r
NaJve«Ji slovenski dnevnlS
v Združenih državah. Velja za vse leto......... $6.00
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
GLAS' NARODA
List slove'wHh delavcev v Ameriki.
B5
(TIie largest Slovenian Daily
4in the United State«, i *
Issued every day except Sundays and legal Holidays. WW 75,000 Readers.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 129. — ŠTEV. 129.
NEW YORK, SATURDAY, JUNE 3, 1922. — SOBOTA. 3. JUNIJA, 1922.
VOLUM E XXX. — LETNIK XXX.
BARONI ZAHTEVAJO RAZSODIŠČE
ČLANE RAZSODIŠČA NAJ IMENUJE PREDSEDNIK HARDING. — ČE BI SE NJIHOVA ZA HTEVA URESNIČILA, BI PRE-MOGARJEM SLABA PREDLA. — ZNIŽANJE PLAČ BI BILA GOTOVA STVAR. — BARONI SE NOČEJO NIKAKOR POGAJATI S PREMOGARJI.
Premogarji v okrajih trdega premoga imenujejo sedanji štrajk
*	|kMitnicePovsod je mir, nikjer ne pride do izgredov. Včeraj je pa začelo nekoliko valovih. ko so izvedeli premogarji,
nameravajo naprositi premo-tiirski baroni predsednika Hard-inga, naj imenuje posebno raz-n.(ii.V»*. ki M rešilo spor med njimi in premoga rji.
T'nited Mine Workers so že večkrat izjavili, da bodo sedanje *' poeitnice * * izpremenili v resen štrajk. če premoga rsk i baroni le r.ikakor ne bodo hoteli pričeti z direktnimi podajano.
rovih trdega premoga oprav-l.i.i z dovoljenjem unije svojo službo se kakih tri tisoč mož. Za-posljeni so pri sesalkah. gledajo, da ne izbruhne ogenj itd.
Ako bodo premogarski baroni
YORK JE VESEL NA SVOJI FARMI.
Chattanooga, Tenn., 1. junija.
S.ržant Ah in York, hribovec iz T• urifsse-ja, kojega čin v Arjron-■k«- Ic^n, ko je sam ujel cel halj« n nemških vojakov, mu je pri-ii« naslov največjega junaka -.\etovne vojne, j«« danes zopet t .'en. Prijatelji, ki se zanimajo
•	n.j. mi izj>lačali do zadnjega et lita lepo, 40() a k rov ohaegajočo farmo, katero so mu kupili take j, ko se je vrnil domov, na kn-teri p:i je bilo ie $13.000 dolga. V. rk j.* upal. da bo mogel ta de-
1 od pl a Pati s prodajo pridelkov. a lanska letina je bila zelo «laha.
še zanaprej tako trmoglavi kot so sedaj, bo unija tudi te ljudi od poklicala.
l,e malo upainja je. da bi bilo razsodišče, ki bi ga imenoval predsednik Harding na pritisk delodajalcev, nepristranslčo.
Kut ponavadi bi razsodilo njim v prilog, premogarji bi bili pa na eedilu.
O Zvišanju plač bi ne bilo nobenega govora.	* 4
RUNVON ZA STROGO SUŠO.
Trenton, X. .T.. 1. junija. — Dr. Rnnvon. ki je republikanski kandidat za governerski urad v New Jersey, se je včeraj z odločnimi besedami izjavil za najstrožjo izvedbo prohibieijske postave. Nubije je proti nočnemu delu žensk v industrijalnih podjetjih, proti sprejemanju preveč številnih postav. na katere se takoj j>ozabi ter za razširjenje delavalte odškodninske postave, da bodo dobili poškodovani večje odškodnine.
NAD TRI TISOČ MASAKRIRA-NIH.
Atene, Grška, 2. junija. — V nekem nagovoru preti narodno poslansko zbornico je izjavil danes minister za zunanje zadeve, da so Turki v okrajih Amasia, Nova fezareja. Trapezunt, Kal-leja {iodopolis in Kolenia v Ma-li Aziji niasakrirali nad tristo ti-*oč ljudi. Neprestano se tudi odra ja ženske in otroke.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI in ZASEDENEM
ozEinju
«e potom naše banke rzvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih
cenah.
Včeraj s« bile	rene si rdeče:
J ugoslavi ja:
Haz|t.>Airjn na za<ln1e i*.ste in izplačuje "Kr. postni čekovni urad In "JttUmiiska I »a lika" v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu: Kranju, Olju, Ma-riU.ru. I »ul>ruvnikn . 8p!itu, Sarajevu ali drugod, kjer je }<a<5 za hitro Izplačilu najngodneje.
300 kron ____ $ 1.30
400 ki on ____ $ 1.70
B00 kron ____ $ 2.10
1,000 kron ____ $ 4.00
5,000 kron ____ $20.00
10,000 kron ____ $39.00
Italija in zasedeno ozemlje:
UazpoAUja Da zaduje poite lu izplačuj* "Jadranska banka" v Trstu, Opatiji in /.A«iru.
60 lir____ $ 3.10
100 lir____$ 6.90
300 lir ---- $1C 80
500 lir____$27.50
1000 lir ____ $55.00
Vrednost kronani, dinarjem in liram «*daj ni ptalna, menja se večkrat lu uritrlčakovauo; Vi lega razloga nam ni mogoče jiodati natančne <*ue vnaprej. Mi račuuimo po t*ni ouega dne, ko nam 'jo*i>e poslani denar v roke.
Avstrija:
V	Avstriji iivrSujemo Izplačila i*»tom -Adriallsrhe Bank" na Dunaju Ratio ▼ ameriških dolarjih, katere m* lai»ko zamenja tam jakc ugodno za kn«je. Več itojahuila najdete nižje v tem oglasu.
V	JdKOMlavijl, Italiji In zasedenem ozemlju Izvršujemo izplačila tudi r efektivnih dolarjih, ali z drugo besedo, v gotovem amerikanskem Atuu-ju.
Na nakatniei ali v pismu naj bo vidno napisano, da se ima izvršiti izplačilo v dolarjih.
Poleg zneska, ki naj se izplača v amerikanskem denarju, Be nam mora poslati tudi za poštnino in druge stroške kakor sledi:
Za izplačila do $10,— po 50 centov, za izplačila od $10— do $50.— po $1.—, za izplačila, ki preaegajo znesek $50.— po 2 centa od vsakega dolarja aH po $2.—.od sto.
Ako biva naslovnik v kraja, kjer Jadranska banka nima srojcga urada, da hI mu dolarje na mestu izplačala, mu jih pošlje v denarnem pismu na zadnjo j*>Sto. To je najHigwrr^jl načip nakazila, da dobi naslovnik resnično v roke ameriške dolaije, katere lahko potem proda, kjer mu najbolj kaže.
<M kar je Jugoslovanska vlada omejila prodajo sroje valute na "Narodno banko*", ]»a nI {»osebno koristno pofiljatl tja dolarje, ker se dobi v New Yorku mnogokrat za dolar več krcn ali dinarjev kot ▼ Jugoslaviji,
Denar nam Je poslati najbolje i>o Domestic Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK* SAKSER STATE BANK
S2 Cortland t Street •	New York, N Y.
(Advertisement)
NA ČAST NEZNANEMU VOJA KU.
Te dni so postavili v Potsdamu spomenik na čast neznanemu ne mškcmu vojaku. Spomenik je
umetniško delo enega najboljših nemških kiparjev.
POINGARE ZOPET Ov PRETI NEMČIJI
Izjavil je, da se seje seme sovraštva na drugi strani Rena. Francija bo ustrajala.
Pariz, Francija. 2. junija. — T«-koin nekega govora glede zunanje politike Francije jo izjavil ministrski predsednik Poinc-are v poslanski zbornici, da bo Francija v slučaju flagrantnega krŠe-ja versaillske mirovne pogodbe nastopila na lastno ]>est. Tzjavo je sprejel gotovi del zbornice z ikiiii odobravanjem, doe i m so dali socijalisti. komunisti in nekateri radikalci. v celem nekako 120 poslancev, izraza svojim nasprotnim nazorom.
Ministrski predsednik je nadalje obljubil, da se ne bo Francija vdeležila nobene politične konference v Haagu. Nasprotno pa je vlada pripravljena pomagati svojim zaveznikom, nevtralnim in prejšnjim sovražnikom s te»n. da bo odposlala francoske izvedenec na konferenco izvedencev, ki se bo pričela 15. junija. Zopetna zgraditev Evrope je brez sodelovanja Združenih držav nemogoča, — je izjavil ministrski predsednik v nadaljnjem potelEu svojega govora. Genovska konferenca je pomenjala v političnem o-ziru izjalovi jen je prve vrste. S finančnega in gospodarskega stališča pa je pomen jala uspeli.
Ta izvajanja ministrskega predsednika so predstavljala od-govor vlade na celo vrsto interpelacij jrlede zunanje politike via de. Paslužil se je prilike ter naznanil skorajšnji povratek fran-fi<skih čet iz Šlezije ter izjavil, da so francoske čete tam k"ot draco storile najboljše, da zago+o-ve mir. čfprav so je dolžilo Francoze, da ga ogrožajo.
—	Ne pomišljam se izjaviti. — je rekel ministrski predsednik, — da smo mi najboljši branilci miru. Najboljša pot. kako zagotoviti mir v Gornji Šleziji, ob Renu in povsod drugod je ta. (la se mirovnega problema ne loči od uvel javi jen ja sklenjenih pogodb. Prvi po^oj za trajen in srečen mir je, da se jra ne pridobi na te-nvlju omalovaževanja dogovorov ter kršenj mednarodnega prava.
Glede razmerja med Francijo in Nemčijo je izjavil ministrski predsednik:
—	Mi želimo zopetnl pričetek normalnih odnosajev z Nemčijo, a ne moremo pustiti vnemar setve sovraštva, katero ss seje v Nemčiji proti Franciji. Francija je smela pričakovati, da bo pokazala Nemčija nekaj kesa, a me-slo tega prinese vsaka razprava glede odgovornosti za vojno ter glede vojne odškodnine nove dokaze, da nastopa Nemčija v slabi veri.
POLOŽAJ NA IRSKEM JE VEDNO SLABŠI
Voj*ia je javno izbruhnila v južni Irski. — Vnela se je bitka na
fronti, ki je dolga eno miljo.
London, Anglija. 2. junija. Sporočilo se je semkaj, da se je odposlalo cesarske čete iz N«*w;y iiii Irskem na pomoč ulsterskim špeeijalnim policijskim silam, o katerih se je glasilo, da se bore na fronti, dolgi eno miljo na uic-i .ji okraja Lout h.
j Ta akcija bila vprizorjena j nenadno, potem ko je kabinet po-j klieal k sebi Earl oT Cavana ter j vojnega ministra, Sir Laming Worthington-Evansa, da podasta svoje nasvete glede vojaških odredb. ki bi bile potrebne na Irskem v slučaju, izjalovijenja ]>o-gojev za novo irsko ustavo.
Med tem časom pa je podal Sir -Tames Craig. ulsterski ministrski
i
j predsednik, kabinetu svoje nazore glede stan-ja stvari v Flstru. ! Čeprav ima sedaj 10.000 angle-; škili čet poleg svojih ulsterskih prostovoljcev ter polecr tega še posebno orožnistvo, se vendar pritožuje. da je njegova kontrola p« loža ja nezadostna ter hoče prosto roko, da se posluži čet kot se mu zdi primerno.
Dal je kabinetu tudi pojasnilo, zakaj ne more l^sterska vlada vzdržati postave in reda v Belfast u, a on očividno ni mogel prepričati kabineta, ki je konecno privolil v uporabo angleških čet za zavarovanje TTlstra. a mu ni hotel dati dovoljenja, da uporabi te čete za operacije prelco meje.
Ministrski predsednik Llovd George, ki je preložil svoje počitnice v domačem Walesu v namenu. da izčisti položaj, se bo danes najbrž zopet posvetoval z Arthur jem Griffithom. Mihael Collins bo najbrž odpotoval še danes v Dublin, da pojasni tam de Valeri, da je bil provor Winston Churchilla v poslanski zbornici zadnja beseda, katero je izgovorila Anglija v sedanji krizi.
TURKI TRPE BAJE
BOU KOT GRKI
Turki trpe baje bolj kot Grki.
Turški minister za zunanje zadeve, Izzet paša brani deportacije, katere hočejo zavezniki preiskati,
Carigrad, Turčija, 2. junija. — Izzet paša. turški minister za zunanje zadeve, je rekel včeraj v nekem pogovoru v svoji hiši gle-d» deportaeij v Turčiji:
—	Ničesar nisem čul iz Angore tekom zadnjih štirih dni radi praznika Balraima. Vršile so se d« portaeije Grkov od morske o-bal' v Anatoli jo in te deporacije se vrše. Brez dvoma je dosti ljudi. umrlo na potovanju v notranjost dežele, kot se ponavadi zgo-
Idi ob takih prilikah. Kemal i>a-
| š;i nas je informiral, da je depor-tiral te ljudi, ker so kovali zarote proti njemu in sicer s pomočjo grške vlade. Organizirati se je hotelo revolucijo, kar je dokazana stvar, kajti prišle so grške lw>.'ne bul je ter obstreljevale o-bpJ, da pomagajo svojim rojakom na kopnem.
—	Mi upamo napraviti r^d ter tudi upamo, da bodo zavezniki dovolili našim kmetom vrniti se domov ter obdelovati na tisoče akrov rodovitne zemlje, ki je se-drij povsem neproduktivna. Pred štirimi tedni smo poslali zavez-
j nikom poslanico ter predlagali konferenco, ne da bi označili čas in prostor. Dva tedna poprej je st;ivil Kemal isto prošnjo za u-vodno konferenco v Ismidu, a dobili niii. nobenega odgoi-vora.
