. Produkcija in prodaja parketov je tudi naenkrat zastala, čeravno se je v minulih letih baš v tej sezoni lahko plasiralo največ tega blaga. Temu je mnogo kriva nad-produkcija, dočim so se cene zbog medsebojne konkurence precej znižale. Na ljubljanski borzi so bile včeraj dosežene te-le cene- Smreka, jelka: Let: Hlodi I., II., monte Brzojavni drogovi Trami merkantilni Filerji do 576' Trami ostalih dimenzij Škorete, konične od 16 cm napr. Škorete, paralelne, od 16 cm naprej Škorete, podmerne, do 15 cm Deske-plohi, kon., od 16 cm napr. Deske-plohi, par., od 16 cm napr. Kratice, za 100 kg Din Din 100'- 130'- 150'- 170'- 150-— 170-— 130-— 160— 120-— 140— 270-- 300— 300— 340— 200'— 210'- 240'— 260'- 270'- 300'- 28— 30-- CIKOPI1A Naš pravi domaii izdelek Bukev: Deske-plohi, naravni, neobrob-ljeni, monte 250-— 300-- Deske-plohi, naravni, ostrorobi, monte 350"— 380’- Deske-plohi, parjeni, neobrob-ljeni, monte 330 — 380-- Deske-plohl, parjeni, ostrorobi, I., II., 580-— 630— Hrast: Hlodi I., II. 180 - 250'- Bordonali 720-— 900- Deske-plohi, neobrobljeni boulea 800— 830'- Deske-plohi, neobr. merkantilni 690 — 740;- Deske-plohi, ostrorobi (podnice) 800'— 820'- Frizi 550'— 680'- Oreh: Plohi, neparjeni, I., II., 800’— 900-- Plohi, parjeni, I., II. 850 — 950-- Parketi: hrastovi, za m’ 45-— 55-- bukovi, za m’ 30-— 40- Železniški pragovi: 2-60 m, 14X24: hrastovi, za 1 komad 30-— 34-- bukovi, za 1 komad 20-— 22-- Drva: bukova, za 100 kg 10]— 11 - hrastova, za 100 leg 9'— 10'- Oglje: bukovo, za 100 kg 38 — 42'- »canella« za 100 kg 45'— 50'- I jiunan/a L fggrevirni Trgovinsko - industrijska zbornica v Zagrebu sporoča v zagrebških listih, da ima seznam francoskih podjetij, ki imajo francoska dovoljenja za uvoz jugoslovanskega lesa. 0 priliki bivanja avstrijskega ministra Stockingerja v Parizu, je bila sklenjena med Francijo in Avstrijo nova preferenčna pogodba, s katero bo mogla Avstrija povečati svoj lesni uvoz v Francijo. Znižanje carine za uvoz živine iz inozemstva bo zahtevala od vlade občina mesta Prage. Na Madjarskem je bil sklenjen kartel za juto. Novost tega kartela je, da so iz njega izločeni veletrgovci in bo kartel sam organiziral prodajo svojih proizvodov malo-prodajalcein. Japonska je odpovedala Sovjetski Rusiji ribarsko pogodbo, ker Rusija ni hotela pristati na izpremembe te pogodbe. Silcznce Tovarna verig d. d. v Lescah izkazuje za leto 1934. izgubo Din 61.230 proti 5980 v lanskem letu. Dolžniška postavka beleži 1,56, upniki 4,179, stroji 1,2, zaloge 2,6, plače in mezde 1,66, odpisi 0,1, upravni stroški 1,08, brutto pribitek 3,49 milijona dinarjev. Kristalum d. d. veleprodaja stekla in porcelana v Zagrebu izkazuje za leto 1934 pri delniški glavnici 250 tisoč 37.059 dinarjev dobička. Jadranska anonimna družba Cement Portland v Splitu je imela lani 2,756.599 dinarjev izgube. Dividenda škodovih zavodlov za 1. 1934. se bo prvič po 1. 1931. plačala, ker je bila zaposlitev vse leto ugodna. Računajo s 24 do 28 kronami na kupon, ki se plačujle na praški borzi po 27 in pol. L. 1980. je bila dividenda 90 kron. Radio d. d. Beograd je v preteklem letu imel 1'05 milijonov Din čistega dobička pioti 440 tisočem dinarjev v letu 1933. V prejšnjih letih je znašala skupna izguba poldrugi milijon dinarjev. Dohodki družbe od naročnin so se povečali v 1. 