Poštnina plačana v gotovini p CA 1* Abb. postale I gruppo " AjGU.3. OU lir TRST, nedelja, 9. januarja 1966 Leto XXII. - St. 7 (6294) «Mirovna ofenziva» Takoj po kratkem božičnem premirju v Vietnamu je ameriški predsednik Johnson začel obsežno diplomatsko akcijo, ki je dobila ime «mirovna ofenziva«. Medtem ko so se po kratkem premirju boji na kopnem v Južnem Vietnamu obnovili z nezmanjšano srditostjo, niso ameriški bombniki do sedaj obnovili bombnih napadov na Severni Vietnam. Znano je. da se je Johnson dolgo obotavljal, preden se je odločil za božično premirje. Toda močan pritisk z raznih strani in na koncu še papežev poziv, ga je prislil, da se je za to odločil. Vzporedno s tem je začel diplomatsko akcijo, s katero bi hotel prepričati mednarodno javno mnenje in razne državnike, da res želi mir v Vietnamu in da je glavna ovira proti sporazumu edinole »nepopustljivost« se verno vietnamske vlade. V okviru mirovne ofenzive je podpredsednik Humphrey obiskal Japonsko, Formozo, Južno Korejo in Filipine; predsednikov svetovalec Bundy je obiskal Kanado; voditelj ameriške delegacije v OZN Goldberger je obiskal najprej papeža, zatem pa še Pariz in London; potujoči poslanik Harriman je bil v Varšavi, Beogradu, Indiji, Pakistanu, Iranu in Kairu. Mennen Williams je obiskal številne države v Afriki, drugi diplomati pa so prepričevali voditelje Latinske Amerike o Johnsonovi »iskrenosti« in »dobri volji«. Poleg tega je tudi papež poslal poslanico severnovietnam-skim. kitajskim in sovjetskim voditeljem ter predsedniku Johnsonu s priporočilom, naj se trudijo, da se boji ustavijo in da se začnejo pogajanja ob spoštovanju neodvisnosti suverenih držav. Potujoči Doslanik Harriman je izjavil, da so vsi državniki, s katerimi je govoril, poudarili željo, naj bi zastavili vse sile, da se v najkrajšem času vzpostavi mir v Vietnamu. Med o-biskom Harrimana v Kairu je tamkajšnji list pisal, da se Naser stalno zavzema, da bi našli pot za začetek pogajanj in da se bo še dalje zavzemal za to. V tem okviru bo še razširil stike, zlasti s predstavniki nevezanih držav, ki jih je bil začel pred nedavnim s predsednikom Titom in s šastrijem. Johnson stalno poudarja, da želi prepričati hanojsko vlado o svojih dejanskih mirovnih namenih. Sicer pa ne dvomi samo Hanoj v iskrenost Johnsonovih namenov. V preteklih dneh so izrekli dvom tudi nekateri veliki ameriški časopisi, kakor npr. «New York Times« spričo dejstva, da je Johnson to pot dal svoji diplomatski akciji tako publiciteto. Po dolgih mesecih tihe diplomacije se je Johnson sedaj odločil prav za nasprotno. Vsekakor je njegov namen pridobiti svetovno javnost, da bi podpirala njegovo politiko v jugovzhodni Aziji, pa naj sedanja akcija pripelje do miru ali pa do še večje zaostritve vojne. Po nedavnem razkritju, da je Johnson odbil hano.jske ponudbe za začetek pogajanj in po razkritju o dopisovanju med Ruskom in Fanfanijem je Johnson ugotovil, da je začel ugled ZDA padati. Poleg tega gre tudi za notranjepolitične razloge, ker je Johnson precej zgubil na svoji popularnosti. Sedaj se predsednik pripravlja, da predloži kongresu nov načrt proračuna, ki določa dodatne izdatke 10 milijard dolarjev za vojno v Vietnamu .Verjetno je, da bo ta zahteva naletela na precejšen odpor. Zaradi tega se je zdelo Johnsonu umestno za6e-ti prej svojo »mirovno ofenzivo«, da bi potem imel izgovor, da r.i krivda ZDA, če ni prišlo do sporazuma. Znani ameriški časnikar W. Lippman, je nedavno napisal, da po enem letu zaostrovanja vojne v Vietnamu je področje, ki je pod nadzorstvom osvobodilne vojske, danes večje kakor pred enim letom, severni Vietnamci pa so r.a bombardiranje odgovorili s pošiljanjem še večjega števila svojih izvež-banih vojakov. Rezultat je, da ZDA nimajo sedaj odločujoče vojaške premoči. Zato hoče Johnson razčistiti s svojimi svetovalci zmedo glede vojnih smotrov, ki Jih ZDA imajo v Vietnamu. Dejstvo je, da obstaja velika frakcija, ki ne želi pogajanj o miru. Prvo in najvažnejše vprašanje pa je, pravi Lippman, ali se ZDA borijo, da ohranijo vojno ouori-šče na kopnem Azije. Drugo vprašanje pa je, ali so ZDA Pripravljene pogajati se o miru z vsemi nasprotniki, tj. tu- di z narodnoosvobodilno fronto. Prav okoli teh dveh vprašanj je velik spor tako v javnosti kakor tudi v kongresu in tudi v ožjem krogu predsednikovih svetovalcev, če ne bo ta spor rešen, ne bodo mogoča niti pogajnja o koncu vojne. Dean Rusk in McNamara sta na svojih tiskovnih konferencah večkrat izjavila, da ZDA nočejo stalnih vojaških oporišč v Južnem Vietnamu. Toda te izjave so v nasprotju z izjavami Deana Ruska, ki je dejal, da ZDA ne bodo zapustile Južnega Vietnama, dokler ne bo sajgonska vlada stabilizirana in ne bo njena neodvisnost zagotovljena. To pomeni, da mislijo ZDA še dolgo ostati v Južnem Vietnamu, da branijo tako južnovietnamsko vlado, ki je po volji Washingtonu. Lippman tudi izraža mnenje, da je ameriška vojaška navzočnost v jugovzhodni Aziji nenormalna in da ni nikoli bila zamišljena kot del ameriških nacionalnih interesov. To je «slučajna in nepredvidena posledica druge svetovne vojne.« Vietnam je bil sestavni del francoske kolonije Indokine, ki so jo sestavljali še Kambodža in Laos. V drugi svetovni vojni je Indokino okupirala Japonska. Med japonsko okupacijo se je tu razvilo močno narodnoosvobodilno gibanje pod vodstvom stranke Vietminh. Po japonski kapitulaci ji je bila razglašena neodvisna demokratična republika Vietnam, ki je zajemala nekdanje področje Ton-kinga, Anama in Kočinčine. Na volitvah januarja 1964 je dobil večino vlasov Vietminh in sestavljena je bila vlada. Takoj po volitvah pa so se v Vietnamu izkrcale najprej britanske, potem pa francoske čete. in prišlo je do spopada z narodnoosvobodilno vojsko. Sklenjeno je bilo premirje in na pogajanjih v Parizu je predsednik Ho-šiminh privolil, da ostane Vietnam v okviru francoske unije. Toda Francozi so zahtevali nadzorstvo nad vojsko in zunanjo politiko. Še preden se je Hoši-minh vrnil v domovino, so se sovražnosti obnovile in prišlo je do novih bojev med vietnamsko vojsko in francoskimi okupacijskimi silami. Maja 1948 so v Južnem Vietnamu ustanovili slamnato vlado pod cesarjem Baodajem, ki jo je Francija priznala in podpirala. Bao-dai je postal njen miljenec in je živel več v Parizu kakor v domovini. Narodnoosvobodilna vojska je osvobodila del ozemlja in je leta 1954 zadala Francozom hud udarec pri Dien Biem Fu. Na mednarodni konferenci v Ženevi je bil sklenjen sporazum o premirju, ki so ga podpisali 21. junija 1954. Vietnam je bil razdeljen na Severni in Južni. Demarkacijska črta teče ob 17. vzporedniku. Z ženevskim sporazumom so Laos, Kambodža in Vietnam bili priznani kot suverene države. Sklepov, ki so se tikali Vietnama, pa ni priznala južnoviet-namska vlada, kjer se je s pomočjo ZDA razglasil za' predsednika države Diem. Francoske čete so zapustile Južni Vietnam v aprilu 1956. ZDA so z ustoličenjem Diena popolnoma spodrinile francoski vpliv in prevzele mesto Francije v tej deželi. Osvobodilna vojna se je nadaljevala in ZDA so se vedno bolj odkrito vmešavale vanjo, dokler ni prišlo do prave napadalne vojne. Ameriška navzočnost v Vietnamu spada v okvir blokovske razdeljenosti sveta in v okvir ameriške politike »obrambe pred komunizmom«, tj. pred vsakim naprednim osvobodilnim gibanjem. Ne glede na dejstvo, da nimajo ZDA kaj iskati v Vietnamu, ki je na tisoče km oddaljen od njih, pa Je treba pri prizadevanjih za konec spopada realno gledati in izhajati iz stanja, kakršno je sedaj. U-gotoviti je treba, da na drugi strani k zaostrovanju mnogo prispeva tudi Kitajska politika, ki stalno obtožuje sovjetsko vlado, da kuje zaroto skup r.o z ZDA proti narodom, ki se borijo za neodvisnost in stalno odklanja politiko miroljubnega sožitja. Te dni Je prispela v Hanoj sovjetska delegacija, ki jo vodi član prezidija in tajnik CK KP SZ Aleksander šeljepin. Pred enim letom je bil na uradnem obisku v Ha noju predsednik sovjetske vlade Kosigin. Od tedaj do danes se je stanje precej spremenilo in poslabšalo. Vse kaže. da se je sedaj zaključila ena faza vietnamskih dogodkov in da je nadaljnji razvoj sedaj na (Nadaljevanje *a 2. strani) PREVERJANJE Kaj in kako bodo stranke levega centra preverjale? Socialistični senator Tolloy, ki bo član delegacije PSI, ki bo konec tega meseca preverila politiko levega centra, je turinskemu dnevniku *La Stampa» podrobno obrazložil bistvo tega preverjanja, ki prav gotovo zanima tudi naše čitatelje. Zato objavljamo senatorjeve izjave na postavljena vprašanja. Sen. Tolloy je najprej dejal: •Takoj moram pojasniti, zakaj je novo preverjanje sploh potrebno po vseh tistih, ki smo jih že Na praznik, prejšnji četrtek, so «BENEŠKI FANTJE«, popularnega beneškega rojaka Antona Birtiča, po prireditvi za naše emigrante v prostorih čedadskega prosvetnega društva «Ivan Trinko« nastopili zvečer še v župnijski dvorani v špetru Slovenov, kjer se je zbralo okrog 500 poslušalcev iz Špetra in Ažle ter iz bližnjih slovenskih vasi, ki so navdušeno pozdravljali in ploskali simpatičnim izvajalcem prelepih slovenskih beneških ljudskih pesmi. Na sliki: Gojenke špetrskega učiteljišča, ki še vedno ni slovensko in se na njem ne poučuje slovenščina niti kot neobvezen predmet, pa so simpatične slovenske fante obkrožile in jih zaprosile za avtograme. opravili. Prejšnja preverjanja so se namreč omejevala samo na program in njihov namen je bil, določiti, katere od predvidenih reform je koristno m umestno izvajati in katere ne. S tega stališča so sestanki med strankami tudi dosegli svoj namen: dokazali so, da stebri programa levega centra (in med njimi je vprašanje deželne ureditve ter Zakon o urbanistiki) prenesejo sleherno kritično proučevanje in da vzdr LETALSKO PREMIRJE NAD SEVERNIM VIETNAMOM ŠE TRAJA Šeljepin je začel posvetovanje $ Hošiminhom Mansfieldovo poročilo o stanju v Vietnamu Mansfield govori o nevarnosti splošne vojne v Aziji - Vietnamsko ljudstvo vedno manj podpira sajgonsko vlado - V primeru ustavitve ognja bi večina podeželja ostala pod nadzorstvom osvobodilnih sil - Senator Morse opozarja na nevarnost tretje svetovne vojne - Peking napoveduje Johnsonu konec Alkibiada, Napoleona ali Hitlerja žijo tudi spričo težavne gospodarske konjunkture. Zate gleae vsebine programa ne bo več nikakršnih •realističnih premišljevanj». Vendar pa je ostala negotovost. Zato gre sedaj, po našem tunenju, predvsem za politično voljo. da se obdržijo prevzete obveznosti, ne pa za preverjanje programa.» Vprašanje: «Toda, kako sir bo preverjala ta politična volja?* Odgovor: •Vprašan je zadeva predvsem notranje življenje strank. Poglejmo, kakšni so odnosi med večino in manjšino v socialistični stranki: manjšine s* lahko popolnoma svobodno izrazijo, toda večina krepko pobija njihove argumente. S to metodo je PSI popolnoma lojalna tako do stranke in njene enotnosti, kakor tudi do politike, ki jo podpira. V KD pa so stvari precej drugačne: tam je dovoljen sleherni odpor proti izvajanju programa, začenši od odpora, ki prihaja s strani parlamentarnih skupin, od katerih so v veliki meri odvisna posamezna razdobja za sestavljanje zakonov Zaradi tega je v protislovju poslanec Preti (PS Dl), ko pravi, da je vse dobro in potem dodaja, da mora parlament pohiteti. Zakaj do tega ni prišlo doslej in verjetno tudi v prihodnosti ne bo prišlo? Ko odgovarjam na to vprašanje, moram reči, da je bilo to odvisno od dejstva, da KD ni uspelo izraziti ustrezne politične volje v odnosu do manjšine. Vse to se negativno odraža na druge stranke koalicije, ki se trošijo v nehvaležni operaciji kompenzacij ljudem in strujam desnice v KD. Lahko se zgodi, kot se že dogaja, da bodo prikazali Nennija kot človeka, ki popušča, čeprav se vztrajno in odločno bori za izvajanje programa in Za ohranitev prvotnega duha levega centra. Seveda trošenje naše stranke lahko sprejmemo — in doslej smo ga sprejemali — če odgovarja splošnim koristim. Ne moremo pa nanj pristati, če mora služiti samo nadomestitvi neoib Ijivosti centnzma z novo negib-Ijivostjo, pa čeprav na višji ravni levega centra.» Vprašanje: »Ali bo v teh pogojih levi center lahno prestal to preizkušnjo?* Odgovor: •Mi ne moremo pozabiti, da smo to politiko začeti v prepričanju, da je nujna, in še: vemo, da so v KD sile m ljudje, ki se prav lako vneto m lojalno borijo za politiko v katero so verjeli in verjamejo. Gr Za bazo in predvsem za dem< kristjanske volivce, Ici iskreno ž< lijo, da se levi center nadaljnji in ne prikrivajo nikakršnih hegi monističnih namenov Obstaja tl di razvoj misli m akcije v Ces kvi — zlasti glede svetovnih vpf sanj miru — ki neposredno a HANOJ, 8. — Agencija Tass poroča, da so se v Hanoju za čeli danes pogovori med sovje* sko in sevemovietramsko delegacijo. Hanojski delegaciji predseduje vietnamski predsednik Hošiminh. V Kairu se je tamkajšnji minister Riad sestal danes s severnovietnamskim poslanikom. Predstavnik zunanjega ministra je izjavil, da sta govorila o stanju v Vietnamu. Domneva se, da je minister Riad poročal hanojskemu poslaniku o ameriških diplomatskih pobudah. Riad se je danes pogovarjal tudi s sovjetskim poslanikom v Kairu. Sovjetski poslanik je sporočil, kakšno bi bilo sovjetsko stališče v primeru, da bi Američani obnovili svoje napade na Severni Vietnam. Voditelj demokratske večine v ameriškem senatu Mike Mansfield je skupno z drugimi štirimi senatorji zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata predložil poročilo o potovanju po Južnem Vietnamu in drugih državah. Delegacija je obiskala tudi Sovjetsko zvezo ln Francijo. Med drugim je rečeno, da je mogoče, da stopnjevanje vojne v Vietnamu pripelje do splošne vojne v Aziji, če ne pride do sporazumnega miru v Vietnamu. Stanje je sedaj naslednje: zelo majhna možnost primerne sporazumne rešitve ali pa nadaljevanje vojne, ki bo pripeljala do splošne vojne v Aziji. Senatorji izražajo bojazen o raztegnitvi in zaostrita vi vojne, ki bi pripeljala do stalnega pošiljanja dodatnih ameriških čet v Vietnam. Poročilo poudarja tudi, da je težko predvidevati, kakšen zaključek bo imelo stopnjevanje vojne v Vietnamu. «Ni nobenega razloga, nadaljuje poročilo, da bi bili optimi- sti, s tem da bi mislili, da Je moč doseči konec vojne v notranjosti južnovietnamskih meja v bližnji prihodnosti.« Senatorji pravijo tudi, da je množična Intervencija ameriških čet «ošibela ofenzivo« osvobodilne fronte, toda ni zaustavila nasprotnika. «Ta je namreč na povečan ameriški pritisk odgovoril z okrepitvijo svojih čet z rekrutacljo južno od 17. vzporednika in z vojaki, ki so prišli s severa, ter je na splošno okrepil vojaško dejavnost.« «Ce se bo sedanje stanje nadaljevalo, dodaja poročilo, ni moč vedeti, v čem bo ameriški napor za konec vojne.« «Slcer pa ni videti jasnih perspektiv za konec bojev v Vietnamu,« ugotavlja Mansfield. «Vse je odvisno od obsega naporov, ki jih bodo Severni Vietnam in tisti, ki ga podpirajo, mogli postaviti proti ameriškim vojaškim naporom.« Po mnenju senatorjev ne bo mogla sajgonska vlada prenašati večjega bremena od sedanjega. Pri tem ugotavlja, da kar se tiče podpore prebivalstva vladi, se je znatno nazadovalo v primerjavi s stanjem, kakršno Je bilo, ko Je bil ubit predsednik Dlem. «Sprotl, ko se veča vojaška podpora ZDA Sajgonu, nastaja nevarnost, da vojna zgubi svoj pravi smisel v očeh Južnih Vietnamcev.« Ta ((nevarnost« Je toliko večja po mnenju senatorjev, «zaradl dejstva, da razen kake izjeme niso druge države, ki niso ZDA, dajale nobene pomoči ln verjetno je ne bodo dajale«. Poleg tega, bolj ko se vojna širi, bolj narašča napetost v odnosih med ZDA in njihovimi zavezniki na Daljnem vzhodu In v Evropi. «Toda mnoge države srčno želijo čimprejšnji konec vojne. Malo od njih pa Ima Jasno misel, kako naj se vojna konča, čeprav so nekatere države v nekaterih okoliščinah pripravljene prevzeti vlogo posredovalk, je vsaka sedanja možnost učinkovitih pogajanj v veliki meri odvisna od pobud in od naporov borcev.« Poročilo nadaljuje: «če se bodo začela pogajanja in če bo sledila ustavitev ognja, bo nastalo stanje, v katerem bo večina prebivalstva načelno ostala pod nadzorstvom vlade, medtem ko bo podeželje v veliki meri obvladala osvobodilna fronta.« Mansfieldovo poročilo poudarja, da Sovjetska zveza, Poljska In Romunija odločno podpirajo stališče Hanoja In osvobodilne fronte. Moskva je večkrat odklonila pridružiti se Veliki Britaniji za sklicanje nove ženevske konference. Vendar pa Poljska ln Romunija, ki Imata dobre odnose v Zahodom, «hl utegnili biti pripravljeni prispevati k rešitvi vietnamskega problema v okviru svojih možnosti, toda samo s pogojem, da se vidi možnost uspeha«. Kar se tiče Kitajske, se zdi, da ni pričakovati za sedaj njene neposredne intervencije v Vietnamu, «ker gre za vojno ljudstva ln ker bo osvobodilna vojska zmagala«. Na koncu poudarja poročilo, da je Severni Vietnam s stopnjevanjem vojne vedno bolj odvisen od Pekinga. «Zato vedno bolj narašča možnost, zaključuje dokument, da se Hanoj ne bo mogel pogajati za rešitev, vsaj brez tihe privolitve Kitajske. Dejansko smo morda že prišli do tega.« Johnsonov posebni odposlanec Mennen Williams, ki je obiskal 14 afriških držav, je danes poročal predsedniku Johnsonu o svojih posvetovanjih. Pred obiskom pri predsedniku je Wil-liams izjavil, da so bili njegovi razgovori «zeio zadovoljivi«, ni pa hotel povedati drugega. Po razgovoru s predsednikom Johnsonom je Mennen Williams sporočil, da so voditelji šestih ali sedmih afriških držav obljubili, da bodo skušali stopiti v stik s Severnim Vietnamom in z osvobodilno fronto, da bi se mogla začeti pogajanja za mir. Pripomnil je, da gre «za približno polovico držav, ki jih je on obiskal v Afriki. Ni pa povedal, za katere države gre. Williams Je nato dejal, da države, ki so obljubile posredovanje, ne želijo vsaj za sedaj, da se zve za njihovo ime, in rajši Izvajajo «tajno diplomacijo«. Dalje je Wil-liams dejal, da so nekatere vlade v Afriki zaskrbljene zaradi nevai*-nosti razširitve vojne. Poleg tega so afriške države mnenja, da se je treba Izogniti publiciteti mirovnih prizadevanj spričo dosedanjih neuspehov. Mennen Williams je obiskal Maroko, Alžirijo, Tunizijo, Etiopijo, Kenijo, Tanzanijo, Ugando, Gano, Nigerijo, Gvinejo, Mali, Slonokoščeno obalo, Senegal in Liberijo. V popolnem nasprotju s stališčem senatorja Mansfielda pa je stališče republikanskega senatorja Dirkensa, ki je danes izjavil, da je potrebna ((kapitulacija nasprotnika, če se hoče doseči mir.« Dirkens je zagovarjal pomorsko i blokado Severnega Vietnama in j tudi bombardiranje pristanišča Hajfong. Demokratični senator Morse je včeraj izjavil, aa bodo ZDA sprožile tretjo svetovno vojno, «če bodo nadaljevali to, kar se večini zdi enostranska intervencija ameriškega orožja v Vietnamu«. Senator je poudaril, da bi se morale ZDA obrniti na Združene narode za Iskanje rešitve, in je dodal, da podpira študentovske demonstracije proti ameriški politiki v Vietnamu, »dokler bodo te demonstracije ostale v okviru zakona«. Predsednik kanadske vlade Le-ster Pearson je sporočil, da Je njegova vlada odbila ameriško zahtevo, naj bi pošiljala po ZDA kanadski vojaški material v Južni Vietnam. Pripomnil pa Je, da njegova vlada ne more nadzorovati, kam je namenjen vojni material, ki se izvaža v ZDA na podlagi sporazuma med obema državama za izdelovanje vojnega materiala. Predsednik je poudaril, da pošiljanje vojnega materiala v Južni Vietnam ne more biti v skladu z vlogo Kanade v mednarodni nadzorstveni komisiji. Pekinški ((Ljudski dnevnik« piše, da štirinajst ameriških točk o Vietnamu nima drugega namena nego obdržati Južni Vietnam pod ameriško zasedbo. Zatem dodaja, da mora Johnsonova u-prava ponižno priznati krivdo kot napadalka, ustaviti mora napad in umakniti oborožene sile lz Vietnama. Le na ta način lahko dokaže svojo dobro voljo in željo, da mimo reši vietnamsko vprašanje. Isti list napoveduje predsedniku Johnsonu enako u- (Nadaljevanje na 2. strani) posredno pozitivno vplivajo na sodelovanje med socialisti in demokristjani Mnenja smo torej, da se je treba dobro poglobiti v vprašanje, ali propadanje sodelovanja Povzroča metoda — ki se lahko popravi brez škode Za tako močno stranko, kakršna je KD — ali je vzrok v tem, da sedanja vodilna skupina KD ne more te ga sodelovanja dosledno nadaljevati Toda Za to je tudi, po mojem mnenju, da bi se moralo to sodelovanje rajši prekiniti, kot pa da bi se uničila socialistična komponenta, kajti v takem primeru se ne bi moglo več govoriti o prekinitvi, temveč o dokončnem propadu.» Vprašanje: »Kakšen razvoj predvidevate v parlamentu in v vladi?* Odgovor: »Ce ho prišlo do obnove politične volje, bo takoj obnovljeno tudi zaupanje v vlado, v parlamentarne skupine m v državo: v tem primeru bi lahko prišlo do formalne krize (od stop Fanfamja pač govori za tako domnevo); dejansko bo pa prišlo do reorganizacije vlade z namenom, da se okrepi Ce pa ob nove politične volje ne bo, potem je tudi dobro, da država takoj zve, ali bo imela vlado levega centra, ki je edina možna alternativa in samo komunisti pravijo, da tega ne bo, ali pa nove volitve, Samo ob sebi ie razumljivo — spričo dejstva, da je prva rešitev za krščansko demok.a-cijo žaljiva *— da bo po mojem (Nadaljevanje na 2. strani) DANES SE JE PRIČEL V NEAPLJU KONGRES PSDI Poročilo posl. Tanassija o najvažnejših vprašanjih socialističnega združevanja Na kongresu so tudi prisotni najvidnejši predstavniki zahodnoevropskih socialdemokratskih strank - Komentarji PSI, PSIUP in KD NEAPELJ, 8. — Danes se je pričel 14. kongres PSDI z gesli «Za prihodnost v miru in svobodi, za boljšo, pravičnejšo in modemeišo Italijo«, na katerem je prisotnih v gledališču Po-liteama 700 delegatov, ki zastori ajo 180 vpisanih članov Kongres je pričel delo ob 10.30 pod predsedstvom senatorja Lami-1 ,ia Starnutija nakar so sporočili : pozdrave najvidnejši predstavniki zahodnoevropskih socialdemokrat-| skih strank. Med njimi je župan zahodnega Berlina Willy Brandt izrazil zahvalo glede «podpore italijanskih prijateljev v zvezi s svobodo Berlina«, in kar je še zlasti prišlo do izraza ob obisku Sara-gata. Uvodni govor je na kongresu popoldne imel tajnik stranke Tanas-si, ki je ugotovil, da bi v sedanjem razdobju pomenila vladna kriza resno škodo. Socialistično združevanje pomeni utrditev levega centra in lahko predstavlja perspektivo za vse tiste, ki neprepričano sledijo komunistični partiji. Formalno se kriza vlade ne more rešiti drugače, kot z novo vlado, ki bi bila v bistvih podobna sedanji, ki bi imela isto politično ozadje in isti program. Zato lahko predstavlja ((verifikacija« samo preučitev nekaterih konkretnih vprašanj, ne bi bilo pa prav, da bi se tem povzročili premor v vladnem delu. Tanassi je nato govoril o nekaterih konkretnih političnih vprašanjih in je v zvezi z gospodarskimi vprašanji zagovarjal stališče, da se ne sme zatreti svobodna pobuda in da je treba glede osnovnih vprašanj vladnega programa slediti točni vrstni red: šola, dom, socialno in zdravstveno zavarovanje ter končno dežele. Tudi glede tega vprašanja, ki je izključno no-tranjeitalijanskega značaja, so torej ostre razlike, saj socialisti postavljajo v prvo vrsto Drav dežele, s katerimi bi hoteli razbiti birokrat, ski monopol in ustvariti demokra-tičnejši sistem Glede zunanje politike je Tanassi govoril o ((razumevanju stališča ZDA, s katerim se hoče braniti neodvisnost Južnega Vietnama«, nadaljeval je: «Zato moramo v celoti miiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Preverjanje (Nadaljevanje s 1. strani) mnenj u prevladala druga rešitev.