—	Mi smo uverjeni, da bi Turčija lahko zavarovala manjšine, če bi nam hoteli dati zavezjiiki dosti časa, da odredimo vse potrebno, Med njimi pa bi bilo se-veda vedno nekaj agitatorjev, ki bi skušali povzročiti zmede.
—	Prepričan sem. da bi člani komisije, ki bi preiskala deportacije. našli, da je mohamedansko prebivalstvo Male Azije veliko več trpelo kot pa grško glede izgube življenj ter opustošenja lastnine. Mi upamo, da bomo kmalu pozdravili miroljubno urav navo. Sedanji položaj ne more trajati neskončno naprej in Grki imajo velikanske stroške z vzdr-žanjem kolonijalne armade v Mali Aziji, dočim stanejo naši vojaki dosti manj. ker jih prehranja-jo njih družine.
Ko ga je vprašal nato glede sovjetske Rusije, je Izzet paša odgovoril, da pomenja ogroženje civiliziranega sveta. Kemal paša j« zamenjal z boljševiki živila za orožje in ^.uničijo, a jim ni zaupal ter vzdržuje 25,000 veteranov z Galipolisa, svoje najboljše ljudi, opremljene z artilerijo in aeroplani, na iztočni meji, da o-pLzuje njih gibanja.
— Francija noče ničesar drugega kot izvedenje versaiKlske mirovne pogodbe, ki ni bila sklenjena izključno le v interesu Francije, kajti podpisalo jo je sedem in dvajset nadaljnih narodov. Zakaj naj bi Francija žrtvovala katerokoli svojih pravic, potem ko je služila kot bojno polje za fsh sedem in dvajset narodov? Pogodba nam daje pravico, da vprizorimo povsem samostojno. brez sodelovanja zaveznikov, vojaške akcije v slučaju kršenja .pogodbe.
ZADEVA MILJO NARJA WARDA
Z ARETACIJ O NADALJNJEGA ČLOVEKA V ZADEVI WARDA JE BIL STORJEN KORAK NAPREJ K KONEČNI REŠITVI ZAGONETKE. — WARDOVA IZPOVED NI BILA PRAVILNA. KDO JE PRAVZAPRAV NOVA PRIČA
New York, 2. junija. — Wardo-va skrivnost se očividno bliža svoji rešitvi z aretacijo James Joseph Cunninghama. prejšnjega privatnega detektiva ter obiskovalca konjskih dirk, katerega so zaslišale zgodaj danes zjutraj o-•blasti "Westchester okraja v "White Plains. Ugotovila Gun-inghama stavljajo na laž povest, katero je povedal mladi Ward u-ra d ni kom glede načina, kako je ubil P,'te rs a in vsled tega je vr-jetno, da bo moral Ward se danes zopet nazaj v luknjo.
Soglasno s povestjo Cunniglia-ma je dobival mladi Ward denar od svojega očeta, George War da, načelnika "Ward Baking Company. s tem, da je pripovedoval svojemu očetu, da mu preti tolpa izsiljevalcev, z objavljanjem gotove povesti, tikajoče se njega, to je starega. "Warda. Cunnigham priznava, da ne more dokazati resničnosti te povesti glede starega "Warda. Soglasno s Cunnig-h?mom je obstajal načrt v tem, da se ujame mladega Warda v past ter ga proda odvetniku nje-govega očeta.	" *
Cunningham je imenoval Bili Jackson.% tudi prejšnjega privatnega. detektiva, kot drugega moža, na katerega je streljal "Ward \ noči umora Petersa in !ci sp nahaja v vfsnem stanju. Ta človek je oni Jack, katerega ;;e imenoval Ward v svojem poročilu glede lolpe ljudi, ki so skušali dobiti od njega denar. Tme-noval je Charles Rogersa kot tretjega moža. katerega se je dos»-daj omenjalo kot Charlie Ross-a. Oblasti pa skušajo dognati. Če ni morda Cunningham sam oseba, katero je navedel Ward kot Cliar li^ Rossa.	'
V svojem prvem ugotovili! v hotelu McAlpin po njegovi aretaciji je rekel Cunningham, da je prišel Jackson k njemu par ted-
VROČEKRVNA SENATORJA.
Washington, I). C., 2. junija. Tekom debate glede tarifa bi sp senatorja MeCumber in Robinson kmalu dejanski spoprijela ter se pričela obdelovati s pestmi.
PAPEŽEV ROJSTNI DAN.
Rim, Italija, 1. junija. — Včeraj je praznoval paže Pij svoj 6">. rojstni dan. Dobil je številne čestitke in vsi kardinali in nadškof-je so mu čestitali. Posebne delegacije so dospele iz Desio, njegovega rojstnega kraja ter iz Milana, kjer je bil nadškof, predno je zasedel prestol Petrov.
nov preti umorom ter rekel, d.i :rna načrt, kako ujeti v j*a*t Walter S. Warda. Ta načrt je obstajal v tem. da se stavi mladega Warda v tak položaj, da se poka-njegovemu očetu na zadovoljiv način, na kak način dobiva njegov sin denar iz njega.
Povest Cunnighama-bo prereše-tala velika porota Westehest r okraja, ki se bo sestala prihodnji ponedeljek.
STARA DEKLA V GOSPODINJSTVU PAPEŽA.
Rim, Italija, 2. junija. — Papež Pij je vrgel med staro šaro tradicijo stoletij, ko je nastavil v notranjosti zidov svojega stanovanja svojo staro deklo Lindo, k«'t hišno gospodinjo ter nadzornico nad njegovo obleko. Tako poroča Giornale d'Italia.
Linda, ki služi že štirideset let v družini fiatti. je stala ob smrtni postelji matere sedanjega papeža. ko se je slednji mudil na Poljskem. P<» smrti svoje gospodinja sr je umaknila v neki sanest an v Milanu. Ko pa je postal Pij nadškof v Milanu ter kardinal ter ji poveril upravo svojega gospodinjstva. Ostal je kardinal le sedem mesecev, ko je bil izvoljen papežem.
Po tem novem povišanju se ja Linda zopet, odločila vrniti se v samostan, a mesto tega je bila poklicana v Rim in papež ji je poveril nadzorstvo nad oblekami ter pripravljanjem enostavnih jedil. katera zavživh. papež.
To je prvikrat, da je bila ženski poverjena taka služba in konservativci v Vatikanu so dvignili protest proti temu. Sprejel jih je papež ter jim odgovoril na svoj običajni mirni način: — To jo moja volja. Dostavil je, da je živ-Ijenje papeža zvezano s tako velikimi žrtvami, tako ogromnim dolom ter tako veliko odgovornostjo. da je tembolj potrebno, da si ohrani udobnosti starih navad ter običajne službe
i
V BOJ PROTI PIVU.
Izlet v Jugoslavijo.
Zadnji čas je za onega, ki namerava v stari kraj, in hoče imeti vse udobnosti na izletniškem pamiku "Paris", da se javi.
Parnik "Paris" odpluje iz New Yorka 14. junija in 24. bomo je vsak na svojem domu.
Francoska družba mi je zagotovila vse mogoče udobnosti za izletnike v tretjem razredu na parniku "Paris" in tudi onkraj po železnici. Parnik "Paris" je največji parnik francoske družbe in je n~ j-moderneje urejen.
Čimveč nas bo, tem prijetnejše bo, zato ne odlašajte, da ne bo prepozno. Okrog sto se jih je do-zdaj že javilo.
„ L. Benedik.
Baltimore, Md., 2. junija. — George Gunther Manufacturing Co. je bila v zveznem sodišču obsojena na tisoč dolarjev globe in obenem se je odredilo zatvorje-nje pivovarne za eno loto. kor jo pivovorna baje izdelovala močnejše pivo dot dovoljeno po su-haski postavi. Zadnja odredba pa po bila za nedoločen čas suspendirana proti kavciji tisoč dolarjev. vendar pa ne sme družba tekom enega leta izdelovati nika-kega piva, ker bi bila drugače kaznovana radi omalovaževanja sodišča.
»
Pozor!
Sorodnike in znance je zopet mogoče dobiti iz starega kraja,
ker je bila (triprocentna kvota) tozadevna potava podaljšana za nadaljni dve leti. Dobiti sorodnike in znance iz kraja imajo prednost ameriški državljani in oni, ki imajo prvi papir. Kdor želi dobiti koga iz starega kraja, naj nam piše za pojasnilo; točna in solidna postrežba jamčena.
-FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : : New York
I
. ^	(Advertisement)
GLAS NARODA, 3. JTJN.
"GLAS NARODA"
___(SLOVENIAN DAILY)_
__	>wb>< ani Publish*« by
a i d m. Bovenio Publishing Company;
(A Corporation)!
F HANK IAKIEW, Pwildlrt_LOUIS BENEDIK, Tfuurw
pi«c« of Bu«ln«M of tho Corporation and Addnim of Above Offtcarai ■J Cortlandt S tract, Borough of Manhattan, Naw York City. N. Y.
uQT« Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzamil n«d«IJ In praznikov._
Ca ealo late walja Hat za Amerika
In Canada ...........-	I8JC
Zm pol lata ........................ »3.00
Ca t«trt lata ................. ti.M
Za New York za ceto late ........ S7.0i
za pot lata -	W.M
Za Inozematvo za cck> late ...... |7.®0
za pol .ata ......... UK
• LAt NARODA ^ (Vola* at the Paople) ^aeead K very Day Except Sunday« and VtailSant
Subscription Yearly 9«.S6
Advertlaementa on Agraament.
Dopisi brae podpisa tn oeebnoatl ee na prlobčuj^jo. Denar naj ae bla*ovcJt po-MiJ*tl oo Money Order. IT1 npremembl kraja naroCnlkov proatmo, da ae nam tudi prejinjo bivališč* naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Q L A 8 NARODA ■ Certlandt Street, Borough of Manhattan, New Yerk, N. V. Telephone: Cortlandt 287*
NA BULGARSKEM VRE.
Veliko zborovanje kmetov v Sofiji se je odgodi-lo, ne da bi dovedlo do revolucije, katero so napove-dovali vnaprej ter direktno objavili.
Kralj Boris je še vedno na s-vojem prestolu, čeprav maha z motiko na svojem vrtu ter pomivajo njegove sestre* posodo, da pokažejo srditim kmetom, da kralju ravno ni treba biti le pa rasi t.
< i lavna dogodka tega zborovanja sta bila umor nekega odličnega buržuazijske ga urednika in politika ter izjava Stambulisky-ja, "da je Sofija moderna Sodoma in Gomora"".
Zakaj naj bi vlada kmetov, ki je neomejeno kontrolirala Jiulgarsko izza premirja, govorila sedaj o dik-latorstvu kmetov ter o uadaljneru zasledovanju nesrečnih ljudi, ki imajo smolo, da žive v mestih ter pripadajo drugim strankam? liazlogi so v glavnem notranji, a povod je dai zunanji pritisk, — namreč zahteva repara-< ijske komisije za dveletno kontrolo naravnih virov Bolgarske, da se jili spravi na dan ter pripravi s tem pla-čanjr visoke vojne odškodnine. Dosedaj ni plačala Bulgarska niti centa ter tudi ni mogla. Bulgarska je po svoji naravi bogata dežela. Plačati ne more deloma \ sled vojnega izčrpanja, deloma pa radi narodnogospodarske politike kmečke vlade, ki je na krmilu. Repa-rai-ijska komisija je prisilila vlado, da je opustila nekatere točke svoje politike, ki je gnala iz dežele večino kapitala, katerega je imela Bulgarska ter skoro oneniQ g<x"ala s< »1 ventnost.
l*od uplivoni dežel, ki so trpele od bulgarskili armad, zahteva sedaj reparaeijska komisija plačilo. Da pa se omogoči to plačilo, zahteva upravo naravnih virov Bul-garske za dve leti, mesto da bi se to upravo prepustilo vladi, ki je sestavljena v glavnem iz šolskih učiteljev t» i- <>bvladna od razredno zavednih kmetov, ki ne poznajo narodne ekonomije. V svojem bistvu je ta zahteva dobro ter bo najbrž koristila Bolgarski. Bulgari pa vidijo v njej zaenkrat le prihod novih trum inozemskih uradnikov, izvedeneev in inšpektorjev, katere bo treba vzdržati z bulgarskim denarjem.
Vlada Stainhuliskv-ja, ko je ministrski predsednik je preživel vojno v ječi radi svoje opozicije proti Per-' dinaiidu, si je v splošnem prizadevala pridobiti si naklonjenost zaveznikov ter sosedov Bulgarske, ki so se borili na zavezniški strani. Stare buržuazijske stranke, ki so podpirale vojno z večjim ali manjšim navdušenjem, so bil«* hladne napram tem tendencam ter čakale, da vidijo, kako bo izpailla stvar. Sedaj pa je prišel odgovor. Od Bulgarske se še vedno pričakuje, da plača odškodnino. Stambuliskv je izjavil: — Mi bomo plačali. če si1 nas bo prisililo, a plačali bodo oni med nami, ki so bili odgovorni za vojno.
To je bila slaba novica za buržuazijske politike, kajti kapitalisti, ki so prinesli svoj denar domov, so storili to z nezaupanjem, ki se je izkazalo sedaj kot popolnoma upravičeno.
To je bil eden izmed vzrokov obnovljenja opozicije proti Stambuliskv-ju, na katero se je odgovorilo s pretil jo kmečkega diktatorstva. Najti pa je še nadaljne. Trgovski izlaz na Egejsko morje, katerega se je obljubilo v mirovni pogodbi in o katerem domnevajo Bulgari, da je velike fažnosti za bogate, a nerazvite pokrajine Kodope pogorja, še sedaj ni odprt. Grki zastavljajo pot. Oni in* zaupajo Bulgarom, a njih stališče v tem oziru je vse preje kot pospeševanje trajnega miru na Balkanu.