1931. od 5-8 na 707 milijonov, investicije pa od 4 2 na 7-8 milijonov dinarjev. f; aws'*«; ■Stran 4. |; ; J^^rikrodif! lesni promet ijko^reriba za le? |e pb|aviia podatke o eVfop^ep lesa. v prvem čptrtletju, id siceT za tirva; okrogli les, jamski, papir-n|les, lilode, pragove, tesani les, doge,,ža-gani lQS, obeljene cleske, in zaboje. Skupaj je ^nasal ta izvoz 3,686.993 kubične metre in je v primeri ž lanskim razdobjem nazadoval za 50/#. posamezne države so izvozile (v tisoč kubičnih jpelrov, v oklepaju lani): Norveška 50 (53), Švedska 382 (378), Finska 314 (201), Estonska 42 (14), Leton-ska 240 (252), Litva 27 (34), Rusija 252 (445), Poljaka 640 (885), Češkoslovaška 654 (540), Avstrija 544 (494), Jugoslavija 314.558 (424.521), Rumunška 222 (214). — Vplik padec našega izvoza se vidi tudi iz števil za mehki les, .{ti smo ga izvozili lani 205.617, letos pa sarao 166.025 kubičnih metrov. Največji padec pa ima ruski lesni izvoz. Uvozile so lesa (v tisoč kubičnih metrov): Anglija 598 (620), Irska 15 (12), Francija 51 (83), Belgija 43 (48), Nizozemska 63 (95), Danska 25 (24), Nemčija 168 (117), Švica 3 (6), Madjarska 91 (115), Italija 337 (358), Grška 30 (21), Španija 22 (15), nordijske 26 (48), Palestina in Irak 43 (56), Egipet 22 (24),, Alžir in Tunis 13 (17), Maroko 7 (4), Južna A(rika 33 (30), Severna Amerika 11 (7), Južna Amerika 20 (7), Avstralija 2 (7), ostale zunanje dežele 37 (33). Darilo za birmo Marsikateri boter premišljuje, kaj naj bi dal svojemu birmancu za spomin, da mu bp. napravil veselje, obenem pa mu tudi koristil. Mestna hranilnica ljubljanska je v ta namen uvedla posebne, okusno opremljene vložne knjižice, ki so prav priporočljivo darilo za birmo. Z naložbo primernega zneska, ki se more vinkulirati tako, da je izplačljiv šele čez nekaj let ali ob polnoletnosti birmanca, se temu pokloni dar, ki na svoji vrednosti vedno narašča, spodbuja birmanca k samostojni štednji, obenem pa ga spominja njegovega botra. t Kenhond la prfgfla« i»4MPcnnn«vjr Odpravljen je konkurz Pavla Pelca v Ljubljani, ker je poravnava postala pravnomočna. Preložen je narok za poravnavo tvrdke Sirlič in drug v Žirch na dan 15. junija ob 9. uri pri sodišču v Logatcu. Potrjena je poravnava Antona Legata, trg. v Ljubljani. |ž)obavc^Iidtfld/g Nabava pisarniških potrebščin. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacijo za dobavo pisarniških potrebščin za iznos ca Din 198.000-—. Licitacija bo dne 1. junija t. 1. ob lil. uri v pisarni ekonomnega odseka, soba št. 42, Sv. Jakoba trg št. 2. Prva pismena licitacija za 500 kubičnih metrov bukovih drv bolnici za duševne bolezni Ljubljana-Studenec bo 15. junija, za nabavo špecerije 21., kruha in mleka ?2 , mesa in slanine 24., moke in premoga pa 25. junija, vsakokrat ob enajstih. Poljanski nasip 52. Splošni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema od 29. maja ponudbe o dobavi parketpe paste, mila, jeklenih oblancev, sirkovih metel, pralne sode, 