* Vprašanje: »Kako pa je v tej perspektivi s politiko socialistične enotnosti, ki jo vi tako zelo zagovarjate?* Odgovor: «Sedanje politične težave in nujnost pogumnih odločilnih izbir predstavljajo priložnost za odobritve politike socialistične enotnosti. Ce bosta pri preverjanju obe socialstieni stranki enako presojali postavi mna vprašanja in če bosta enotno nastopali do vseh mogoy'h dogodkov, vključno morebitne volitve potem bosta dokazali, da imata tako politično voljo, ki je sposobna zbrati okrog sthe široko ljudsko mnenje. Ob takih pogojih skupne akcije, katero želim, da bi socialdemokratski kongres potrdil, bo proces združitve olajšan in tudi politika levega centra bo okrepljena.» Glasilo republikanske stranke pa v eni izmed svojih zadnjih številk takole našteva vprašanja politike levega centra, ki tih to 1 o preverjali: 1. Predvsem so to gospoda-ska vprašanja, ki posredno ali neposredno zadevajo petletni razvojni načrt in njegovo izvajanje 2. Ustanovitev dežel i:i reforma sistema krajevnih avtonomij. 3. Odnosi med politično oblastjo in birokratičnimi organi, med politično oblastjo in javnimi u-stanovami. 4. Vprašanja, ki zadevajo sod m upravo, zlasti pa vprašanje reforme štirih glavnih zakonov: kazenskega in civilnega ter zakonov o civilnem in kazenskem postopku «M ir ovna ofenziva* (Nadaljevanje s 1. strani) razpotju. Lanski Kosiginov o-bisk v Hanoju je spremljalo prvo ameriško bombardiranje Severnega Vietnama, šeljepi-nova delegacija pa je prišla v Vietnam v času, ko je že več dni ustavljeno bombardiranje Severnega Vietnama in ko je ameriška diplomacija povečala svojo dejavnost. Trenutek Seljepinovega obiska v Hanoju je izzval zaradi tega upravičeno zanimanje. Velika pozornost priteguje dejstvo, da so v delegacij; generalni polkovnik Vladimir Tolubko, ki je pomočnik poveljnika sovjetskih strateških raketnih sil, liter še dva vojaška izvedenca. Zato ni dvoma, da bodo govorili o povečanju sovjetske pomoči Severnemu Vietnamu. To so s’cer tudi uradno poudarili in dodali, da bodo govorili o programu pomoči vseh socialističnih držav Severnemu Vietnamu v vojni proti ameriškemu napadu. Ker so v ZDA napovedali, da bo v primeru neuspeha sedanje Johnsonove mirovne ofenzive sledilo nadaljnje stopnjevanje voire, je jasno, da tudi na drugi strani mislijo na možnost poslabšanja star.ja. Zato je pričakovati, da se bo Sovjetska zveza še bolj zavzel; za učinkovito pomoč Severnemu Vietnamu v orožju in drugem materialu. potrditi napor Amerike in vseh ljudi dobre volje.« O socialdemokratskem kongresu je generalni tajnik PSDI De Martino izjavil, da je bilo poročilo generalnega tajnika PSDI Tanassija zanimivo in da je vsebovalo različne elemente glede katerih se lahko PSI strinja in glede katerih bi bila potrebna razprava. Na vsak način pa je kongres označeval izredno topel sprejem socialističnih predstavnikov, kar ustvarja prijetno in odkritosrčno ozračje za izmenjavo mnenj in za proučitev obstoječih vprašanj, v zvezi z ustanavljanjem enotne socialistične stranke. Poslanec Furlani je za KD dejal, da je Tanassi dokaj kompleksno govoril o perečih vprašanjih italijanske družbe ter sveta. V ospredju pa je bilo vprašanje socialističnega združevanja, ki predstavlja trenutno najpomembnejše vprašanje italijanske politike. Predstavnik izvršnega odbora PSI UP Locoratolo pa je izjavil, da govor Tanassija potrjuje predvidevanja PSIUP glede ultimata socialdemokratov socialistom, in to glede notranjih ter mednarodnih vprašanj. Stavka v New Vorku še traja NEW YORK, 8. — Stavka v javnem prevozništvu v New Yorku traja danes že osmi dan, ne da bi dosedanja pogajanja omogočila kakršnokoli napredovanje za rešitev spora. Danes v mestu sneži in zaradi tega je nevarnost še večje zmede v prometu. Bojijo se, da bo sneg popolnoma paraliziral mesto v trenutku, ko podzemeljska železnica in avtobusi ne delujejo. Pogajanja za rešitev spora se nadaljujejo, in pravijo, da so »nekoliko napredovali*, toda razdalja med stališčem obeh strani je še vedno velika. Sedaj ni še gotovo, ali se bo stavka lahko končala pred ponedeljkom zjutraj. Newyorškl župan Lmdsay je na tiskovni konferenci izjavil, da je absolutno potrebno najti rešitev pred koncem tedna. Poudaril je da želi, da 1)1, ,g0?fljke na podzemelj ski železnici in avtobusih ciljale nespremenjene. Predsednik Johnson je sinoči sporočil,; da bo zvezna vlad* sprejela ukrepe, da pomaga osebam, ki jih je stavka prizadela. V tem okviru bodo dajali posojila z nizkimi obrestmi majhnim trgovcem, ki so utrpeli škodo zaradi stavke, odložili bodo zapadlost menic, naglo bodo izplačevali pristojbine za brezposelnost in pomoč bolnišnicam. Johnson je tudi sporočil, da je bil od začetka stavke v stiku z newyorškim županom in da bo dal na razpolago New Yorku vse potrebno, iko bo dobil zadevno zahtevo. Neredi na Cejlonu COLOMBO, 8. — Na vsem cejlonskem ozemlju so razglasili obsedno stanje zaradi neredov, ki so nastali med demonstracijami proti zakonu, ki priznava jeziku tamil enakopravnost s sinhalskim jezi-ko v severnih in vzhodnih pokrajinah. Uvedli so policijsko uro in cenzuro tiska. Demonstranti so skušali napasti rezidenco cejlonskega ministrskega predsednika toda. policija in mornarji so jih odbili. Demonstranti so napadli tudi- več trgovin. Med streljanjem je bil en demonstrant ubit, 90 pa jih je bilo ranjenih. BONN, 8. — Zahodnonemški vice-kancler Erich Mende je zahteval od parlamenta, naj pošlje v Moskvo delegacijo na pogovore s sovjetskimi voditelji. Kolikor bi parlament tega ne storil, je dejal Mende, bo njegova svobodno - demokratska stranka poslala svojo delegacijo. V nekem televizijskem intervjuju je Mende omenil, da bi bili sedaj sovjetsko - zahodnonemški pogovori mnogo bolj pomembni, ker so se odnosi med obema državama ohladili. MOSKVA, 8. — Sovjetski režiser Vladimir Petrov je danes umrl v Moskvi v starosti 70 let. Petrov je režiral številne znane filme, med katerimi ((Nevihto«, «Petra Velikega«. Leta 1924 je v Angliji režiral Gogoljevo delo «Plašč». ZASEDANJA CK ZK SRBIJE IN HRVAŠKE Bakarič in Veselinov o nekaterih negativnih pojavih Nujna je povezava vsega, kar je gospodarsko upravičeno ne glede na republiške meje (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8 — Na zadnjih plenarnih sejah Č-K Zveze komuni stov Hrvaške in Srbije je poleg pozitivne ocene izvajanja gospodarske reforme in kongresnih sklepov ZK ugotovljeno, da se vodstvo kot nekateri posamezniki niso vedno dosledno borili za izvajanje sklepov 5. in 8- kongresa ZKJ. Jovan Veselinov, politični tajnik CK ZK Srbije je med drugim ugotovil, da se prav sedaj, ko se rešujejo važna vprašanja gospodarske reforme, pojavljajo razne šovinistične, nacionalistične, škodljive tendence ter stališča, ki se načelno ne ujemajo s sistemom. Veselinov je poudaril potrebo, da se komunisti povsod, tudi v ustanovah, kjer so zaposleni, borijo za izvajanje kongresnih sklepov, za razvoj družbenih in socialističnih odnosov in nadaljnjo uveljavitev delovnega človeka. Negativni pojavi nacionalizma se po besedah Veselinova javljajo pri raznih ljudeh med drugim tudi pri takih, ki imajo »velik ugled v našem kulturnem m znanstvenem življenju*. Na obeh plenarnih se- l■llllllllllllllllllln1lllllUlllllllllllllll|||l■llll|lIIlIl||||||||||||||||||||||mnlllnlllllllllilrlllllllllllllll^lllllllllllIlmlllllllllllllllllllllllllllllllllll|||l||IlIIl|||||Ml|lHl|||||| KONFERENCA V TAŠKENTU SE NADALJUJE Pakistan odklanja nenapadalno pogodbo in vztraja pri rešitvi kašmirskega spora Vendar upajo v obnovitev odnosov med obema državama in v nadaljevanje pogajanj - Konferenca se bo verjetno končala v torek TAŠKENT, 8. — Indijska in pakistanska delegacija sta se danes ločeno sestali, da pregledata dosedanje rezultate konference. Ajub Kan in šastri bosta odpotovala iz Taškenta v torek. Predstavnik pakistanske dele- gacije je danes izjavil, da njegova vlada ne sprejema indijskega predloga za sklenitev nenapadalne pogodbe med obema državama, razen če se «častno in pravično ne reši spor okoli Kašmira«, ali če se ne določi mehanizem za rešitev tega problema. Dodal je, da Pakistan še vedno upa v možnost, da se med sedanjimi pogovori v Taškentu ustvari ozračje sporazuma, ki bo moglo prispevati k «pravič nemu in častnemu miru«. Na vprašanje, ali si pakistanska vlada pridržuje pravico uporabiti silq za rešitev spora, je predstavnik odgovoril, da sta tako Indija kakor Pakistan podpisala listino OZN, ki obsoja uporabo sile in priporoča reševanje sporov s pogajanji, posredovanji aii arbitražami, Dodal je, da bo Pakistan reševal svoje spore «v skladu z listino Združenih narodov«. Dalje je dejal, da njegova vlada nima nobenega namena zapustiti konferenco v Taškentu, ki je še vedno v teku. Izjavil je, da je dosedanje napredovanje počasno v primerjavi z začetno naglostjo. Pripomnil je: ((Obrazložili smo Indiji z veliko iskrenostjo in ponižnostjo naše stališče o kašmirskem sporu. Z veliko iskrenostjo smo obrazložili, da je malo verjetno stalen mir med Indijo in Pakistanom če se ne odstrani temeljno nasprotje in vzrok sedanje napetosti. Dnevni red je lahko potreben in tudi ne: toda kar je res potrebno, je, da oba državnika posvetita pozornost temeljnim problemom. Predlagali so nam, naj bi obravnavali postran. ske probleme in tako tudi sklenitev pogodbe ali sporazuma, s katerim bi se obe strani obvezali, da ne bosta uporabili orožja. Mi poudarjamo, da se mir ne more doseči s podpisom mirovne pogodbe.« Zatem je predstavnik izrekel prepričanje, da je pakistanska delegacija* ravnala, konto-raoei v Taškentu pozitivno in plodno in da bo tako ravnala, dokler bo mogoče. Poudaril je, da sta Ajub Kan in Sas«,;iW%|Ojih sestankm imela temeljito in težavno posvetovanje, in je dodal: «Upa. mo, da bo moč ustvariti ozračje razumevanja, ki bo prispevalo k našim miroljubnim smotrom. Predstavnik indijske delegacije je primerjal potek konference hoji planinca: ta je skoraj dosegel vrh, toda naletel je na večje težave prav pred vrhom. Pripomnil je: «Ce bomo dosegli uspeh, ne bo zasluga samo Pakistana in Indije, temveč tudi Sovjetske zveze. Toda če ne bo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiHiiiMiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DE CAULLE JE PREVZEL NOVO SEDEMLETNO FUNKCIJO PREDSEDNIKA V novi vladi je 11 novih članov Med njimi je tudi Michel Debre Zaradi nasprotij med Debrejem in Pompidoujem se govori o «dvoglavi vladi* PARIZ, 8. — Predsednika de Gaulla so danes uradno proglasih za novega predsednika republike za prihodnjih sedem let. De Gaul-le je hkrati sprejel odstop vlade Pompidouja in mu poveril sestavo nove vlade Vsa slovesnost se je vršila v Elizejski palači, med katero je Gaston Palewski, predsednik ustavnega sveta prebral volilne rezultate. Bilo je navzočih še 31 oseb, med katerimi so bili: predsednik narodne skupščine Chaban Delmas, predsednik vlade Pompl-dou, več ministrov, predstavniki sodstva, vojske itd. V svoji izjavi je de Gaulle dejal med drugim, da bo ustavo lz leta 1958 in izpopolnjena v letu 1962 še nadalje izva- Ueure jal «po duhu ln črki«, tako da bo I na v funkciji pridooivanja glasov ((zajamčena kontinuiteta republike na prihodnjih političnih volitvah. in služba Franclji«. Popoldne pa je de Gaulle ponovno sprejel Pompidouja in predložil seznam ministrov nove vlade, ki so: Andre iVIalraux za kulturne zadeve, Louis Joxe za upravno reformo, Pierre Billotte za čezmorske dežele, Jean Foyer za pravosodje, Couve de Murville za zunanje zadeve, Roger Frey za notranje zadeve, Pierre Messmer za oborožene sile, Michel Debre za gospodarstvo In finance. Christian Fouchet za narodno vzgojo, Edgard Pisani za dobave, Edgard Faure za kmetijstvo, Raymond Marcellin za industrijo, Jean-Marcel Jeannaney za socialne zadeve, Alain Peyrefitte minister-delegat za znanstvene raziskave ter vesoljska vprašanja, Alexandre Sanguinetti za vprašanja bivših borcev ln žrtev vojne, Jacqties Marette za PTT, Francois MisSoffe za mladino in šport. Poleg tega vsebuje seznam še devet državnih tajnikov, med katerimi sta dva za zunanje zadeve, državni tajnik za promet pa je Andre Beten-court. Novih ministrov in tajnikov je enajst. Nekateri ministri so si ministrstva zamenjali. Devet ministrov je izstopilo iz vlade, in sicer: Jaequinot, d’E»taing, Tribou-let, Jacquet, Maurice-Botanovvski, Grandual, Masiol, Sainteny in Hercog. Najvažnejša sprememba je v dejstvu, da je vstopil v vlado bivši predsednik vlade Michel Debre namesto voditelja neodvisnih republikancev d’Estainga. Spričo tega se trdi, da hoče de Gaulle nekoliko spremeniti svojo gospodarsko politiko, tako da bo opustil nekatera stroga načela gospodarskega načrta, ki jih je postavi! d’Estaing. Vsekakor pa bo skupina neodvisnih republikancev še nadalje sestavni del večine, saj sta v vladi še dva njena predstavnika, toda le v svojem imenu. Ne more se pa izključiti, da bo 30 poslancev te skupine, ki priznavajo za svojega voditelja d’E-stainga, v kakšnem primeru glasovalo proti vladi in povzročilo celo njen padec, kar je de Gaulle prav gotovo predvidel. Zaradi tega se v Parizu pripominja, da je nova vlada sestavlje- De Gaulle je žrtvoval nepopularnega d’Estainga zato, da bi si o-lajšal položaj na volitvah. N:, splošno pa se trdi, da je »os nove vlade premaknjena na levo*. Edgar B’aure, general Billotte in Jan-neney so namreč levo od golistov. Postavlja pa se vprašanje, kako se bosta strinjala Debre in Pom-pidou. Nesoglasja med njima go-listi prikrivajo, toda de Gaulle jih bo moral upoštevati, ker pač dejansko obstajajo. Zato se že govori o »dvoglavi vladi*. uspeha, bo krivda samo Indije 1n Pakistana.« Indijski predstavnik je nato dejal, da bo treba še dva ali tri dni, preden bo moč vedeti z gotovostjo za rezultate konference. Potrdil je, da sta si delegaciji izmenjali načrt dokumentov. Toda ti dokumenti bodo dokončni šele ko jih bodo podpisali. Indijski zunanji minister je izjavil, da so v zadnjih 24 urah malo napredovali in je to opravičil s številnimi stiki in z izmenjavo dokumentov med obema delegacijama. Ponovil je, da je glavni smoter Indijske delegacije sporazum, s katerim bi se obe strani odpovedali u-porabi sile, ter je dodal: «Naši napori se nadaljujejo, da se najdejo skupna tla za zadovoljivo rešitev. Toda naša stališča so zelo narazen in spričo okoliščin ne moremo pričakovati velikega napredka.« Sovjetski predstavnik je časnikarjem izjavil, da so problemi, ki jih obravnavajo, zelo zapleteni in jih ni moč rešiti od danes do jutri; Pripomnil pa je, da predstavniki Indije in Pakistana delajo, kar morejo, da pripravijo odločitev, ki bodo sprejemljive za ene in druge, ker so prepričani, da se rešitev posameznih problemov lahko doseže samo s pogajanji. Predstavnik je dodal, da potekajo pogajanja v odkritem in iskrenem ozračju, toda so težavna. Sporočil je, da se je sovjetski zunanji minister Gromi-ko danes ločeno sestal z zunanjima ministroma Indije in Pakistana, pozneje pa so se trije ministri udeležili baletne predstave v gledališču v Taškentu. Predseunuc indijske vlade Sastri je danes poudaril kočljivo nalogo konference in je izrazil upanje v mir. Poudaril je: «Ce bo konferenca propadla, bi krivda padla name in na pakistanskega predsednika in ne na sovjetske gostitelje in na ljudstvo Taškenta, ki so storili vse, da omogočijo uspeh dela.« Sovjetska agencija Tass je navajala izjave pakistanskega predstavnika in kritizirala trditve nekaterih zahodnih dopisnikov, češ da je konferenca v Taškentu naletela na nepremagljive težave. ((Konferenca, je izjavil pakistanski predstavnik, je v polnem teku; za jutri se predvideva sestanek zunanjih ministrov Pakistana in Indije « Z indijske strani izražajo upanje, da bodo za pripravo zaključnega dokumenta imeli še druge stike in tudi diskusijo o ukrepih, ki so potrebni za rešitev raznih vprašanj, ki so povezana z indijsko - pakistanskim sporom. Predvsem upajo v obnovitev diplomatskih odnosov, nadaljevanje pogajanj med obema vladama in vsaj splošno izjavo, ki bo obsojala vojno kot sredstvo za reševanje sporov. jah so opozorili tudi na škodljive pojave neupravičenega vmešavanja občinskih in drugih forumov in posameznikov v delo samoupravnih organov. Na plenarnem sestanku CK ZK Hrvaške so v razpravi o vprašanjih v zvezi z izvajanjem .gospodarske reforme med drugim ugotovili, da se novemu sistemu najbolj upirajo tisti, ki so bili v prejšnjem sistemu privilegirani in ki v novem sistemu ne vidijo vnaprej zajamčene perspektive. To se nanaša ne le na posameznike, temveč tudi na posamezna podjetja, na ustanove in družbeni sektor. Eden od virov tako imenovanega nacionalizma — so ugotovili na včerajšnjem plenarnem sestanku CK ZK Hrvaške v Zagrebu — so tudi unitaristične koncepcije, ki so se prej javljale pri nekaterih zveznih organih in v delu zveznega a-parata. Politični tajnik CK ZK Hrvaške dr. Vladimir Bakarič je podobno kot Veselinov v Beogradu poudaril potrebo borbe proti raznim negativnim tendencam in se je odločno zavzel za izvajanje gospodarske reforme, za povezavo vsega, kar je gospodarsko upravičeno in neob-hodno potrebno ne glede na lokalne in republiške meje in za nadaljnji razvoj socialističnih odnosov med delovnimi organizacijami. Bakarič je opozoril na povezanost mednarodnega ugleda Jugoslavije z njenimi rezultati v notranji zgraditvi, ki je posebno prišla do izraza pri uveljavitvi načela samoupravljanja, politike aktivne miroljubne koeksistence in pomoči nerazvitim področjem, in dejal, da bodo rezultati doslednega izvajanja gospodarske reforme potrdili prednost socialističnega gospodarskega in družbenega sistema v mednarodnih merilih. B. B. Godoy popustil desničarskim vojakom SANTO DOMINGO, 8. — Uporniški vojaki so danes zapustili radijsko postajo, ki so jo bili zasedli v četrtek, ter so jo izročili vladi. Umiku so prisostvovali vojaki medameriške sile, ne da bi posredovali. Predsednik Godoy, pa je s svoje strani preklical sklep o poši-ljatvi 34 visokih častnikov v tujino. Zjutraj je bil predsednik Godoy pozval medameriško silo, naj poskrbi za evakuacijo radijske postaje Spočetka je poveljnik te sile zahtevo odklonil m zahteval ukaz sveta Organizacije ameriških držav, ki se je v ta namen sestal na izredni seji v Washingtonu. Pozneje je poveljstvo medameriških sil sporočilo, da bo posredovalo, morda zaradi tega, ker je bil Godoy že popustil in je bilo s tem vzpostavljeno prejšnje stanje. Svet OAD je zaradi tega na svoji seji le sprejel na znanje nadaljnji razvoj. Včeraj so številni sindikati razglasili splošno stavko in zahtevali od vlade, naj da dejanska jamstva ustavnim vojakom in sindikalnim voditeljem. Vietnam (Nadaljevanje s 1. strani) De Gaulle sodo, kakršno so jo doživeli Al-kibiades, Napoleon in Hitler, t.J. nasilno smrt ali Izgnanstvo. List piše to v zvezi s člankom ameriškega časnikarja V/alterja Lipp-mana, ki je nedavno izjavil, da dela Johnson v Vietnamu napako, ki se da primerjati napaki, ki so jo napravili Atenci, ko so napadli Sirakuze, ter Napoleon in Hitler, ki sta napadla Sovjetsko zvezo. ((čeprav se te vojne ne morejo povsem primerjati z ameriškim napadom na Vietnam, zaključuje list, je konec Alkibiada, Napoleona in Hitlerja privid konca, ki ga bo doživel Johnson.« V Vietnamu še traja letalsko premirje nad severnim delom, nadaljujejo pa se boji, v južnem delu, čeprav v manjšem obsegu. Osvobodilne sile so davi napadle lz zasede sajgonski vojaški konvoj samih osem kilometrov od Sajgona in zadale precejšnje Izgube sajgonskim vojakom. Ponoči so osvobodilne sile streljale z možnarji na dve sajgonski postojanki južno od Sajgona. Severnovietnamska tiskovna a-genclja poroča, da so osvobodilne sile vrgle v prvih treh dneh januarja iz boja v pokrajinah Tan An in Čo Lon 350 sovražnih vojakov, med katerimi 200 Američanov in Avstralcev. V istem času je bilo sestreljenih pet letal. V šestih dneh so Američani in Sajgonci zgubili deset letal. iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V Bohinju mednarodni smučarski tek LJUBLJANA, 8. — V Bohinju se je danes dopoldne pričelo 7. mednarodno FIS A tekmovanje v smučarskem teku. V prvi skupini tekme na 15 km za moške, 10 km za ženske in 5 km za mladince je sodelovalo 111 tekmovalcev iz Avstrije, Poljske, Češkoslovaške, Zahodne Nemčije, Bolgarije, Italije In Jugoslavije. Rezultati: Mladinke 5 km: 1. Repič Ivanka 20'38, 2. Brušovnik Jelica 21’48, 3. Sedej Zdenka 23’30. Članice na 10 km: Vsa tri prva mesta so zavzele zahodnonemške tekmovalke ln sicer 1. Endrel Mihaela 37'47, 2. Bartel Barbara 34’51, 3. Scherer Margit 35’36. Mladinci na 5 km: 1. Dornik Pavel (Jug.) 30’43”, 2. Angelov (Bolg.) 31’26, 3. Jakopič Marjan (Jug.) 31’30. člani 15 km: 1. Gut Bronislav (Poljska) 43’26, 2. Cilik Rudolf (ČSSR) 44T8, 3. Palička Angel (CSSR) 44’22. Jutri se nadaljuje tekmovanje po štafetnem teku. SllggJ :iij NEDEUA, 9. JANUARJA PONEDELJEK, 10. JANUARJA Radio Trst A Radio Trst A ’ 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska od- 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glas-daja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni or- ba; 11.30 Variacije na slov. mo-kestri; 10.15 Poslušali boste...; 10.45 tive; 11.35 Radio za šole; 11.55 Karakteristični ansambli; 11.15 Italijanski akvarel; 12.15 «Dr. An-«En dan na potepu«, mladinska ton Gregorčič«, napisal Rado Bed-radijska igra; 12.00 Nabožne pe- nafik; 12.30 Za vsakogar nekaj; srni; 12.30 in 13.15 Glasba po že- 13.30 Znane melodije; 17.00 Trža-ljah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 14.45 ški mandolinski ansambel; 17.25 Vesele harmonike; 15.00 Revija po- Radio za šole; 17.45 Pesem in pevk; 15.30 «Adelchi», tragedija v ples; 18.00 Radijska poljudna en-5 dejanjih; 17.55 Jam session; ciklopedija; 18.15 Umetnost, knji-18.30 M. Jevnikar: ((Cvetko Golar«; ževnost in prireditve; 18.30 Ber-18.40 Orkester Angelini; 19.00 Dve- lioz: Symphonie funebre et triom-sto let valčkov; 19.15 Nedeljski phale; 19.00 Kvintet Red Garland; vestnik; 19.30 Glasbeno potovanje 19.15 Iz zgodovine slov. književ- po Italiji; 20.00 Šport; 20.30 L. —T—- ----- Rehar: «Pod uokence buon pršo jen na škurice potrkou«; 21.00 Kromatična fantazija; 22.00 Nedelja v športu; nosti: ((Josip Stritar: življenje, nazor iz oznaka«; 19.30 Ansambla Franca Russa in Franca Vallisne-rija; 20.00 šport; 20.35 Richard Wagner: «Walkira», 9.30 Kmetijska oddaja; 9 45 Na- 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; )zna oddaja; 11.10 Tržaški mo- 1315 Tržaške rapsodije; 13.30 Za prijatelje cvetja; božna tivi; 12.15 Danes na športnih igriščih; 14.00 «E1 campanon«. Koper Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 11.00 Otroški kotiček: ((Rumeni žerjav«; 11.15 Plošče Du-rium; 11.30 Pesem sledi pesmi; — - željah; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Nedeljsko srečanje: ((Zeleno bogastvo Primorske«; 9.20 Zabavni zvoki; 10.00 Prenos RL; . . . 