Spravljivi zunanji politiki Stambulisky-ja se očita, da ni dovedla do ničesar. Bulgari so bili dobri, a niso dobili ničesar. Turki so bili zelo slabi in vsi zavezniki jim gredo na roko. Madžarska bi imela dobičke od svojega trajnega odpora proti določbam mirovne pogodbe, če bi ne bila vzela mala antanta cele stvari iz rok zaveznikov. Bulgarski kmetje so se bali, da bodo pridobili buržuazijci kralja zase. Odgovor nato je bila pretnja glede diktatorstva ter odstavljenja dinastije in velika demonstracija 50,000 kmetov v Sofiji.
Čeprav je Stambuliskv v političnem oziru večjega zaupanja vreden kot pa njegovi nasprotniki, je njegova ekonomska politika vse prej kot zdrava, in razredna vojna kot jo obeta, bi pomenjala veliko nesrečo za Bul-garsko.	-
Dopisi.
Peter Zgaga
Forest City, Pa.
Ti okraji, bolj kot kateri drugi v Ameriki, spominjajo na Slovenijo. Isto valovito ozemlje, zeleni liribi in doline. Celo podnebje je lako kot pri nas doma. Le zemlja pod površino je drugačna. Tukaj so skladi trdega premoga. Ponekod je des*st žil trdega premoga, druga pod drugo in nekatere njih debele od 3 do 20 čevljev.
Sedaj je po vseh Združenih državah vseptrevladujoče vprašanje: koliko časa bo trajal štrajk, kdo bo zmagal, baroni ali premogarji? Alajnarji so sedaj zapodi jeni z gradnjo in j>opravo svojih domov. Nikdar še nisem videl naenkrat v enem mestu toliko ljudi barvati in popravljati. Tukaj je drugače kot so maj carske kenipe po zapadu. Tukaj ima vsak maj-nar svoj košček zemlje in švoj u-doben dom. Noben koimpanijski stražnik ali šerif ne more pognati majnarja na cesto, kot se to dela .drugod.
Razen udarcev kladva in hre^ sčanja žage je ta okraj tako miren kot kaka slovenska vas v nedeljo popoldne. Nohanega piketa nikjer, nobenega"*državnega stražnika. Delo v rovih pa počiva. Na vprašanje, koliko časa bo trajala ta delavnost, ne bom skušal odgovoriti. Povsod sem pri majnarjih opazil popolno zaupanje v končno zmago.
V Forest- City, Browne!ale in Yandlingu živi približno 400 slovenskih družin Tukaj se steka jo trije okraji. Vsa naselbina je pa samo eno mesto. To je res prijetna slovenska naselbina. Prisrčna gost olj ub not s, s katero sem bil snrejet, se je vtisnila globoko v moj spomin. Bodite prepričani, prijatelji, da vas ne bom tako zlepa pozabil. Pozdravljeni!
W. P.
Claridge, Pa.
Ne poročajo danes mnogi Ča-sepisi preveč o stavki, ker kar imajo višje glave med seboj, navadno ostaja za njihovimi vrati. Mi dobro vemo, kaj pomenja ta molk. Nam so že naši listi kot ' Glas Naroda", povedali nekoliko, kar lahko tolmačimo, da ne bo oolgo, ko bo počila koža na velikem bobnu naših nasprotnikov, kateri so danes kot vse kaže že v kleščah. Že sami pri poznava jo, da se bodo morali na milost ali nemilost podati "nadležnim in nikdar sitim" premogarjem.
Se pred par dnevi so trdili o vedno padajočih življenskih ee-nah, s katerimi se s plačo, ki jo ponujajo, lahko grofovsko živi. Oni menda pričakujejo od pre-mogarjev, da bodo jedli stvari kot jih jedo Lahi in kitajski kuliji, ter bodo za 'obleko nosili srajco, hla-^•e in Slape in bi posedali okrog kompanijskili barak. Kot taki bi seveda ne imeli drugega obzorja kot s postelje v rov. C'itali bi tudi ne časopisov, ker gotovo bi jih na tak način ne imeli s čim plačati. Da, s takimi ljudmi se bi že ravnalo kot bi se jim zljubilo. Kdor gre le malo okrog, lahko vidi padajoče cene. z manj kot 15c gplob nikamor ne prideš/ Dajm nikjer ne pride v poštev, razen na pošti za znamke. To je pri nas, če je pa drugod eeneje, tega ne-vemo mi.
Naše in druge ujede so imele navado pripovedovati in tarnati, da so jih pričeli premogarji posnemati v vseh njih" običajih in da že potegujejo slinate jezike nad njihovimi obloženimi mizami, kar so pošteno prislužili. Pravijo, da mi premogarji živimo naravnost v razkošju in potrati, posebno če si je tu in tam kak premogar o-mislil "second hand" Ford. Nasprotno se pa oni prevažajo v avtomobilih, kot je oni pajaca Ar-buekla. Da, še z aeroplani bi s«1 prevažali, ko bi ne imeli strahu za svoje kosti. Ravno tako vidijo tudi vsem ogoče na naših oblekah. Mislijo namreč, da bi v šihtnih capah okrog hodili ali tako kot cigani. Tako kot vidimo, (nimajo res nobenega smisla kako se dostojno živi po načinu, po katerem naj žive premogarji in drugi delavci.	^
Tako, o tem naj bo dovolj. Ti in tam se slišijo pritožbe, da.i pittsburskega in drugih bližnjih krajev, prihajajo ljudje opravlja1 delo v naše premogove rove, to je
v westmorelandski okraj. Če je res in lepo, zato prosimo tamoš-nja slovenska društva, da kontrolirajo svoje odsotne člane kje da se nahajajo Istotako naj delujejo tudi na to pri unijskih sejah in povedo, da naj tudi unija gleda za onimi, kateri mogoče niso pri nobenem podpornem društvu, da bodo vedeli za nje. Morda je vse to le prazna bajka kar se govori, lahko je pa tudi vrjetno. Ne mislimo, da bi bili to Slovenci, ampak ljudje, kateri nimajo o kaki organizaciji nobenih pojmov in ljubijo življenje, ki se gabi poštenemu delavcu.
Pozdrav štrajkujočim čitate-ljem. Od naših pa pričakujem, da se kdo izmed njih oglasi s kakim dopisom.
fitrajkar.
v
Chicago, m.
Prosi se rojake v Chicagi in v okolici, da ne bi kako drugo društvo delalo veselice ali panika na dan -2G. in 27. avgusta t. 1., ker bo priredil ha ta dva dneva Slovenski Del a v si: i Sokol Chicago svojo veliko slavnost ali desetletnieo svojega obstanka/ Vdefežila se bodo mnoga sokolsika društva: Slovenski Sokol Cleveland, Slov. Sokol Waukegan, Hrvatski Sokol St. Louis, Milwaukee, South Chicago in Chicago ter sokolska dru štva Češkega Sokola iz Chicage, South Cliieage in raznih drugih mest. Stroški bodo veliki in program jako bogat. Rojaki bodo zopet videli, kaj je Sokol in kako deluje za narod tukaj v novi domovini. Nisi imel mog'^ee priložnosti v domovini postati Sokol, tukaj jo pa imaš. Postani telovadec a'i podporni član Sokola, da nam pomagaš vzdržati sokolsko društvo. Rojaki so jiliim še* v*lno pokazali na ysakem nastopu, da ljubijo slovenske sinove in hčere, ki delujejo za narod in za napredek. Proslava desetletnice se vrši v dvorani na 1812--181C South Ashland Avenue dne 2G. in 27. avgusta t. 1. P,olj natančni program bo še objavljen v lisi i h. Torej, rojaki, pokažimo drugim, da smo Slovenci «ložui. Na zdar!
Zapisnikar Slov. Del. Sokola "Chicago"
Jugoslovanski kralj ima 96 mi-ljonov dinarjev na leto.
To je precej. Toda vladarju, k L bi res kaj ddbrega naredil, bi se
izplačalo dati dvakrat toliko.
* * *
Bivša avstrijska cesarica Žita je dobila deklico. Sedaj ima menda že sedem ali osem otrok.
Pa naj jih ima še toliko, naj se še toliko podi in prizadeva, na avstrijski prestol ne bo spravila nobenega.
* * *
Moda dela in ustvarja, skrajšuje. širi. daljša, striže, predpisuje itd. Njen delokrog je velikanski. Nikdar se pa ne bo zgodilo, da bi predpisala ženskam take čevlje.
da bi jili mogle nositi.
* * *
Downtownskemu rojaku svetujem. naj v d rngič svojo boljšo polovico na špago priveze, kajti cvirn je pretenak.
*	u. * *
Malo tedenskega pregleda.
Rojaki, ki niso v cerkvi spali, so imeli v nedeljo priliko slišati,
da cerkveni dolg raste.
*	* *
Iz oglasov po slovenskih listih i sem izprevidel, da je najmanj pet-| oajst parobrodnih družb najbolj-jših na vsem svetil; f in da je trinajst parnikov doseglo v naglici svetovni rekord;
da je cena temu ali onemu predmetu na desetih krajih najnižja;
da je v Ameriki najmanj trideset javnih činovnikov, ki opravljajo vsa v 1o stroko spadajoča dela ;
in poleg teh dvajset zastopnikov, ki so edini.
V listih je bilo natisnjenih trideset opominov, ki so zadnji. Tn trideset takih zadnjih opominov bo natisnjenih vsak teden do konca leta.
1	* o. *
*
Cital sem članke iz uredništva. (katero sestoji iz enega samega ^ človeka, ki pa samemu sebi pravi "mi".	% j
*	*	I
*
Videl sem veliko oglasov, naj se oglasi ta in ta, češ, da imajo zanj važne novice iz starega kraja. (Podomače se pravi to: Po-' vej kje si in nam pošlji dolarje).-
*	* t
1
Cital sem tudi ferman iz' e upravništva nekega slovenskega tednika in v njem nasjednje be-' ;l sede : — Ako takoj ne obnoviš na- f l ročnine. si nezaveden, h Tn za temi besedami sem čital e nekaj nenatisn.ienega: Oe ne bo! naročnina takoj poravnana, bo'
° postal list nezavesten.	j
- * * ;
TI«	1
(1 Jako me je presenetil poziv1 L ameriškega lista, naj se zglase e vsi, ki imajo bele izkaznice, dne j i. 10. maja na ljubljanskem magi-
■i stratn.	i ^ ~
* * *
Velik užitek sem imel pri članku. v katerem se frančiškan ki-
' j lavo zagovarja, da ni nastal iz
t-,
1 opice.	»
e	• j
a V listu, namenjenem proletar-
a 'jatu sem opazil poljudno razpra-
j vo o psihodinanrični koleriki in i
[_ u-urpatorično centripetalni reak-
li ciji.
In koncem konca, čital sem tn-d i pismo čikaškega sesavca, ki ga je naslovil svojim glodavcem.
Sugmslmtartnlm
Ustanovljena 1. 1898
2Catnl. Srfctutfa
IrJiorpc rirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Še o smrti Rudolfa,
Po dunajskih časopisih so se v zadnjem času pojavile nove vesti o zagonetni smrti bivšega avstrijskega previa Bon i*sliedi lika. Rudolfa, ki temelje na podatkih feldcajgmajstra Marguttija. ki je
bil dodeljen generalnemu adju-tantu starega Franca Jožefa. Po teh podatkih je nastala tragedija na sledeči način:
Franc Jožef je svojemu sinu Rudolfu odločno prepovedal zakon z Marijo Vescero. S tem je bila za Rudolfa stvar končana. Povedal -je to baronici Vesceri kar naravnost nakar se je odpeljal v Maverling, kjer je stanovala mlada, nenavadno lepa žena grajskega gozdarja, skatero je ^ivel Rudolf že nekaj časa v intimnih odnošajih. Gozdar, ki je bil silno ljubosumen, je Rudolfa večkrat posvaril.— Usodepolnega dne ga je zalotil pri s'voji ženi in mu s sekiro razbil glavo. Medtem je prišla v Maverling tudi baronica Veesera da »e definitiv-no pomeni z Rudolfom glede pre-kinjenja odnošajev. Ko je izvedela. kaj se je zgodilo, je izvršila samomor.
Gbrai iftirJU
Predsednik: RUDOLF PEHDAN, Vb i. lSBOj 8t.. Olrvelma«, Ol Podpredsednik: U3CI8 hALANT, Box 10« Pear! Ar*., iMrmJm, U, Tajnik: JOSEPH PI8BOSK. ICI7 MJ-n. Blagajnik: GEO. U B^OŠS^H.	M Lan.
Blagajnik neizplačanih smrluLt: JOH N MOVERS. 6*24 N. 2nd A^ W. Unlntk. Mina.
Trk ovml UnrM 1
Dr. JOS. V. CRAHF.t, 843 E. Ohio bt^eet, ft. Fittatonrgh, P«.
Nftdvnl
MOHOR MLADIC, 200S Bo. l^awi.ciale Av«, Chicago, 1U. IT RAN K HKKABEO, 4822 Washington Strt**, Oenvar. Gol«.
ParotnS MflMr,
liBONAHD BLABODNIK, Box 480, EI7. Mina. GREGOR J. POKENTA, 2912 Beai^n Ave., Seattl«, Wash. FRANK. ZORICH. €217 Bt. Clair Ave., Cleveland. O.