11«-nele, kotenine, jute za ribanje, vžigalic, si-kHola, riževih omelic, žimnatih metel in omel ter tepačev. (Pogoji so na vpogled pri oddelku.) Dne 4. junija bo pri Komandi mornarice v Zemunu licitacija za dobavo gradla in platna. (Pogoji pri komandi). Dne 8. junija bo pri Komandi marnarice v Zemunu pismena licitacijla za dobavo lanene in konopnene jadtrenine. Dne 4. junija bo pri 1. oddelku Vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo lesa. — (Pogoji so na vpogled pri oddelku.) Dne 4. junija bo pri Upravi barutane v Kamniku licitacija za dobavo kalijevega solitra in žvepla, dne 5. junija pa za dobavo lesa. — (Pogoji so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljub- Dnc 11. junija bo pri Dravski direkciji pošte in telegrafa v Ljtubljani licitacija za dobavo tiskovin. Prodaja. Dne 27. maja bo pri Glavni carinarnici v Ljubljani javna prodaja raznega blaga (svilene, bombažne, volnene in lanene tkanine, čevljev, kave, zdravilnih zelišč, mesnih konzerv, dežnih plaščev, obleke, igrač, konjaka, preparatov, ricinovega olja, steklenih bruešnih posod, vina itd.) f KUIARNAfT-DEU 'Doma Nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič praznuje dne 29. t. m. svojo 85 letnico. Praznik bo njegov jubilej za vso Slovenijo, tako globoko se je s svojimi dejanji zapisal v zgodovino slovenskega naroda. Iz srca mu zato čestita vsa Slovenija k jubileju in z vso slovensko javnostjo vred kličemo tudi mi velikemu sinu našega naroda: Na mnoga leta! Da bi nam bil ohranjen še lepo vrsto let! Za novega senjsko-modruškega škofa je papež imenoval dr. Viktorja Buriča, tajnika duhovnega stola v Bakru. Dr. Burič je bil rojen 1. 1897. v Kraljeviči kot sin trgovca. Glavni savez zemljoradničkih zadruga je razposlal vsem kmetijskim zadrugam, ki so prejele denarno državno ali banovinsko podporo, da smejo denar porabiti strogo samo za namene, ki jih je odobrilo ministrstvo ali banska uprava in se bo zato uvedla strožja, kpntrola, {ser se opaža, da so nekatere naba.v!jalne zadruge uporabljale podporo za druge namene. 50 letnico Jugoslovanske akademije so v nedeljo slovesno proslavili v Zagrebu. Slovesnosti eo se udeiležili tudi zastopniki ljubljanske Narodne galerije. Prometni minister je dovolil udeležencem Evharističnega kongresa v Ljubljani 50% no voznino. Mestni svet v Ljubljani je na svoji zadnji seji sklenil, da se s prihodnjim šolskim letom odpravi prvi razred na ženski mestni realni gimnaziji. Upamo, da bo s tem pospešen prevzem realne gimnazije po državi. V ravnateljstvu tramvaja in razsvetljave v Beogradu so bile odkrite velike poneverbe, ki so jih zagrešili uradniki direkcije. Ves upravni odbor Saveza agrarnih za-jednica v Skoplju je bil od kmetijskega ministra suspendiran. Hrvatski Radiša ima v Jugoslaviji 608 organizacij, v tujini pa 182 podružnic. Novo palačo Beograjske borze so blagoslovili dne 19. maja. Ford je povišal delavcem plače in dobivajo ti iste plače ko 1. 