10.30 Operne arije; 11.00 Dogodki 12.00 m 12.55 Glasba po zelja.., in odmevi; 11.30 Pevci lahke glas- 13-40 Mala prodajalna plošč; 14.00 be; 11.50 in 12.55 Glasba po že- Jug. pesmi m plesi; 15.00 Od po-ljah; 12.35 Tedenski zunanjepoli- pevke do popevke; 15.45 Sloven-tični pregled; 13.30 Sosedni kraji ske narodne; 16.00 Iz športnega in ljudje; 14.00 in 14.45 Glasba po življenja na Primorskem; 16.20 željah; 15.30 Domače pesmi in Operna glasba; 17 00 Jugoslavija melodije; 16.00 Prenos RL; v svetuj_ 17.10 Pn_sluhmmo_j_im Nacionalni program 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 11.25 Roditeljski krožek; 13.25 Odrska in filmska glasba; 14.00 Pisan glasbeni spored; 14.30 Zbori z vsega sveta; 15.15 Koncert na trgu; 15.30 Nogomet od minute do minute; 16.30 Glasbena prizma: lahka glasba; 17.15 Radijska črtica — R. Fucini: «La fonte dl Pietrarsa«; 17.30 Simfonični koncert; 19.00 športi- II. program 7.45 Jutranja glasba; 9.00 Tedenska oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 V OVUIU, ^ - * j — - skupaj; 17.45 športni ponedeljek; 18.00 Prenos RL; 19.00 Šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Na sporedu Cirrijeva sonata štev. 6; 9.45 Pesmi; 10.05 Operna antologija: Flotow, Giordano, Cilea; 10.30 Šola; 11.15 Ital. potovanja; 11.30 Tartinijeva simfonija; 11.45 Skladbe za godala; 13.30 Novi umetniki; 14.35 Vreme na morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Pogovorimo se o glasbi; 17.30 Spo- uuuaja z,n LCllOIVU, S/.SJU x\j.sjsj - -O- * x , .sjsj Oddajali smo; 11.35 Pevci na odru; red z onstran oceana; 17.55 Zdrav-12.00 športna prognoza; 12.15 Pio- nikovo mnenje; 18.05 Večerne fan-~ ... tazije; 20.25 Sestanek petih; 21.15 Vokalno-inštrumentalno koncert II. program 7.30 Jutranja glasba; 9.35 Tedenska kronika; 10.40 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Orkestri; 14.00 Pevci na odru; 14.45 Glasbena paleta; 15.00 Vesele harmonike; 15.15 Plošče; 15.35 Kvartet Parrenin; 16.00 Pesmi leta; šče tedna; 13.45 Pisan glasbeni spored; 14.30 Teden aktualnosti; 15.00 Glasba po željah; 16.30 Glasba in šport; 17.45 Oddaja za avtomobiliste; 18.40 Vaši izbranci; lil. program 16.30 Na sporedu skladbe B. Marcella; 17.15 Moliere: «šola za žene«; 19.00 Castiglioriijeve elegije; 19.15 Severnoameriška kultu- ra; 19.30 Koncert: Borodin, Čaj'- 16 38 skladbeD. Savina; 16.50 Mez-kovski in Prokofjev; 20.o(i Revija zosopranistka A. Lazzarini in ba-revij; 20.40 Ravel, Ibert, Roussell; sist p. Corena: 17.25 Oddaia za Pralni stroji za izvoz 0(1 50.000 lir dalje sist F. Corena; 17.25 Oddaja za avtomobiliste; 17.35 Poljudna en-il: ciklopedija; 17.45 W. Thackeray: ::: «Le memorie di Barry Lindon«; :ii 18.35 Enotni razred: Leonardo da ii: Vinci; 18.50 Vaši izbranci; ni TIKVISAIff” kOH. program 18.30 Likovne umetnosti; 19.00 TRST ■ UL- SAN 20.30 Revija revij; 20.40 Lisztove Slovenija 8.05 Mladinska radijska igra — D. Kovačič: Ledena pot; 8.37 Skladbe za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 še pomnite, tovariši... — Drago Suhi: Sit sem vojske; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Lahka glasba; 11.00 Turistični napotki; 11.45 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas; 13.45 Kvintet Mahkovič in trio J. Svečnika; 14.00 Nedeljsko športno popoldne; 16.00 Humoreska tedna — L. Tabi: Spletkar; 17.05 Slavni pevci — znamenite arije; 17.30 Radijska igra — E. Braun Olsen: Knjigarnar ne more spati; 18.30 Iz solistične glasbe; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Nedeljski sestanek, Ital. televizija 10.15 Kmetijska oddaja; 11.00 Nabožna oddaja; 15.00 Neposreden prenos športnega dogodka; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 TV zgodba: «La prova del coltello ro-vente«; 19.00 Dnevnik ln predvajanje registriranega polčasa nogometne tekme; 19.55 športne vesti in kronike iti. strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 Dickens; «David Copperfield« — 3. nad.; //. kanal 18.00 Koncert komorne glasbe: duo Lana-Lessona; 18.30 Poljski folklorni ansambel «Slask»; 21.00 Dnevnik; 21.15 «Le nostre serate«; skladbe; 21.20 Mendelssohnova sonata štev. 5; 22.30 Henzejeve skladbe- 22.45 H. Meyer - A. Guizzi: ((škorpijoni«, radijska drama. Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Za mlade radovedneže: Vsi lonci sveta; 9.10 Otroške igre; 9.25 Juke-box; 10.15 Bach: Brandenburški koncert št. 4; 10.35 Naš podlistek — J. Huszcza: Začarani bankovec; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Škerjanc: II. simfonija; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Orkester ((Svobode« iz Šentvida; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Violinist K. Rupel, pri kia-virju M. Lipovšek; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Zborovske skladbe F. Gerbiča in J. Aljaža; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbena križanka; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.20 ((Signali«; 18.45 Družba in čas: Dr. M. Be-šter: Pomen statistike v sodobnem svetu; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Koncert Ital. televizija 8.30 Sola; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Tedenski pregled knjižnih novosti; 19.55 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 22.00 Cervantes: Don Kihot II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Film ((Ponos in predsodek«, SPOBED JUG. TELEVIZIJE OD 9. DO 15.-I. NEDEIJA, 9. januarja 9.25 Poročila; 9.30 Narodna glasba; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Združenje radovednežev — odd. za otroke; 11.30 Doživljaji Toma Sawyerja — film; 12.00 Nedeljska TV konferenca; 17.35 Poročila; 1740 Zgodbe za vas — film; 18.05 Rezerviran čas; 19.05 Stravinski: Mavra — TV opera; 19.30 Kaj je človek? — kulturni film; 20.00 Dnevnik; 20.45 N. Tolstoj: Vstajenje — roman v na-dalj.; 21.45 Zadnja poročila. PONEDEUEK, 10. januarja 11.40 TV v šoli: Elektroni; 17.35 Poročila; 17.40 Angleščina; 18.10 Risanke; 18.25 Obzornik; 18.45 Malo za vsakogar, neka) za vse; 19.15 Tedenski športni pregled; 19.40 Rezerviran čas; 20.00 Dnevnik; 20.30 C. Ekston: Prenočišče — TV drama; 21.30 Biseri glasbene literature; 21.45 Reportaža studia Sarajevo; 22.00 Poročila. TOREK, 11. januarja 16.05 Poročila; 16.10 Slalom za ženske — tekmovanja v Grindel-waldu; 18.25 Film za otroke; 18.45 Torkov večer; 19.00 Svet je žejen; 19.50 Obzornik; 20.00 Ljudje na mostu — sovjet, film; 21.40 Kriminalistični laboratorij — češki film; 22.10 Za lahko noč; 22.20 Zadnja poročila. SREDA, 12. januarja 16.30 Poročila; 16.35 Veleslalom za ženske — tekmovanja v Grin-delwaldu; 17.40 Tiktak: PP s trobento; 17.55 Tukaj studio Kekec!; 18.25 Obzornik; 18.45 Pur-cell: Didona in Enej — opera; 19.15 Filmski pregled; 19.40 TV prospekt; 20.00 Dnevnik; 20.30 K. Taylor: Naslovljenec neznan — drama; 21.00 J. Haydn: Simfonija št. 39; 21.15 Kulturna Panorama; 21.55 Pogovori o slovenščini: Iz posojenke; 22.25 Zadnja poročila ČETRTEK, 13. januarja 11.00 Angliščina; 16.10 TV v šo li: Elektroni; 17.05 Poročila; 17.1C Od zore do mraka — oddaia zs JLA; 17.40 Tisočkrat «zakaj?»; 18.25 Obzornik; 18.45 Na prverr mestu — reportaža; 19.10 Zvezdn: prah: Ljubljanski jazz ansambel 19.40 Kalejdoskop; 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualni razgovori; 21.0C Folklorna društva; 21.00 Umor na razstavi — glasbena oddaja; 21.4( Kavboj Sandy — češki film; 22.1C Poezija A. B. Šimica; 22.20 Sta novanjska reforma — informat odd.; 22.35 W. A. Mozart: Re quiem; 23.35 Poročila. PETEK, 14. januarja 16.50 Poročila; 16.55 Smuk za ženske — tekmovanja v Grindel waldu; 18.00 Mali svet — oddaja za otroke; .18.25 Obzornik; 1845 Dežela z večnim snegom, Kije\ — mesto zelenih površin; 19.1E Tam, kjer pisana so polja — na rodna glasba; 19.40 TV akcija: reportaža o železnici; 20.00 Dnevnik; 20.30 Črnogorska poezija — Studio Titograd; 20.45 Jaz sem begunec iz Cain Ganga — ameriški Ii)m; 22.15 zadnja poročila SOBOTA, 15. januarja 15.50 Poročila; 15.55 Smuk za moške tekmovanje v Wengenu; 17.30 Kje je, kaj je; 17.45 Kako sta Špik In dolgin lovila Gregca-lutke; 18.10 Vsako soboto; 18.25 Obzornik; 18.45 Dileme — mladinska Igra; 19.40 Cikcak; 20.0C Dnevnik; 20.30 Trenutek Jazza; 20.40 Sprehod skozi čas; 21.10 Pri sodniku za prekrške; 22.00 Največja Predstava na svetu — film; 22.50 Zadnja poročila. ker ni vedel, kako bo soigralec to sprejel. «Oh, pet šilingov za vsako igro.» Dawlish je bil presenečen. Stava je bila precej višja, kot je bil Daw-lish navajen, vendar je sprejel. Razdelil je karte. Igra se je pričela. Kmalu je bilo Dawlishu jasno, da je ta možak s podkvico na kravati že imel karte v rokah. Imel je zoprno navado, da je medtem, ko je mešal in delil karte, mahal in šelestel s kartami. Ko je delil karte, si je vedno obliznil palec in karte so kar frčale pod njegovimi prsti. £>awlish je plačeval. Pet — deset — petnajst — petindvajset — petdeset. Najprej je izgubil šest funtov. Temna rdečica je pobarvala njegova lica. Okrepčal se je z dolgim požirkom iz steklenice, stisnil zobe in se koncentriral. "Se preden je vlak prispel do Chantama, je izgubil še šestintrideset funtov. Dawlish se je z vso močjo boril, da bi priigral denar nazaj. Zagrabil ga je pošasten strah. Izgubil je veliko preveč, kot bi smel izgubiti. Bilo je sredi meseca in imel je precej sestankov z ljudmi, ki bi jih moral plačevati prav z denarjem, ki ga je izgubil. Pri sedemdesetih funtih se je Herbert Dawlish naslonil nazaj ter si s tresočimi rokami obrisal pot s čela. Bil je bled in ustnice so mu drhtele. «žal mi je,» je zamrmral, «toda bojim se, da moram prenehati z igro. Izgubil sem zadnji peni.» Možakar je utihnil sredi melodije, ki jo je pravkar žvižgal. «Tako? Smola, prijatelj. Dobra igra, eh, kajne?« »Poslušajte,« je grobo rekel Daw-lish. «Jaz — to je malo neprijetna stvar, kar vas bom prosil, toda — bi mi, prosim, vrnili ta denar? Vsaj nekaj. Vrnil vam ga bom pozneje. Namreč, ravno zdaj, jaz — jaz...« Možakar je strmel v Dawlisha v nemen začudenju. Nenadoma se je zakrohotal. «No, ta je pa dobra,« je rekel. «Nič ne bo iz tega, prijateljček, saj nisem nobeno podporno društvo.« «Prosim, dovolite, da vam razložim,« je rekel Dawlish. «Ne razumete. To je...« «Hej, kaj se ti je zmešalo? Revček, drugič pa vzemi s seboj pestunjo, da bo pazila nate. Ha! Ha! Ej! Kaj za vraga...« «Roke kvišku!« je rekel Dawlish in grozeče strmel v njega z avtomatično pištolo v roki. — ((Kvišku!« Celo v tistem trenutku Dawlish ni nameraval streljati. Hotel je samo prestrašiti možakarja, da bi mu ta vrnil vsaj nekaj denarja. Bil Je besen. Enostavno se ni upal vrniti domov in povedati ženi, da je kar tako izgubil sedemdeset funtov. Toda, pištole so nevarne za igranje. Možakarjeve oči so se zožile. Nenadoma je skočil in Daw-lish je sprožil. Možakar je bil na mestu mrtev. V kratki sekundi je Dawlish ostal sam s truplom, ki je kot vreča ohlapno zdrknilo na tla. Dawlish se Je zbral, kolikor se je pač mogel, in pričel premišljevati, kaj naj stori. 2e je hotel vreči truplo iz vagona, ko Je slučajno pogledal na zapestno uro, ki jo je nosil mrtvec. Na misel mu Je prišla dobra ideja. Naravnal je uro tako, da je kazala petinpetdeset minut — ura se je namreč ustavila, ko Je telo padlo na tla. Tako bo ura dokaz (razen če ne bi trupla takoj odkrili), da je možakar potoval s prejšnjim vlakom. Ko je to storil, je odprl vrata vagona, skrbno pogledal okrog sebe ter porinil ostanke možakarja skozi vrata drvečega vlaka. Venner, ki je delal pri Scot-land Yardu, in še dva druga prijatelja so drugega dne hrupno, kot je bila njihova navada, pozdravili Davvlisha. Ti štirje so že deset let skupaj kvartali. • Pridi, ti stari slepar — na partijo kart,» so vpili. »Mimogrede, kje si se pa potepal včeraj zvečer?* * ** • Pozneje,* je reo ‘ pa ta tekmovanja tudi manifestacija zborovske, pevske in kulturne amaterske dejavnosti, (kateri s0 že mnogi prerokovali, da bo zamrla, ker se je preživela in ne spada v današnjo dobo popevk, ki se tako z lahkoto «ob podpori naprednejših struj* uveljavljajo na najrazličnejših priredbah in festivalih Goriška športna dvorana, ki sprejme lahko 25C0 ljudi, v skrajnem primeru tudi 2800, je bila vsak dan pri tekmovanjih 34 zborov popolnoma zasedena! Poslušalci so s pesmijo živeli, ji dajali spontano priznanje ter se zlivali v enovito in čudovito celoto z izvajalci, Ce je ta majhna Gorica z okolico lahko s svojo organizacijo in z vsestransko podporo goričke občine dokazala, da se dajo taki spontani dosežki izpeljati, potem je ta majhna Gorica dokazala, da zborovsko petje res ne bo odmrlo, dokler bodo ljudje živeli, čeprav jih ločijo jezikovne različnosti in meje. Glasba je večna! Tekmovalni program nosi. naslov *Quarto Concorso ihterna-zionale di canto corale C.A. Seghizzi*, Gorizia — 11-12 dicem-bre 1865. Letošnje tekmovanje pevskih zborov je bilo četrto. V a C'!'- Avgust Černigoj znak priznanja temu društvu, ki združuje vse domače in obmejne zbore, je Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije s podpisom predsednika Branka Babiča posvetila sledeče edicije: a) Odlično izdajo Jacobusa Novoletna voščilnica Gallusa v redakciji prof. dr. Dragotina Cvetja; b) študijo o Jocobu Gallusu istega strokovnjaka; c) študijo o Jacobu Gallusu prof. L.M Škrjanca in d) Zbrano zbirko rukovetov Stevana Mokranjca, katerega stoletnico rojstva smo v preteklem letu praznovali. (Zal se od zastopnikov društva C.A. Seghizzi vkljub vabilu ni nihče odzval niti na proslavi Stevana Mokranjca niti na festivalu v Celju.) Ta pozornost, ki jo je izkazala Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, je dosegla tako pri predstavnikih zbora C.A. Seghizzi kot pri članih žirije velik vtis. Komisija na letošnjem tekmovanju je bila sestavljena sicer po običajnem principu (zastopani so Avstrijci, Furlani, Slovenci, Tržačani in seveda gostitelji), vendar je prinesla novo spremembo s priključitvijo prof. Giulia Viozzija, zelo poznanega italijanskega komponista in pedagoga na tržaškem konservatoriju. Sestav komisije je bil sledeč; prof. Rodolfo Lipi-zzer, prof. Rado Simoniti, prof. Giu-lio Viozzi, prof. Pietro Pezze, P. Marano Mioli. Predsednik te komisije je bil renomiran glasbenik in pedagog iz Gorice, pro- 111(11111111 M II IM M IIIII lil 11,11 n III ■1111111111111111111111111111III M IH IIIIIIIIII MIH IIIIIIIIIIIIII 111111111,1111111111111111111111111111111111111111111 Monografija o Jakiju Monografija je knjiga z obsežnimi reprodukcijami del enega samega umetnika. Zrcaliti se nekoč v taki knjigi, je gotovo skrito hrepenenje vsakega slikarja. Toda monografije se tiskajo le likovnim tvorcem določenega slovesa. In sedaj leži pred nami lično opremljena monografija slikarja Jakija, kot se Jože Horvat, ta nadarjeni prekmurski samouk podpisuje. Knjigo je nedavno izdala ((Prekmurska založba« v Murski Soboti, da se tako oddolži za izredno vztrajnost svo- Jože Horvat-Jaki Sl urec jega krajana pri dviganju kulturne ravni v Prekmurju, nekdanji najrevnejši slovenski deželi. Izčrpen uvod v Jakijevo slikarstvo je napisal Zoran Kržišnik, ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani, Ker pa je knjiga namenjena tudi mednarodni javnosti, je prevod tega spisa natisnjen še v hrvaščini, nemščini francoščini in angleščini. Prevodi so podani brezhibno v duhu in črki teh jezikov. Izvirnik sam pa je besedna umetnina, kot jo zmore le Kržišnik, izostren opazovalec umetnosti in kritik nadvse gibčne domišljije, ki ume istočasno zajeti več strani Jakijevega slikarstva v lahko umljivo celoto, osvetljeno s posrečenimi prispodobami. Pet večbarvnih in 23 celostranskih slik v črnem ter nekaj manjših perorisb ter slik keramik iz ciklusa čudežno oblikovanih, groteskno fantastičnih živali, podaja morda komaj zadosten pregled Jakijevega ustvarjanja med leti 1962 in 1965. Je pa to vseeno dovolj da spoznamo bistvo in si ustvarimo približno sodbo o Jakijevi umetnosti, ki vsekakor močno korenini v ljudski domišljiji kot taki Pri presojanju dela moramo pomisliti, da je v nekdaj zakotni Murski Soboti pred 35 leti rojen slikar pristen samorastnik, čigar dela, v katerih ni zgledovanja po slikarskih veličinah zapada, počet-koma niso našla ugodnega odziva. Rek «Nemo propheta in patria* se dobro sklada z Ja-kijevšmi uspehi osebnih razstav med Evropo in Ameriko Za vsakega poznavalca je opazno v prikazanih slikah, kako Jaki, kot naraven ljudski umetnik, ki pa se zaveda svojega poslanstva v naši kulturni sredini, pričenja vsako sliko brez jasne predsta- ve njenega končnega izgleda. Ob prvi drobni črti se niza druga, tretja, deseta, stota, večstotin in slika rase, podobna živemu tkivu, ki se razraste sledeč skrivnim zakonom, v skladno celoto. Povsod čutimo krepko tvarno silo, ki kipi iz slojev podzavesti, prepreženimi z vsed-linami narodnih izročil o tlačanstvu, turških vpadih, pravljicah in krvnih zvezah dedov. Raznoliki drobci tega se trgajo od tam in se pojavljajo na slikarjevem papirju kot črke, številke letnic, kot čudni obeski in izrastki na glavni figuri. Tudi slikarski način strganja barvanega voska iz podbarvanega papirja v večini del, priča o nagonski umetnosti, ki se ne podaja akademskim pravilom in postopkom. y objavljenih delih prihaja umsko občutje le rahlo do veljave v listih »Totem* in • Prometej*. Ostali naslovi so domač jezik, kar kaže, kako je Jaki še vedno trden del široke ljudske zavesti, duhovno in telesno zdrav, kot ga vidimo v fotografiji, ki zaključuje reprodukcije. Tej sledi seznam Ja-kijevih razstav in v knjigi objavljenih del in končno še vsi podatki o časopisnih člankih, ki so tolmačili njegovo slikarstvo. (Reči «v«i» ni točno, ker v obsežnem naštevanju je majhna vrzel, ki pa meji skoro na nehvaležnost do avtorja pričujočega sestavka. Manjka namreč njegova ocena Jakijeve tržaške razstave, objavljena v •Primorskem dnevniku*, ki je bila stvarno pozitivna, medtem ko se navaja drugojezična kritika iste razstave »Zakaj se ne povabi šimpanz*, ki je bila primerna temu naslovu.) M. BAMBIČ fesor in ravnatelj Rodolfo Li-pizzer. Sistem ocenjevanja je dokaj jasen in je upošte.-al mednarodne kriterije. (Za naše zbore bomo pa v eni naslednjih številk prinesli točne sisteme, ki jih pri ocenjevanju upoštevajo festivali v Langolenu, Arezzu, Holandiji, v Nemčiji in na celjskem festivalu.) Na iy. mednarodnem tekmovanju je nastopilo 34 zborov namesto 38 najavljenih. Prijavili so se moški, ženski in mešani zbori. Nekateri zbori zaradi prometnih okvar niso nastopili. Porazno pa je učinkovalo, da nista nastopila slovenska zbora Slava Klavora iz Maribora in študentski pevski zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane. Oba zbora sta se za tekmovanje prostovoljno prijavila in bila v programu tudi natiskana. Ali je prav, da se nista udeležila tek movanja? Meni se ne zdi prav Odpoved na tekmovanju je ust varila organizatorjem silne te žave pri razporeditvi prenočišč kar je skoraj usodno vplivalo na dispozicijo našega odličnega zbora Tone Tomšič iz Ljubljane. Nam Slovencem pa ta samovoljna odpoved na tekmovanju prav gotovo ni napravila nobene usluge, ampak je nasprotno pokazala samo nepremišljeno drznost, kakršne si v bodoče ne smemo dovoliti, pa naj bodo vzroki taki ali drugačni. V bodoče bi svetoval, da se zbori, ki se prijavijo, drže svojih obveznosti. Ker smo že v dnevnem časopisju brali, kakšna priznanja in kakšen vrstni red po kvaliteti so zasedli posamezni zbori, bi tega ne ponavljal, ugotoviti pa moram, da je na letošnjem tekmovanju nastopilo več zborov kot na prejšnjih. Razveseljivo je tudi, da je na tem tekmovanju nastopilo veliko mladih dirigentov. To pomeni, da strokovno znanje, veselje do zborovske ustvarjalnosti in u-metniški zanos teh mladih ustvarjalcev lahko združuje ob sebi mladino, ki se s srcem in prepričanjem vključuje v zborovsko dejavnost, vkljub raznim vplivom popevkarstva, televizije in radia. Polet teh mladih dirigentov nas je zanos pevcev v resnici razveselil Moj vtis pa je, da je škoda, da se ti RADO SIMONITI kronološki pregled Dantejevega življenja, urednikove uvodne misli in prevod Manzinijevega govora. Brecelj je pripravil osnutek za bibliografijo knjižnih izdaj Dantejevih del v jezike jugoslovanskih narodov, iz katere izvemo, da je od leta 1897, ko je izšel v knjižni izdaji prevod «Pekla» v Zadru, pa do leta 1965 izšlo 30 samostojnih izdaj. Sledi še zapis o Zakrajškovih prevodih «Pekla». Profesor na goriški realki Fran, Zakrajšek (1835-19J3) je avtor prvega natiskanega prevoda Danteja na slovenskem jeziku. Za goriški tednik ((Domovina« je pripravil leta 1867 odlomek iz znamenitega tretjega speva »Pekla*, bil je prvi natiskani prevod, kajti letošnje raziskave so pokazale, da Hitzinger ni prevedel in v »Ljubljanskem časniku« leta 1851 objavil Dantejevih pesmi. Sredi poletja je Cankarjeva založba objavila Gradnikov prevod «Vic» z zelo obsežno spremno besedo Nika Koširja (oceno prevoda je opravil dr. Jože Kastelic v »Sodobnosti«, št. 12, 1965), istočasno so se pojavili v tisku glasovi, da je Tine Debeljak v Argentini pripravil za objavo prevod «Commedie» v celoti, potem ko je njegov prevod ((Pekla) izšel samostojno istega leta kot Gradnikov. Poleg Gradnika je letos objavil prevode iz Danteja tudi Andrej Capuder (Problemi, št. 36, 1965), ki je novo ime med slovenskimi Dantejevimi prevajalci. Poleti je razstavljal v Ljubljani ameriški grafik Rauschen-berg ilustracije k «Peklu», razstava se je preselila nato v Maribor, kjer so tudi v Studijski knjižnici priredili Dantejevo razstavo, podobne vsebine kot v Novi Gorici. Mariborska revija ((Dialogi« (št. 9. 1965) je objavila prevod razprave Umberta Urbanija »Dante in Slovani«, prav zanimivo pričevanje o vrednotenju pesnika v slovanskem svetu, kar je v letošnjem letu opravil sicer samo za Cehe in Slovake ter posebej za Srbe in Hrvate drugi italijanski slavist Arturo Cronia (o obeh delih je A. Budal poročal v «Pimorskem dnevniku«, št. 50 in 56). Ko poročamo o nekaterih vidnejših razpravah, potem ne moremo mimo zanimivega razpravljanja dr. Alojza Rebule v reviji »Nova pot« (št. 4-6, 1965 potem ponatis v «Mostu»), posvečenega dr Alojziju Rešu, prvemu, ki je skušal Slovencem predstaviti Danteja znanstveno in kozmopolitsko. Zbornik «Dante», ki ga je dr. Res uredil in ga izdal v letu šeststote obletnice smrti, letos ni našel enakovredne proslavitve, čeprav je po več kot štiridesetih letih še vedno ponos slovenske dantologije. Profesor Stanko Škerlj je skupaj z asistentom Atilijem Rakarjem pisal v zborniku »Dante nel mon-do» (Firenze 1965) o Dantejevih izdajah v slovenskem jeziku. Marjan recelj iz Nove Gorice pa je zg goriške «Studi goriziani« pripravil bibliografijo Dantejevih prevodov v slovenski jezik; delo je v tisku. Dantejeva razstava v Kopru, ki jo je priredila koprska Studijska knjižnica, je tretja in obenem najobsežnejša tovrstna spominska prireditev, vsebinsko podobno zasnovana kot njena novogoriška oziroma mariborska predhodnica. Za to priliko izdana publikacija prireditelja je tehnično in v določenem smislu tudi vsebinsko bolj bogata od novogoriške. Tekste, ki govore o Danteju, o dantologiji v Italiji ter o Danteju pri Slovencih (ta del je v celoti preveden in ponatisnjen v italijanščini) je skupaj z bibliografskim pregledom «Dante v slovenski književnosti« pripravil ravnatelj knjižnice Srečko Vilhar. Vilhar je objavil nekatera letošnja nova spoznanja k slovenski dantologiji, predvsem pa je vsakomur koristno napotilo vsebinsko zelo pestro zajeti bibliografski pregled, ki je skušal biti čim bolj izčrpen, čeprav bi mu dodali še katero enoto, na primer Budalo-vo oceno Gradnikovega prevoda «Pekla» (((Primorski dnev- B. MARUŠIČ (Nadaljevanje na 10. strani) (Nadaljevanje na 10. strani) Matija Benedetti Kompozicija (Izmed novoletnih prispevkov) "Jkda^ajUki G. HEDIEY BARKE« —— o*o*o»o#o*o*o«o Hunto pri Slovencih v letu 1965 Za Herberta Dawlisha je moralo res biti strašno, če je pomislil, da je pravzaprav vsega kriva natakarica. Ce se ne bi tako obotavljala, ne bi nikoli prišlo do umora. Dawlish je imel še nekaj časa do odhoda vlaka in bil je strašno lačen. Odločil se je ter odšel v restavracijo, kjer je zahteval skodelico kave in kos kruha. Natakarica je leno pohajkovala sem in tja, medtem ko je Dawlish skoraj umiral od nestrpnosti. Gotovo je najmanj desetkrat pogledal na uro. Ko je končno dobil svojo kavo in kos kruha, sta mu ostali samo dve minuti, da v naglici pogoltne kavo tn kruh ter ujame vlak za Har-ney Bay. Pridrvel je na postajo ravno, ko Je vlak potegnil. Od besa je stisnil ustnice, ko je spoznal, da »salona« ne bo mogel doseči. To je pomenilo, da bo ob svojo običajno partijo kart. Vlak je pospešil hitrost. Dawlish je stisnil k sebi torbo in tekel ter Premišljeval, da bo pravzaprav imel srečo, če bo vlak sploh lahko ujel. Končno je le uspel tako, da se je Pognal in skočil, kljub kričanju Postajnega načelnika, na vstopnice vagona. Nekaj časa je negotovo nihal sem in tja, težko loveč sapo, Potem pa mu je le uspelo odpreti vrata in dobesedno padel je na sedež. Mož, ki je sedel nasproti, ga je * zanimanjem pogledal. Bil je to nekoliko zajeten možak z zlato Podkvico na kravati in z ogromnimi čevlji na nogah. Pričel je govoriti o stvareh, o katerih se ob takšnih prilikah govori; kakšno srečo je imel, da je ujel vlak in Podobno. Pričel je dolgovezno pri- Miroslav Košuta Daleč od mesta Daleč od mesta živim, ki pojilo me je v ljubezni in mržnji. Nemirno potujem po krajih, ki nosim jih s sabo in v sebi. Vidini veliko vsega, le svojega mesta ne vidim. Tam pa življenje, pišejo in vem, kljub temu teče dalje — ampak verjemite, prijatelji, to ni nobena tolažba- (Izmed novoletnih prispevkov) Povedovati o nekem Samu Biggsu, ki ni imel takšne sreče kot gospod Bawlish in je padel s stopnice *Ued kolesa. '(Strašen pogled. Nikoli več si ne bi želel videti kaj podobnega.