Mrokvilnl odbor:
VALENTIN PIRO, 61» Meadow Ave., Rockdale, Jollet, UL PAULINE ERMEN'C, 63» — 3rd Street. La Halle. IlL JOSIP 8TERLE. 404 E. Mesa Avenue, P'U-blo, Ooio. ANTON CELAKO 706 Market Street. Waukegan, UL
------ Jednotlno Qradao glasilo: "Glas K rod a". t-^a » -1
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne puftUja-tro naj ee pošiljajo na giav.ega tajnika. Vse pritožbe naj se pottlja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov in bolniška spričevala naj se p"£ilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška jy.<nota se priporoča vsem Jugoslovanom va obilen pristop. Kdor teil postati č*an te organizacije, naj se zglaal tajnika bljliaega drnš./a I. F. J Za ustanovitev novih društev •e i>a obtiilte na <1. tajnika. Nov« društvo se lahko vstanovi 1 8 fifni ari eianlcamL
Iz Jugoslavije.
stil izdihnil. Preiskava je dognala, s«-.je pr pet:!o tragično nespo-! <izu m! jen je. \'ojak je smatral di-jakovo !cri*"anje proti nekemu drugemu za unpad na st*be ter sj)r-«»/.il puš1 m j>»-i»ti Siminijatiju.
^ AD VERTISEMjSNTS.
Uspehi modernih razkritij v Egiptu.
(irški filozof Hipokrat, rojen le-ta 4iiU p. K. jt- I * i L vee stoletij imenovan oče Zilravilstva". Uspehi modemih razkritij v Egiptu so ga p»- pahnili v ozadje. Pokazali so, da so imeli Egipčani dobro razvit način zdravljenja in to pred fiOOO leti. oziroma tritisoč let pred Hipokratom. Dobro so poznali prebavni ustroj in večina njihovi^ zdravil je bila u kraljestva zelišč. V isto vrsto spadajo tudi vse sestavine Trinerjevega (»renkega Vina. Nobenih kemikalij ni v teh zanesljivih zdravilih zoper zaprtje, slab tek, pline v r-revekjn-, glavobol iti druge želodčne nerede. Vsak odjemalec ga priporoča svojim prijateljem. Mrs Ana Ornirik nam je pisalu iz New iSritain. (V*nn.: "-Moj mož je tr-]>t*I vsle«i želedoenih Ileretlov iz/.a svoje mladosti. Trinerjevo Grenko \'irio je pom/igalo njemu in meni. Vslpdteffii ».m vsakomur pri-poiočam v slučaju želodčnih neredov." Vprašajte svojega lekarnarju ali prodajalca zdravil tudi za druga Trinerjeva zdravila, kajti vsa so izborila. Mrs. Alice Switz nam je pisala aprila iz Jefferson. Tex.: "Jaz sem vedno zadovoljna s Trmerjevim zdravili. Tri-nerjev Liniment je izboren. V slu-čaju revmatizma da najboljšo pomoč."
Organizacija oženjenih duhovnikov.
"Matin'* poroča, da je pariško policijsko ravnateljstvo registriralo društvo "Solidarite sacerdo-tale?', katerega člani so pošteno oženjeni duhovniki. Društvu pred seduje župnik Adrot, ki je izjavil, da je v Franciji 7000 oženjenih duhovnikov.
3000 napak v starem testamentu.
Znani orijentalist Friderik De-litzehat si je nadel težko nalogo, da našteje vse napake v sv. pismu stare zaveze, da bi mogel besedilo potem kritičnejše obdelati. Po njegovi ugotdvitvi se nahaja v •jtari zavezi nič manj kakor 3000 neoporečnih napak v besedilu.
ZAKAJ?
plačate vefi, za pravi, pristni Cotumbl« art^Jn, ako ga dobite EDINO L* OD MENE $10 00 CENEJE. Zaloga Jm obilna. Rekorde v vseh Jezikih po 75 centov komad. Sežite takol do tej tzvanreanl priliki. Ceilk dobite pri:
Victor Navmšek, 331 Greeve St., ConemaughJPa.
Opomba: Pazite na ime "Columbia,, varstvena znamka.
STEDENJE KOT IZDATEK Katero pot gre Vaš denar?
PRORAČUN V^ŠIH PREJEMKOV rN IZDATKOV VAM BO POVEDAL TO V NAPREJ I
Prihraniti denar ni tako težavno, ako se ve na kateri način. Izkušen je dokazala, da postane štedenje čisto lahko in umevno, ako se preračuna načrt t& izdaje r;ojih dohodkov, brez ozira na to kako Kali co, ali kako občutni bo odbitki na istih.
Ako sme tora j dosegli stališče, pri katerem smatramo naše prihranke kot redno postavko naših izdatkov, % tem da položimo za prihranek določeni znesek na stran tako sigurno in skrbno kakor ga bi dolgovali mesarju namesto samemu sebi — potem je vprašanje rešeno.	'
DAJTE NAM PRILIKO BAZL0ŽIH VAM NAČIN, KI Bi BIL NAJBOLJ PRIMEREN
VAŠIM POTREBAM.
Glavno zastopstvo
Jadranske Banke
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street — —	NeVr York, 1?. Y.
Odlikovanje umetnikov.
Načelnik /a-urebšketra prosvetnega oddelka baltski, svetnik No-j vak je podelil v znak priznanja za i<»l«*oletuo umetnižko delovanje, umetnicama zagrebške opere Ala-j riji Strozzi in .Milki Truiua red1 sv. Save lil. razreda, Nikoli Ali-j lanu in Dragu Freklenreiehu pa r»*(i sv. Sjive IV. razreda.
Bogoslovci bodo službovali v bol ' nicah.
Kakor se poroča iz lleograda. bo vojno ministrstvo vpoklicalo v vojaško slu/)bo vse rekrutirane bogoslovee.	službovanje "bodo1
• iml'-ljeni bobiicaui. u.i .vi pridi^bč potrefbno znanje v pomoči bolni-, kom. da bodo kot duhovniki iah-j jko v ipr.nuvč ljudstvu \ slučaju, če. iti pri roki ztlravnika.
Starodavni zvon v Splitu*
Skot" dr. Jerolim .Mileta je v 'peristilu s3plit.ske kaitedrale blagi»-Isiovil Zf^Jnlovinski /.von Bumbal, , ki je bil vlit v 17. stoletju, leta' liS'10. prelit in ker je za rasa svetovne vojne počil — sedaj ua-i (novo prelit, da s svojim zvokom j naznanja Spbtčanoin prihod kra-j ],ia Aleksandra. Splitski listi po-j | ročaju, da je obred liil !•-]>, jmliii i>oez je m litururičiie niislHie.
|
|	Lepa dedščina.
Alizar	ATib»šev:č v Splitu
j H pn jel te dni por^'ilo, rpj mil I j'* umrl -»trie v Ameriki, ki mu je' zapustil 4l'.0t>() dol :i rje v, kar zna-' -'I mi'i'-n" dinarjev. Aliloševič namera va odpotovati v Ameniko,1 da osebno prevzame de.dšeino.
Vojak ustrelil dijaka.
V Dubrovniku je vojpk Afeho '■'rapiJan \x Foč-e ustrelil dijaka Alateja S'iminijatija, ki je na me-
GLAS NARODA, 3. JTTN.
Dr Ivan Tavčar:
V1SOŠK A KRONIKA.
1695.
(Nadaljevanje.)
Silno j« bil nezadovoljen go»-pt-d Frueberger. — Kaj, da bi Izgubili celo današnje popoldne? To ne gre! IVmu s»mo asesor ji ? C t: že danes nočemo malo zakuriti poti obtoženko. da se ji razjrreje-j<» udje. imamo vendar druge pripomočke, katerih se borno morali potriužiti. Slučaj je ren težak, ka-
K' r vs.-lej. «v t ie i hodi«* vm«. Na," s*« v božjem imenu preloži mu< no izpraševanj*' na jutri, ali dati*-> opoldne n*- smemo ostati bre/ dela. ker smo vendar vestni šolniki! ( t bi šlo po mojetn. bi napravili kako poizkušajo, recimo «. šivanko. po mojem prepričanju ne jKijde brez igle. — je M'ketal kakor hripav oven. — 'Nadelprob' " Nadelprob* — je zatuli! park rat ta ostudni staree in o«*-, so se tuii najele ]«h| čelom.
—	Kaj to? — je vprašala Kozala. žena mlajšega Frueber-g« rja. ki je tičala lued množico Miliola Sehwaiffstrigkha, sb*i*4-č« ga tik nj*- ob ogarji.
Miho! je važno odgovoril:
—	Stvar je ta. da jo slečejo, da ji vzamejo vso obleko — e, kaj ti bom prikrival — da jo slečejo do golega. Ker ima vsak človek znamenje na svojem telesu, ji bodo zabadali v to znamenje iglo. da vidijo, ali je kaj krvi v nji ali ne.
Ženstvo jekar otrpnilo in gotovo bi bilo prišlo do hrupa, da ni prieel govoriti gospod glavar. Le-ta je izrekel mnenje, da |>osk usnja z iglo ne spada na javen prostor ii» tudi ne gre, da bi otroke in mlajše ljudi puščali k takemu. —
—	Pojdimo na grad, — je omenil Frucberger. — tam že dobimo J »i uneren prostor.
Morda bi se bili š« prepirali, ker se mi je zdelo, da se je črni iz Ljubljane že tudi pripravljal nekaj vmes za renta«" i ti, kar je vstal prost Crh Falenič s svojega sedeža ter se približal sodnikom. \ roki je nosil veliko in debelo zapečateno pismo. To pismo je položil na mizo, rekoč:
—	Od presvetlega in previsokega gospoda škofa.
(jlavar in asesorji so v hipu "v>tali, sneli klobuke ter jih položili pred se. Ko je bilo pismo od-pečateno, ga je predsednik pre-c.tal. Danes več ne morem povedati, kaj je bilo zapisano pod težkim pečatom, ker je od tedaj preteklo že skoraj dvanajst let. To-l.ko s.- še spominjam, da je škof zapovedal in dal vsakemu vedeti in v znanje, da je pravdi Agat« Kine Schwarzkoblerice pregledal vse, kar se je zapisalo ip zaslišalo in da je prepričan, da se ne bo do-bJ dokaz, ki bi dognal resnico proti vsakemu dvomu. Navsezadnje je Joannes Franeiscus zapovedal in vsakemu, ki hoče poslušati, naznanil, da naj se nad obtoženko poizkusi z vodo, i« sicer tako, da bodi očiščena, če pride na katerikoli način živa iz vode. Čas za božjo sodbo se je določil za drugi dan ob devetih zjutraj, in sicer! na mestu, kjer se pod Škof jo loko zlivata obe Sori enarv drugo.
S tem je bila razprava tistega dne dosegla svoj konec, in glavar je odredil, da naj se obtoženka odvede v zapor v mestni hiši, da naj se ji odvzamejo težke verige u. da bodi ondi zaprta vso noč, dokler se je ne odvede na kraj. kjer bo voda dokazala njeno čistost ali njeno hudobijo! Občini se Je obenem zaukazalo, ker je mogoče, da je ta noč zadnja v življenju Agate Eme Schwarzkoblerjeve, da ima vse preskrbeti, kar si bo poželela in izbrala. Tudi se lehko pusti nekaj priletnih žensk, da v noči ostanejo pri i^ji in da ž njo molijo, če bi tu in tam imela željo, moliti.
Sedaj se je zopet pripetilo, tla je brat Juri zbudil splošno pozornost in, smem tudi zapisati, splošno zadovoljnost. Jaz sem tičal na svoji klopi in nisem pristopil k nji, da bi jo pred vxera svetom pri poznal za svojo; mučila me je še vedno svetna ošabnost. Brat Juri pa je zopet priskočil, jo vzel v svoje roke ter jo prenesel z odra na voziček, da je rožljalo železje in da so ženske takoj tičale v glasnem joku. Agata je c*>lo dopoldne veliko trpela, trpela je muke, kakor jih peklenšček hujših izmisliti ne more. Ni torej čuda, da jo
je v tistem hipu, ko jo je Juri Jemal z odra, zapustila zadnja moč in da je v nezavesti omahnila v njegove roke. Ta se ni dolgo po-1 mišijal: skočil je ž. njo na voz. sedel tik nje ter jo objel okrog pasa z močno roko. da ni mogla pasti s svojega sedeža. Xjena glava je omahnila na njegove rame, on pa je lehkr»dušno vzkliknil : — Poženi. Seli waif fstriirkh ! — In Mihol je jiognal konjiča, dasi je sedel na vozu človek, do katerega ni i-
ivela pravica nobene moei. IJele-Icrdirja sta stopala ob vsaki strani voziča. ljudstvo pa je Jurija glasno hvalilo. O meni ni govoril nihče — —
I.oško ženstvo se listo {»opoldne ni hotelo pomiriti. Glavni srd se je kuhal proti Marksu Wulffingu. ki je }to splošnem mnenju ženstva krivo pričal. Mesarica, pekovka. mati Bergantova ter dekle in posti so iskali to krivo pričo po vsem mestu. Okrog pete ure so zasledi 1" Marksa v Oslovski ulici, ko Je vstopil k Berganta. Ni bil še dobro sedel, že je mrgolela Oslovska ulica od razburjenih žensk, starih in mladih. Bergant. zvit možakar, se je vedel tako, kakor so okolšči-ne kazale; pozval je Marksa. da naj zapusti gostilno, ker pri njem ne dobi pijače. Marks je občutil sramoto tega poziva, takoj je vstal ter v svoji ošabnost i stopil v Oslovsko ulico. Babniee so kar zapiskale in se pognal" vanj. Ker je bil silno močan, se jih je od pri-četka ubranil, odrival jih od sebe ter s*- t-jtko preril na trg. Tam pa je bilo sovj^žnie vedno več. Prve so prišle praznih rok. poznej še pa so že nosile metle v rokah. Prav nič niso govorile, le opletale SO ga, da jr- Marks kmalu spo-zrual. da mu ne bo več dolgo ostati. Prenesel je še nekaj udarcev, nalo se pa spustil v dir proti vodnim vratom. Ženske pa za njim kakor tolpa lovskih psov za zajcem. katerega je vzdignila iz re-sjt na brdu. Niti nazaj si ni upal pogledati. Drl je črez most mimo kapucinske cerkve, kjer so delali
Kemične metode za razkritje zločinov.