1929, t. j. 6 dolarjev na dan. » Ker je češkoslovaška vlada prepovedala poljskim aeroplanojBi prelet čez češkoslovaško , ozemlje, je poljska letalska družba ustavila zračni promet na progi Krakov— Brno—Dunaj. Prepoved češkoslovaške vlade je le odgovor na prepoved Poljske vlade, da ne smejo češkoslovaška letala leteti Čez poljsko ozemlje. Sovjetska vlada je sklenila, da zgradi tri enake avione, kakor je bilo ponesrečeno letalo »Maksim Gorki,«. S tem hoče vlada poudariti, da se ni letalo ponesrečilo zaradi kakšne konstrukcijske napake. Strokovnjaki pa zatrjujejo, da je igielo letalo konstrukcijsko napako, ker ne bi smelo priti do nesreče, če ae malo letalo zadene v tak or jaški avion, kakor jte bil »Maksim Gorki«. Sovjetski listi se v komentarjih o nesreči »Maksima Gorkega« silno pritožujejo nad nediscipliniranostjo sovjetskih pilotov. Ta se ne opaža samo v civilnem letalstvu, temveč tudi v vojnem1. Listi zahtevajo zalo stroge kazni proti vsem nediscipliniranim pilotom. Opozicija v madjarskem parlamentu je razkrila, da je oficialni vladni kandidat) Nikolaus Kenyeres, ki je kandidiral z antisemitskim hitlerjevskim programom, nihče drug ko Moses Kaufmann, sin pomožnega rabina v Rumuniji. Na poroki švedske princeze Ingride z danskim prestolonaslednikom bo zastopanih 26 kraljevskih rodbin. Največja trgovska hiša v Barceloni je popolnoma pogorela. Gasilci so mogli samo požar lokalizirati. Dan počitka v Turčiji bo odslej nedelja namesto petka. Prva velika avtomobilska cesta med Frankfurtom in Darmstadtom je bila v nedeljo slovesno otvorjena. Cesta je 26 metrov široka in so jo začeli graditi pred enim letom. Obešen je bil v Beogradu Andrija Gre-diček, ker je bil Član teroristične organizacije, pripravljal atentat na zagrebškega bana, ubil žandarmerijskega podnačelmika ter težko ranil dva orožnika. V južni Franciji sta trčila dva tovorna vlaka ter se je pri tem vnelo več cistern s plinom. Strojevodja, kurjač in vlakovodja so zgoreli. Veliki viharji na morju so v marcu uničili 90 ladij, od teh je bilo 36 angleških. 700 primerov svinjske kuge so ta mesec ugotovili v Drinski banovini. V štirinajstih dneh pa je število naraslo še za 290 in je banska uprava zato odredila kolektivno cepljenje in nabavo seruma. V državi Texas so se ob zadnjem velikanskem deževju razlile reke iz strug in napravile milijonsko škodo, poginilo pa je 18 oseb. | Ifžng pcgcčžla Zagrebški tedenski sejem Ta teden se je dogon živine povečal, zlasti pa je bilo mnogo prašičev in telet. Tujih kupcev pa ni bilo in se je zato prodalo le malo prašičev. Obilo je bilo na trgu krme in prekelj. Cene otave in sena so se dvignile zaradi velikega povpraševanja za pol dinarja pri .centu. Dogon živine je dal 36 bikov, 499 krav, 91 junic, 63 juncev, 83 vojov, 281 telet, 611 konj in žrebet,. 452 prašičev in 653 pujskov. — Cene za kg žive teže: biki 3, mesarske krave 2'50—3'50, klobasarice 1'50 do 2, junice 3—4 (za pleme 850—950), voli I. vrste 4'50, II. vrste 3'50, bosanski 2'70 do 3, teleta 4-75, zaklana po 6—7, pitane svinje žive 7, navadne 5—6, zaklane 10, pujski do enega leta 9'50, od sesca kos 50 do 60, zaklani 10—12, jagnjeta in ovce 70 do 100 kos, zaklane po 8—10, koze 7—8 dinarjev za kg. Lahki konji so se proda- jali po 4600—5200 Din par, srednji do 6000, težki do 8000, jahalni 4000 in žrebeta od 850—1200. Konji za Zakol