« Herbert Dawlish, v tem trenutku baleč od vsake želje po ubijanju, Je strmel v moža, ki ga je pozneje Ubil. Nikoli ni trpel neumnežev, ta Pa se mu je zdel prav posebne vrste. Toda, ko mu je možakar Predlagal partijo kart, se Je Daw-lish vidno razveselil. Bil je namreč strasten igralec in je z veseljem sprejel predlog. «Karte imam s seboj,« je rekel tu segel v žep. S prsti se Je dotak-Uil nekaj mrzlega in potegnil Je *tvar iz žepa z nekoliko zbeganim StUehljajem. Ko je položil avtoma-tično pištolo na mizo, Je rekel šaljivo: "Ne prestrašite se. Nisem morije. Danes sem Jo kupil v Hamey Bayu in pravkar se je pričel tečaj *a streljanje z revolverjem. Prije-kn šport.« Možakar je prikimal. “Smem?« je rekel in vzel pištolo kr S1 j0 z zanimanjem ogledal. •Srčkana, majhna pištola,« se je Rlasii njegov komentar. #Najbrž Je Uabita?« "E... da. Kupil sem tudi nekaj Uabojev. Ampak lahko ste popol-Uoma mirni, ker ni pripravljena Ua strel. Torej, kaj bova igrala? Mogoče poznate igro, ki se ime-nuje solxante? To je idealna igra *a dva.« "Kako ste rekli?« “Soixante. To je posebna vrsta **re, kjer...« “Aha, že vem. To igro sem pre-igral, ko sem bil v Evropi. Pominjam se...« “Bi privzdignili?« Herbert Dawllsh je razdelil karte. •Koliko za stavo?« je zamrmral * hitrim vprašujočim pogledom, tU.,4 , mmm MBi MB mm CfAETA SIM IN ČE HOČEŠ. TVOJA^l ----”1 TVOJA ZA VEDNO ' f 1 TVOJA ZA VEDNO ! f IN KDO Tl | BRANI ?. NE MOREM TE L30BITQ t-* t pri4la sem te pozdravit, I NAJSLAVNEJŠEGA ME D JH| BŽsaPi : i Francoski kuhar, ki so ga vzeli v službo Kennedyjevi, se ni mogel sprijazniti s fižolom v škatlah in je raje odšel Ko je tedanji podpredsednik ZDA Johnson nadomestil umorjenega predsednika Kennedyja in še ko je bil kasneje izvoljen za predsednika, so v Ameriki dejali, da se ne bo v Beli hi*i nič spremenilo češ saj je bil demokrat Kennedy in je demokrat Johnson. Dejali so tudi, da bo Johnson obdržal veliki štab Kennedyjevih političnih in drugih svetovalcev, ki so bili znani po svojih, v ameriškem smislu, naprednih idejah (v Amerik pravijo tem naprednim demokratom liberalci, kar naj ne moti nas, ki smo vaieni na takšne liberalce, kot je Malagodi ali pri nas v Trstu Morpurgo). Ken-nedyjevi svetovalci so bili namreč povečini iz vrst izobražencev, na katere ameriški poslovni ljudje nekam prezirljivo gledajo in jim rečejo »iajčje glave«. No, kot smo videli, so začeli ti intelektualci polagoma zapuščati Johnsonovo barko (ne zato, ker bi se potapljala, marveč zato, ker se niso več znašli v novem okolju), in sedaj objavljajo svoje spomine o Kennedyju. Svetovalci so torej odšli in iz Bele hiše je počasi izhlapelo vse, kar je spominjalo na Kennedyja in njegov slog: skratka, zavladale so teksaške navade. Toda dlje časa je vzdržal v predsedniški palači Jacqueltnin vpliv, saj je bila prinesla vanjo pravo revolucijo, polno življenja, novo bolj veselo, pa tudi bolj rafinirano ozračje. In nova predsedniška dama Lady Byrd, čeprav je tudi ona pristna teksaška ptica (naj nam bralci odpustijo besedno igro, bird pomeni namreč ptica in se izgovarja enako kot Byrd), ni mogla kar na vrat na nos in čez noč spremeniti novih navad, ki so tolikim gostom močno prijale. Kot modra diplo-matinja Je Lady Byrd — Johnson počasi spreminjala navade in iz-rinjala Jacquelinin vpliv in ga docela izrinila šele pred kratkim z odstavitvijo glavnega kuharja, Francoza Renčja Verdona, ki je imel pol milijona lir plače na mesec in še cel štab pomočnikov okoli sebe. Torej, kot vidimo, je še najdlje zdržal kuhar, ker je bilo pač treba upoštevati okuse starih gostov, ki so tudi polagoma izginjali, nadomeščeni z novimi; oziroma s tistimi iz časov Eisenhowerjeve Mamie, ko je vladal v Bell hiši nekak vojaški, da ne rečemo, špartanski duh. In kot so nekoč pri nas mislili, da prihaja vse «pohujšanje» iz Francije, saj so imenovali »francosko« neko grdo bolezen, čeprav so Jo poznali že v egiptovskih časih, tako so se tudi ameriški sta-rokopitneži, oziroma bolje povedano starokopitnice, zgražali nad novim vetrom, ki je zavel v Beli hiši po izvolitvi Kennedyja. Jacqueline Kennedy se je namreč rodila v družini Bouvier in je bila torej francoskega iz. jra, pa tudi navad in esprija (duhovitosti), predvsem pa mode. Kot Kennedvjcvi so bili tudi njeni pravi Krezi, ki niso vedeli, kam bi z denarjem. Pa so poslali punčko študirat v najbolj fine evropske zavode, tako da je postala prava svetovljanka po izobrazbi in okus h. To oa seveda ni prijalo raznim ameriškim filistrom in starim devicam, ki so se prej sukali okoli Jlisenhovver-ja. Da pa r.e bi mislili, da jih je motilo razkošje; ne, le slog se jim je zdel preveč svetovljanski, umetelen, izbran, tuj. Zato so prejšnje stare dame počasi izginjale iz seznamov povabljencev, nadomestili pa so jih polagoma uglajeni, intelektualci, u-metniki, razgledani diplomati, pisatelji, katerim so prirejali v Beli hiši razne kulturne večere, koncerte in sprejeme, in seveda tudi zakuske v francoskem stilu Vse to pa je potekalo tudi v primernem okolju, saj je dala Jac- queline odpreti razne salone, ki so bili prej zaklenjeni, ter jih opremila z novim pohištvom, po stenah pa razobesila razne nove umetniške slike, primerne sodobnemu okusu, šla je še dalje; s pomočjo zunanjih prispevkov je uredila v Beli hiši celo nekak muzejček, oziroma galerijo slik. No, ob smrti svojega ljubljenega moža je takoj vse to pospravila, tako da ni ostal v Beli hiši noben zunanji spomin po njej. Kot smo dejali, pa se je še precej časa ohranilo prejšnje vzdušje, zlasti kar se sprejemov, torej kuhinje in jedi tiče. Iz Ken-nedyjevih časov je namreč še kraljeval v kuhinji Francoz Rene, ki so ga šele pred kratkim spravili s prestola. Pravzaprav so mu dodali kot »šefljo« 50-lefno vdovo Mary Katman, prijateljico Lady Byrd, ki ima doktorat v dietetiki (po domače povedano načinu prehrane) in ki je uspešno vodila razne restavracije in men- ze po letališčih, bolnišnicah m tovarnah. In, seveda, po ameriški navadi, je tudi izbranemu francoskemu kuharskemu šefu začela vsiljevati konservirano hrano, to je hrenovke (hot dogs po ame-rikansko, to je »vroče pse«), fižol, grah itd. In tako je moral ta specialist v gurmanstvu. ta fini Francoz, ob zadnjem obisku pakistanskega predsednika pripraviti kot prikuho pirč iz fižola. To pa je bilo zanj le preveč; res da je bil pirč, toda bil je iz fižola! Servirati takšno plinsko snov diplomatu, to je pomenilo višek netaktnosti. Dokler se basata s fižolom Johnson in njegova žena, ki so jima na razpolago za njune sprehode prostrane teksaške livade, naj še bo, toda dajati fižol gostu iz Jutrove dežele, zibelke civilizacije! Skratka, kuhar je podal ostavko in sedaj kraljuje v Johnsonovi kuhinji gospa Katman in pripravlja fižol na sto načinov. Veljaven od 9. do 14. januarja S----X OVEN od 21. 3. do f \ \ 20. 4.) Vaše čustve-| J no življenje se bo razvijalo pod zelo ]y ugodnim vplivom ^— zvezd. Izkoristite ta vpliv, da dosežete kaj pozitivnega. Razdobje je še posebno ugodno za utrditev zvez. Rešili boste neka stara vprašanja. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Teden vam bo prinesel nepričakovane novice. Zaradi novih poznanstev ne smete zanemarjati starih. Imeli boste mnogo zadovoljstva od znancev in prijateljev. Ne prevzemajte obveznosti glede potovanj in ne bodite po nepotrebnem velikodušni. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Venera bo še vedno važna za vaše ljubezensko življenje. Njen vpliv na vaše srčne odnose bo naravnost sijajen. Možnosti bodo tudi za uspešen flirt. Pazite, da ne izgubite nadzorstva nad položajem. Cas je ugoden za poslovne uspehe. ^—s. RAK (od 21. 6. do f f 22. 7.) Čaka vas raz-(\ gibano in zanimivo l J razdobje, polno obe- V 1 'J tov in novih položa-jev. Stare zveze se bodo še boli okrepile. V drobnih vsakdanjih zadevah utegnejo nastati spori in morda ae boste tudi uprli nekomu, ki hi vam hotel vsiliti svojo voljo. LEV (od 23. 7. do ( \ 22. 8.) Zelo boste I j podjetni v čustvenih i TT / zadevah. Znali boste ustvariti primeren položaj in tudi precej nemira, zaradi česar ne boste dosegli vedno soglasja z ljubljeno osebo. V družinskih odnosih le potrebno mnogo paž-nje in obzira. >. DEVICA (od 23. 8. / s do 22. 9.) Imeli bo- I (wZ \ ste opravka z vese- \ #7/ J limi ljudmi, ki bo- v—** ' / do skušali pritegniti x S nase vašo pažnjo in vzbuditi v vas željo, da preživite z njimi nekaj veselih uric. Ves teden bo poln prijetnih okoliščin v zvezi s starimi in novimi srčnimi vezmi. TEHTNICA (od 23. do 23. 10.) Izvrstne perspektive za vaša čustvena srečanja: sijajni razgovori, popolno razumevanje. Končno boste imeli občutek, da so vaši odnosi naravnost prepojeni z ljubeznijo in nežnostjo. Na delu boste polni dobre volje. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Veči • 1 no dni boste preži- veli v negotovosti ter se po nepotrebnem mučili z ljubosumnostjo in nezaupanjem. Proti neki zadevi se boste zelo upirali morda zato, ker se bo hotel neki vaš prijatelj ali sorodnik vmešavati v vaše srčne zadeve. m STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Skušajte biti dobre volje v družbi prijateljev in oseb, ki vas imajo rade. Potrudite se, da bodo vaši stiki z njimi zanifnivi. Ne zanemarjajte dopisovanja. Vpliv tega tedna bo zelo ugoden za vašo zaposlitev. —X KOZOROG (od 22. f *v\ 11. do 20. 1.) Čeprav I 'mmmg ) boste skušali posveti j čati pozornost dru- V J gim zadevam, bo za x——^ vas čustveno življenje zelo velike važnosti in ga ne boste smeli zanemarjati. Predvsem pa poskrbite za to, da bo to življenje raznoliko. Obidite neko oviro. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) za zaljubljence in za osebe, ki so še same, je ta teden zelo važen. _ Morda boste sprejeli dokončne sklepe in bodo dosegli višek sreče. V družbi boste pritegnili nase simpatije in pozornost zaradi svoje duhovitosti in izvirnosti. RIBI (od 20 2. do 20. 3.) Ta teden se boste čutili moralno bolj mirne ter boste načeli svoja čustvena vprašan la z večjo duševno vedrino. Vaši srčni odnosi vam bodo nudili obilo zadoščenja. Tudi s nrllatelli se boste dobro razumeli. Samo ns delu se bo malce krhalo. Kdo si, Catherine Spaak? Deklica9 ki se je prezgodaj srečala z življenjem «\ življenju sem morala že trikrat pričeti na novo - Ne vprašuj, kdaj in zakaj se je to pripetilo - Tega še sama ne vem - Lahko bi ti kvečjemu povedala, kako sem bila vsakokrat uverjena, da se mi ne bo treba nikoli več povračati nazaj» [stopi za menoj!) ., IN KDO Sl. LEPOTICA, NAJLEPŠA ME P NA3LEPSIMI | PREKRASNA gl EAETA, TOPA... | pila tudi na televiziji, te je... — Ne vem, če me je videla. Ona živi z očetom, pri svoji babici, zato se nisem čudil odgovoru njene mame. Prepričal sem se, da Catherine trpi zaradi te ločitve f sodišče jo je zaupalo očetu) in sem ji rad verjel, da vsak prosti trenutek posveti svoji mali punčki. Pred dnevi sta jo z očetom spremljala v cirkus, toda časopisi so takoj izkoristili dogodek za objavo «ekskluzivnih» člankov, v katerih so poročali, da se je Catherine vrnila k svojemu možu. «človek ne sme niti peljati svojega otroka v cirkus, ljudje si vse po svoje tolmačijo..^, je grenko komentirala Catherine in se še bolj zaprla vase. — Upaš, da ti bo novo leto izpolnilo neko vročo željo? — Srečna, presrečna bi bila. če bi mi novo leto poklonilo toliko prostega časa, da bi lahko vsaj eno uro dnevno preži vela v bližini moje hčerke. — Kaj pa želiš bralcem «Primorskega dnevnika»? — Mnogo sreče. — Hvala, Catherine. Tudi mi ti želimo, da bi ti 1966. leto izpolnilo vse skrite želje, tudi tisto veliko, največjo željo, ki si jo izgovorila na glas. Na videz je tvoja želja preprosta in uresničljiva, toda toliko bolj mogočna in človeška, saj je kot solza matere, ki hrepeni po svojem otroku. BRANKO VATOVEC-CANDIANI iiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiitiitiiiiii«iiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mm iiiii(liiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniir«iiittiiiiiiiiiiaiiiiiiiMiiiaiiiiiBiiiiiiiniiiiiiiiivtVTiiiiiinititmtiiiitiiiiBiiiiiiiiiiitti«iiitiiiiiitiiifiataa# Dokončno zmago teksaškega duha v Beli hiši prinesel odhod kuharja RIM, decembra Naslednji intervju ni samo dobesedni zapis razgovora med novinarjem in slavno igralko, marveč tudi odkritosrčen pomenek dveh mladih ljudi, ki sta se po naključju srečala na nekem križpotju, si segla v roke in podzavestno začutila, da sta si pravzaprav zelo blizu oba živita in delata v svetu, ki je premnogokrat gluh za njune mlade sanje. Catherine me je presenetila. Pričakoval sem, da bom spoznal domišljavo in lahkomiselno dekle, ki se zaveda svoje slave in bogastva, ošabno in mrzlo — vsaj velika večina člankov, ki sem jih bral po raznih revijah, jo na podoben način opisuje. Pomislil sem tudi, koliko črnila je bilo porabljenega za o-gromne naslove in mastne črke, s katerimi so časopisi polemično poročali o njenem «divjem» življenju, jo grajali in obtoževali. Toda Catherine se je kmalu privadila na hudobne jezike, ker se je zaman vpraševala, komu neki je storila toliko žalega, da ji je zato ves svet obrnil hrbet, saj je morala vedno z bridkostjo ugotoviti: če s kom, potem se je poigrala le s samo seboj. » * • — Catherine, — sem jo nagovoril, — novinarji mnogo pišejo o tebi. Premnogokrat celo s hudobijo — Vem. Hotel si me tudi vprašati, kolikim sem že izpraskala oči, kajne? Nobenemu, in sploh nimam takih namenov. Ampak ti... — Ne, jaz te ne morem obsojati. Karkoli si zagrešila, se da popraviti. Toda jaz sem prepričan. da nisi samo grešila. — Trikrat sem že morala pričeti na novo. Kako je do tega prišlo, ne vem. Ne vem, zakaj se je moralo tako pripetiti, res ne vem. Moj bog, Catherine, komaj dvajset let sva dopolnila, pa morava že odgovarjati za svoje napake! Nervozno si je prižgala cigareto in opazovala gorečo vžigalico: morda je v tistem plamenčku zagledala svoje razdvojene starše in sebe, kako je, še punčka, nenadoma in prekmalu postala žena in mati. Vžigalica pa je hitro dogorela in jo tudi opekla, preden je povsem ugasnila, kot bi jo hotela še enkrat spomniti, da se je tudi njena zakonska pravljica tako hitro, prehitro končala. Pravljica z žalostnim koncem. — Vsi grešimo, Catherine. Mnogi se morajo še več kot trikrat povrniti na začeto pot. Res pa je, da mi svoje napake spretno skrivamo, tvoje pa so Sedela sva pred velikim o- i natisnjene v časopisih. Toda ti gledalom. Catherine si je popravljala lase. ki so ji silili na oči in se igrala s svojimi dolgimi in negovanimi prsti. si kljub temu še vedno in samo — deklica, mlada in prikupna deklica. Skoraj ne mo rem verjeti, ko te gledam v teh dolgih hlačah iz rumenega žameta, da si že toliko prestala in izkusila. Hvaležno se je zazrla vame, a je hitro umaknila pogled drugam, da bi tako zatajila solzo, ki se je iskrila v njenih rjavih očeh. S konico škornjev je risala po podu nevidne in abstraktne like. — Kaj je sreča, Catherine? — Sreča je tisti dogodek ali predmet, ki nas obišče, kadar ga nismo več pričakovali. Z imenom sreča bi torej lahko imenovali tudi tisti zimski večer, ko je Sofia Loren gledala francoski TV program. Na sporedu je bila reportaža o mladih Francozinjah. Izmed vseh, je bila Sofiji najbolj všeč Catherine Spaak in jo je zato hitro omenila režiserju Lattuadi, ki je takrat iskal mladoletno igralko za film «Sladke prevare». Catherine je prišla v Italijo, kjer je prestala vsa poskusna snemanja. Tu se je tudi pričela njena uspešna umetniška kariera, saj je do danes posnela nad 20 filmov, v katerih se je morala največkrat pretvoriti v pokvarjeno in perverzno dekle. To je ljudem dalo misliti, da je Catherine tudi v zasebnem življenju nenasiten in pošasten tip, še posebno pa so se zgražali, ko je v filmu «Dolg-čas» sprejela vlogo Cecilije (film je bil posnet po istoimenskem romanu Alberta Mora-vle), kjer je bila v nekem prizoru pokrita samo z bankovci pb '10.000 lir. — Kako vrednotiš denar? — Sama si ga služim, zato •uiiiiiliiiiiiiiliiiiiiiiilliMiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiimiiiiiiHimimMiiiiiMiMiiiiiMiiiimiiiiiiiiMiMMHiiiiiiiiiiiMiMrriiiuiiiiiifiiiiiiiiit VODORAVNO: 1. znameniti ita- ART nFFRU I I K I M M D lijanski dramatik in pesnik iz 18. stoletja (Vittorlo) — radioaktivna kemična prvina, 2. turški drobiž 1— starodavno mesto v Siriji vzhodno od Damaska, 3. del stopala — mesto na filipinskem otoku Luzonu — velika lesena posoda, 4. ime slavne ruske plesalke Pavlove — sodobni slovenski pesnik (Janez) — zaključni del skladbe, 5. kemični znak za radij — ime francoskega pisatelja Istra-tija — obrtnik lesne stroke, 6. največje pristanišče v severnem Jadranu — nevestina oprava, 7. okret — gradnja — začetnici sovjetskega kozmonavta, 8. ime ameriškega filmskega igralca in pevca Crosbyja, 8. španski naziv za gorsko verigo — tuje žensko ime, 9. vrhunski športniki — izdelovalec sider — urez obleke, 10. apoteka — roženma, U. urejevalec izložb, prireditelj — vzvišen prostor, oder. NAVPIČNO: A. prodajalec žganega apnenca — obrežje, B. tropska ovijalka — dragulj, C. župnija — trnjev grm, D. otok v srednjem Jadranu — prostor pred vrati — začetnici izumitelja dinamita, E. latinski veznik — važno živilo — stržen, jedro, F. vladarjev namestnik — ljubkovalno ime za sina, G. žensko ime (junakinja Finžgarjevega romana «Pod svobodnim soncem«) — obrt- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 nik gradbene stroke, H. muna-kovski knez, I. prispevek, vloga družabnika — znameniti angleški pomorščak in gusar elizabetinske dobe (Sir Francis), J. nemški idealistični lilozof (Immanuel) — francoski pisatelj, odličen stilist (Maurice, 1862 1923), K pod -osvežujoča pijača — ozek konec polotoka, L. začetnici avtorja e »Smrt Smail age Cengiča« — polotok na severozahodu SZ — oziralni zaimek, M. ime Jugoslovanskega izumitelja Tesle — vinorodna rastlina, N. nekdanji sultanov ukaz — prava oblika Zem- L* do*. . . V • nost. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. listina, 8 Ko-lima, 14. interes, 15. ananas. 16. Stalin, 17. Eros, 18. NS, 19. Ki-ros, 20 klan, 21 asi, 22 OM, 23. last, 24 arns, 25. Andrija, 29. Amari, 30. Arina, 31 trakt, 32. sleme, 33 trata, 34. Ilova, 35. violina, 37 Togo, 38. past, 30 CE, 41. Ava, 42. šola. 43. pecos. 46. la, 47. Tal j, 48. Modest, 49. Engels, 51. Valente, 52. citrat, 53. atentat. NAVPIČNO: 50. G(erman) T(itov). ga znam tudi ceniti. Denar mi nudi občutek svobode in neodvisnosti. Potreben mi je tudi zato, ker lahko z njim osrečim druge. — Sklepam, da si velik altruist. — Sem, a ne vedno. Stvari, ki so moje in imajo neko mesto v meni, so moje in pika. Zelo sem na primer ljubosumna na svoje stanovanje, na svoje knjige, plošče... — Rada poješ? — Za kratek čas, že. Snemanje plošč pa je moj «hobby» in mi je neprijetno, če me kritiki ocenjujejo kot «pravo» pevko. — Boš kaj kmalu posnela neko novo ploščo? — Bom. Na svoj način mislim zapeti pesmi, s katerimi je zaslovel in žel uspehe pokojni Fred Buscaglione. — Tvoji najnovejši filmi? — V Jugoslaviji sem posnela «Mademoiselle de Maupin», z Vittoriom Gassmanom zaključujeva zadnje posnetke zgodovinskega filma «L’armata Bran-caleone«, kmalu pa bom začela snemati prijeten in vesel film, ki se bo po vsej verjetno sti klical «Martha». Moj partner bo Nino Manfredi, režiral bo Pasguale Festa Campanile. Catherine se je od veselja razširil obraz, ko je pomislila na svoj prihodnji film. Koliko prijetnic uric jo čaka med snemanjem «Marthe»! Uganil sem da je film njen edini in pravi poklic, ki ji pomaga živeti in pozabljati. Za vsako novo vlogo mora spremeniti izraz in značaj, menjavati kostume in ambient, doživljati vedno nove, čudovite dogodivščine svojih junakinj, v katerih zapusti delček sebe. In še nekaj: vsak film jo obogati z nekim novim spoznanjem, novo resnico, ki ji pomaga pogumneje gledati na sedanjost in ji naslika bodočnost z lepšimi svetlejšimi barvami. * * * Vprašal sem jo, katera stvar na svetu ji je najbolj všeč. Brez premišljevanja, v eni sapi je izdahnila: «Sabrina. moja hčerkah> Vedel sem da bova morala govoriti tudi o Sabrini, a nisem vedel, kako napeljati pogovor v to smer Sedaj pa se je skoraj nehote prikradla v najin pogovor in Catherine je neprestano ščebetala samo nično ime. Pravila mi je. da bo Sabrina rvrPa stara tri leta. da jz najbolj srečna, kadar se lahko s svojo hčnrko podi po mehki nrepregi. da..., igralka?, no, č? bo ravno vztrajala, kot je trdovratno vztrajala njena mamica... — Te je Sabrina kdaj videla na filmskem platnu? — Se ne hodi v kino! — Toda ti si večkrat nasto- »A t A | TODA? KA3 TODA. LEPOTEC ll V * ■- A f Novoletnemu voščilu Catherine Spaak se pridružuje tudi avtor tega intervjuja, ki pošilja bralcem in uredništvu «Primorskega dnevnika« svoj vedri pozdrav z iskrenimi željami za vse lepo in dobro. V VERONI OD 13. DO 21. MARCA Mednarodni kmetijski sejem Svojo udeležbo so že prijavile številne države Na mednarodnem kmetijskem sejmu v Veroni dajo velik poudarek razstavi goveje živine izbor semenskega V Veroni se že zdaj živahno Pripravljajo na Mednarodni kmetijski sejem, ki bo letos že 68. po vrsti in bo trajal od 13. do 21. marca. Na to prireditev, ki je prva med mednarodnimi razstavami v Italiji, se je doslej Priglasilo že več evropskih in izvenevropskih držav. Tako so doslej prijavile svojo udeležbo Avstrija, Belgija, Francija, Zahodna Nemčija, Jugoslavija, Nizozemska, Švica, Velika Brita-hija, Združene ameriške države, Češkoslovaška, Poljska, Madžarska, Romunija, Bolgarija in Sovjetska zveza. Zdaj se vodijo rned vodstvom velesejma in prizadetimi krogi pogajanja še za Pristanek Španije in švedske, ni Pa izključena možnost, da se bodo pred zaključkom vpisovanja priglasile še druge zainteresirane države. številne izmed omenjenih držav bodo nastopile na sejmu z razstavami domačih pridelkov, Proizvodov in naprav za kmetijstvo, nekatere pa bodo na njem odprle informacijsko pisarno, v kateri bodo strokovnjaki dajali obiskovalcem zaželena Pojasnila v zvezi s prodajo in Proizvodnjo kmetijskih strojev, uvajanjem sodobnega obdelovanja zemlje, sodobnega namakanja in drugih poljskih del. Avstrijci bodo odprli takšno Pisarno, poleg tega pa bodo prikazali izbor vin, piva, raznih vrst sira in mesnih izdelkov. Nastopili pa bodo tudi na razstavi goveje živine in na razstavi konj, ki ju vsako leto organizirajo v okviru splošne prireditve. Tudi belgijska razstava bo letos še posebno obširna: obsegala bo vrsto prehranjevalnih izdelkov in proizvodov, sadje, zelenjavo, nekaj perutnine, izbrane primerke kuncev in mešana krmila. Češkoslovaška bo odprla informacijsko pisarno in prikazala na splošni razstavi nekaj tipičnih proizvodov. Francozi bodo dali poudarka predvsem razstavi poljskih strojev, pripeljali pa bodo na sejem tudi nekaj semenskega krompirja, prikazali svoja slovita vina in klasične vrste sira, vrh vsega pa bo za časa sejma posloval tudi bife s tipično francosko kuhinjo. stavili tudi krompirja. Madžarska razstava bo obsegala tudi izbor izdelkov domače obrti ter artiklov za lov in ribolov. Obiskovalcem bo na razpolago bife z izbranimi madžar- . ... - —., ------ - ■ skimi specialitetami. Tudi v a- cdprli svojo restavracijo s tipič meriškem paviljonu bodo na pokušnjo tipične specialitete, pred- bodo tudi na splošnem vzorčnem sejmu z vrsto kmetijskih pridelkov in semen ter naprav za živinorejo. Odprli bodo tudi informacijsko pisarno. Jugoslavija bo prikazala vrsto kmetijskih strojev in naprav za razne uporabe, kakor po navadi pa bo na sejmu posloval tudi informacijski urad. Švica bo na sejem pripeljala predvsem nekaj primerkov svojih znanih goved sivorjave alpske in simentalske pasme, razen tega pa bodo raz- vsem meso na žaru. Vse države udeleženke iz vzhodnoevropskega bloka bodo sodelovale na razstavi .strojev ir.