Iz Pariza poročajo:
— Kritike, da niso franeocke metode tako napredne kot one drugih evropskih držav in da so za celo stoletje za onimi v Združenih državah, je komaj mogoče vzdržati po premotrenju kriminalnega preiskovalnega oddelka pariškega policijskega de.part-menta. v katerem se danes, soglasno s poročilom komisije občinskega sveta uporablja kemijo pri razkritju in razrešenju zločinov v veliko večji meri kot pa v katerikoli drugi deželi
Že izvedfnei v metodah Bertilona, Locarda in drugih znanstvenikov, ki temelje svoje odločitve glede identičnosti na odtise prstov oli značilne poteze obraza, so kemični detektivi prefekta Leulle-riers tako napredovali v svoji stroki, da bo od sedaj naprej določena posebna svota denarja, da se tem potom omogoči njili uspešno nadaljno delovanje.
Rekonstrukcija dokumentov, ki so bili deloma izradirani. — ena najbolj pogojih oblik sleparije. — postaja z vsakim dnem bolj lahka. — izjavljajo izvedenci v laboratorijih policijskega prefek-ta. Potom ar.a!ire sestavin črnila, katero se je rabilo ter potem uporabe gotovih kemičnih sn«.vi nti izradiranili delih, kater«- se nato fotografira s pomočjo posebnih ž;:rk«»v. je mogoče spraviti na fotografski netrativ pogrešane črke in fraze.
Celo list ne, katere se je sežgalo v namenu, da se prikrije zločin. ne delajo nadalje preglavic francoskim detektivom. V neki morilni skr-vnosti. ki ni bila nik^lar popolnoma rešena, ker se ni nikdar našlo trupla vmorjenega. se je policiji posrečilo s pomočjo kemičnih snovi dobiti dokaz, da je zločin najbrž izvršil neki demobiliziran vojak, ki je služil pri sedmi artilerijski sekciji. Soglasno s francosko postavo pa je kazensko zasledovanje nemogoče, dokler se ne dobi trupla, razven v par slučajih kol je bil (»ni Landruja. ko se je nabralo toliko dokazov, da se je moglo prepričati navadno poroto. Nikekn aretacija ni bila izvršena, a policija ima dotičnega osumljenega pod stalnim nadzorstvom.
Department za kriminalno kemično preiskavo je imel prvič praktično priliko tukaj tekom vojne, ko so mestni kemiki razkrili potrebne srbrne reagente, s pomo.'-jo katerih so mogli Čitati tajna pisanja na platnenih robcih, katere so našli med perilom osumljenih špijonov. Vojaški rekordi kažejo, da je bilo najmanj pol ducata špijonov usmrčenih na temelju prepričevalnih dottazov krivde, katere se je dobilo na ta način.
Ta uspeh francoskih kemikov potrjuje očividno izjavo nekega slavnega francoskega detektiva iz preteklega stoletja, ki je rekel, da bo naprjilek človeške znanosti l.onečno onemogočil vsak zločin.
Občinski svet je sklenil, da se ne sme zadrževati denarja v ta j namen, tudi če bi ostale ceste Pariza nepopravljene ip če bi promet |m> ulicah nudil še tako velike težkoče.
njih petih letih nad sedem milijonov smrtnih, slučajev. Na Angleškem umre letno nad 1000 dojenčkov vsled mušjega pika. —■ Muhe so najboljši razširjevalci 1 disenterije, kolere, tifusa itd., ven fj dar pa je danes bolezni na sve-[Nt ravno toliko ali pa še morda več kakor za časa križarskih vojn. ^ — Tudi materialističnemu svetu preti s strani žuželk velika nevarnost. Neka posebna vrsta teh razdiralcev je uničila stoletni hrastov strop v Westminster hallu. fj ki je bil na glasu kot remek-delo i renesance rezbarske umetnosti. Tudi starodavna cerkev sv. Pa- i via, ponos Londona, bo postala žrtev teh žuželk, če ne bodo pra-1 vočasno pod vzel i potrebnih kora-' •cov_ Ze sedaj so nekateri trami tako razjedeni. da obstoja nevarnost. da se poderejo. Profesor Ijefrov j^ omenil, da neka ličinka. dosedaj še malo znana žužel-p, .
! k.i. povzroea žensk > histerijo. "Koliko za morejo škodovati člo- . veštvu uši. smo najbolje spozna-1 I: v minuli svetovni vojni. Brez-' dvoumno pa l>o človeški intelekt premagal elementarno moč teh malih človeških sovražnikov "
ADVERTISEMENTS.
5EVER0VA ZDRAVILA VZDRŽUJEJO
ZrRAVJE V DRUŽINAH.
M* TTMvc-ta^
Ali mrtvi žive?
Zanimanje za metafiziko, znanstveno raziskavanje različnih nadnaravnih pojavov, je zlasti v Fran ciji vedno intenzivnejše. Kaj se zgodi, ko človek umrje? Ali je življenje tudi onkraj groba? Ali ima človek dušo? Ali moremo občevati z duhovi?
Vse to so vprašanja, ki so tako stara, kakor svet sam. kakor človeštvo. S temi vprašanji se je ba-vilo ljudstvo že od nekdaj; ali dočim se je v tem oziru verovalfJ na vpliv božanstva, na nekaj,! kar se ne more spraviti v skladi z naravnimi zakoni, se je znanost danes odločila, da vzame v svoje roke tolmačenje in proučava-nje teh prikazni. V krogih uče-ujakov prevladuje mnenje, da se vsi " spiritist ični fenomeni, pre-; mikanje mizic, pisanje s pomočjo medija, reinkarnacija in drugo dado razlagati tudi znanstvenim potom. Pri vsem tem pa je doslej ostalo le pri hipotezah.
Tudi doslej so se nekateri učenjaki bavili s spiritizmom. A to so bile le posamezne akcije brez prevaga sistema. Preteklo leto je znana francoska revija "L* Opinion" razpisala anketo na vprašanje: "Ali mrtvi žive?", ki je našla odziv tudi v znanstvenih krogih. Sedaj pa je najvišji francoski učni zavod, pariška Sorbo-na, prevzela v svoje roke nadaljnje, čjsto znanstveno delovanje za proučavanje tega večnega vpra šanja. O tem je Havasova agencija objavila te dni naslednji komunike:
"Vsled ankete gospoda Pavla Heuzea "Ali mrtvi žive?" se je razpredla živahna polemika o lem, da-li obstoje takoimenova-tii fenomini materijalizaeije. Da se vprašanje reši končno znanstvenim potom, -je fakulteta pariške univerze sklenila, da priredi poizkuse v lokalu, ki bi nudil popolno garancijo. V to svrho se je določil nek laboratorij omenjene fakultete. Poizkusi, ki so se že pričeli, se nadaljujejo ob pri-1 otnosti najznamenitejšega izmed francoskih medijev. O rezultatih j se varuje še tainost, objavili pa se bodo v doglednem času."
Kakor doznava gori omenjena revija, so se poizkusi pričeli dne 20. marca. Poizkusi se vodijo s pomočjo priznanega francoskega me dija gospodične Eve Carriere v fiziološkem laboratoriju Sorbone. Trije najuglednejši učenjaki pariške univerze so se obvezali, da bodo vršili kontrolo pri teh poizkusih. tako da bo izključena vsaka prevara
Revija "L* Opinion" končno
Človeštvo in nevarne žuželke.
ADVERTISEMENTS.
Iš 'e]»; svoj-ga iii"ž;: <i'RK< .'OR IA SIBIC, doma na Vrhniki pri Ljubl jani. Leta l'»0S. je odš« I v Združene države in se nastanil nekje v "VVaukeganu. 11!. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi javi, za kar bom zelo hvaležna, ali naj se pa sam javi svoji ženi Mar'ji šn bič. Pir-manje št. 4. S\ s Vid nad Cerknico. Slovenia, Jugoslavia, f :{-">—fi)
može le preprečili Ti, JojfT lasem tisto nien^osf bUjnost,iq lepoto. Kolero si Vsakdo želi dl^o q«ider|iTe
SEVERA 5
hair POMADE
Izv'rsfnu, pripravi za ne<o Id5> idedlrid, zdravilna, čistd.
CEH4 25c VprdMjf e v' lel^jrud^.
W. F. 5EVERA CO.
CEDAR RAPIDS, IOWA
Zastopniki |
bodite zdravi
V*4m up or.Mi.jte
(Sa.it.rr Kil > PREPRECEVALEČ
Sestavina moderne preiskave. Popolaa prepreči. Vii lekarnarji ali
SI P.O. Bo« 199. New York
"Prav nič ni pretirano, če govorimo danes o novi svetovni vojni, ki morda ni nič manj nevarna od one, ki smo jo žele pravkar preživeli. Razlika je samo ta, da se v tej vojni ne bodo napadali narodi med seboj, temveč da se bodo na človeštvo navalile žuželke ter našle človeštvo poplno-jina nepripravljeno in brez moči." j — O vsem tem je imel pred tedni j v londonski akademiji znano'sti 1 profesor Lefrov predavanje, ki je vzbudilo veliko senzacijo, Xa Angleškem pretečo navarnosti šele opužajo. dočim čutijo v Ameriki že ! njene težke posledice. Žuželke o-| grrožajo vso bombaževo industrijo. Xek statistik je izračunal, da bo-I <lo v 5. letih uničeni vsi bomba-Iževi nasadi v Ameriki in svet bo i prikrajšan za sedam milijonov bal bombaža. Toda bombažev, črv, ki povzroča to škodo še ni največja nevarnost. Največji sovraž-inik človeštva je argentinska mravlja. V Angliji se je udomačila šele 1. 1918. dočim se je na Španskem pojavila že 1. i897; Sedaj prodira vedno dalje proti severu. Piku te mravlje se pripisuje izredno velik odstotek umrljivosti otrok v Argentiniji. posebno pa na prerijah. Na Maderji je n-ničila ta mravlja nebroj raznovrstnih ptiV. Nebrojne žrtve kave. oranž , bombaža itd. so padle kot žr+ve te mravlje. Argentinska mravl ja je res nenavadna "zverina*'. Njene sposobnosti so organizirane, naravnost imperialistične. Te strupene mravlje premagajo in zasužnijo druge žuželke, kakor so to delali posamezni narodi v starem veku ali kakor so si ljudje podjarmili domače živali. Tako so te mravlje zasužnjile dobro znano špansko muho, Zgradijo ji sicer 'stanovanje' ter jo ščitijo pred napadi. Ko pa pripnejo mravlje svojo* ofenzivo na | kako polje, j>a pošljejo špansko muho kot predoznanjevalko na-| prej. Razentega pa prenašajo te ■ mravlje razne epidemične bolezni. Trdijo, da so argentinske mravlje prve prinesle na Špansko danes že v vsej Evropi znano 'špansko ' bolezen. Zelo nevarna človeštvu pa je tudi muha. Statistično je dokazano, da so muhe samo v Indiji povzročile v zad-
poroča, da se bodo že tekom prihodnjega meseca objavili zapisniki o leh senzacijonalnih poizkusih, ki so baje že doslej dovedli do izrednih rezultatov.
Koristno in potrebno za vsakega!
Dobili smo knjigo:
'NASVETI ZA HISO IN DOM'
Katera vsebuje sledeče koristne nasvete in navodila: Živinoreja Živinozdravnik Mlekarstvo Perutninar Trtoreja
Domača zdravila Kako se napravi različne
domače pijače Vseznalec ter še innogo drugih nasvetov in navodil, katera so vsakemu potrebna. KnpVa ima 400 strani. tie?" Stane 80 centov. SI-0VENIC PUBLISHING
COMPANY 82 Cortlandt St., New York
VAŽNO ZA GOSPODINJE
Izšla je nova kuharska knjiga
VARČNA KUHARICA |j
Strokovnjakinja, ki je sestavila to knjigo, je polagala važnost nato, kako pripraviti bolj u-knsna jedila z manjšimi stroški in s skromnimi sredstvi.
Knjiga je trdo vezana, - stane $1. -
Slovenic Publishing Co. New York
7.11-toi'Oiki "t.las Naroda." kateri ao I**.blaAOt-nl pobirati imroeJiiuu zm da»-nik "i;U>» Nariula*.
I sbk zastojuufc i^Cd potrdilo za «vot«, i«tero je prejel in jib rojn^^ui prip»»-| oeaiiio.
^ariM-nina za "(.Has Naroda" J»: Zi •-tlo lei o $CUO; za |k»1 leta OO, !*a stiri meseee $2.00; za četrt let*
I l.DO.
Kan Frai.cisco, ClL: Jnk.A Laualn. i Denver, t^io.: i rauk Skrabee. Pueblo. Col*.: Peter t uli«, Juhn U«tib,
in I*raiik Janeab. >?.dli(la. Col«.: lx»uia foetello.
ot'ianapdis, IvuL: Aluia Kutiman. [ luito*«, Jnd.: IW*rt lWl>kar. Aurora, IU.: J. VerbiC. Chicago, 111.: Joseph llliah In J«.
ltevčič.