so bili po 1'20 do 1*75 dinarja kg. Poljski pridelki: detelja 40—75, otava 70 do 75, seno 45—70, slama za krmo 40—45, za steljo 30—35 za cent, drva so bila 50 do 60 Din meter, krompir po 0'90—1'10 Din za kg, preklje za fižol kos 15—20 par, gra-horica 2'50—3. Nedelja, dne 26. maja: 7.30: O dobrih in slabih lastnostih naših kulturnih tal (ing. Pahor Bogdan) — 8.00: Novice — 8.15: Prenos šolske sv. maše iz franč. cerkve. — 9.00: Versko predavanje (dr. Roman Tominec) — 9.15: Z ruskih poljan. Sodelujejo ga. Popova in g. Drigo (petje), Ciril Debevec (recitacije), radijski orkester in plošče — 11.00: Promenadni koncert vojaške godbe (iz Tivolija) — 12.30: Čas, obvestila, plošče (po željah) — 15.00: Koncert po željah (radijski orkester) — 15.45: Zenska ura — 16.00: Strune milo se glasite. Sodelujejo Marjan Rus (petje), radijski orkester, pevski kvartet »Fantje« — 19.30: Nac. ura: Zakaj moramo misliti na TBC (dr. Aleks. Radosavljevič) — 20.00: Rezervirano za prenos sokolske akademije iz Velikega Bečkereka, vmes: Čas, poročila, obvestila, vreme, program. Ponedeljek, dne 27. maja: 12.00: Solnce, maj in cvetke! (plošče) -r- 12.45: Poročila, vreme — 13.00: Čas, obvestila — 13.15: Kino, orgije na ploščah — 14.00: Vreme, spored, borza — 18.00: Na planincah luštno biti! (plošče) — 18.20: Zdravniško predavanje (dr. Bogomir Magajna) — 18.40: Čas, poročila, spored, obvestila — 19.00: Srečku Kosovelu v spomin (recitacije) — 19.30: Nac. ura — 20.00: Prenos opere iz Zagreba^ v odmoru: Poročilo o slov. biografskem leksikonu (prof. Fr. Vodnik), čas, poročila, vreme, spored. Torek, dne 28. maja: 11.00: Šolska ura: Kresniček, spevoigra, izvaja narodna šola iz Most, vodi gdč. J. Wrischer — 12.00: Španska pesem, španski ples na ploščah — 12.45: Poročila, vreme — 13.00: Čas, obvestila — 13.15: Po domače, po domače (»Hmtadra«) — 14.00: Vreme, spored, borza — 18.00 — Otroški kotiček: Mlada harmonikarja, pevček in napovedovalka — 18.40: Čas, poročila, spored, obvestila — 19.00: Zapoj mi pesem, o dekle! Slovenske narodne poje gdč. Štefka Korenčanova — 19.30: Nac. ura — 20.00: Razgled po opernem svetu. Pojeta gdč. Lida Vedralova in g. Gostič — 21.30: Čas, poročila, spored, vreme — 22.00: Moj očka so mi rekli (narodne na ploščah) — 22.30: Angleške plošče. *cK m j c. <80 U M 50 ■tt Z s Tovarniško poslopje v Mengšu vse lepo ograjeno se proda z različnimi stroji za tovarno klobukov, s stanovanjsko hiSo. gospodarskimi poslopji Itd. ter okoli 4000 m2 zemljišča na sodni dražbi dne 5. junija 1935. ob 8. uri pri sreskem sodišču v Kamniku, soba št. 2. Dražbeni pogoji so na vpogled pri sreskem sodišču v Kamniku in v pisarni g. dr. Albina Smoleta v Ljubljani, Dalmatinova ulica 6, kjer so na razpolago tudi načrti in popis strojev. BEL! SAM ! Trgovci! ' \ / J (J .*? i t/ .v ,4 ^ \ Podpirajte domato industrijo, zato naropajte le „Snelinka“ milni prašek, ki je zajamfeno neškodljiv ter vsebuje nad 60% mila IZDELUJE: Dolničar & Richter Ljubljana Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR - Za Trgovsko-induetrijako d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja In tiskarja: 0. MIHALEK. Ljubljana.