- kmetijskih naprav, posebno bogata pa bo izbira materiala, ki ga bosta prikazali državno podjetje Ma-šinoeksport iz Romunije ter sorodna organizacija iz Bolgarije, Sovjetska zveza pa bo dala poudarek predvsem tipičnim folklornim izdelkom iz najrazličnejših dežel zveze. E. F. IZ BORŠTA Vesele in žalostne v preteklem letu Zdaj, ko smo že prijadrali vi kem imeli še dve poroki (neve- novo leto, se radi malo ozremo nazaj ter spomnimo na vesele in žalostne dogodke v preteklem letu. Naši domači vremenoslovci so lani napovedovali o-stro in dolgo zimo. Na splošno se niso dosti zmotili, čeprav je bila drugod zima kot pri nas. Morda je ta napoved vplivala na nekatere člane «samskega društva«, ki so spremenili svoje načrte in zaprosili boginjo ljubezni, da jih sprejme v zakonsko življenje. Na mlade pare seveda ni vplivala napoved hude zime. V Borštu in Zabrežcu je namreč obstajala skupina fantov, ki so bili namenjeni, da ostanejo samski in svobodni. Zato so ustanovili «samsko društvo«, ki je vsako leto na dan po prazniku vaškega patrona sv. Antona, priredilo zabavni večer, na katerem so pekli čevapčiče in srnjaka ter vse obilno zalivali z domačo kapljico, seveda ob spremljavi vaškega harmonika-ša in basista. Zgodilo pa se je nekaj, česar ne pomnijo niti naj starejši vaščani. Lani smo namreč imeli celo vrsto porok. Našteli jih bomo kar po vrsti: Mirko Zobec (nevesta s Herpelj), Mario Col-sani (nevesta iz Ricmanj), Boris Zobec (nevesta iz Trsta), Bruno Parovel (nevesta iz I-stre), Edi Petaros (nevesta iz Bazovice), Etica Parovel (ženin iz Gropade), Silva Kosmač (ženin iz Doline), Marija Hrvat (ženin iz Doline), Norma škro-karo (ženin iz notranjosti Italije), ženin in nevesta vaščana, pa: Jadran Boneta in Sonja Slapnik, Glavko Petaros in Boža Zahar. Pravijo, da bomo v krat- iiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii>ii»iiiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH BILANCA POLETNEGA TURIZMA NA GORIŠKEM Lani zopet porasel obisk turistov iz Nemčije in Avstrije Deželna vlada naj da pri podpori prednost turističnim cestam v Brdih - Povečanje in izboljšanje gostinskih obratov Pred nekaj dnevi je imel u-pravni odbor pokrajinskega turističnega združenja sejo, na kateri so proučili več problemov, ki se nanašajo na turizem. Med drugim so sklen.li, da bodo predlagali deželni vladi, naj bi v petleten načrt za izboljšanje oest turističnega značaja, kar se Goriške tiče, vključili v ta načrt predvsem ceste s področja v Brdih in na Kra- •imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih hi umili imiinmiimi m immiiiiiiii n m mili nimiiiiiiiiiiii NAJ MU BO LAHKA ZEMLJA Ivan Valentinčič V kratkem presledku smo izgubili dva marljiva vrtnarja in tavedna Slovenca s Kolonkovca, ki sta si bila dobra znanca in Prijatelja. V četrtek, 23. decembra smo spremili na zadnji poti Valentina Švaba, v torek, 4. ja-huarja pa Ivana Valentinčiča. Umrla sta skoraj v enaki starosti in našla večni počitek na domačem pokopališču v šked-hju. Pokojni Švab je bil na *Colonkovcu poznan kot «Bar-“a«, Valentinčičevi domačiji pa Pravijo «Pri oljkah«, ker so sa-Plo tam oljke, ali «Na man-driji«. Pokojni Valentinčič se je rodil 23.5.1885 v Desklah. Ker je "tl iz številne in revne kmečke oružine, je že v mladih letih Pioral zapustiti svoj rojstni kraj bb Soči in je sedem let hodil s trebuhom za kruhom po vseh deželah stare Avstrije, da se je Preživljal. Tik ob začetku I. svetovne vojne je prišel v Trst, kjer se je zaposlil kot vrtnar m čuvaj vile avstrijskega višje-8a oficirja v škorklji. Pri tem 'e imel srečo, ker mu je oficir Pbmagal, da ni bil vpoklican v v°jsko. Septembra 1SP5 se je Poročil z Marijo Stepančič, po rodu iz Movraža v Istri, ki je1 Valentinčiča je mikala zemlja, ni maral druge zaposlitve, kot delo na kmetiji. Z ženo sta se dobro strinjala in tako sta že leta 1916 vzela v najem «mandrijo» na Kolonkovcu. Kmetija je bila zapuščena, pa sta se krepko lotila dela in čez deset let odkupila hišo in zemljo. Dela je bilo vedno več, ker je naraščala družina. Imela sta 6 otrok, od katerih sta dva umrla v otroških letih, en sin pa je umrl leta 1960 v starosti 30 let. Na kmetiji nadaljuje zdaj z delom sin Karlo, ki je tudi vnet in marljiv vrtnar, hčerki Milka in Pina pa sta si uredili domačiji blizu doma. Družina se ni razkropila, čeprav je na-rastla. Složno si pomagajo in živijo v nekakšnem moderno-patriarhalnem okolju. Stari Valentinčič je bil priljubljen poglavar te družinske skupnosti skromen in delaven do svojega zadnjega dne. Čeprav mu ni bilo treba in so ga nagovarjali, naj počiva, je pomagal pri vsakem delu, povsod je bil zraven, svetoval in skrbel za vsako podrobnost. V četrtek je še pomagal pri urejevanju toplih gred, v petek dopoldne je čistil hlev v petek zvečer so poklicali zdravnika, v soboto pa je umrl, verjetno zaradi tetanusa Niso mogli ugotoviti, kje in kako se je zastrupil, saj je občutil pr ve bolečine šele v petek popoldne Pokojni Valentinčič, kot smo že omenili, je bil zaveden Slovenec. Med zadnjo vojno so bili v njegovi hiši sestanki aktivi stov, zatočišče borcev in ranjen cev Tam so imeli varno zatočišče in oskrbo. Ženi, svojcem in sorodnikom I naše globoko sožalje, dragemu su. Med temi pridejo v prvi | ji. V tem pogledu so dane še vrsti v poštev ceste Oslavje-Šte- i nadaljnje možnosti razvoja. služila pri neki tržaški pokojniku pa naj bo lahka do-družini. I mača gruda. verjan-Jazbine-Dolenje; Sovod nje-Vrh ter Krmin - Krminska gora. O teh cestah je bilo govora tudi ob drugih prilikah in povsod so priznali, da imajo velik pomen za pospeševanje turizma. Ker ima deželna uprava v ta namen poseben sklad, iz katerega bo v deželnem me rilu poskrbela za ureditev takih cest po vrstnem redu njihove važnosti, bi morale te in poleg njih še nekatere druge ceste, priti v prvi vrsti v poštev. Po prizadevanju občinske uprave v Sovodnjah so že za-čali z urejevanjem ceste Rubije-Vrh, ki bo morda že letos v glavnem urejena. Na omenjeni seji so proučili tudi prve rezultate o poteku poletne turistične sezone, posebno glede na dotok turistov. Po podatkih do konca meseca oktobra je dosegel ta dotok nekaj nad 121 tisoč turistov; od tega je bilo več kot polovica, ali točneje 66.214 inozemcev, ki so opravili skoro 636 tisoč prenočevanj. Nekaj nad 55 tisoč domačih turistov je opravilo nad 523.000 prenočevanj. Statistika nam pove, da se je zlasti dotok inozemskih turistov povečal, in sicer v primerjavi z letom 1964 za 17,12 od sto. To pomeni, da se je propaganda, ki se je zlasti v Nemčiji razširila proti turizmu v Italiji, letos znatno polegla in je dotok turistov zlasti iz te dežele precej porasel. To se pozna posebno Gradežu, kjer so turisti iz Nemčije na prvem mestu, sledijo pa jim Avstrijci. Temu primerno so se izboljšali tudi gostinski pogoji. Po podatkih, ki jjh je navedel predsednik PTU Peternel, imamo sedaj na Goriškem 1401 gostinski obrat s 7750 sobami tei 14.430 posteljami. Precej se je povečalo tudi število kopalnic, ki jih je sedaj 2790. To iz razloga, ker pri novih gradnjah go stinskih obratov velja pravilo, da naj ima po možnosti vsak« soba svojo kopalnico; pa tudi številni že obstoječi obrati so se orientirali iz Konkurenčnih razlogov v tem pravcu ter izvedli potrebne adaptacije. K tem kapacitetam pa je treba prišteti še 6 kampingov z 49 kopalnimi napravami in 7570 ležišči. Iz teh nekaj podatkov sledi da postajata Gorica in Goriška na splošno vedno bolj cilj inozemskih turistov, bodisi prehodnega kot tudi stalnega značaja, kar je popolnoma v skladu z njunim položajem ob me- I. M. Važno obvestilo dvolastnikom Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata svoje člane-dvolastnike, da jim ni treba obnavljati veljavnost dvolastniške izkaznice bb prihodu v novo leto, kot je to veljalo do sedaj. Po novih predpisih se veljavnost vseh dvolastnikih izkaznic, ki imajo žig za sti iz Savinjske doline in iz Bele krajine). Rojstev je bilo 6, smrtnih primerov pa 13 (9 moških in 4 ženske). Omeniti moramo tudi naše kulturno-prosvetno življenje. V Borštu sta zdaj dva pevska zbora, in sicer cerkveni ter društveni. Prvega vodi Drago Petaros, drugega pa Cvetko Grgič. Marsikateri pevec sodeluje pri obeh zborih, nekaterim pa to ni všeč in izražajo svoje pomisleke. Mislim, da kdor poje v božjo čast, lahko poje tudi v čast narodne prosvete, posebno če se zavedamo, v kakšnih razmerah živimo. Ob zaključku tega dopisa pa naj še omenim, da so v lanskem letu odpovedale strehe treh zgradb, ki so imele svoj pomen za kulturno in gospodarsko življenje naše vasi, in sicer: dvorana, stiskalnica za olje in vodni rezervoar V dvorani so bila društvena in srenjska zborovanja ter razne prireditve že pred prvo svetovno vojno in po vojni; pa tudi, sicer bolj v skrčeni obliki, nekaj časa pod fašizmom. Po o-svoboditvi je kulturno-prosvetno življenje zaživelo. Zdaj pa smo brez dvorane. Stiskalnica ali tor-kija, je bila tudi zelo koristna za Boršt in sosedne vasi, dokler niso drugod zgradili moderne oljarne. Spominjam se, kako smo v zimskih večerih ob tork-lji poslušali vaškega očanca, ki nam je pripovedoval razne zgodbe, pravljice, poučne in zabavne. Radi smo jih poslušali, ker ni bilo v vasi še radijskih in televizijskih sprejemnikov, vendar je bilo takrat življenje v vasi bolj družabno in zabavno kot danes. Vodni rezervoar pa je bil važen in koristen zlasti za Za-brežec v poletni suši dokler ni bil speljan vodovod, saj je vseboval približno 300 hi vode. Z voščilom, da bi bilo leto 1966 srečno in polno veselih dogodkov, zaključujem ta dopis. VAŠČAN CER0VUE V naše družine je v zadnjem desetletju že večkrat posegla smrt in nenadno prestrigla življenje mladini, ki je šele stopila v dozorelo dobo in se uvrstila med zavestne družbene člane. Udarec za dotične družine in skupnost! Takšen udarec, in razmeroma celo najhujši, je izzvala smrt Alberta Grudna — Jemikovega, ki je — kot ste v vašem listu že poročali — na cesti med Tržičem in štivanom postal žrtev prometne nesreče. V to težko resničnost smo se mogli poglobiti, ko smo v nedeljo 19. decembra, položili njegove zemske ostanke na naše pokopališče. Komaj 34-letni mož, vdova, šesterica nepreskrbljenih otrok. Lahko si predstavljamo IZ BENEŠKE SLOVENIJE Pozdravni nagovor izseljencem na prijetnem srečanju v Čedadu V našem listu smo v četrtek, 7. januarja, poročali na L stra ni o zelo uspelem srečanju izseljencev iz Beneške Slovenije, ki ga je priredilo prosvetno društvo «Ivan Trinkon v Čedadu. Objavljamo pozdravni nagovor, ki ga je imel tajnik društva Izidor Predan: «Praznik emigranta, ki ga pra znujemo danes, ima namen, da bi se spoznali med sabo emigranti iz naših raznih vasi, ki delajo in služijo svoj košček kruha v različnih deželah sveta. Namen tega praznika je tudi, da bi ustvarili zmeraj bolj glo- • Razne kmetijske stroje in potrebščine dobite po ugodnih cenah in z najboljšimi pogoji pri Kmetijski zadrugi v Trstu — Ul. Foscolo 1 in njenih podružnicah v Ul. Flavia ter v Miljah. boke prijateljske vezi med našim društvom in tistimi našimi ljudmi, ki so prisiljeni, da gredo s trebuhom za kruhom po svetu. želeli bi, da bi vedeli vsi naši emigranti, da je tu naš sedež, njihov drugi dom, da imajo med nami prave iskrene prijatelje, ki se čutijo z njimi povezani v veselih in žalostnih okoliščinah, v veselih in žalostnih trenutkih. Vsako leto ko se vrnete domov ob praznikih, vas sprejmemo z odprtimi rokami in globoko ljubeznijo, s tako ljubeznijo, ki jo zmorejo le krvni bratje, rojeni na isti domači zemlji. Ko se veselimo z vami, bi želeli vam nuditi čim več razvedrila in zabave, da bi vsaj • Vinogradniki! Kole za trte naročite pri Kmetijski zadrugi v Trstu. — Ul. Foscolo 1, in njenih podružnicah. leto 1965, avtomatično raztegne do' obup vdove, potrtost otrok in 'sorodstva ter tudi vaščanov, ko so stali ob grobu mirnega sovaščana, delovnega in skrbnega mladega moža, dobrega mizarja in stanovsko ter narodno zavednega delavca. Zaposlen v ladjedelnici je vse svoje moči vlagal v borbo s težkimi socialnimi razmerami in za obstoj ter napredek številne družine. Nobena socialna in druga pomoč ne bo mogla nadomestiti dobrega očeta, žrtve motorizacije. Miren mu počitek v rodni zemlji. Svojcem naše globoko sočustvovanje. konca leta 1966. • Opozarjamo kmetovalce, da 31. januarja zapade rok za prijavo sprememb v sestavi družine ali posestva, ki so nastale v letu 1965. Prijava je potrebna zaradi odmere prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje. • Kmečke ženske, ki so do 31. decembra 1965. dopolnile 62. leto starosti, če imajo potrebne pogoje, bodo v letu 1966 imele pravico do kmečke pokojnine. za malo časa pozabili na gorje, na vaše križe in težave in na mnoga ponižanja, ki ste jih večkrat deležni daleč od vaših domov, na tuji večkrat nehvaležni zemlji, čeprav ste najboljši delavci, saj premnogokrat plačate vašo zvestobo delu in gospodarjem z zdravjem in življenjem. Mi se borimo že nad dvajset let, da bi vsi naši. ljudje dobili delo in zaslužek doma ob domačem ognjišču. Do zdaj naša borba ni še bila kronana z u-spehom, toda če bomo združeni vsi ljudje na naši zemlji, kot en sam človek, bomo prej ali slej dosegli vse tiste pravice, ki nam po zakonu pritičejo, kot so jih dosegli z združenimi močmi po drugih krajih Italije. Mi smo ponosni na naše emigrante, ki se žrtvujejo po svetu, da zaslu žijo košček kruha zase in za družino, ki ostane doma, in smo jim hvaležni, ker s svojim mar- ljivim delom delajo čast naši ožji domovini, naši Benečiji. Hvaležni smo jim tudi zato, ker, čeprav se učijo po svetu drugih jezikov, ne pozabijo svojega materinega jezika in ga pred tujci spoštujejo in branijo, če je treba. Danes, dragi emigranti, vas bodo razveselili aBeneški fantje« s svojim kulturnim programom. To je ansambel Antona Birtiča, našega dragega rojaka iz Mečane. Ta ansambel je poznan daleč po svetu. Ti naši fantje igrajo in pojejo naše domače pesmi in pesmi, ki je u-stvaril, komponiral in uglasbil naš rojak Birtič. Dovolite mi, da se tem fantom v mojem in vašem imenu iz srca zahvalim, zato ker so prišli na ta vaš praznik, zato ker so prinesli med nas veselje in razvedrilo.« miiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiMii ANTON ŠKAMPERLE 80-letnik V četrtek je praznoval pri Sv. Ivanu svoj 80. rojstni dan Anton Škamperle, oče znanega pokojnega antifašista S. Škam-perla. Današnji slavljenec se sicer ni rodil pri Sv. Ivanu, temveč v Vrhpoljah, in sicer 6. januarja 1886. Kg mu je bilo 13 let je prišel v Trst, da bi se izučil čevljarstva. Začel je svoje delo pri svetoivanskem čevljarju Brani, kjer je delal dolgo let. Sicer mu v začetku njegovega bivanja v nekoliko tujem kraju ni bilo prav nič prijetno ter bi jo bil prav rad mahnil spet domov. Tega ni štorij zato, ker ni znal več poti, kot nam je malo v šali. malo zares pravil, ko smo se z njim pred dnevi pogovarjali. Ko je bil star 24 let, je službo zamenjal in se je zaposlil na tržaški glavni pošti. V tej službi je ostal do vojaščine in sicer do leta 1914, ko so ga kot vojaka poslali na bojišče v Galicijo, kjer je tudi izgubil nogo. Leta 1915 se je zopet vrnil domov, kjer si je postavil svojo čevljarsko delavnico. V njej je delal še do pred nekaj leti. Njegova delavnica je bila povsod dobro znana, saj je vsakomur rad pomagal, predvsem mladini, ki je imela pri njem tudi nekakšno zavetie, tako da jj je popravljal čevlje zastonj Pa tudi drugače je bil vedno pripravljen pomagati. Leta 1911 ga je župnik Sila zvezal v zakon z domačinko Lucijo Hrovatin iz Borštiča, ki mu je v zakonu rodila samo sina Slavkota, ki je leta 1941 takoi tragično preminil. Leta 1953 pa je Škamperle ostal povsem sam. Za vedno ga je zapustila tudi njegova zvesta žena Lucija. Slavljenec je bil vedno zaveden Slovenec, ki je rad zahajal v slovenska društva, posebno v Narodni dom, tako v mestu, kot tudi pri Sv. Ivanu. V auhu je tudi vzgojil svojega sina, po katerem nosi ime tudi sveto-ivansko prosvetno društvo. Antonu škamperlu voščijo ob visokem jubileju vsi sorodniki, znanci in prijatelji še dosti let zdravja in zadovoljstva. Tem čestitkam se iz vsega srca pridružujeta tudi uredništvo in uprava Primorskega dnevnika z željo, da bi ostal slavljenec še mnogo let njegov zvest čitatelj. M. M. IZ BOLJUNCA V Čestitke pustnemu predsedniku V Boljuncu se pridno pripravljajo na pustne prireditve, ki privabijo vsako leto mnogo ljudi, predvsem iz bližnjih vasi in iz naših tržaških predmestij. Ob tej priložnosti moramo povedati, da proslavlja Josip Ota letos dvajsetletnico svojega uspešnega predsedovanja pustnim prireditvam, člani «pustnega društva». ki se sedaj imenuje «Bo!iunik», hvaležni dediči pustne dote m vsi Boljunikčani mu prisrčno čestitajo in mu želijo še mnogo let usoešnega dela v odboru, ki naj bi poskrbel še veliko veselega razpoloženja z nadaljevanjem in s poživitvijo starodavnega običaja slovenskega pustnega raianja. liiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliillliiiiliiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiliiiilliiiiiiiiililiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiTrtHiiiiiiiiiimiiiUiiiiiiiiMiiiiirinmmniMiiinmiUMuniiiiiiiMiMiiHiHn i - '■ O : g l IZ NABREZINSKEGA OKOLIŠA I NABREŽINA Ne moremo trditi, da smo predzadnji torek pokopali najstarejšo ženo v naši občini, pač pa eno najstarejših. Saj je bila Alojza vdova Zidarič v 95. letu. Bila je torej svojevrstno kleno zrno, rodom iz Praprota iz stare rodovine Zidarič. Imela je mnogo otrok in se kot takšna na svoji življenjski poti srečala s številnimi težavami, ki pa Med Opčinami in Fernetiči že kopljejo jarek za postavitev cevi naftovoda je niso strle. Zadnja leta je pre- , del bo ovinek pri Kozmi, ker bila pri svojem sinu kot zdra- pojde cesta naravnost po stari va žena, ki so u moči začele šele v zadnjem času popuščati. Lahka ji domača gruda. Svojcem naše sožalje. Božične m novoletne prazni ke smo prebili skladno z du hom časa in — standardom Zadnji ima važno besedo v pogledu materialnih potreb, ki so danes malone edina uvaževana stran življenja V trgovinah je bilo precej živahno, a precej blaga je šlo preko meje. V zameno so naši ljudje pred obe ma praznikoma nakupili y Ju goslaviji razne jestvine Tudi silvestrovanje je bilo preko meje bolj «rentabilno», ker je tečaj zapeljiv. Pa tudi naši gostinski obrati so bili povprečn i dobro obiskani. Oni, ki se za vzemajo za svetovne dogodke, so bili radovedni, kaj bodo rekli državni poglavarji, in razprav ljali o papeževi poslanici. Culi smo takšno-le mnenje priletnega možakarja: Vsi pravijo, da želijo mir A eni lažejo. In ti so krivi, če miru še ni in ga ne bo, dokler se bodo nepoklicani vmešavali v tuje zadeve in ovirali, da si vsak narod uredi življenje kot mu najbolj prija. Toliko bolj sumljiva je ta reč, če se nekdo vmešava v zadeve države z druge celine in ji vrinja svojo voljo s silo — z vojsko. Takšna država ni demokratična in svobodoljubna, še manj pa more biti iskrena prijateljica miru. Mnogo se je že pisalo 0 pokrajinski cesti Sesljan Nabreži na, oziroma o njenem odseku od železniškega mosta do Nabrežine. Ta ni več mogla zmagovati prometa ne da bi stalno pretila nevarnost. Končno se pokrajinska cestna uprava sporazumno z našo občino odločila za ureditev tega odseka. Odpa- poti skozi nov podvoz pod železnico. Pravkar uravnavajo o-vinka med Gospodičem in delavnico Pizzul; dela razmeroma naglo napredujejo MEDJA VAS Tudi haša srenja bo dala precej površine za naftovod. Prizadeti gospodarji lahko čitajo v našem tisku, kaj vse se dogaja s to kupčijo in kako znajo podjetniki — milijarderji zastopati svoje interese: slišiio, kako skušajo pri posameznih posestnikih barantati za čim nižjo odkupnino. Marsikaj čitajo in slišijo o tej zadevi, in vse to vsebuje samo en, in sicer ta opomin: Noben stan ne more uspešno ščititi svojih interesov, če ni enoten in združen (organiziran). Zaradi tega so prizadeti pametni gospodarji in • Skrajni čas je, da si pri Kmetijski zadrugi v Trstu — Ul. Foscolo 1 naročite trte in razne sadike sadnega drevja Na podlagi naroči) bo zadruga lahko pravočasno nabavila zadostno količino izbranih trt in sadik po vaši želji. zastopniki kmetijstva uvideli, da brez organizacije bo naša zemlja prišla v lastništvo in uživanje za «en črn in bel«. Da to preprečijo, so ustanovili konzorcij in odbor, oba z istim namenom. Praksa je kaj kmalu potrdila, kako prav so imeli. Zato je nerazumljivo, da se dobe gospodarji, ki ne vedo ne za konzorcij, ne za odbor in se jim zdi, da to zadevo lahko sami še najbolje rešijo. Vreme včeraj: najvišja temperatura 4 1, najnižja —0.2, ob 19. uri 2.8; zračni tlak 1022.6 stanoviten, vlaga 48 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9.9 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 9. januarja Julijan Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.89. Dolžina dnieva 8.54, Luna vzide ob 19.29 in zatone ob 9,49. Jutri, PONEDELJEK, 10. januarja Gregor VČERAJ V ULICI FLAVIA 101 družini je IACP izročil stanovanja z nizko najemnino Na Tržaškem se gradi premalo ljudskih stanovanj, saj leži na pristojnem uradu kar 10.000 prošenj za cenena stanovanja v majhnih stanovanjih. Na to resno stanje na področju gradnje ljudskih stanovanj so sindikalne organizacije že pred meseci opozorile pristojne oblasti ter poslale raznim ustanovam obširno poročilo s predlogi za rešitev krize gradbene industrije, ki je povezana tudi z gradnjo delavskih stanovanj. Na pobudo trgovinske zbornice se bodo v sredo sestali na sedežu zbornice predstavniki gradbenih podjetij, pristojnih javnih ustanov in delavcev. Razpravljali bodo o možnostih okrepitve gradbene dejavnosti v