'oliel. III.: Fr. li^ini^«, John Zaletel. La Salle. 111.. Jos. Srtlkk. I a sioul ah, 11L: Krauk Aupruatln. North Chit Ago, El.: Anton Kuital la Ma»h
Springfield, III.: Mat»!r. Barborieh. Waukegan, ill: Frank PetkovSek '^ranklin, Lans. i»i okolico: John
JM ITS.
kitzmillT, Md.: if. Vodot»»vec. Chisholm, Minn.: Frank Covle.
MLin.: Jos. J. Feehel. -Cveletta, Minn.: iA>uia (Jovte. | Gilbert, Minn.: IiOtiis Vesel. Ilibbing, Mica.: Juha I'ovSe. ; Virginia, Minn.; 1-Yank Ilrovatlch. .St. Louis, Mo.: Mike Gr^brian |Fet He'ena, Mont : r>. HrelU. 'Klein, Mont.: Cregor Zol^er. | .io\v?nda. N. V.S Karl Sternlsha. Ltlt'e Falls, N. Y.: ^.ank Masle. | >arlicrtoii, O.: A. Okollsh. Cleveland, O.: .Tanko - IMosko, Jake*
Hern J k In Chas. Karllnper. Collinwood, O.: Math Slapnlk. j Lorain, O.: I^oule Palant In J. Kumie.
O.: Frank KogOTftek. lnr.ncstowiiw, O.: Anton Klk«»lJ. •mbr'dge. Pa.: Fr^nk Jakse. >t-jeiner, P-v: Lculs Hnbar. ironghtor, Fx.: Auton Ii«vee Duhdim, ?a.f J<.hn Pemshar. Cot*etnaugL, Pa.: J. Brezovec >n *'kS I KovarvSek.
ClarMg«, Pa: Antoc	r.v In A.
•ferlna.
iur.lo. Pa : Atnon «)Khahen. Cxnort, /»a.: Ixtul" Enjian^lC. forest City, I1^: M«th Kan.ln. 'arrell. Fa.: .Terr/ 0*:orn. niperia!. Pa.: Vaie*»tin Peternei. "irrer J)urg, Ta.-. Frank >iovik. ;Irwin, Pa.: Mike V^vSek. Johnsfown, Ta.: John Polonc, luzem«, Pa; A-tea Osi/.nik. (MoydeU, Pa.: Anion Malovrh. >Man«r. Pa.: FVpr.k J>matia-. : Mocn Run, Pa.: Frank Maček, Frank Pod m »Sok. ^ittsburgli, Pk.: U. JaaoMeh, Z. Ja5-
«h<\ Viae. Arh In Ig. Magister Falphton. Pa.: rfartln .Aornaheta. Heading, Pa.; J. Pezalre. 71 or k v ood. Pa.: A. Hc»«tievar. |fiteelton. Pa.: Anton Hr*>n. jTifflle Creek, Fa. tn okolico: Frank Seliifrer,
; Vest Newton, Pa.: Joseph Jo van. jVlTilte Valley. Pa.: JurlJ Previfi. Willork, Pa.: J. Peternel CnKPton, W. Va.: >Tank Koelan. Milwaukee, Wis.: Jos. Tratnik. Sheboygan Wis.: H. Svetlin. West Allls, Wis.: Frank Hkok. ■*cck Springs, Wyo.: Louis Tanchar in A. Justin.
Poleg gori navedenih m pooblaMeal pobirati naročnino tudi vsi Ujnifcl
j a. K, J
— i ROJAKI, NASOČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZD R. DRŽAVAH.
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, FA.
KDINI S4.0VSN8K0 GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALirr MOŠKIH BOLEZNI. Maja atrok^ j« z<travfi*n>« akutnih In kroničnih bolezni. Jam um f* zdravim nad 23 Kt t*r t nam akuftnje v	boleznih
In kar znam slovansko, nto vas mown popolnoma ra/L-/i«n in
val« bol.Mn, d. «,. ozdravim In vrnem moTln S^avjT. t?k" I a ^ um Pridobi, poaebno akuinjo pr, zdravljenju mo*Klh bolezni. Zato Ve mo^tl
'^r^si'	—
Jas ozdravim zastrupljeno kri, ms-uija In lisa po talesu. bolezni v grlu »z
JUlSdleall, latrah. želodcu, rmenlco r»vmatlzem; katar; zlat« Zli«, n&duha Itd
Uradna J ^^'Jek: ^hJo in petek od S. dopoldne do l ^ldnV
^^ ln "P.604* <x» * dopoldne do t. »večer; v nedelji £ prašnima od 1«. dopoldne do &. »opoldne.
zidarji. Ko so ženske pripodile Wulffingovega sina mimo, so ti zidarji takoj spoznali, kaj se godi. Vsulo se je malte in apna na mimo letečega, da je Marks izgle-df»l kot zid. ki so jra nanovo ome-tali.
I 'i še nekemu drugemu se jej slabo godilo tisto opoldne. Takoj ko se je prebralo škofovo pismo, je hitela K«»zalija Kmeher^erjeva \*> najbližji stezi proti domu. šo«l-jniki. z;i katerimi sem hrnlil tudi jaz |m S4» polagoma z množico "'prikorakali na trir lep se ondi ■ ravno prt-<! FnK^tergfrj^vo liišr« m^d sabo poslavljali. Jstari pl. Fruekerger se je poslovil od vseh in kar videlo se mu j-e. da je zadovoljen sjini s sabo in s mtjo. i ki mu je šla kot asesorju. Xk* liu. diga slutee. je stopil v vež^» svoje hiše.
—	O le j. cjlej. — ?a J> pppjVia lastna žena — si vendar š** prišel domov? Sem že mislila, da si jo • popihal s kako Putifarko. —
! — Kaj pa je ? — je vprašal ne-
I dolžno.
« Pa stara ni dobila časa da bi bila odgovorila, ker se je mlada Ro. zalija prikazala na bojišču.
—	Ne vesle mati. _ kar nika-ii or se pogledati nisem upala, tako me je bilo sram! Pomislite, naš o«'e je hotel, da bi jo slekli in dn bi jo on preiskal po eelem na-tr<*m telesu. _
Spustila se je v silen jok. Stara pa ni jokala, ampak na tak stru-jpen način je ozmerjala svojega' I moža. da je stari Frueberger kar -hitro zlezel v svojo stransko so-, bico.
; Tako je Bog še tisti dan kazno-• vfd oba najhujša ^nasprotnika na-; še Agate'
Dalje prihodnjič.)
Zastopstvo "Lloyd Trieslina', v Pragi.
Češkoslovaška vlada je dovolila' 'Lloyd Trieotinu" potovanje v Češkoslovaški. ' IJovd Trie«ti j j no " bo imel svoje zasit4»ipstvo ' v Pragi.	|
Zanimiva prerokovanja.
Bela Markovits je priobčil v "(j raze r Tagesposti" od dne 15. decembra 1918., št. 344, prerokovanje frančiškanskega patra Lu-dovieo Koceo, čigar prerokovanja so izšla leta 1848. v vatikanski tiskarni. V svojem 85. letu je romal v sveto deželo. Sedem let je živel v sveti deželi in prehodil vse svete kraje. Nato je šel ^u sa-j mostan na goro Sinaj. Ostal je pri ljubeznivih samostaneih šest tednov. Nekega dne je prosil samostanske brate Antonija Faslii-uettija. Anselma Bonaldija in Izi-lorja Fabra. da naj stopijo v njegovo celico in naj mu bodo za vse slučaje in ob vsakem dnevnem času na razpolago, ker jim inia razodeti mnogo dogodkov bodočnosti. Vsled visoke starosti in fizične onemoglosti je zapadel v globoko spanje, iz katerega se je dnevno le na majhne trenutke prebudil in prisotnim bratom narekoval prerokovanja. Na sedmi lan svojega spanja od 12. uri o-poldne, prorekel je svojo smrt, ki je tudi natančno ob 12. uri pobožnega brata spremila v večnost.
Navesti hočem samo te prorok-br, ki se tičejo nas Jugoslovanov in naših sosedov. Kar je proroka-val o svetovni vojni, se je vse natančno izpolnilo.
O Italiji pravi: Italija, ti lepa : dežela, čez tebe jokam jaz: Dell Jlvoiih mest bo porušen in uničen Tu najde mnogo Nemcev svoji j t; rob. Avstrija te bo hotela • podjarmiti toda narod se to zopet m hrabril. Rim bo presTolnica nove Italije, kralj Sardinije in Nea-pola bo izginil. Avtrija naj bo pokvarjena. da ne pošilja svojih si-|nov v klavnieo. Italija bo postala svobodna, ostala bo sedež katoliške cerkve, vsi ostali knezi Italije bodo nehali vladati.
Rusija bo torišče najhujših grozodejstev", tu bodo največje ho-matije. mnogo vasi in gradov bo porušenih, strašna revolucija bo polovica ljudi uničila; carska obi-telj, en del plemstva in duhovščine bo umorjena. V Petrogradu in Moskvi bodo trupla mrtvih ležala tedne in tedne, ne da bi jih poko-
pali. Cela carska Rusija bo razpadla na male države.
Poljska bo postala samostojna in evropska velevlast. Stara, častitljiva monarhija (Avstrija!) bo po mnogih krvavih bojih razpadla, Dunaj bo propadel, velike palače bodo ostale prazne, plemstvo bo izginilo
Madžarska bo izginila; (zapa-ni) Slovani pa se bodo združili v lastno zapadno slovansko veliko kraljestvo... Mnoge grozo-ne nadloge bodo teple dežele. Nemško-avstrijske pokrajine se
bodo priključile Nemčiji kjer ne I »o kraljestev, ne kneževin, ampak samo ena Nemčija. Kralji in knezi Nemčije se bodo morali odpovedati svojih prestolov in pruskemu kralju (Viljemu II.) je namenjena težka usoda.
Anglija, ta kramarska država ki bo iz dobičkanosnosti vse kri-viee podpirala, bo kraj največjih grozodejstev.
Bolezni, vojne, lakota in vse mogoče nadloge bodo teple člove-l štvo in polovica ga bo iztreblje-1 nega!"	i
To so torej prerokbe p. Ludo-vico Rocca v letu 1848.
Interesantno je, da je ta knji-' ga prišla v roke Ludviku Zim-mermannu, uredniku graškega lista "Freiheit". V 18. zvezku leta 1869. kritiku je te prerokbe in piše o pobožnem švindlu zemeljskega razuma in o nebeški neum-| r.osti — komu bi prišlo na pamet da bi povzročilo smrt 14 milijo-1 nov ljudi in da bi cesarje, kralje1 in kneze poubijali — pobožni fran čiškan bi bil bolje storil, da bi bil več jedel in manj lagal — v interesu javne varnosti bi se mo-| ralo uradno zabraniti, da se begajo ljudje s takimi prerokovanji."
In kaj pravite danes, leta 1922. k temu Vzprieo današnjih razmer in dogodkov se marsikateri tem prerokbam ne bo posmeho-' val — naš položaj in časi, v katerih živimo, se žal preresno ujemajo z nastalimi dejstvi, prore-j e enimi po p. Ludoviku.	J
GLAS NARODA." H. .TT"\\ 1922
Pomankanje mesa v Avstriji.
Z Dunaja poročajo: — Na Dunaju je tako pomanjkanje mesa, da meji skoio na lakoto. Cene so dosegle nevrjetno višino in meso povsem nedosežnc za povprečno gospodinjo. Vzrok v«ega tega je . plošna izvozna prepoved od strani [Madžarske. ki je v glavnem zalagala Dum j z m< som. Pred nekaj časa je zavezniška reparaeijska komisija zahtevali od Madž«ir>ke 2-.000 slav goveje živine na račun voine odškodnine. Madžarska vlada je skušala doseči v Parizu razveljavi ierjt tega povelja ali vsaj skrčenje števila živine in ko so postali vsi tozadevni poskusi neuspešni, je ustavila vse izvažanje mesa z izjavo, ua hi pustilo izročitev tako velikega števila goveje živine Madžarsko brez zadostnih zalog za domačo porabo in da bi bilo vsi« d tega nevarno nadaljevati z izvažanjem mesa.
Ta odr -lba j»* nu la neposreden učinek na Dunaj. Cene mesa so Šle navKgor 7 vznemirljivo naglieo ter dosegle v štirinajstih dneh svo jo dvakratno prejšnjo \ išino. Soglasno r mnenjem uradnih krogov v Avstriji e- biir to i. vno <<n ». kar j«- hotela imeti Madžarska. Dunaj jr sorazmerno priljubljen pri zapadnih silah ter predstavlja ob >tem asu mesto l»\arnosti. če j«' zakladanje mesta z živili ogroženo.
Dunaj*. V 11 — TI objavili najxd ofieijelne migljaje iz Budimpe-šte, ila ni krivtla Madžarske, "e preti Dunaju zopet lakota in da bi -e n or.-ila duna.i^ka viada obrniti na Pariz, da bi zavzeli zavezniki bolj popustljivi) stališ,e napram Madžarski. Madžarska vlada se je hotela poslu/,ti Avsti je kot < rož.ia, da doseže v Parim svoj cilj. <>b istem i asu	]>redlagala avstrijski vladi na zaupen anein. da
_e ]<! :pra\ Ijena i ar\eijaviti prejnived izvoza mesa. če bi Avstrija pustila v deželo «roto»-n množino matlžarskega vina ali znižala uvozne pristoji.ii.e r.a madžarsko vino v splošnem.
To j»- jika/;h revnični vztr.k zaprtja madžarske meje. Meje s« ni zaprlo radi pr^tjKtinanjkanja m»*sa na Madžarskem, tera-Vt V namenu. <i;i s< j:iisili Avstrijo post;:ti Rpknndant madžarske stvari v Parizu ali p«* vreti vino, katerega Avstrija ne potrebuje, da dobi potrebna ž i\ ila. katerih ne more jK»grešati. Bajtrentegra pa so doh.i; tukajšnji vknlni kropi utis, da s.- poslužuje Madžarska od-visnosti Avstrij« o-.i sostdnjili držav glede poljedelskih in živinorejskih proizvodov kot -redstva osvete za prisilno predajo Surgenlan-«la in <iii >j • r i..di mesa le prvi korak k trajni politiki ekonomskih šikan. Pii\ t j«- delala Madžarska tudi s Srbijo.)
Seveda s t tri a\strijska vlada vse. kar je v njeni moči, da dobi potre!.n. z; io;r»- iz drugih virov. Soglasno z zadnjimi poročili je Kumunska pripi ;.vl.i«na dati na razp< lago nekaj goveje živine in precej vrjetno je tudi. da ho Jugoslavija odstopila Avstriji svoj delež madžarske vi.jne odškodnine, obstoječ v goveji živini. Razventega pa je >•• nekaj amenŠkegi zmrznjega mesa v Avstriji in to se bo razdelilo med konsumente za zmerne cene.
\'t»e te odredb-' pa bodo prinesle le začasno odporno«'. Avstrija s svojim gosli m prebivalst Vom t >r revno zemljo ne more trajno pogrešati madžarskih poljedelskih proizvodov in to prav posebno ne radi-tega. ker j madžarska valuta zelo nizka v primeri z rumunsko in jugoslovansko. Ker stoji avstrijska krona v bližini ničle, postane vprašanje. naj pridejo importirana živila iz Madžarske ali drugih nasledstvenih držav, skrajni važnosti.
V mirovnih pogodbah, sklenjenih v St. (Jermain in Trianon, se je Madžatska obvezala da bo prodajala Avstriji svoje preohile poljedelce pmi/vode i'ot.-k dogodkov po podpiKanju miru pa je po-ka"al. da je mogo.'e 'zogniti ;e doloebam mirovnih pogodb ali vsaj za v le«" i njih ir.vcdi n.i»\ Če se država resno zavzame za kaj takega. Potom politike pasivnega odpora se lahko napravi vrednost pogodbenih obve/r.osii povsem iluzornn. Tega se tudi boje tukaj. 28,000 glav goveje /ivii.e. .'.-prav lepa množina, ni toliko, tla bi se občutilo v dt žtdi. kjer predstavljajo posestva > tisoč glavami živine preje pravilo kot pa izjemo.
Tekom pr\ ill par m«*«ecev tekočega leta je eksportirala Madžarska edinole v Avstrijo nad 44.000 glav goveje živine, ne da bi govorili o neprestanih transportih na Bavarsko. Če je Madžarska pripravljena zakladati Avstrijo z mesom v slučaju, da bi slednja jemala njeno vino, jc jasno, da bi lahko eksportirala meso tudi brez te kompenzacije, če l>i h* hotela. Visoka carina na vino in slične predmete luksusa od strnni Avstrije je neobhodno potrebna, če hoče obubožana država vsaj nekoliko izboljšati svojo trgovsko bilanco. Vsiljevati ji predmete luksusa vsprieo sedanjih razmer bi le pomenilo posj>ešeiijc njenega pogina, katerega pa hoče preprečiti celi svet z izjemo Madžarke in to iz povsem umevnih razlogov.
0	železniški zvezi Sloveni-
je z morjem.
Ing. T. šimetov piše:
Nisem železniški strokovnjak in tudi ne poznam pobliž.ie ne e-nega ne drugega v ospredju stoječih načrtov za takozv. železniška zvezo Slovenije z morjem. Zato ne morem in nočem zavzemati stališča ne za eno ne za drugo traso. Vso to zadevo zasledujem namreč že od prvega začetka iz povsem drugih vidikov, in ker drugi nočejo in nočejo, da se sglasijo z rešilno besedo, mi ne preostaja drugega, kot da sam spregovorim še nekaj besedi k temu spra.ša-n ju.
Ni bilo le slučajno, da je ravnin slovensko »gozdarsko društvo takoj po sklenitvi rapallske pogodbe. če se ne motim že dne 26. novembra 1920. sklicalo neke vrste anketo o tem vprašanju in poslalo [ na merodajna mesta spomenico. \ v kateri zahteva takojšno zvezo j Slovenije z našim morjem. Naša j lesna trgovina in ž njo vse nase \ gozdarstvo še najbolj trpi na po-J manjkanju te zvez.1. Tn vendar se je tudi ta. najbolj interesira-nn stran. prectv«e7n ozirala n h nc-kcj višjega, kot je pozneje !z tega toli naravnega semena vzklilo. Zahtevalo se je. da ta zveza bo-d; takšna da v potrebi — in ta je aktuelna — lahko prezvame in obvlada ves srednjeevropski jadranski promet, ker je tako bomo svobodni in v stanu, določati vsakomur pogoje sožitja na svojem lastne in ozemlju. ^Zahtevalo se je dalje. da bodi že ta začetni del progo takšen, da se ga bo mogTo nadaljevati v prvovrstno paralelno jadransko železnico od Maribora čez Ljubljano. Split. Kotor. O o-gr^mnem pomenu in potrebi tega projekta bi lahko pisali knjige, pomisliti je treba le. kako se je že bivša Avstrija, ki je razpolagala z dovolj močno vojno in trgovinsko mornarico, z vse resnostjo pečala s to mislijo in je le madžarskim bogoteem in tretjemu v tro-zvezi zahvaliti, da ta načrt ni mogel biti izveden. — Pravilen začel ek je polovica storjenega in ta začetek ne sme trpeti na omejenosti pogleda, na ozkosrčenosti..egoizmu. kampanilizmu. Zadnji čas je, da to veliko misel spet oživimo-P.rali smo pred kratkim, da se srednjeevropski promet orijenti-ra proti Galaea ob Črnem morju (ker nismo sposobni napraviti najprirodnejše zveze?), nadalej. dfi se ravno v teh dneh gre za drugi Rapallo. končno, da se je r<*-sorno ministrstvo že odločilo za eno obstoječih tras....
Izdelovalci omenjene spomenice so dobro videli in dobro poznali svoje ljudi. Zaveznica, soseda Italija, je hotela in hoče dobiti v izključivo posest — čez Trst Reko in Zadar — vime ogromne molzne krave, ki ji je glava Erdeljske gorovje, hrbet Karpati in Sudeti, teles je pa vse bogato jPodonavje od Karpatov do Tiro-la in -Jadrana. Kot nameček pa hoče Italija pritegniti še ves Bal
1	kan v področje svoje sesalne kulture. Načrt je tako imeniten, da dela vso čast že tako brihtnim gla. vam prijazne sosede. Nesreča pa je le v tem. ad so prizadeti narodi toliko "nehvaležni" — D*An-nunzio dixit —, da želja velike zavednice, biti barbari in njih ozemlje hujše nego kolonija, nikakor ne marajo izpolniti. Mala antanta je ime tisti pošasti, v katero se prelevuje nedolžna kravi-ea — Sto kilometrov železnice, ki jo za pravo silo potrebujemo, bi bilo že večkrat poplačamo na sami valuti, či bi jih bil j le že v prvem letu po prevratu mogli nar praviti Tn dovolite, da izpovem svoje toli obsurdno mnenje, da bi dalekogleden železniški in diplomatski traesr bil svoječasno z merjenjem od Kočevju — ohranil na-rrdu vsaj železnico St. Peter - Reka. Tudi sosedstvo bi bilo danes žr povsem drugače, če bi se to bilo zgodilo: bili bi enaki, in le med takšnimi je odkritosrčno prijateljstvo možnr,.
Da se na Češkem, v Avstriji In
v Nemčiji izredno interesi rajo za dobro zvezo z Jadranom, oziroma s Splitom, smo slišali že večkrat. Pisalo se jc tudi. da bi morebiti bili tudi Cehi bili pripravljeni prevzeti del stroškov za to zvezo ter da bi Nemčija izgradila moderno luko na račun reparacij. 0e so to danes morebiti le še domneve, sem prepričan, da ne bodo .jutri — mi pa ne smemo pozabiti, da je naša jadranska obal edini kos odprtega morja v rokah vseh Slovanov, dasi "največ sveta otrokom sliši slave!" — Njena ohranitev je torej — več kot slovenskega in j ugoslovenskega, vsaj pa več kot kočevskega pomena. Zavedajmo se tega. ker sovražniki se tega že zdavnaj zavedajo Mislim, da se še ni gradila železnica, kjer bi nacijonalni gospodarski, strateški in politični momenti bili tako mogočni in v takšnem skladu, kot so pri naši zvezi Slovenije — reete Slavi je — z morjem. —
Teh argumentov žal še nikjer nisem ne čital ne slišal razem načelno v že omenjeni spomenici, dasi se je prelilo^že toliko črnila. Odkar so nam prijazni sosedje pokopali idejo koridorja, zdi se. da smo izgubili vsako širšo orijenta-eijo. Zgodilo se nam je nasprotno oni žabi. ki se je. vide« vola, tako trdovratno napihovala: mi smo še tam. kjer nam je že sarai« r.-rava namenila velike naloge, poskakali v malko in zaigrali pravi žabji koncert... in svet se nam smeja. Pri tem še zelo radi pozabljamo. da delamo vsaj za rvezo Slovenije in ne le Kočevja — r. morjem. Dokazi, kakor bo tudi po slabši progi vlekla ista lokomotiva enak teret — če se le pristavi še ena lokomotiva od zadaj, bodo morda prepričali vse neposredne interesente in njih zastopnike — trdoglavega. priprostesra Gorenjca pa nikakor ne morejo!
Sem za tisto progo, ki obenem najbolj odgovarja omenjenim s ve tovnim. vse državnim in vseslovenskim interesom, če bi tudi morali napraviti še eno tretjo, povsem novo traso. Narodni interes zahteva, da to prvo glavno zvezo spel.jemo čez Ljubljano. Taksne trase pa bi morali poveriti v prvi vrsti našemu državljanu in se pri tem ne dati preveč poučevati od nobenih privatnih železničarjev.
Moja zvezda.
Božična noč, srečna noč!
"V tej blaženi noči vidijo nekateri srečni ljudje ravno o polno-ei uri na nebu svitlo zvezdo, katere se drži zlat križec. Ta zvez-da pomenja srečo za vsakega, ki jo vidi. Seveda jo morejo videti le oni. ki so v popolni milosti bož-ji !**
Tako nam je pravila mama in užaljena je bila. ako jej nismo verjeli.
Da. da. bilo je lansko božično noč, ko mi je prigovarjala zlata mamica, naj grem iskat "srečno zvezdo"! A jaz je nisem slu-šala! Sedla scem k peči poleg nje ter se začela razgovarjati z njo o tem in onem. Žalostne misli so mi vstajale v duši, a skušala sem jidobri mamici prikriti. Slutila srm namreč, da bom morala prav kmalu oditi po svetu in da nocoj zadnjič obhajam sveti večer v hiši. kjer mi je tekla zibelka, v hiši. na katero me priklepa tisoč srečnih spominov....
Zrla sem nepremino v ljubo mamico in zdelo se mi je. da zrem v ono "srečno božično zvezdo", ki
mi zatone kmalu — prekmalu____
Kakor sem slutila, tako se je zgodilo. Se tisto leto smo dobili v h;šo novo gospodinjo, ki je zavzela moje mesto, a jaz sem morala po svetu.
Rostovila sem se od rodne hiše z ono nepopisno hridskostjo v srcu, ki jo okuša le oni ki hodi po tisti poti. na katero «em bila pri-morana stopiti jaz!
E j. pot od doma je grenka, grenka !
Toda naša usoda je mnogokrat brezčutna in neusmiljena ter se igra z nami kakor veter s travnimi bilkami.
V svetu sem se kmalu privadila novemu življenju. Našla sem ljudi. ki sem jih ljubila in oni so ljubili mene. A kljub temu se me je mnogokrat z neko neodoljivo silo polaščalo hrepenenje po domu, po mamici in njeni ljubezni, po oni ljubezni, ki jo more gojiti do svojega otroka le mati in nihče drug na svetu....
In tako se je zopet nagnilo leto in zopet je napočil sveti večer.
O. s kolikim veseljem sem ubrala pot pod noge. l^oteč doma obhajati božično noi! Z nebesnega oboka so začele vedno pogosteje gledati name zvezde, ki so s svojo lučjo še bolj podigale v meni hrepenenje, da vidim čira prej mojo "srečno zvezdo", oblagodarje-no z bogatim žarom materine ljubezni!. ...
Že sem se bližala domači vasi. Tupatam me jo. ustavil kak znanec, prijazno vabeč naj stopim z njim v hiš), da praznujem pri njem sveti večer. Toda gnalo me je z vso silo naprej proti rodni hiši....
Mamica je že čakala name. Prihitela mi je naproti ter me odvedla v hišo.
Tn zopet sva. kakor pred letom, sedli k peči ter se zapletli v živahnem pogovor.
Avstrija is slovenske šole na Koroškem.
"Videnski Listv" so priobčili članek, iz katerega posnemamo:
Slovmske šole v avstrijski republiki so po koroškem plebiscitu prenehale obstojati. Z nasiljem zatirana in preganjana slovenska manjšina si je izvojevala v koroški deželni zbor dva narodna poslanca. nima pa niti ene slovenske šole. Vlada je takoj po plebiscitu zaprla dvoje zasebnih šol.