tržaški pokrajini, ki je zlasti lansko leto zabeležila občuten padec na vseh gradbenih področjih, kar je povzročilo tudi precejšnjo brezposelnost gradbenih delavcev. Nova ljudska stanovanja v Ulici Flavia, srečnim družinam včeraj izročili Včeraj dopoldne so v Ulici Flavia simbolično izročili ključe 101 novega stanovanja, ki jih je zgradil zavod za ljudske hiše, družinam, ki so jim bila ta stanovanja dodeljena Svečanosti so prisostvovali poleg predsednika in funkcionarjev zavoda za ljudske hiše tudi župan dr. Franzil, odbornik za javna dela deželne uprave dr. Masutto. poslanec Belci, podprefekt dr Pasino, občinski odbornik za javna dela Mocchi, nekateri občinski svetovalci in številne družine, ki se bodo vselile v nova stanovanja. Predsednik zavoda odv. Seniga-glia je v priložnostnem govoru najprej pozdravil vse prisotne ter nato z zadovoljstvom ugotovil, da zavod lahko danes izroča potrebnim družinam 101 novo. zdravo in sodobno stanovanje. Nadalje se je odv. Senigaglia zahvalil vladnemu komisariatu, ki je s svojim prispevkom za zidanje teh stanovanj omogočil zavodu za ljudske hiše, da je lahko določil skromne najemnine. ki gredo od najmanj 5.600 do največ 9.950 lir mesečno, kar je odvisno od velikosti stanovanja. Predsednik je še dejal, da je zavod že dodelil 70 novih ljudskih stanovanj. ki jih bodo v kratkem izročili prizadetim. . Zavod za ljudske hiše ima sedaj v gradnji ali pa so že zagotovljena denarna sredstva za nadaljnjih 700 novih--stanovanj. V prihodnjih dneh bo objavljen razpis o dodelitvi 200 od teh stanovanj v drugi polovici letošnjega leta in v začetku prihodnjega leta. O dodelitvi teh stanovanj pa bo odločala za to posebna komisija. Odv. Senigaglia je tudi dejal, da namerava zavod za ljudske hiše izkoristiti vse ugodnosti državnih in deželnih ukrepov za gradnjo ljudskih stanovanj in je že napravil v tej smeri ustrezne korake. Zato obstaja upanje, da bo lahko zavod s temi prispevki v bližnji prihodnost! zgradil še nekaj sto stanovanj. Spričo tega se lahko pričakuje, je dejal odv Senigaglia, da bo v nekaj letih vsaj omiljena stanovanjska kriza v Trstu. župan dr. Franzil pa je izrekel v imenu občinske uprave zahvalo vladnemu komisariatu za njegovo zanimanje in za prispevke za gradnjo'ljudskih stanovanj, ter ob zaključku želel družinam, ki jim je bilo dodeljeno stanovanje, srečno bivanje v novih hišah. Po končanih govorih se je županu prebližal neki moški in se mu glasno pritožil, da živi z žensko, s katero ima tri otroke, da stanujejo vsi skupaj v eni sobi brez sanitarnih naprav in da mu že leta in leta nočejo nakazati stanovanja. Prizor obupanega moža, ki je županu izpovedal svoje težave, je bil zelo žalosten in sam župan ni vedel, kaj naj mu odgovori, dokler se jima ni približal neki funkcionar zavoda za ljudske hiše ter reveža potolažil z obljubo, da bodo njegovo zadevo proučili. Skromni optimizem predsednika zavoda za ljudske hiše, da se pričakuje v prihodnjih letih vsaj omilitev stanovanjske krize v Trstu, bo težko zadovoljil na tisoče družin, ki že mnogo let čakajo na ljudsko stanovanje in živijo v izredno slabih stanovanjskih razmerah. Ni dolgo od tega, ko smo pisali, da potrebuje Trst najmanj 10.000 novih ljudskih stanovanj, da bi lahko zadostili potrebam delavskih družin v prihodnjih letih. Napoved odv. Senigaglie, da bodo letos v jeseni in v začetku prihodnjega leta dodelili nadaljnjih 200 ljudskih stanovanj, je samo potrditev ugotovitve, da če bomo v Trstu nadaljevali s takšnim tempom gradnje ljudskih stanovanj, ne bomo krili niti potreb po ljudskih stanovanjih, ki se sproti pojavljajo iz leta v leto zaradi zastarelosti in dejanske raz-padlosti starih hiš, ter novih družin, ki sproti nastajajo in ne morejo živeti v sostanovanju s starši Sestanek odbora HOM Včeraj se je sestal pokrajinski odbor FICM in proučil položaj na pogodbenem področju po prvih stikih z Intersindom in Ccnfindu-strio. Odbor je po poročilu odgovornega tajnika soglasno odobril delovanje vsedržavnega tajništva FIOM in enotna stališča vseh treh sindikalnih organizacij. Zatem je pooblastil tajničtvo, da raveže stike s tajništvom sindikata kovinarjev Delavske zbornice za enotne skupščine, na katerih bodo orisali delavcem položaj ter sprejeli sklepe o enotni akciji, če ne bi pogajanja rodila uspehov. Odbor je proučil položaj v Sv. Marku ter izrazil skrb glede njegovega obstoja Čeprav je namreč ministrska komisija priznala, da ni bilo vprašanje .adjedelstva v vsedržavnem gospodarskem ¥načr-tu pravilno postavljeno, pa ni dala nobenega zagotovila glede obstoja Sv. Marka. Odbor je tudi glede te ladjedelnice poveril tajništvu nalogo, naj se domeni z drugim sindikatom o skupnih akcijah. Končno je odbor ugotovil, da je imela kampanja za pridobitev novih članov tudi letos dober uspeh. Pri tem je pozval tiste delavce, ki se še niso vpisali, nai to store čimprej, da se okrepi sindikat. Vprašanje prve pomoči na cestah v naši deželi Deželni odbornik za zdravstvo dr. Nardini se je v petek dopoldne sestal v Rimu z glavnim predsednikom RK dr. Potenzo. Na sestanku sta razpravljala o možnosti so delovanja med deželo in RK gle de ureditve vprašanja prve pomo či na cestah v deželi Furlaniji-Julij ski krajini. Dosežen je bil načelni sporazum, na podlagi katerega bo za prvo pomoč skrbel RK, kjer obstaja, djugod pa bolnišnice s svojimi sredstvi (zdravniki, bolničarji, rešilnimi avtomobili). Rešiti bo treba še organizacijsko plat vprašanja, zlasti glede finančnih sredstev, ki pa ji bo v znatni meri prispevala dežela. Vodstva bolnišnic so že predložila svoje zahteve glede avtomobilov in osebja, da bodo lahko kos svojim nalogam. V vseh pokrajinah dežele bo veljala samo ena telefonska številka za poklice, in sicer štev. 116. Na kraj nesreče bo prišel rešilni avto najbližje zdravstvene postaje. Pričakuje se, da bo nov sistem začel veljati s prihodnjo turistično sezono. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiilIlliiitiiimmifiiiniiiiiiiiiiliiiiiiiliiliiiiiiiiiilliniiiHiiiilliiiiiiiiiiiiiliiiil ITALO SVEVO - TULLIO KEZICH: SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA Milliam Shakespeare SKOZI ŽIVLJENJE Recital Izvaja JOŽKO LUKES Izbor in režija BRANKO GOMBAČ Glasba MARJAN VODOPIVEC Prevod OTON ŽUPANČIČ, MATEJ BOR, JANEZ MENART, JOŽE JAVORŠEK V petek, 14. januarja ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA) V soboto, 15. januarja ob 21. uri (ABONMA PRVA PONOVITEV) V nedeljo, 16. januarja ob 16. uri (NEDELJSKI POPOLDANSKI) V sredo. 19. januarja ob 20. uri (ŠTUDENTSKI ABONMA) V četrtek, 20. januarja ob 21. uri (INVALIDSKI ABONMA) V petek, 21. januarja ob 21. uri (SINDIKALNI ABONMA) V soboto, 22. januarja ob 21. uri (OKOLIŠKI ABONMA) V nedeljo, 23. januarja ob 16. uri , Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred t pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Zaradi omejenega števila sedežev v Mali dvorani prosimo cenjeno občinstvo, da si pravočasno rezervira sedeže na tel. 734265. La cosdenza di Ženo » Dramatizacija Svevovega romana 'Da coscienza di Ženo., s katero je sinoči nastopilo genovsko Stalno gledališče v Verdiju, je na tržaško občinstvo napravila nepozaben vtis. In to ie samo zaradi tega, ker sta avtor romana prav tako kot dramatizator Tullin Ke-zich Tržačana, temveč predvsem zaradi tega, ker je predstava po zaslugi režiserja Luigija Sguarzi-ne, protagonista Alberta Lionelia in odličnega ansambla genovskega gledališča res na izredni umetniški višini. Ne kaže tu razpravljati o tem, kako je Tullio Kezich znal preliti vsebino romana v odrsko dejanje, ne da bi se izneveril njegovemu duhu. Vsaka dramatizacija postavlja nerešljiva vprašanja tn jasno je, da se tudi Tullio Kezich ni mogel izogniti nekaterim osnovnim značilnostim, ki so intimno povezane 2 romansko pripovedno tehniko, a jih oder odklanja, ker sega po čisto drugačnih izraznih sredstvih Zato je katero koli primerjanje z romanom nekako od več, saj skoraj ne more prispeva ti k pojasnjevanju alt tolmačenju odrskega besedila. Bistveno je sa mo to, da je igra dramaturško veljavna, pa naj je nastala kot sa mostojno delo ali kot predelava iiiiiiimiiiiiiiiiiuuimiiimmiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiimmuimmimiiimiiiiiiimimiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiimmiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii NAČRTI ZA «BENEŠKI OBREŽNI KANAL» Z novo vodno potjo bi dežela “ * .; • » ihsiooe pridobila ceneno prometno žilo Po eni strani bi bila povezana z industrializiranimi pokrajinami, po drugi pa bi bili povezani med seboj tudi razni kraji v deželi sami Kakor smo že poročali v našem listu, je bil pred kratkim v Vidmu sestanek predstavnikov tržaških, videmskih in goriških poslovnih krogov, katerega se je udeležil tudi podtajnik na ministrstvu P. L. Romita, in na katerem so obravnavali osnovna vprašanja v zvezi z nameravano graditvijo nove vodne poti, tako imenovanega »beneškega obrežnega kanala«, ki bi povezovala notranje vodne poti iz Padske nižine z najvažnejšimi središči v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Na sestanku je spregovoril tudi podtajnik Romita, Ki je dejal, da je bil sestanek sklican prav v času ko se v državnem merilu /.ačenja-jo uvajati smernice novega petletnega razvojnega načrta, ki pred videva med drugim tudi osebne investicije na področju prevozništva. V to področje pa spadajo tudi nove vodne poti, ki so tolike bolj važne v današnjem gospodar- liiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiimiitiiiiiimiiiiiniiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitimmiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiii ŠE O OVIRAH NA MEJI Zadnje dni se mnogo govori o novi zaostritvi carinske službe na naši strani italijansko - jugoslovanske meje. Italijanski državljani, ki se vračajo iz sosedne republike s pofnim listom, morajo cariniti blago, ki ga imajo ob prehodu meje pri sebi, pa naj gre za še tako majhne količine, kakor je na primer četrt ali pol kg masla, liter olja, kilogram mesa ali kakšnega drugega živila. Imetniki propustnic za maloobmejni promet pa smejo «u voziti» ob povratku v Italijo po nekaj mesa. masla, olja in drugih živil, ker tako predvidevajo določbe italijansko - jugoslovanskega sporazuma, ki je bil podpisan v Vidmu pred 10 leti. Toda tudi mednarodni potniški promet s potnimi listi je urejen po določenem pravilniku, ki je v veljavi že delj časa, in v katerega so vnesli zadnje spremembe, če se ne motim, leta 1950, in sicer na podlagi dekreta št. 1105, ki ga je izdal predsednik republike 26. decembra 1958, torej pred sedmimi leti. Dekret, ki je bil objavljen n rednem dodatku k zadnji številki Uradnega vestnika iz tistega leta, pa pravi pod točko 9 v členu št. 14 nekako takole: vsak potnik sme imeti pri sebi ob prestopu meje, ne da bi moral za to plačati carine, do največ 4 kg svežega mesa, do 2 kg sira, svetega masla in mleka, in sicer pod pogojem, da gre za blago, ki je namenjeno potrošnji v obmejnih občinah če vse to drži, potem se vprašam, na podlagi kakšnega zakona odnosno določbe lahko izterjujejo cariniki na meji carinske dajatve za manjše količine živil? Res je sicer, da navaja carinski spisek, pri tožen predsednikovemu odloku št. 1100 z dne 26. decembra 1958, da je uvoz govejega svežega, zmrznjenega in drugače ohranjenega mesa podvržen carinski dajatvi 20 odst. vrednosti (carini ad valorem), manjše količine blaga pa bi morale v smislu navedene točke št. 9 biti kljub temu popolnoma oproščene vsake carine, kakor so oproščeni vsi ostali predmeti in blagovne vrste, ki so navedeni v istem členu predsednikovega dekreta (člen obsega kar 21 točkJ. J. S. Novo vodstvo PSIUP V petek se je sestalo novo vodstvo tržaške federacije PSIUP. Po razpravi o prvem kongresu je vodstvo izvolilo nove ;/vršne organe. Za tajnika je bil soglasno ponovno izvoljen Ezio Martone. Za člane izvršnega odbora pa so bili izvoljeni še A- Goldschmied, S- Lau-renti, E. Luches, F. Monfalcon, M. Montecalvo in B- Pincherle Znižana cena brazilske kave Brazilski institut za kavo sporoča, da je pričenši s 5. januarjem tekočega leta znižal za pol stotinke dolarja za funt najnlžje izvozne cene za kavo. Omenjeno znižanje velja za vse vrste brazilske kave, razen za vrsto «Rio - Zona Drink«, ki se izvaža čez pristanišča Vito-ria, -Salvador, Recife in Sao Francisco Do Sul Vsa ostala pravila za izvoz kave ostanejo nespremenjena. stvu, ko vse teži zi znižanjem proizvajalnih stroškov. Osnovno vprašanje, ki ga bodo morali rešiti graditelji nove vodne poti, bo vprašanje enakomerne poglobitve že obstoiečih in novih kanalov do nivoja, ki bo omogočal plovbo ladjam do 1?50 ton. Predvidevajo, da bo to delo zahtevalo okoli 14 mipjard T.r investicij. Vprašanje zase je, kje dobiti potrebna denarna sredstva za realizacijo tega načr’a Nedvomno bi država dobršen del potrebnih sredstev prispevala iz svojih blagajn, za kritje preostalih potreb pa bi se lahko vzdolž vodne poti sestavljali posebni konzorciji, v katere bi stopili zasebniki, industrijska podjetja in seveda tudi krajevne uprave. Dežela Furlanija-Julijska kraj:-na bi z novo vodno potjo pridobila zelo ceneno prometno žilo, po kateri bi bila povezana z najbolj industrializiranimi pokrajinami v severni Italiji, pozneje pa mo:da tudi z mrežo vodnih poti, ki imajo svoj pričetek na Savi, glavno žilo pa na Donavi. Obstaja namreč drzen načrt, po katerem naj bi povezali Jadransko morje s Cr nim morjem s posebnim prekopom, ki bi prekoračil Kras nekje za Trstom. Ta načrt je sicer še daleč od svoje uresničitve, zato pa je mnogo bližji načrt beneške magistrale, za katerega se ogrevajo vsa najvažnejša središča v deželi. Tako se za njeno realizaci jo potegujejo industrijci v Pordenonu. Skozi to mesto teče namreč rečica Noncello, ki pa bi z malimi investicijami lahko postala plovna za manj-e ladje. Tudi videmski poslovni krogi bi ladi videli, da bi bila nova vodna pot čimprej nared, ker bi bili tako mnogo bolje kakor zdaj povezani z odprtim morjem zlasti preko novega industrijskega področja, ki nastaja med izlivom rečic Aussa in Corno. Na tem področju so že pripravili vse potrebno, da bi u-redili 8 km operativne obale ob vodni poti, ki bi tako močno približala videmsko industrijo pristanišču Margheri na eni strani, Tržiču in Trstu na dugi, po vodili poti »Canal di Brenta* pa tudi Padovi. Da bi vodna pot lahko prinesli gospodarske koristi do Gorice, bi morali speljati izza Tržiča 7 km dolg prekop, ki bi poslej omogočal surovinam in gotovim izdel kom, da pridejo po vodni poti mnogo bliže industrijskemu poten cialu goriške pokrajine. Vse to seveda velja še v večji meri za tržaško industrijo, kar je razvidno tudi iz izsledkov posebne ankete, ki so jo na našem področju i/.veuli pred videmskim sestankom V okviru' ankete so 20 industrijskim podjetjem postavili vprašanje, kaj sodijo o nameravani graditvi nove vodne poti po Beneškem. Med podjetji jih je 16 odgovorilo, da bi prav gotovo imela od nove poti veuke koristi, in sicer tudi če bi bila vodna pot taka, da bi po njej lahko plule ladje le do 600 ton. Končno navajajo v zvezi s koristmi, ki naj bi jih imela dežela Furlaniia Julijska krajina od nove vodne poti, tudi možnost, da bi se po njej razvila nova oblika turističnega izživljanja. Pri tem navajajo dejstvo, da se je že pred leti močno razvil turizem vzdolž Canale di Brenta med Benetkami in Padovo. Kdor je že kdaj potoval po tem kanalu, pozna vso privlačnost pokrajine in benečanskih vil ob prekopu, kar bi vsekakor manjkalo ob prekopu po nižji Furlanski, kljub temu pa bi nova vodna pot zelo verjetno sprožila v Furlaniji-Julijski krajini tisto turistično zvrst odnosno šport, ki ima svoje največje privlačnosti v potovanju z motornimi čolni pa prekopih in rekah. Poziv KPI Včeraj sta se sestala pokrajinsko tajništvo in pokrajinski aktiv KPI Med drugim sta razpravljala o položaju v Sv. Marku. V zvezi s tem sta sprejela poziv, ki pravi, da ni po več mesecih čakanja in borb še nobenega dejstva, ki bi kazalo, da nameravajo pristojna ministrstva in vlada dati ugoden odgovor za rešitev krize ter za bodoče perspektive Sv. Marka. Zato vlada med prebivalstvom občutek negotovosti. Tržaški komunisti pa opozarjajo vse meščane, naj se zavedajo, da pomeni vladni molk grožnjo za obstoj ladjedelni ce in nevarnost za naše gospodarstvo. KPI poziva vse člane in simpatizerje, naj se odločno borijo skupaj z delavci, da se reši ladjedelnica. Prav tako jih poziva v borbo v obrambo tržaškega gospodarstva. Zborovanje KPI Danes ob 11. uri bo na Trgu sv. Jakoba javno zborovanje KPI v znak protesta proti ameriški napadalnosti v Vietnamu in v znak solidarnosti z vietnamskim osvobodilnim gibanjem. Govorili bodo poslanka M. Bernetič, senator Vidah, tajnik mladinske federacije KPI Zupancich in občinska svetovalka J Burlo. Požar na ladji Včeraj zjutraj so tržaški gasilci pohiteli v ladjedelnico Sv. Marka, kjer se je na ladji «Caribia» vnel požar. Kot je znano, gre za bivši prekomorski parnik «Vulca-nio», ki ga v naši ladjedelnici preurejajo za nove plovne naloge. Požar na ladji je nastal v bližini strojnice, in sicer v dvojni steni, ki je obložena s plutovino. Kmalu potem je gost dim zajel strojnico ter prisilil osebje, da se umakne iz prostorov. Poklicali so na pomoč gasilce, ki so prišli na kraj nezgode pod poveljstvom marešala Fina. Gasilci so se spustili v strojnico ter začeli gasiti požar s curki vode pod visokim pritiskom. že nekaj čez 12. uro je bila vsaka nevarnost mimo. Vendar pa je ekipa gasilcev še o-stala na kraju nezgode, da bi preprečila ponoven izbruh požara. Zakaj je do tega prišlo, se še ne ve, kakor tudi ni znano kakšno škodo Je požar povzročil. že obstoječega pripovednega dela. F tej zvezi moramo reči, da je Tullio Kezich s prefinjenim poslu-hom za vse osnovne postulate gledališke umetnosti in z zelo posrečeno roko ustvaril nekaj, kar živi na odru brez nikakršne pogojenosti. Dodali bi celo, da je dal protagonistu Zenu Cosiniju neko novo, popolnoma sodobno dimenzijo, ki vključuje v svoje meje prav tako Svevovega junaka kot njegovo projekcijo v naš čas. Ženo Co-sini je tako postal pravi simbol hamletskega duha 20. stoletja, saj se v njem zrcalijo ne samo vsi renesančni dvomi o življenju m smrti, o ljubezni in -sovraštvu, temveč tudi relativnost vseh človekovih strasti, ironična avtokri-tika, mračen humor in zmehani-zirana površnost, ki izhaja po e-ni strani iz priznanja individualne ničevosti, po drugi pa nujnega predajanja življenjskemu neustavljivemu toku. Ta genialna interpretacijska za misel o heroju, ali bolje rečeno «antiheroju. našega časa je našla svojega idealnega tolmača v Albertu Lionellu, ki je s svojim izrazito osebnim igralskim slogom, podal prav vse odtenke protagonistovega silno zamotanega znača ja. Menimo, da bi zelo težko našli v Italiji kakega drugega igralca, ki bi se v tej vlogi lahko ko sal z Lionellom. Znal je tako ču dovito dozirati v svojem glasu vse neštete komponente Cosinijeve duševnosti, da v določenem trenut ku nismo več vedeli, rdi nan bi rajši umsko občudoval’ Dijepouo neizmerno igralsko spretnost ali pa naj bi se brez nikakršnega a-nalitičnega vmešavanja predeli čaru njegove odrske kreacije. Nudil 'nam je skratka tak užitek, da ga zlepa ne bomo mogli pozabiti. Luigi Sguarzina je kot režiser še enkrat potrdil, če je bilo sploh treba, svojo izredno veliko sposobnost. Kar pa nas je tokrat še najbolj presenetilo, je brez dvo ma skoraj čudežna spretnost, katero je ves čas obdržal predsta vo na zelo labilni meji med real nostjo in irealnostjo, ne da bi ni ti enkrat in niti za las zdrknil ne na eno ne na drugo stran. Ta značilnost je postavila uprizoritev v neko posebno sanjsko vzdušje, katerem je prišel do izraza ves psihoanalitični podtekst, ki ima tako važno vlogo v Svevovem ro manu. Scene Gianfranca Padovanija so se popolnoma skladale i režiserjevim konceptom in ga izpolnjevale tudi tam — kot na primer v zelo številnih prehodih iz enega kraja v drugega, kjer v čisto umetniškem pogledu običajno ne morejo dosti povedati. O ansamblu genovskega gledališča moremo reči samo dobro. Gre. za umetniško zelo zrelo in sposob no skupino igralcev, ki lahko računa na nekatere zelo izrazite o-sebnosti, med katerimi naj omenimo vsaj Paolo Mannom. Maria Erpichinija, Lauro Rizzoli, Pino Cei in Checca Rissoneja. Uspeh je bil Zelo velik. Lahko celo dodamo, da tržaško občinstvo že dolgo ni pokazalo tako velikega in spontanega navdušenja. ___________ j- t. Nesreča vespista Včeraj ob 13. url so na sprejem nem oddelku splošne bolnišnice nu dlli prvo pomoč 30-letnemu delav cu Brunu Vlsintlnu lz Ul. Marghe rita 9, ki se je ponesrečil pri vož nji z vespo v Ul. F. Gioia. Zdrav niki so ugotovili, da se je moški po škodoval po levi nogi ter se bo mo ral zdraviti približno 8 dni 'Nesreča se je pripetila malo prej v omenjeni ulici, ko se Je Visintin peljal s svojim skuterjem tik za avtom fiat 600, katerega Je upravljal 26-letni Mario Blasiol Iz Ulice Campanelle (Skedenj), šofer avtomobila je nenadoma zavil na levo, ker je hotel parkirati svoje vozilo, a motorist je zaradi nenadnega manevra trčil vanj od zadaj, padel na tla In se pobil. LOTERIJA BARI 41 53 39 64 75 CAGLIARI 72 83 55 3 30 FIRENCE 79 46 49 90 6 GENOVA 7 57 34 43 29 MILAN 10 86 79 41 22 NEAPELJ 56 50 74 55 83 PALERMO 25 10 16 64 24 RIM 39 61 62 59 23 TURIN 44 65 79 23 61 BENETKE 65 80 ENALOTTO 76 34 C X 2 2 1 1 X I JI X 2 X 2 IHanajstinke so dobile 9.275.000 lir, enajstinke 260.800 lir, desetinke pa 23.500 lir. Gledališča VERDI Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za današnjo pred stavo komedije «La coscienza di Ženo«, ki bo ob 17. uri. Nadaljuje se tudi prodaja vstopnic za ponedeljek Nazionale 14.00 «La grande corsa« Techmcolor. Panavision 70 mm. To-ny Curtis, Jack Lemmon, Natalie Wood. Arcobaleno 14,00 »Menage all'italia-na» Ugo Tognazzi, Romina Fower, Anna Moffo. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 14.30 «1 4 figli di Katie El-der» John Wayne, Dean Martin. Technicolor. Fenice 14.00 »Agente 007 — Thunder-ball (Operazione tuono)» Technicolor Sean Connery. Grattacielo 14.00 «L’affare Elindfold« Technicolor. Rock riudson, Claudia Cardinale. Alabarda 14.30 «Operazione Atlantide« Colorscope. Berna Rock. Filodrammatico 14.00 «Agente 3 S 3 passaporto per l’infemo;> Colorscope. George Ardisson, Barbara Simon. Aurora 15.00 «Come inguaiammo Pese rcito«. Cristallo 14.00 «Lady L« Technicolor, Sopbia Loren, Paul Nevvman. Garibaldi 15.00 21.45 «Per chi suona la campana« Technicolor. Gary Cooper, Ingrid Bergman. Capitol 14.00 «Lord Jim« Technicolor. Peter 0’Toole, James Mason, A-kim Tamiroff. Irapero 15.00 «Per im dolh.ro buca-to». Vittorio Venelo 14,30 «11 circo e la sua grande avventura« Technicolor. John Wayne,. Claud a - Cardinale. Moderno 17.081 StJSlEiora Haris, Antoniči De Vico in baletni ansambel «Gold Sta-r« v..japiji «0023 Operazione nudismo licenza di ridere«. Cene 1200, 900 in 600 lir. Blagajna od 14 dalje. Astra 15.00 «1 quattro di Chicago«. Astoria 14.00 «Una moglie america-na» Technicolor. Ugo Tognazzi. Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazla 14.30 «11 grande sentiero« Technicolor. Richard Widmark, Carroll Baker, James Stewart. Ideale 13.45 «11 nudo e il morto« — Technicolor. Aldo Ray. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 8. januarja 1966 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 69-letinl Adriano Za-rotti, 66-letni Mario Moretti, 58-let-ni Silvestro Krizmancic, 88-letna A-delaide Leami, 63-letni Lad-slav Per-tot, 57-letni Mario Triglau. 