Prvo delo koroške deželne vlade po plebiscitu je bilo kršenje slovesne objave, da bo ščitila pravice slovenske manjšine Ker so do pred par leti obstojale slovenske šole. imajo Slovenci pravico zahtevati, da se slovenska dee a poučuje v materinskem jeziku.
Leta 1861. so imeli koroški Slovenci 21 popolno slovenskih sol. Drža vni šolski zakon iz leta 1870. je zelo slabo vplivih na šolstvo na Koroškem. Na okrožnico, ki je bila poslana vsem občinam, so zastopniki Slovencev odgovorili povolj-no. ker so bili mnenja, da znanje nemškega jezika ne bo škodovalo dc-ei. Toda glavni namen te okrožnice ni bil. da se slovenska deea nauči nemških, ampak da se ger-manizira.
Na ta način so nastale takorra-ne utrakvistiene šole. ki bi ne bile slabe, da se je v njih poučevalo v narodnem duhu. Slovenščina se je vedno bolj izpodrivala ker je vlada nameravala potom dvojezičnih šol pouemčiti slovenske pokrajine.
Slovensko šolsko društvo je leta 1914. priobčilo statistiko. Iz katere je razvidno da v onem letu na sedanjem področju avstrijske republike ni bilo več niti ene slovenske šole. pač na 77 dvojezičnih in 22 nemških, od katerih sta bili dve meščanski. Te šole je ol.iskivalo 12.000 slovenskih in 1SOO nemških otrok.
Po plebiscitu se je število nemške deee v nekaterih krajih povečalo. ker so na mesta slovjskih uradnikov poslali Nemce. V imenovanih šolali je v šolskem letu 11)13.—14 poučevalo v vsem 2'0 učiteljskih moči, od katerih je bilo za poučevanje slovenščine usposobljenih samo 58. Ostali 103 so znali slabo slovenski ali samo koroško narečje. 85 pa sploh nič.
Po plebiscitu so se razmere še bolj poslabšale. Vsi slovenski u-čitelji, ki so za časa plebiscita pokazali svoje slovensko mišljenje, so morali oditi, ker jih vlada ni hotela sprejeti v službo. Ostali so samo štirji. Vsi drugi pa so Nemci.
Na ta način kljub saint-ger-mainski mirovni pogodbi zelo hitro napreduje germanizacija v nedavno popolnoma slovenskih krajih. Storili so se vsi mogoči koraki pri deželnem šolskem svetu, pri zvezni vladi, pri Zvezi narodov i t. d., toda avstrijska vlada noče otvoriti niti dvoje zasebnih slovenskih šol v Št. Rupertu pri Ve-likovcu in Št. Jakobu v Rožu.
ADVERTISEMENTS.
mSUUCHLIMC
^r&aravnost v Jugoslavijo ^
ZNANI PARNIKI. IZBORNfe UGODNOSTI Ne Imejte brezpotrebnlh stroškov in zamude.
BELVEDERE - - - - 7. junija PRES. WILSON - - - 8. julija ARGENTINA - - - 15. julija
Vnaprej plačane karte za sorodnike ali prijatelje se lahko preskrbi pri bližnji parobrodnl agenturl ali pri
PHELPS BROS. & CO.,
Generalni Agenti
' WEST S	_	.mHW YOBI
ADVERTISEMENT®
. DR. RICH TE RS
:^v/F.YpEj wrr J
D03R0 ZDRAVJE JE VREDNO ZLATIH DOLARJEV. —VSAKA DOBRA NAKAZNICA JE ZNAMENJE DOBREGA ZDRAVJA.
Preženite nadležne bolečine pristnim Pain-Expellerjem, starim družinskim prijateljem. — Vstrajajte pri tvornlSki znamki Sidro',
35 In 70 centov v lekarnah ali pr^
F. AD. RICHTER & CO. 104-114 S. 4th St. Brooklvn, N, Y.
Tn ko sem ZTla v ta dobrosrčni obraz, ko sem stiskala njrne vele roke. tedaj me je vso prevzela ena sama velika želja, a to ni bila več želja, ampak globoka pobožna molitev, ki je kipela iz dna otroškega srca tia gori nad oblake;
Kaj dobrotno nebo še mnogo let pusti si jati v moje oblačno živ-ljenje mojo najlepšo mojo najsvlt-lejšo zvezdo — materino, srce!
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan«
Slov.-Angleška Slovnica
Obsega sledeče:
Prvi del: GLASOSLOVJE.
Drugi del: OBLIKOSLOVJE.
Tretji del: VAJE.	t
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-ANGLEŠKI BESEDNJAK. Šesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja.
, Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja.
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani, v* 7 cena s poštnino
Slovenic Publishing Company
82 Gortiandt Street	New York, N. Y
Hitra potniška služba iz New Yorka v TRST (prekoNapolja)
z American Mail
p„,k.n PHILADELPHIA
odpluje i. JULIJA
Parnik PHILADELPHIA je eden najhitrejših, največjih in naibolj razkošno opremljenih parnikov. ki vozijo med New Yorkom in pristanišči Sredozemskega morja. Prvi. druqi in tretji razred. Izvrstne kabine tretj#*R;i razr.-ila za 2, 4. ali C oseb. Itosli vinu pri
________Obe d. h.
Za rerip in preskrbitev prostora vprašajte pri lokalnih asentih aH
JOHN J. DWYER
Generalni potniški aqent 150 BROADWAY new YORK
DELO DOBI NA FARMI
priletni mož takoj. Kateri ^e je .•lavflieal delati j>o tovarnah ali majnah, naj se obrne na ir^spo-darja: Anton Halone. Kast Worcester. X«mv York.
IZ PROSTE ROKE SE PRODA
več his in njiv. Opozarjam zlasti Vrhničane, naj se ol»rnejo pismeno na ir. CJabriela JelowSka, Vrhnika. Slovenia, -Jugoslavia. (3-6—6)
Pozor rojaki,
ki aameravajo potovati v kratkem \ stari kraj in žele brzo dospeti na svoj rojstni dozi.
Ali smo posredovali pri francoski družbi, da odredi poseben prostor za Jugoslovana na najboljšem parniku Paris, ki vozi samo (5 in pol dni iz New Yorka v Havre, torej do Ljubljane samo 10 dni.
Parnik Paris odpluje iz New Yorka
dne 14. junija
m potniki tretjega razreda bodo imeli sobe z dvema, štirimi in ne eč kot šsstimi posteljami, posebno jedilnico, najboljšo hrano in vino pri vsakem obedu.
V Havre jih bo čakal poseben j vlak, ki jih bo edveciel z vso prt-jljago vred naravnost v Trst. Na parniku ima vsako potnik do 300 funtov prtljage proste.
Izleta se vdeleži tudi Mr Ij. Benedik. vodja tiskarne Glas Naroda, ki bo šel potnikom na roke.
Vožnja tretjega razreda stnne iz New Yorka do Trsta, všteval vojni davek le $113.85.
Izletniki naj se javijo, rimpreje mogoče, da bomo zanje vse potrebno uredili. Kdor je pripravljen, da se tega izleta vdeleži. naj nam pošlje takoj aro! da mu boljši prostor preskrbimo.
FRANK SAKSER STATE BANK '82 Cortlardt Street — New York
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podružnic.
JUGOSLAVIJA
••ograd, Calje, Cavtat, Dubrovnik. Erc«gnovl, Jalta, KerCula. Koter, Kranj, Ljubljana, Marlacrj Matkovič. Sarajevo, Split, ftlbenik, Zagrao.
ITALIJA	NEMŠKA AVSTRIJA
Trat, Opatija, Zatfar,	Dunaj.
IZVRŠUJEMO hitro In por joI denarna izplatila t JngostovIJl, JlaUJU In Nemški Avstriji ter izdajamo čeke t kronah, Ur »h ic dolarjih, plačljive u vpogled pri Jadranski tanki tn >seh njenih p* draloieah.
PRODAJAMO parobrodne in ieleznlSke vozne listke na vse kraje hi sa vse črte. (Vidi zgoraj kretanje paraikov.) Kadar ste no pota v staro douovin* in n nahajate v New Vorku, se Vam U* Izplačalo, ako se zgladit« glede vreditve Vaših denarnih zadev prt ravnateljstvu nače banke v prvem nadstropju brez o*ira na to, ako kupite parobrodnl listek pri nas ali ste ga morda kupili drugje.
Zajamčeni m nam pri Jadranski banki Iz van redno o/.jdni pogoji,
U hoda velike koristi sa vse sne, ki m k ali M bode pooluievall
nato banke.
Frank Sakser State Bank
ZA VAS DOLAR =
ate poiteno In hitro postreienl kadar rabite uro. .zlatnino, arc^rnlno. prstan, Diamond, dalje ako iolite pravi glasni Columbia gramofon, slovenske plošče, In £e društvo potrebuje pravo svilnate zastavo, regallj«, kape Itd.; fie ae obrnete do znanega večletnega trgovca Slovenca, kateri razpošilja blago po celi Ameriki nad 16 let pa i* nikdar r?ii-<ll kako
napravllnost. Poskusite me enkrat pa se boste prepričal). Pišite po brezplačne cenike na
IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa.
MAURETANIA	e	Jun. —	- Cherbourg
•T. PAUL	7	junija	— Hamburg
BELVEDERE	7	junija	— Trst
HANOVER	7	Junija	— Bremen
LA SAVO IC	16	Jun.	— Havra
G. WASH'GTON	10	Jun. — Cherbourg	
HOMERIC	10	Jun. -	— Cherbourg
KROONLAND	10	Jun. — Cherbourg	
NOORDAM	10	Jun.	Bouiogne
AQUlTANIA	13	Jun. — Cherbourg	
PARIS	14	JuntJa	— Havra
CHICAGO	15	Jun.	— Havr«
ROTTERDAM	17	Junija	— Boulogne
MAJESTIC	17 junija		— Cherbourg
LAPLAND	17*	Jun. -	— Cherbourg
HUDSON	17	Jun.	— Bremen
CARONIA	IT	Jun. — Cherbourg	
VANDYCK	17	ipnlja	— Hamburg
CARONIA	17	Jun.	— Hamburg
BERENGARIA	tO junija		— Cherbourg
MONGOLIA	21	Jun.	— Hamburg
YORCK	21	Junija	— Bremen
OLYMPIC	24	Jun. -	— Cherbourg
LAFAYETTE	24	Jun.	— Havr*
ORBITA	24	Jun. -	— Cherbourg
AMERICA	24	Jun.	— Bremen
RYNDAM	24	Jun.	— Hojlogne
FRANCE	2S	Jun.	— Havr s
MAURETANIA	27	Jun. — Cherbourg	
MINN EKAH DA	28	Jun.	— Hamburg
LA TOURAINE	2t	Jun-	— Havra
HOMERIC	1	JulIJa	— Cherbourg
8AXONIA	1	Julija	— Hamburg
PR. MATOIKA	1	Julija	— Bremen
ANTONIA	1	Julija	— Bremen
FINLAND	1	Julija	— Cherbourg
AQUlTANIA	4	Julija	-— Cherbourg
TUSCANIA	5	Julija	— Genoa
SEYDLITZ	.5	Julija	— Bremen
PARIS	5	Julija	— Havre
ROCHAMBEAU	e	Julija	— Havre
FINLAND	i	Julija	— Cherbourg
MANCHURIA	5	Julija	•— Hamburg
ARABIC	8	Julija	— Genoa
MAJESTIC	8	Julija	— Cherbourg
ORDUNA	8	Julija	—	Cherbourg
LONE STAR ST.	8	Julija		Cherbourg
N. AMSTERDAM	S	J-iija	—	Boulogne
PRES. WILSON	8	Julija		— Trst
ZEELAND	8	julija	—	Cherbourg
OROPESA	10	Jun.	—	Mcmburj
ST. PAUL	\2	Julija	—	H Jtmburg
BERtNGAHIA	11	julija	—	Cherbourg
✓AUBAN	12	julija	—	Hamburg
OLYMPIC	15	julija	—	Cherbourg
NOORDAM	15	Julija	—-	Boulogne
LA SA VOI E	15	Julija	— Ha^ ra	
G. WASH'QTON	15	Julija	—	Cherbourg
MAURETANIA	18	Julija	—	Cherbourg
ARGENTINA	It.	Julija		— T r^t
KROONLAND	15	Julija	—	Cherbourg
HANOVER	19	julija		- Bi tmen
LAPLAND	22	julija	—	Cherbourg
AN DANI A	22	julija	-—	Cher liourg
ROTTERDAM	22	Julija	— Boulogne	
HOMERIC	22	julija	—	Cherbourg
LAFAYETTE	22	Julija		— Havre
OROPESA	22	julija	—	Hamburg
HUDSON	22	julija		— Bremen
MONGOLIA	26	Julija		H amburg
FRANCE	2«	Julija		— Mavre
CARONIA	29	Julija	—	Cherbourg
MAJESTIC	29	julija	—	Cherbourg
RYNDAM	29	Jullia		Boulogne
VANDYCK.	29	julija		Hambu' j
AMERICA	29	j ullja	—	CherbQL.g
AQUlTANIA	1	avg.	—	Cherbourg
PARIS	2	avg.		— Havre
YORCK	2	avg.	—■ Brim en	
SAXONIA	3	avg.	—	Hamburg
CRETIC	8	avg.		— Genoa
BELVEDHHE	lO	avg.		— Tret
LA SAVOIE	12	a*g.	— Havre	
SEYDLITZ	16	avg.	— Bremen	
LAFAYETTE	It	avg.		— Havre
PARIS	23	avg.	— Havra	
PRES. WILSON	2«	avg.		— Trst
ARABIC	29	avg.		— Grnoa
HANOVER	SO	avg.	— Bremen	
KRETANJE PARNIKOV,
Kedaj približno odplnjejo ii New Torta.