85-letni Ildebrando Ragusin, 63-letni Giorgio Podmenik, 57-letna Roma Maizan. OKLICI: industrijski izvedenec O-liviero Roth in gospodinja Neda Au-nedi. zdravnik Bruno Tavolato .n zdravnica Luciana Piazza, univ. študent Gluliano Orel in reprezentantka Olara Polzot, delavec Paolo Pal-cieh in gospodinja Renata Bassanese, uradnik Domenico Germanč in uradnica Adriana Marcorin, uradnik Wil-liam Duane Bovverman in radiotele-grafistka Fulvia Della Cioppa, težak Pietro Bubbini in gospodinja Maria Primossi, reprezentant Oscarre Pe-teani in baristka Marisa Zornada, šofer Lucio Baldtn in prodajalka Lu-cia Predonzan, delavec Pi-erluigi Sal-tamonti in gospodinja Renata Ferlu-ga, reprezentant Italo De Pretto in prodajalka Luciana Prelz, univ. študent Paolo de Beden in univ. študentka Maria Bianca Bradaschia, reprezentant Antonino Coppola in gospodinja Anna Cenzon, mehanik Fa bio Pečar in knjigovodkinja Bianca Grgič, varilec Fulvio Arzon in go spodinja Rosa Maria Vecchiet, karabinjer Stano Vtneenzo Greco in gospodinja Llliana Coretti. delavec Fulvio Nuzzo in frizerka Elisa De Pel-legrin, karabinjer Rocco Chiariattl in gospodinja Mafalda Venturelli, po metaj Mano Guštin In gospodinja Bruna Jacopich, uradnik Aldo Depa-se in mod-istka Flavia Sisto, stražar javne varnosti Paolo Parisse ln gospodinja Marta Zollla. upokojenec Matteo Pergolis in gospodinja Emi-lia Simonetti, inženir Claudio Negri-sin i-n učiteljica Eliana D’Agostini, uradnik Elio Glannarzia ln prodajalka Annamaria Blaslna, uradnik Fran co Foscarini in gospodinja Nevla Mi collch, kmet Iglno Nestola in delavka Maria Grazia Rasmilovieh. . MEHANIČNA DELAVNICA S KAROSERIJO Grg • V' IC SPREJEMAMO VSAKA POPRAVILA AVTOMOBILOV IN KAROSERIJE — HITRA POSTREŽBA IN UGODNE CENE Padriče štev. 43 - Telefon 226-161 EMPORIO AUTO - MOTO LORENZI Vam nudi DELE in NADOMESTNE DELE za vsa motoma vozila: svečke, trikotnike, svetilke, preproge. prevleko, kroglične ležaje, AMORTIZERJE ZNAMKE RI V, VERIGE ZA SNEG, NOSILCE ZA SMUČI, ANTIFRIZ itd. itd. IZREDNA RAZPRODAJA MOTORNIH BATOV VESPE IN LAMBRETE VSEH VRST. REZERVIRAN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE TRST Via S. Lazzaro, 17 PISTONI ELETTRO HABKET di VAUERI0 SPETTI PECI NA PREMOG IN KE-ROSEN PRIZNANIH ZNAMK «JUNO» — «WARM MORNIG« — «RAICHON» — «OLMAR» PRODAJA TUDI NA OBROKE, DO 24 MESECEV TRIESTE — TRST Strada Vecchia deli’ Istria 2 tel. 812238 (na trgu pri Sv. Ani) «UNIVERSALTECNICA» RADIO - TELEVIZORJI — AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMATICNI PRALNI STROJI — HLADILNIKI — ELEK-TROGOSPODINJSKI PREDMETI: CANDV — REX _ CGE Izredne cene za izvoz —- Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse kraje Jugoslavije UNIV ER SALTECNICA Trieste — Trst Corso Garibaldi št. 4 tel. 41*243 in Trg Goldoni št. 1 SLOVENCI, ko obiščete svoje sorodnike v Jugoslaviji in ko vas oni obiščejo, recite jim, naj kupujejo pri MAGAZZINI ALLA STAZIONE TRST 5 ULICA CELLINI št. 2 © TELEFON št. 24-125 (nekaj korakov od glavne postaje) KONFEKCIJA IN PERILO ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE Največja izbira oblek, površnikov, plaščev, vetrnih jopičev, dežnih plaščev, perila, intimne in zunanje trikotaže, srajc, kravat, nogavic, itd. VSE PO NAJUGODNEJŠIH CENAH'" «IZ NAJBOLJŠIH TOVARN NARAVNOST ODJEMALCU« Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pokojnemu Josipu (Kaptanov) darujejo za Dijaško Matico Francka, Zofija, Marija in Evgenija 2.000 lir. V isti namen daruje Oskar Grgič 1.000 lir za Glasbeno Matico, V počastitev spomina pok, svaka Vinka Petarosa darujeta družini Milkovič in Gornik 1.000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Josipa Grgiča — Kaptanovega darujeta družini Milkovič in Gornik 1,000 lir za Dijaško Matico. V počastitev Spomina pok. Josipa Grgiča darujeta Kristina in Ivan Ma- rija Kralj 1.000 lir za Dijaško Matico, V počastitev spomina pok. Silve- stra Križmančiča iz Bazovice daruje družina Stanka Požarja 2.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina dr, Ivana Gorjupa daruje Danica Goljevšček 5000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pokojnega Silvestra Križmančiča dan-uje Zofija Kalc 1000 lir za Dijaško Matico Vsedržavno združenje parti (ANPI) izreka svoje globok žalje hudo prizadeti družir smrti Conrada Mauriča (M ZAHVALA Iskreno in spremili se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali na zadnji poti našega dragega v v IVANA VALENTINČIČA Posebna zahvala darovalcem vencev, pevskemu zboru iz Rovt in tistim, ki so počastili njegov spomin. ‘ DRUŽINA VALENTINČIČ DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) Alla Salute, Ul. Giulia 1: Benussi, Ul. Cavana 11; Picrola, Ul. Orlam 2; Vernarl, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) D’Ambrosl, Ul. Zoruttl 19-c: Croce Verde, Ui. Settefontane 39; Rava-sinl, Trg Libertž 6; Testa d’oro. Ul Mazzini 43. Ob nedeljah in praznikih Imata dnevno In nočno službo obe skupini lekarn hkrati. GRILE BAR V HOTELU RIVIERA V PORTOROŽU je odprt vsak dan, razen v sredo, od 22, ure do 4. ure zjutraj. MEDNARODNI ARTISTIČNI PROGRAM STRIP TEASE ODLIČNA GLASBA Vljudno vabljeni SPECIALITETE NA ŽARU Obvezna temna obleka ZAH VA L A 2. januarja 1966 nas je za vedno zapustil naš ljubljeni oče, ded in praded JOSIP GRGIČ (Kaptanov) Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega. Enaka zahvala gre vsem darovalcem cvetja ter vsem ostalim, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala pevcem in g. župniku. Žalujoči sin Anton, hčere Rozina in Ljudmila z družinami Padriče, 9.1.1966. Potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je v tragičnih okoliščinah za vedno zapustil naš predragi oče, mož in nono SILVESTER KRIŽMANČIČ (Fogonov) Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 14. uri iz hiše žalosti v Bazovici št. 101 na domače pokopališče. Žalujoči žena Zofka hči Silvana z družino, sin Aldo, brata Srečko in Angel z družinama ter drugi sorodniki Bazovica, 9.1.1966. K1JVO «1R1S» PROSEK predvaja danes, 9. t. m. z začetkom ob 16. uri zabavni, barvni film v Cinemascope LA CONCIUNTURA (KONJUNKTURA) Igrata: VITTORIO GASSMAN — JOAN COLLINS KINO V KRIŽU predvaja danes, 9. t. m. z začetkom ob 15. uri barvni film v Cmemascopu IL LADRO Dl BAGDAD (BAGDADSKI TAT) Igra STEVE REEVES KINO PROSEK.KONTO VEL' Predvaja danes, 9. t. m. z začetkom ob 16. uri znani film Rocco e i suoi fratelli (ROCCO IN NJEGOVI BRATJE) 1Ul Najlepši uspeh Lucchina Viscontija "Hadini pod 16. letom vstop prepovedan. ‘Stajo: ALAIN DELON, ANNIE GIRARDOT, RENATO SALVA-DORI, CLAUDIA CARDINALE hi/te nn Inči J Wk Predvaja danes, dne 9. t. m. z začetkom ob 15. uri barvni "tetro film v Panavision Gli indomabili deli’Arizona (NEUKROTLJIVI ARIZONCI) %rajo; GLENN FORD — HENRY FONDA — SUE ANE LANG-DON — HOPE HOLIDAY •utri, v ponedeljek, dne 10. t. m. z začetkom ob 18. uri pono-rrtev barvnega filma Metro GLI INDOMABILI DEL L ’ARIZONA Dedek Mraz, prinesi mojemu očku avto RENAULT avtomobil, ki se imenuje RE» 850 ccm — UDOBNOST IN PRAKTIČNOST (po ceniku) od L 698.000 dalje Zastopstvo S. A. M. SILVANO FRISORI TRST RAZSTAVA V UL. ITLZl 31, TEL. 68-990 SERVIS, POMOČ, NADOMESTNI DELI: UL. G. GALI LEI 20 — TEL. 93 490 slo van ski ples? KJE? KDAJ? Kino fotografski material ŠEGUL IN Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361 vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo Sintetične preproge in preproge za nodntke lz plastike «BALATUM» in «MERA-KLON*. Moderno pokrivanje podov z gumo, «MOQUETTE» in ploščice «RIKETT» in ((ARMSTRONG)). Bežna vrata «ROLLPORT», beneške zavese (tende veneziane). Hitra ureditev s specializiranim osebjem. A. R. P. ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 Tel. 95-919 Goriško-beneš dnevnik CEPLJENJE PROTI SLINAVKI OB MEJI Od 1. februarja dovoljen uvoz samo za cepljeno govejo živino Zdravstveno stanje živine na Goriškem je povsem zadovoljivo • Carinska pristojbina za meso Mali oglasi ZLATE predmete, ure, prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega de. narja pri komisionarju DARVV1L, Trst. Piazza S. Giovannl 1, VESPE, LAMBRETE, vse potrebščine in nadomestne dele za vse vrste motornih koles po zmernih cenah dobite pri A.M.A.R., Trst, Ul. del Bo-sco št 6 — tel. 41946. F.I.A.R — tovarna amortizerjev — Trst, Ul. Jacopo CavaMi 7. išče 15— 16-letne vajence-mehanike. MOŠKA KROJACNICA Cassano, via MacchiaveHi 6, išče vajenko, polde-lavko. « MODELLINA CALZATURE » klasični in najnovejši modeli najboljših znamk velika izbira za moške — ženske — otroke Ul. F. Filzi 3, TRST, tel. 37-797 (vogal Ul. Machiavelli) LADJE V PRISTANIŠČU Plod, Ilovik,' Mornar, Gundulič (Jug.); G. Lauro, Palladio, Africa, Ausonia, C. Cosulich, Saipa II, Espe-ride, Settemari, Caribia, Salaria. L. Montanari (It.); Georgios, Bremer-haven. Despoina, Eleni K., Pleias (Gr.); Shaktersk (SZ); Incheana (Angl.); Maya (Ge.); Haruna Maru n. 5 (Jap.); Adriatiku (Al.). EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO IN PRODAJA TRIESTE — TRST UL. S. FRANCESCO 44 TEL. 28-940 Takojšnja Izročitev ali dostava vseh novih modelov skuterjev VESPA ln trokolesnih tovornih vozil A P E v kateri koli kraj v Jugoslaviji. Ekskluzivna prodaja vseh originalnih rezervnih delov in pribora iPIAGGIO« Slovensko gledališče v Trstu JUBILEJNA SEZONA 1965—66 Danes, 9. t. m. ob 16. uri v Katoliškem domu v Gorici SASA ŠKUFCA (Po Grimmu) JANKO in METKA Otroška spevoigra v treh dejanjih Prodaja vstopnic v kavami Bratuž v Gorici ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. PRI AVTO OPREMA V. ZANCHI BOSTE DOBILI: % VliHIGE ZA SNEG • KILER MASKE • NOSILCE ZA SMUČI • ANTIFRIZ IN RAZNE POTREBŠČINE ZA VSE AVTOMOBILE TRST - Via Coroneo N. 4 TEL 29-684 RIN0TECNICA ^............— TRST TEATRO ROMANO 9, tel. 3804« Pri anagrafskem uradu Radio, televizorji, superavtomatič-ni pralni stroji, hladilniki, elek-trogospodinjski predmeti (Zoppas, Rex, Candy, CGE, Philco itd.) IZREDNI POPUST ZA IZVOZ! Vse carinske formalnosti zastonj! želi srečno novo leto Konfekcija MONCARO :!!iii::i::iii:!ii:;i:!;!!:!;:i-:i:::!::i:::!:i!!:i:;::iii:: GORICA — VERDIJEV KORZO 113 IZREDNA PRODAJA VSEH KONFEKCIJ ZA MOŠKE — ZENSKE IN OTROKE °BLEKE, PLAŠČI, POVRŠNIKI, DEŽNI PLAŠČI, SUKNJIČI IN SMUČARSKE HLAČE S 30 °/o POPUSTA ((Zdravstveno stanje goveje živine na Goriškem je sedaj, na začetku novega leta, povsem zadovoljivo ;n živlnozdravniki niso opazili kakih primerov nalezljivih bolezni med njo», tako nam je zagotovil pokrajinski živinozdravnik dr. Germi-netti. Trenutno je v teku cepljenje živine proti slinavki na obmejnem področju. V občini Doberdob bodo začeli s cepljenjem jutri in v nekaj dneh bo občinski živinozdravnik opravil to delo. Pravtako je v teku cepljenje na krminskem področju, ki je zelo obširno, saj ima tamkajšnji živinozdravnik dr. Gal-lizia svoj delokrog od Moše preko Krmina in še vso občino Dolenje. Zlasti na področju te občine je delo težavno, ker so kmetije raztresene in nekatere težko dostopne. Zato se bo tu operacija nekoliko zavlekla. Vsekakor pa računajo, da bo cepljenje v glavnem zaključeno že v nastopnem tednu, čeprav je zadnji rok za zaključek akcije konec januarja. Za cepivo sta zaprosili tudi občinski upravi v Gradiški in Romansu, čeprav njuno področje ne spada strogo v obmejni pas. Obmejne oblasti na Goriškem so odredile, da od prvega februarja dalje ne bodo dopustile uvoza iz inozemstva tiste živine, ki ne bo imela potrdila o trivalentnem cepljenju proti slinavki. Prvotno so nameravali izvajati tak ukrep že s prvim januarjem, pa so ga na prošnjo prizadetih krogov iz Jugoslavije odložili, da bi jim tako omogočili pravočasno cepljenje izvozne živine s tem cepivom. Tak ukrep je bil potreben, ker so ugotovili o-kuženja živine s slinavko tipa O v Sovjetski zvezi in v Švici, odkoder jo tudi včasih tudi uvažajo preko Goriške v Italijo. Ker smo že pri živini, naj še omenimo, da je treba po novem letu plačati carino tudi za majhne količine mesa, ki ga prinašajo s seboj potniki s potnim listom in sicer po 205 lir za vsak kg. S prepustnico Je dovoljen prost uvoz do 2 kg mesa mesečno. Proslava 20. obletnice SPD v klubu «S. Gregorcih Prihodnjo sredo, 12. januarja, ob 20.30 bo Slovensko planinsko društvo pripravilo v klubu «S. Gregorčič* na Verdijevem korzu 13 v Gorici kulturno prireditev ob 20-letni-ci obnove društva po drugi svetovni vojni. Na sporedu je kratko poročilo odbornikov o delovanju društva v tem obdobju, nastop mladinskega pevskega zbora «0. Zupančič* iz štandreža ter nastop glasbenega ansambla «Briški slavček* iz štever-jana. Prireditev bo združena z razstavo albumov s slikami o izletih društva in s prikazom slik o planinskem cvetju. Razstavili bodo tudi knjige, ki obravnavajo planinar-stvo in planinske probleme. Vabljeni so člani in prijatelji! Obnoviti osebne izkaznice Občina Gorica sporoča občinstvu, da so osebne izkaznice veljavne 5 (pet) let; komur je zapadla, naj jo nemudoma obnovi. Poveljnik, podoficirji in mestni stražniki iz Gorice se toplo zahvaljujejo oblastem .ustanovam in zasebnikom za darila, ki so jih prejeli za «befano». Kolesarka v bolnišnici zaradi trčenja z avtom Na Korzu Italija se je včeraj ob 6.30 pripetila hujša prometna nesreča; trčila sta avtomobilist ln kolesarka 45-letna Čarobna De Mar-chl iz Raštela 42. Z rešilnim avtom Zelenega križa so jo odpel j ali v civilno bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju za 15 dni, seveda, če ne bodo nastopile komplikacije. De Marchijeva se je po Korzu peljala proti kolodvoru; tako vsaj izhaja iz izjav očividcev. V isti smeri se je peljal tudi avtomobi- list 37-letni Lino Fabro s Placute št. 22, ki je vozil fiat 1100 z registracijo GO 19879. Pred zgradbo številka 170 sta vozili trčili; vzroke raziskuje prometna policija, ki sestavlja zapisnik. Menični protesti Po podatkih uradnega vestnika trgovinske zbornice je bilo v go- riški pokrajini v prvi polovici meseca decembra 660 meničnih protestov. Od tega jih je bilo v Gorici 247, Tržiču 210, Ronkah 41, Gradiški 27, Gradežu 20, Zagraju 20, Krminu 19, Škocjanu 13, šta-rancanu 9, Foglianu 8, Romansu 8, Moši 7, Dobeidobu 4, Farri 3, Vil-lessah 3, Pieršu 5, Sovodnjah 3, Dolenjah 2 ter po eden v Moraru, šlovrencu in Turjaku. miiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiitmmiiiiiimiimmimmiiiiMiiiitiiiiiiii DANES ZAKLJUČEK KONGRESA KPI Podelitev zlatih medalj zaslužnim članom stranke Danes ob 11.30 bo ob zaključku kongresa spregovoril senator Giuliano Pajetta Včeraj ves dan se je v dvorani Roma v Tržiču nadaljevalo delo VII. pokrajinskega kongresa gori-ške federacije KPI. Dopoldne sta se sestali politična In volilna komisija, popoldne pa je bila obravnava o temah, ki jih je v svojem poročilu v petek zvečer razvil pokrajinski tajnik Ezio Menechino. Danes opoldne se bo kongres končal z zaključnim govorom senator-1 ja Giuiiana Pajette, ki bo začel govoriti ob 11.30; njegov govor bo javen. Kongres je v imenu predsedstva otvoril in vodil Nereo Battello, ki je pozdravil vse navzoče ter poklical v predsedstvo razne predstavnike; izmed Slovencev sta v predsedstvu deželni svetovalec Jožef Jarc in mladinec Valentan Duca-Knez. Sledili so pozdravni nagovori prisotnih predstavnikov političnih strank, ki so bili povabljeni na kongres. Spregovorili so socialdemokrat Zucalli, socialist Celbe in unitarni socialist Cumpeta. V imenu občinskega odbora zveze komunistov Nova Gorica je pozdravil kongres tajnik Cigoj. Politični tajnik Menechino je v svojem poročilu obravnaval teze, ki jih je vodstvo stranke pripravilo za vsedržavni Jtonsie&„ Analiziral je krajevne razmere ter določil stališče do leveg» Centra in gospodarskih ter socialnih vprašanj, ki predstavlja za človeštvo osnovni pogoj, če hoče nadaljevati po poti napredka. Odlikovali so tudi nekatere zaslužne komuniste. Federacija je podelila zlate medalje Llnu Zocchiju-Ninciju, prvemu tajniku gorlške federacije KPI, Llnu Mareghi, španskemu borcu in Mariu Fantini j u-Sassu, partizanskemu poveljniku. Komunisti CRDA so odlikovali starega borca za pravice delavstva Leopolda Gasperinlja, komunisti v zadrugah pa Rodolfa Battija. nato pa bo nadaljeval po drugih vaseh občine. Cepivo je brezplačno dobavilo ministrstvo za zdravstvo; zato bodo živinorejci plačali le po 200 lir za vsako govedo za stroške živinozdravnika. Običajni neznanci ukradli avtomobil Neznanci so prejšnjo noč oškodovali dva avtomobilista: enemu so odnesli magnetofon iz avta, drugemu pa so avtomobil odpeljali. Vincenzo Poberai, mehanik, star 23 let, doma iz Ul. Čampi 43 je prijavil policiji tatvino magnetofona znamke «Geloso», vrednega okoli 30.000 Ur, ki so mu ga neznanci vzeli iz avtomobila, parkiranega na Verdijevem korzu. Geometer Francesco Primasi, star 49 let, doma v Ul. Morelli 12 pa je poUciji prijavil tatvino svojega fiata 1100 z registracijo GO 16542. Na ukaz državne prokure iz Ri-ma so poUcijski organi zaplenili po goriških trafikah 27 izvodov nemoralnih stripov. Cepljenje živine v Doberdobu Občinski živinozdravnik za Doberdob sporoča vsem prizadetim, da bo pričel jutri z obveznim cepljenjem goveje živine proti slinavki. Jutri bo cepil živino v Doberdobu, •iiimiiHiiiiimiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunmfiiiiiiiiimmiimiimiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiuimiiiiiiD K BOLNIŠNICE V TRŽIČU Sbuterist in sopotnica zavozila s ceste Otrok je zaužit tablete, misleč da so bonboni - Nesreče na delu V bližini Doberdoba je včeraj nek skuterist iz neznanih vzrokov Izgubil kontrolo nad svojim vozilom ln zavozil v obcestni jarek. Vozač je ostal na srečo nepoškodovan, ne pa tako njegova sopotnica na zadnjem sedežu, 17-letna Silvana Brumat iz Tržiča, Ul. XXIV. maja št. 29. Odpeljali so jo v bolnišnico v Tržiču, kjer so Jo pridržali na zdravljenju za 15 dni zaradi zloma leve noge v gležnju. S tabletami se je včeraj zastrupil, ker je mislil da so bonboni, poldrugo leto star Antonello Pettenel lz Vermeljana Ul. Monte Sel Busi. V odsotnosti svojih staršev Je našel deček stekleničko s tabletami, ki Jo je odprl ln jih použil. Takoj se je počutil slabo in ko so to opazili starši, so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili pomoč. Dečka so pridržali na zdravljenju, vendar njegovo stanje ni nevarno. Na delu v podjetju Detroit se je včeraj ponesrečil pri električnem stroju 29-letnl Mauro Blažič Iz Tržiča, Ul. 1. maggio 33. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč za rano na prstih desne roke ter ga poslali domov. Okreval bo v nekaj dneh. Pri padcu se je ranil nad desnim očesom 57-letni Mario Gregor! iz Tržiča Ul. Galilei 8. V bolnišnici so mu rano zašili; okreval bo v nekaj dneh. Z železom se je ranil na delu tudi 24-letnl Eligio Clarig iz Tržiča, ki se je odrgnil na levi roki. Nudili so mu prvo pomoč. Okreval bo v nekaj dneh. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE decembra v Doberdobu Rojstvo: Ivano Orso. Poroki: Lucijan Radetič in Marija Mučič in Jožef Gergolet in Ivana Babnik. Umrl ni nihče, oklicev ni bilo. Sklepi upravnega odbora (GPA) Sestal se je pokrajinski upravni odbor GPA ter sprejel naslednje sklepe: Občina Gorica: prispevek Pro Lo-co — zahteva po prispevku za lirične prireditve; občina Doberdob: izredna na- prejščina za leto 1966 — dopolnilo 13. plače občinskim uslužbencem; občina Tržič: nakup zemljišča v Ul. Cosulich (zamenjava s CRDA) za gradnjo telovadnice; občina števerjan: zvišanje doklade osebju; občina Sovodnje: zvišanje posebne dopolnilne doklade uslužbencem; občina Ronke: izvršilni načrt za asfaltiranje cest in pločnikov za 50 milijonov lir. Pozor na strupene vabe v Doberdobu in Sovodnjah Pokrajinska lovska zveza za Goriško sporoča, da bodo v kratkem začeli nastavljati strupene vabe v pasti in gnezda proti škodljivim živalim in roparicam na občinskih področjih Doberdoba in Sovodnje. Zato opozarja prizadeto prebivalstvo, naj ne pobirajo zastrupljenih živali ter naj pazijo na svoje pse in mačke, da bi se z vabo ne zastrupili. Opozorijo naj tudi otroke, naj se izogibljejo zastrupljenih pasti in naj ne pobirajo zastrupljene mrhovine. Uslužbenci lovske zveze bodo sami poskrbeli za odstranitev takih vab in zastrupljenih živali. Tako lovska zveza kot občinski upravi v obeh občinah odklanjata vsako odgovornost za škodo, ki bi jo imel, kdor ne bo upošteval teh opozoril. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja 5,8 stopinje ob 16. uri, najnižja minus 8,2 ob 8.40; povprečne vlage 65 od sto. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 31. decembra do 8. januarja 1966 se je v goriški občini rodilo 13 otrok, umrlo je 18 oseb, bila je ena poroka in 5 oklicev. ROJSTVA: Michele Punteri, Paolo Maestripieri, Fabio Rivolt, Gior-gio Pelizzon, Alessandro Bidasio de-gli Imberti, Sergio Decolle, Stefa-no Piergotti, Francesco La Ma'-fa, Stefano Caiffa, Marco Ianeseh, Michela Lissi, Massimo Zanulei, Mauro Maso. SMRTI; gospodinja 91-letna Ma 84-letna Maria Zampar vd. Furlan, upokojenec 80-letni Romolo Fain-Binda, gospodinja 88-letna Pascjua Patrizio, upokojenka 74-letna Te-resa Maraž vd. Čemi, 2 meseca star Marco Suzzi, gospodinja 7S-letna Maria Cumar vd. Cumar, upokojenec 72-letni Francesco Rijavec, zidar 60-letni Pietro Plaino, uradnik 30-letni Emo Bordini, upokojenna 74-letna Augusta Marega vd. Furlan, upokojenec 74-letni Giuseppe Di Martino, redovnica 88-letna Leopolda Gerrl, upokojenec 82-letni Luigi Paulettd, en dan star Marco Ianeseh, profesor 46-letni Gironco-li de Steinbru Ranieri. POROKE: livar Livio Cecchin in gostilničarka Cvetka Murovec. OKLICI: steklar Umberto Gren- Gorica CORSO. 14.30, 17.00, 19.30, 22.00: «La grande corsa*, J. Lemmon, T. Curtis in N. Wood; ameriški barvni film. VERDI. 14.15: «Lady L.», Sofia Lo. ren in P. Newman; ameriški barvni kinemaskopski film. MODERNISSIMO. 14.00: «Peter Pan e le sue meravigliose avventure«, barvna slikanica Walt Disneya sledi dokumentarni film «11 ca vallo tatuato*. V1TTORIA. 15.00: «Vento infuoca to del Texas», Paul Piaget in Fer nand Sancho; barvni film. CENTRALE. 15.00: «L’uomo di To ledo», S. Forsyth in N. Bengell Ameriški film v barvah. Tržič PRINCIPE. «1 compiessl*, Nino Manfredi, Alberto Sordi in Uga Tognazzi. EXCELSIOR. «Ciao Pussycat», Ro-my Schneider, Peter 0’Toole in Peter Sellers; barvni film. AZZURRO. «Due mafiosi contro Goldginger*, F. Franchi in C. In-grassia; barvni kinemaskopski film. NAZIONALE. ((Pištola veloce*, Au-die Murphy; barvni kinemaskopski film. S. MICHELE. «Arriva Speedy Gonzales* ; barvna slikanica. Starancan EDISON. «L'amante indiana,), Ja, mes Stevvart, Jeff Chandler in Debra Paget; barvni film. Ronke RIO. «Colpo grosso a Galata Brid-ge», Horst Buckholz in Sylva Košema; barvni kinemaskopski film. EXCELSIOR. «La sfida degli im-placablli*; barvni film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, tel. 28-79. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 9. januarja, je v Gorici odprta cvetličarna MICHELI FER-DINANDO, Ul. XXIV. maja 22, tel. 23-39. Darovi in prispevki lio Delli Zotti in gospodinja Maria Matteo, Vespasiano Patricelll in gospodinja Ciara Maisto, uradnik Venceslao Feri in trgovka Anna Turk. V počastitev spomina pok. Josi-pine Jelinčič sta darovali Podpornemu društvu v Gorici; gospa Marija Bogataj 2000 lir in družina Mo. zetič 2000 lir. , Za krvno banko v Gorici so darovali: uslužbenci INAM 21.900 lir v spomin na pokojno mater dr. Gasparinija; delegacija malteškega reda 15.000 lir; prof. Salvatore Ban. cheri 20.000 lir ter delavci in uradniki SAFOG v spomin na pokojno mater tovariša Gherardija Ertala 5.800 lir. RAZPRODAJA ZIMSKI KONFEKCIJE po ettsm mm mm CEHTER PITASSI GORICA - CORSO VERDI 92 NOGOMET DANES REKORD JE SAMO IZENAČEN Svetovnega prvenstva v hokeju se bo udeležilo 21 držav Švedske agencije so rezervirale vse razpoložljive hotelske kapacitete na Bledu HITROSTNO DRSANJI ALIOA ATALANTA - FOGGIA De Robbio BOLOGNA - JUVENTUS Campanati BRESCIA - VARESE Carmlnati CAGLIARI - ROMA Bemardis FIORENTINA - SPAL Genel LAZIO - INTER Monti MILAN LANEROSSI Vitullo NAPOLI - SAMPDORIA Di Tonno TORINO - CATANIA Motta Zaključili smo jesensko nogometno sezono in najprimernejši čas je, da se pred povratnimi tekmami ozremo na pretekle. Komentar in kritiko prepuščamo občinstvu; nam pa preostaja le površen pregled doseženih uspehov. Ekipa iz Sovodenj deli častno prvo mesto z Ločnikom in šlovren-cem, čeprav bi tam morala biti sama. Sicer pa mora šlovrenc igrati še eno zaostalo tekmo. Dve izgubljeni tekmi sta željo, da bi zasedli prvo mesto, preprečili, sicer pa drugi poraz ni le nezaslužen, ampak celo zelo vidno prisojen po sodniku. Kar nas v tem prvenstvu zelo veseli, je velika disciplina, športnost in duh igre. Vse to je bilo, v primerjavi z drugimi ekipami na zavidljivi višini, saj ni bila niti moštvu niti posameznemu igralcu prisojena nobena kazen in niti najmanjši opomin. Sicer pa še nismo na zaželenem višku, vendar smo precej napredovali. Kar se tiče uspeha, se pa ne smemo zadovoljiti z delitvijo prvega mesta; elementi, s katerimi naše moštvo razpolaga, zahtevajo absolutno samostojnost na prvem mestu. Prav dobri igralci in uspehi so privabili na igrišče zavidljivo število publike in simpatizerjev, ki sledijo tekmam z velikim zanimanjem. Včasih se zgodi, da je na zunanjih tekmah več naših navijačev kot pa domačinov. Omenimo naj še nekatere po-mankljivosti. Prvi poraz z ekipo «Moraro» nam da misliti, da je smola zakrivila poraz, a če bolj pomislimo, je v tej tekmi primanjkovalo požrtvovalnosti naših igralcev. Ko pa so to spoznali, je bilo že prepozno. So pa v naslednjih tekmah bolj požrtvovalno zaigrali; logično uspeh ni izostal, še več, naletil so na ekipe, nad katerimi so tako prevladovali, da tekma ni dala nikakršnega zadoščenja publiki, ki je pričakovala bolj napeto igro. Zdi se nam, da moramo omeniti tud: tekmo z Ločnikom. V tej ne obsojamo naših igralcev, le vabimo jih, naj ne reagirajo na izzive nasprotnikov. Videli smo, kako so nasprotniki podstavljali nogo, porivali in se sploh nešportno vedli; ;taka igra in klici publike z Ločnika so res obsodbe vredni Sicer pa nismo mi tisti, ki moramo soditi, pač pa le športno zaigrati, da dokažemo nasprotniku da, čeprav smo slovenska ekipa, igramo najbolje. K. B. BLluA CATANZARO - REGGIANA Frullini GENOA - TRANI Possagno LECCO - NOVARA Toselli MANTOVA • PALERMO D’Agostini MODENA - VENEZIA Marengo MONZA - POTENZA Varazzanl PADOVA - VERONA Righi PIŠA - ALESSANDRIA Nobilla PRO PATRIA - MESSINA Camozzi REGGINA - LIVORNO Schinetti LESTVICA S. Lorenzo 8 7 0 1 16 8 14 Ločni k 9 7 0 2 20 9 14 Sovodnje 9 7 0 2 22 11 14 S. Marco 9 4 1 4 13 12 9 Caprivese 9 3 1 5 19 21 7 Medea 8 1 1 6 4 12 3 M. Santo 9 1 1 7 9 25 3 L. Caprlva 9 1 3 5 10 14 5 Poggio 9 2 2 5 14 21 6 Triestina je včeraj odpotovala v Chiavari, kjer bo v 16. kolu nogometnega prvenstva C lige nastopila proti tamkajšnji Entelli. Arcari je popeljal s seboj 12 igralcev, med katerimi pa ni Palcinija, ki se je v tekmi proti Comu poškodoval in še ni okreval. Namesto njega je Arcari postavil v enajsterico mladega, komaj 19 let starega Beorchio, ki je zrasel v domačem naraščaju. Arcari je sicer dejal, da bi se lahko odločil tudi za katerega drugega igralca, da pa je Beorchia trenutno v odlični formi in da je ta mladi nogometaš sploh zelo zanimiva pojava v mladih vrstah Triestine. Trener je prepričan, da ne bo zatajil in da bo izpolnil njegove upe. Beorchia je v glavnem graditelj, vendar pa zna uspešno poseči tudi v odločilne faze. Zato ni izključeno, da bo v njem dobila Triestina napadalca, ki bo končno prekinil tradicionalno sterilnost njene napadalne vrste. Postava Triestine za to važno tekmo bo verjetno naslednja: Colovattl; Cattonar, Pez; Dalio, Varglien, Del Piccolo; Mantovani, Scala, Ciroi, Beorchia, Gentili. V rezervi bo ostal Ferrara. Entella, ki je v dosedanjih 15 tekmah zbrala 11 točk (2 manj kot Triestina) bi ne smela biti preveč nevaren nasprotnik, čeprav bo igra- LJUBLJANA, 6. I. 1966. Upravičeno upanje, da se bo svetovnega prvenstva v hokeju na ledu marca meseca v Ljubljani u-deležilo rekordno število državnih reprezentanc, se ni povsem izpolnilo. Rekord — 21 ekip — je samo izenačen. Leta 1963 je bilo na 29 prvenstvu v Stockholmu ravno toliko držav. Sedaj, ko so uradno znane vse udeleženke, jih lahko naštejemo: V «A» skupini v Ljubljani bodo igrale SZ, CSSR, Švedska, Kanada, Vzh. Nemčdja, ZDA, Finska in Poljska. Zagreb bo imel v gositeh «B» skupino z Norveško, Švico, Zah. Nemčijo, Madžarsko, Avstrijo, Veliko Britanijo, Jugoslavijo in Romunijo. Romunija se Je uvrstila v to skupino po zmagi na kvalifikacijskem turnirju decembra meseca. Drugo in tretje uvrščeni Italija in Francija bosta igrali v «C» skupini na Jesenicah, kjer bodo še Bolgarija, Danska in Južna Afrika. Z zaključkom prijav je dobil tudi razpored tekem svojo dokončno veljavo. S tem v zvezi pa je nastalo še večje povpraševanje po vstopnicah. Zlasti turistične agencije zelo moti, da so nekajkrat napovedani začetek prodaje vstopnic (oz. njihovo predplačilo) prestavljali in bodo sedaj vstopnice — u-pajmo — nepreklicno v prodaji 15. januarja. Vstopnice bodo okusne sivo-čine barve z grafiko hokejista iz let, ko je ta igra šele nastajala. Pred nekaj dnevi je končal v Colorado Springsu turnir velike hokejske četverice. To Je zadnje u-radno merjenje sil pred svetovnim la na svojem igrišču. Na svojem igrišču je namreč doživela že 3 poraze in samo 2 zmagi, razen tega pa v vrsti poslednjih srečanj ni iztržila niti ene same točke. Seveda pa bo morala tržaška enajsterica napeti vse sile, da se osvobodi verjetnega pritiska domačih v prvi fazi in da nato vsili svojo igro z dolgimi pasovi. V vrstah Triestine vlada, po dobri igri proti Comu, optimistično razpoloženje kljub odsotnosti Palcinija, ki je bil poleg Dalia najboljši v enajsterici. Vsi so namreč v najboljši fizični in moralni formi, kar je za uspeh eden izmed osnovnih pogojev. DANES ob 8.30 na igrišču pri Sv. Ivanu (Ul. Raffaele Sanzio) nogometna tekma BREG proti ALABARDA DARWIL za prvenstvo tretje kategorije prvenstvom. Zmagala je SZ, ki je odpravila vse svoje nasprotnike. Drugo mesto je osvojila Kanada, ki je malo presenetljivo premagala enega od favoritov, ekipo CSSR. četrta je bila švedska. Za «Hokej 66» se je prijavilo že 328 dopisnikov raznih listov in novinarskih agencij iz mnogih držav. Iz Italije so prijavljeni doslej štirje novinarji in to vsi štirje iz Trsta. Za foto službo bo na prvenstvu dobro poskrbljeno. Celoten servis uslug je prevzela agencija Tanjug, ki bo v sosednjem muzeju NOB v Cekinovem gradu uredila obširen fotolaboratorij. Za hitro pošiljanje slik bo v hali Tivoli na razpolago šest telefoto priključkov. Hokej je na švedskem prava ljudstva igra. Temu primemo so tudi lepi uspehi njihove nacionalne ekipe, ki sodi v sam svetovni hokejski vrh. Zanimanje Švedov za «Ho-kej 66» je zelo veliko. Njihove potovalne agencije so rezervirale kar vse razpoložljive hotelske kapacitete na Bledu, odkoder bi se potem vozili na tekme v Ljubljano ali tudi na Jesenice. S prvenstva bo poročalo kar 30 novinarjev, kar je dovolj zgovoren dokaz, koliko pozornosti je vzbudilo svetovno prvenstvo v Ljubljani v tej daljni severni deželi. Tudi švedska ambasadorka v Jugoslaviji g. Agda Ro-sell je uradno sporočila, da bo obiskovala halo Tivoli v času »Hokeja 66» kar sedem dni. VELESLALOM V OBERSTAUFENU Sestri Goitschel zopet zmagovalki OBERSTAUFEN, 8. - Francozinja Marielle Goitschel je zmagala v veleslalomu in v kombinaciji na mednarodnem ženskem alpskem tekmovanju v Oberstaufenu. V kombinaciji so se na prva štiri mesta uvrstile Francozinje, medtem ko je najboljša Avstrijka Hass šele na šestem mestu. Vrstni red v veleslalomu; 1. Marielle Goitschel (Fr.) 94”58, 2. Christine Goitschel (Fr.) 95”12, 3. Bochataj (Fr.) m Digruber (Avst.) 96"38. 5. Mir (Fr.) 96”97, 6. Stauber (Fr.) 97"23, 7. Prinzing (Nem.) 97”91, 8 Obrecht (Sv.)98”19, 9. Seivvald (Avst.) 98 '27, 10. De Blic-quy (Belg.) 98”70. Vrstni red za kombinacijo: 1. Marielle Goitschel (Fr.) 3,39 točke, 2. Christine Goitschel (Fr.) 9,86, 3. Bochatay (Fr.) 10,02, 4. Steurer (Fr.) 25,24, 5. Obrecht (šv.) 38,56, 6. Hass (Avst.) 41,13, 7. Prinzing (Nem.) 44,27, 8. Zimmermann (Avst.) 55,16, 9. Sevvald (Avst.) 55,68, 10. Lafforgue (Fr.) 55,86. i ivijjjsN i\ 8. — Z udeležbo okrog 50 tekmovalcev iz 15 držav se je začelo danes na olimpijski progi v Madonna di Campiglio tekmovanje v hitrostnem drsanju za sedmi pokal »Alberto Nicolodi«. V prvem nastopu na 500 metrov sta se na prvi mesti uvrstila sovjetska drsalca Grišin in Vasnecov. 500 m: Grišin in Vasnecov (oba SZ) 40”8, 3. Keller (Nem.) 41"7, 4. Fonvieille (Fr.) 42”, 5. Gvozdecki (SZ) 42”2, 6. Locatelli (It.) 42”5 itd. Naval na vstopnice po vsej Angliji LONDON, 8. — Zelo verjetno je, da v juliju, ko se bo začelo svetovno nogometno prvenstvo, ne bo več na razpolago vstopnic. Organizatorji so prišli do te domneve na osnovi rezervacij, ki so jih začeli prejemati z vseh strani takoj po izidu žrebanja v Londonu. Predstavnik tiskovnega urada nogometnega prvenstva je dejal, da Je povpraševanje bilo štirikrat večje od normalnega in da bo verjetno in-kaso presegel 600.000 šterlingov, t.j. nad milijardo Ur. V Evertonu, kjer bodo igrale Brazilija, Bolgarija, Madžarska in Portugalska, so se pred prodajalnami vstopnic pojavile dolge vrste ljudi. V Birminghamu, kjer bosta nastopih Nemčija in Argentina, so morali prekiniti sprejemanje rezervacij. Najbolj zanimivo pa je, da je v Mlddlersbroughu, kjer bodo tekme četrte skupine, v kateri je tudi ItaUJa, največje zanimanje za največjo neznanko letošnjega svetovnega prvenstva, t.j. za Severno Korejo Mehika - Italija 29. junija v Firencah? MEXICO ermr, 8. — Mehiška nogometna zveza je sporočila, da bo njeno državno moštvo v okviru priprav za svetovno prvenstvo, odigralo nekaj srečanj s Sovjetsko zvezo in ItaUjo. 24 ur po izidu žrebanja je sporočUa, da bo prva tekma 18. junija v Moskvi, druga pa 29. junija po možnosti v Firencah. SPLOSNA PLOVBA Pl RAN vzdržuje s svojimi tovorno-potnišld-mi ladjami: redno linijo okoli sveta redno linijo * Južno Ameriko redno linijo i zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu • modernimi transportnimi ladjami od 8.090 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnile na upravo podjetja: .SPLOSNA PLOVBA*. Piran Bu-pančičeva ul. 24 In na naše agente po vsem sveta lrlexi: 035-22. 036-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477 iiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiuinuiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiimiimiiiiivtiH GORIŠKI ŠPORT Ekipa Sovodnje naj vztraja naprej Ing. B. LASIČ tfiiiiiiMiiiiiiiiiiimiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiifiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiviiiMiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiifiiiintiinmiiiiiMiiiiiimiiMiiiMiiiiiin NOV EKSPERIMENT TRENERJA ARCARIJA Triestina proti Entelli z mladim Beorchiom v napadu V moštvu ne bo poškodovanega Palcinija, medtem ko je Varglien okreval ☆ ARETTA ULTRA T H 1N med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo < L A CLESS1DRA* Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje IM H) RT Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! EXr()R I Izreden popust — Garancija — Razveseljiva bilanca požrtvovalnosti prirediteljev tekmovanja C. A. Seghizzi (Nadaljevanje s 7. stkani) ( PORTOROŽ PORTOROSE htoi i.irrTl CH EM US DE r& /i\ a:\ie ler priljubljena igra TRENTE ET {II .4 RA Sli ODPRTO C K L O L K T O GRILL BAR • CABARET - STRIPTEASE ATMOSPHŠRE PARISIENNE V HOTELU < RIVIER A > PORTOROŽ H0 Tli I. Sl. (IN I..IU RI..I A IMS TITOVA UL. II) . TLL. 20611-13 iassasiB HOTEL Z MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI Grand Hotel Tik ob jezeru s 403 postelja® Tc.rwwALNO KOPALIŠČE, 23 '■ ___ toplote Z MEDNARODNA K* «T0PLICE» zt,. rr Dante pri Slovencih v letu 1965 mladi dirigenti premalo naslanjajo na izkustva starejših dirigentov, ki poučujejo na glasbenih šolah kjerkoli. Ambicija posameznika je eno, znanje, tehnika in ne v zadnji meri eleganca nastopanja in izvajanja pa drugo. Razveseljivo je bito tudi dejstvo, da je ko* edini dirigent nastopila tudi ženska, m.o Maria Greco, kar daje upanje, da se bodo ustanavljali tudi otroški zbori, ki so silno važen faktor za razvijanje odraslih zborov. Brez razlike na narodno pripadnost lahko rečem, da zbori, ki se pojavljajo na goriškem tekmovanju, napredujejo iz leta v leto, se razvijajo in posegajo že po zahtevnejši literaturi. Vzroki so prav gotovo v tem, da vodilni kader temeljito napreduje, in s tem postavlja tudi mlademu naraščaju, ki vstopa v zbore, večje zahteve Pod vplivom mehanizirane glasbe (radio, plošče) pa je jasno, da so vsem izvajajočim dosegljive izvedbe najbolj poznanih vokalnih ansamblov. Glede literature me moti samo to, da prekrasne furlanske melodije še niso našle pravih obiskovalcev za njihovo narodno folkloro, kot so jo dosegli posebno tržaški in jugoslovanski komponisti. Obdelovalci furlanskih, avstrijskih in koroških pesmi ne prehajajo iz območja, ki ga dobro poznamo in ga imenujemo ciciljanstvo, to se pravi, da v harmonski obdelavi poznajo samo toniko, dominanto in subdommahto in r.e kažejo nobenega občutka za ritmično po-življanje teh bogatih melodij. Ob zaključku ne bi rad govoril o uspehih posameznih zborov Rezultate je poveogla žirija. Ne morem pa mimo tega, da ne bi vsem iskreno čestital. Te vrstice, ki jih bodo brali, mogoče izzvenijo v preveliko pohvalo, vendar pa moram povedati to, da sem še premalo napisal. Kaj se je vse dogajalo? Vsi pevci s predsednikom in tajnikom vred so vse dneve in noči bili reprezentantni, gostitelji, biljeterji, vodiči itd., skratka opravljali in opravili so vse, kar zmore najboljša koncertna poslovalnica. Obratno mislim, da sem je premalo pohvalil goriško tekmovanje in organizatorje. Postavljam samo vn.aSanie lri» v Sloveniji bi napolnili poslušalci dvakrat ali celo *rikrat na dan dvorano, ki šteje nau iovo ->e dežev in kateri zbor v Sloveniji bi izključno z 'astnimi člani vodil in izpeljal tako dobro organizirano tekmovanje? Prirediteljem čestitam v prepričanju, da bo zborovsko srečanje v Gorici še nadalje krepilo bratstvo med sosednimi narodi, dvigalo njihovo kulturno rast, spoštovalo posamezne etnične značilnosti, ki jih imajo ti narodi, in prepričan sem, da se bo zborovsko petje v vsej svoji lepoti še naprej razvijalo in živelo. RAD() SIMONITI (Nadaljevanje s 3. strani) nik», 1959), oceno knjig A. Cro-nie v tržaškem «Mostu» (1965) in iz zadnjih dm Ehrenburgovo predavanje »Živi Dante* (»Naši razgledi, št. 24, 1965) na Dantejevi proslavi v Parizu, na sedežu UNESCO. Ob ugotovitvi da še ni minulo sto let, cdkar je izšel prvi slovenski prevod Danteja ter da je po vsej verjetnosti njegov prevajalec Fran Zakrajšek objavil v ((Slovenskem glasniku« isto leto prvo obsežnejšo Dantejevo predstavitev slovenskemu bralcu (članek ((Dante Aiighie-ri in njegova doba«), se nam zdi letošnji potek proslavitev na Slovenskem dovolj pomenljiv, čeprav so na drugi strani ostala I dantološka raziskovanja kot dalj- j ni odsev tistega, kar je leta 1* pričel dr Res. Ali bo na«*1 vana ‘zdaja spominskega zbof ka, ki ga je najavjL «Goril knjižničar«, nadaljevala zap°* to delo? Se neko ugotovitev vsili® Dantejev sedemstoletni jubUJ Nimamo še knjižne izdaje vine Commedie«, čeprav je ** ta že pred nekaj desetletji \ zaslugi dr. Debevca preveden* celoti, vendar pričakujemo! kratkem nadaljnji prevod AH za Gradnika in celotne KomedM Tineta Debeljaka in ne bi odveč, prevesti še ostala Dan1 jeva dela (razen «Novega ^ ljenja«, katerega prevod je ^ ta 1965 izdal prevajalec Ci* Zlobec). B. MARUŠIČ j Pi.ro C.Mii: LAHKO I JE REti LAKOTA...! 35. «»«»»»»«*«»«»»♦•♦•*»*•»•••♦♦♦ Najprej so nas poslali pod prhe In k brivcu, nato pa so nas oblekli kakor vse tiste, ki so bili namenjeni v delovna taborišča. Dali so nam zebraste hlače, jopič, čepico in površnike, z izmenjajočimi se pokončnimi sivimi in modrimi progami iz žakljevinastega blaga, ki je bilo zelo grobo in reše-tasto. Temu so dodali jopico iz volne ali mezlana, srajco in spodnje hlače ter cokle, ki so nadomeščale čevlje ln nogavice, katere smo nosili doslej. Odvzeli so nam vso staro »garderobo«. Ponoči so mi ukradli cokle in pulover. Ko sem se zbudil, sem bil ves obupan, šel sem povedat vso stvar blokaču in spremljal me je njegov španski pomočnik, ki je bil za tolmača. Blokač je zmajal z glavo, nekaj zamrmral in pokazal kup cokel v kotu svoje sobe, nato mi je obrnil hrbet. Španec je odšel. Približal sem se h kupu in sem začel izbirati cokle. Blokač je vstal s svojega stola, se mirno obrnil proti meni, me zgrabil za roke, nekaj godrnjal in mi snel očala. Nato me je začel obdelovati s pestmi in me klofutati. Ves čas je godrnjal toda pri tem je bil miren, kakor če bi si umival roke. Ko mu je bilo tega pretepanja dovolj, mi Je vrnil očala in me je z mimo kretnjo pozval, naj odidem. Bil sem ves zmeden zaradi te nepričakovane reakcije in sem se vrnil v blok. Neki Tržačan, ki je bil tudi pomočnik, mi je dal par zavrženih brezpetnikov, ki so bili prekratki, tako da mi je zadaj tretjina noge štrlela čez podplat. S tistimi brezpetniki sem se uvrstil v kolono za zbor. Komaj pa sem napravil nekaj korakov, sem začutil n a glavi pravo nevihto udarcev. Bil je neki Juslovan, ki me Je obtožil, da sem mu jih ukradel. Vrnil sem mu jih in sem šel na apel takole bos, da so mi noge naravnost posinjele od mraza. Medtem pa sem se mučil in se vprašal, kako bom lahko odpotoval v teh razmerah. Pri tem sem Imel še to smolo, da se nisem mogel z nikomer sporazumeti zaradi neznanja jezika. Ko sem se vrnil, sem našel Pugliesija, ki me je prišel pozdravit. Potožil sem se mu In on je oddirjal ter se vrnil čez pol ure, prav takrat ko so nas klicali za odhod. Prinesel mi Je debele volnene nogavice, mehek in topel pulover ter par popolnoma novih cokel. Nikoli nisem zvedel, kako si je priskrbel te čudovite stvari. Morda jih Je ukradel. Objel sem ga.. Zašepetal mi je, da je zvedel, da so Januarja v Milanu aretirali Ferruccia Parrlja. Rekel mi je, naj nikomur ne povem te novice. To Je bila slaba napotnica za moje potovanje. Nihče nam ni mogel nič več pomagati, če je tudi «strtc» padel v kremplje teh banditov. Ali se ne bo ta prekleta vojna nikoli končala? Pugliesi mi je tudi povedal, kako se godi prijateljem, po katerih sem ga povpraševal nekaj dni prej. Cesare Rocca in Gracco Spaziani sta bila v bloku invalidov «v ruskem taborišču«. Bil je blok, v katerem so starčki, invalidi in slepci opravljali lažja dela, dokler jim ni odbila njihova tragična ura Lodigiani je odpotoval v Linz, kjer je baje opravljal delo risarja. Chilb Je odšel z malo skupino električarjev. Dante Novaro Je bil v drugem bloku Istega »ruskega taborišča« zaradi zloma reber. Spolidora so premestili v Gusen in s« ni nič več vedelo o njem; v Gusenu so bili tudi Aldo Valca-renghi, Ludovico Belgioioso, Gianluigi Banfi in drugi Milančani in žal nismo mogli biti optimisti glede njihove telesne odpornosti. Mnogo, preveč drugih Italijanov, so premestili v Gusen, ki )e bil «depandansa», nekaj kilometrov od Mauthausna. Pravi grob. Med drugimi Je umrl v cvetu svoje mladosti tam tudi Gianluigi Banfi. Ko se Je Pepplno Pugliesi poslavljal od mene mi Je rekel: »Ti si srečen. St. Aegyd je taborišče, ki ga šele pripravljajo, malo vas je in se boste izmazali. Tako mi je zagotovil Giu-liano Pajetta. Vztrajaj, stvar ne bo več dolgo trajala. Prepričan sem, da se bomo še videli.« «Nasvidenje Pepplno.« Ni se mogel odločiti, da bi se poslovil od mene. Koliko tovarišev je pozdravil zadnjikrat v teh dolgih mesecih svojega bivanja v mestu smrti. Vse Je bodril s svojim velikim pogumom. Z naglo kretnjo me Je pobožal z dvema prstoma po licu, se mi komaj malce nasmehnil z očmi, ml obrnil hrbet ter Sel po svojem vsakdanjem delu. Skupino, ki Je odhajala, so zbrali na dvorišču pred vhodom v taborišče izven «utrdbe». Večina skupine je bila sestavljena iz nemških Jetnikov in vsi so stali kljubovalno proč od naše skupine in nas prezirljivo gledali. Z njimi Je bil tudi kakšen »političen«. Ravno nekega »političnega« sem vprašal v svoji skopi nemščini: »Gut Transport St. Aegyd?» Godrnjaje mi je obrnil hrbet, pri čemer je tudi pljunil. »Pojdi k vragu!« sem sl mislil. Transport Je vodil esesovski kaplar z dvema vojakoma. Z njim Je bil zdravnik taborišča St. Aegyd, ki je prišel po zdravila, Jugoslovan, star kakih trideset let, skoraj velikan z odkritim ln simpatičnim obrazom ln a velikim ukrivljenim nosom. — --------- — —— — — __________________ .> Napotili smo se po klancu navzdol in zagledali smo ka®1 lom, v katerem je gomazelo ljudi na dnu in po stopni* Zatem smo zagledali »rusko taborišče«, p0 katerem so h® nekateri živi okostnjaki v srajcah ali nagi. Ali bomo še ^ videli ta prizor? Ali se bomo še kdaj vrnili v mesto srn® Sonce je osvetljevalo pravo ((dantejevsko« prizorišče, ogrci* vijugasti trak Donave se je veličastno bleščal na dnu dol* Nebo je bilo na obzorju obrobljeno s sivkastimi kop«1 oblakov. Zdelo se je, kakor da bi se zima malce odpočila,1 bi nam darovala nekaj mlačne sape, nekaj čistega zr*1 in življenja. Peklenskemu mestu smo obrnili hrbet. Ali bi lahko ( na svetu še slabši kraj, ali bi lahko obstajali slabše življeP ske razmere? Kadar so se zaprla za nami kakšna vrata, ^ si vedno delali utvare. Tako je bilo takrat, ko so se zapf za nami vrata ječe v Genovi ter vrata taborišča v Bocjj Kaj nas čaka sedaj? Naši prijatelji so nam vzbujali upe. * prej torej. Sli smo skozi mestece. Zopet smo zagledali njegove d jene ceste, njegove čiste in prazne trgovinice. Mimoidoči >, bili zelo redki in naglo so krenili za kak vogal ter obf^ pogled proč od nas. Ali so kaj vedeli? Gotovo so vedeli, * so esesovci hodili po mestecu in najbrž je nekaj resnic«,] taborišču le proniknilo v javnost. Toda maloštevilni avstriK nacisti so bili namerno slepi, ali so se s tem celo strinJ*! Številni protinacistl, ki so bili vsi prestrašeni in terorizir^ pa so lahko le obrnili glavo stran Ponovno smo zagledali postajico z imenom, sestavlj«*^ iz velikih gotskih črk. Povzpeli smo se na vlak, v rezervi®*, voz. Sneg se je bil nekoliko stalil in dolina je bila lep* j slikovita čeprav je bila le delno pokrita s snežno oddejo, * katere se je odražala temna zelenina smrek ln Jelk. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1 - II , Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37 338 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur - VnaP®!, četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 Ur — SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din <1000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 " -SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603 86 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržašk« V goriške pokrajine se naročajo pri upravi. — Is vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubblicitk tta liana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst