Kongres namerava odpraviti večino WPA javnih projektov
Washington, 22. decembra. Zelo dvomljivo je, če bo novi kongres, ki se zbere k zasedanju prvi teden v januariju, enako naklonjen WPA kot je bil dosedanji kongres, številno kongresmanov se je zadnje čase oglasilo, ki so izjavili, da mora biti zvezna relifna akcija popolnoma spremenjena, in prav lahko se zgodi, da bodo v nekaj mesecih zaprti WPA uradi, da bodo projekti prenehali in kaj potem, nihče ne ve.
Pomožni WPA administrator Williams je dal razumeti kongresu, da ima WPA uprava samo do 7. februarja dovolj denarnih sredstev na razpolago, da piačuje za WPA projekte. Vsi WPA uradi bodo morali 7. februar ja zapreti, ako kongres ne dovoli nova sredstva. John Lewis, vodja CIO se je že zglasil z zahtevo, da naj kongres dovoli $1,000,000,000, da se WPA dela nadaljujejo do konca fiskalnega leta 30. junija, 1939.
Administracija dosedaj še ni izjavila) kakšno svoto bo zahtevala od kongresa za nadaljevanje WPA del. Gotovo je, da se WPA dela ne bodo nadaljevala v istem obsegu kot doslej. Roosevelt bi bil pripravljen zahtevati $500,000,000. Toda Rooseveltu in Lewisu nasprotuje ekonomski odsek v senatni kot poslanski zbornici in brez dvoma je, da WPA ne bo nikdar več delala s "polno paro" kot dosedaj.
" čuje se tudi, da bo imenovan za načelnika WPA projektov Col. Francis Harrington namesto sedanjega administratorja Hop-kinsa, katerega je predsednik imenoval za trgovinskega tajnika. Col. Harrington ni tako naklonjen WPA organizaciji kot je bil Hopkins in ni čudno, da bo pod Harringtonom mnogo del ukinjenih. Poleg tega pa republikanski kongresmani nasprotujejo WPA projektom z vsemi silami.
Kongres je mnenja, da so sedaj na vrsti posamezne države, da ustvarjajo nova dela za brezposelne. Zvezna vlada je šla do skrajnosti svojih sil. Tekom zadnjih osem mesecev je WPA administracija plačala $1,425,000,000 za javna dela. Od novembra meseca je zapustilo samo 128,000 WPA dela, pri katerih jih je še vedno nad tri milijone. Zadeva mora biti urejena glede nadaljnega WPA re-lifa do 1. februarja.
Argentina nasproti načrtom konference v Limi
Lima Peru, 22. decembra. Načelnik argentinskega poslanstva panameriške konference je na navodila predsednika argentinske republike zavrgel načrt glede popolne ameriške solidarnosti in skupne obrambe napram tujcem in s tem ustvaril pravo zmešnjavo na konferenci. Argentinska vlada trdi, da je načrt, kakor ga je predložil ameriški državni tajnik Hull, nekaka vojaška zveza ameriških republik in kaj enakega argentinska republika ne more odobravati. Delegati na konferenci so bili popolnoma iznena-deni. Mnogi so skušali pregovoriti argentinsko poslanstvo, toda zaman. Argentinci so vztrajali pri svojih načrtih. Računa se, da bo prvotni načrt, kakor ga je pripravil ameriški državni tajnik Hull, vseeno sprejet, ne da bi Argentinci tozadevno glasovali.
Božični bonusi
Mnogo kompanij bo letos razdelilo izredni božični bonus svojim uslužbencem. Med onimi družbami, ki so se včeraj priglasile, se omenjajo: Commercial Credit Co. v Baltimoru, ki bo dala bonus v svoti 5 odstotkov nj ih letne plače. Do bohusa so upravičeni le oni uslužbenci, zaslužijo letno $5,000.00 ali' manj. The Hinde & Dauch Paper Co. v Sandusky, Ohio, bo darovala uslužbencem $35,000 za božič. The Westinghouse Electric & Mfg. Co. naznanja razdelitev bonusa v svoti $1,120,000. Mnogo kom-panij je, ki so lansko leto plačale bonus, pa ga letos ne morejo, a so zopet druge kompanije, ki lansko leto niso ničesar plačale, letos so pa naredile lep dobiček.
Nemčija protestira napad tajnika Ickesa
iVJLi. pev. zborom*
Odborniki mladinskega pevskega zbora SDD za leto 1939 so: predsednik John Trlep, podpredsednik Jos. Klain, tajnica Martina Hribar, blagajničarka Katie Artelj, zapisnikarica Josephine Nagode. Nadzornice: Marion Bashel, Angela Siško-vič in Josephine Klain. Zastopnika Anton Artelj in Jos. Klain. Namestnice: Louise Zabukovec in Mary Trlep. Zastopnica del. seje SDD Marion Bashel. Seje se vršijo vsak tretji pondeljek v mesecu.
V spomin Bakerju
Upravni odbor Western Reserve univerze v Clevelandu je sklenil, da zgradi spominsko poslopje, ki bo del Western Reserve univerze in ki bo nosilo ime Newton D. Baker Memorial Bldg. Ustanovi se tudi fond, ki je potreben za vzdrževanje poslopja. Vse skupaj bo veljalo $3,000,000. 400 nadaljnih dijakov se bo lahko vpisalo na univerzo, ko bo poslopje gotovo.
Radio govori
Neville Miller, ki je predsednik National Broadcasters organizacije, je izjavil, da se je zadnje čase začel izkoriščati radio v razne verske in narodnostne svr-he, kar ne bi smelo biti dovoljeno. Svetoval je, da se skliče konferenca, ki naj določi, kaj se sme in kaj se ne sme pošiljati potom nadia.
Charlie — diktator
Charlie Chaplin bo začel takoj po novem letu s proizvajanjem novega govorečega filma, ki bo nosil naslov "Diktator" in bo žgoč napad na evropske in druge diktatorje, ki danes gospodarijo nad narodi, obenem pa bo vseboval toliko smeha, da je filmu zagotovljen popolen uspeh. Pri Tankotu
Izredne cene za praznike imajo pri Anton Tankotu, slovenska grocerija in mesnica na 6128 Glass Ave. Za cene poglejte oglas.
* Vprašajte za nagradne listke Progresivne trgovske zveze.
Bulkley odvetnik
Robert J. Bulkley, dosedaj zvezni senator države Ohio, bo po novem letu odprl odvetniško pisarno, in sicer eno v Clevelandu, drugo pa v Washingtonu. V Clevelandu bo njegov odvetniški drug James Keenan, bivši pomožni generalni pravdnik Zed. držav, dočim bo uradu v Washingtonu načeljeval Herbert Pil-len, ki je bil tajnik Mr. Bulkleya od leta 1931 in še poprej tajnik pokojnega kongresmana Chas. Mooneya in poznan mnogim Slovencem. Senator Bulkley bi lahko dobil od predsednika Roose-velta katerikoli urad pri zvezni vladi, toda je vse odklonil in se raje posvetil privatnemu izvrševanju odvetniških poslov.
Lov na zajce
Državni lovski urad je dovolil še en dan za lov na zajce. Ker pride novoletni dan na nedeljo, je država dovolila, da se lahko lovi zajce še v pondeljek 2. januar- < j a. Poleg tega so letos zajci bolj številni kot druga leta ali so pa jagri toliko slabši. V letošnji sezoni nismo videli niti enega samega zajca še, ustreljenega namreč.
Zgubila se je
Iz New Yorka se poroča, da se je v New Yorku zgubila Mrs. Eleanor Roosevelt, soproga predsednika. Dasi je v New Yorku doma, pa ni mogla najti nekega naslova na E. 23. cesti, kjer se je vršil čehoslovaški bazar, katerega bi rada obiskala. Eno uro je tavala po cesti, predno je našla poslopje.
Dobrodelni gostilničarji Kakih 500 gostilničarjev v Clevelandu je prispevalo $4,000 za pogostitev siromaških otrok za božične dneve.
Beros Studio Poznani fotografski studio Be-. ros, 6116 St. Clair Ave., bo za-, prt ves dan v nedeljo in ponde-; Ijek. Pridite po slike v soboto. (	Pismo
Pismo ima v našem uradu i Frančiška.Drobnič, ki je včasih stanovala na Bonna Ave.
Obsojeni avtomobilisfc
Pred sodnikom Frank J. Lau-schetom je stal 21-letni Richard Hanson, ki je bil obtožen, da je vozil s svojim avtomobilom 85 milj na uro, zadel ob nekem ovinku na 18-letno Uršulo Ryan in jo ubil. Fant je priznal, da je kriv in sodnik Lausche ga je poslal v okrajne zapore. Kazen mu bo prisodil 4. januarja. Ko je Hanson prosil sodnika, da ga pusti domov za božične praznike, češ, da bo njegov oče sicer žalosten za praznike, ko bo sam, je sodnik Lausche odvrnil: "Ali si kaj pomislil na žalost očeta mladega dekleta, ki si jo ubil? Tudi njemu bo kalila zguba otroka božično veselje!"
Petkova zabava Odbor skupnih društev fare sv. Vida prijazno vabi vse zastopnike in zastopnice, farane in njih prijatelje, da bi se v velikem številu udeležili nocoj večer 23. decembra ob 8. uri v pritličju cerkve sv. Vida znane petkove zabave in razvedrila, želja odbo ra je, da bi bila dvorana polna, kajti s tem se uspešno pomaga cerkvi za odplačilo dolga. Vsi ste prošeni, da se udeležite! Dobra pivovarna The Ballantine Brewing Co., znana pivovarna, ki/ posluje v Newark, N. J., bo izplačala božični bonus svojim 2,700 uslužbencem. Vsak dobi 15 odstotkov kolikor znaša njegova letna plača. .
Počitnice
Richman Bros. Co., je dala vsem svojim 2,700 uslužbencem 10 dni počitnic. Tekom počitnic dobivajo vsi uslužbenci polno plačo. Na ta način veljajo počitnice kompanijo nekako $75,000. Mnogo Slovencev in Slovenk je uslužbenih pri omenjeni kompani j i.
Asesment
Danes zvečer bodo pobirale tajnice društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ in društva sv. Cecilija št. 37 SDZ asesment od 6. do 8. uri v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida. članstvo se prosi, da gotovo poravna svoj asesment ob tej priliki.
Podružnica št. 18 Odbornice pri podružnici št. 18 SŽZ za leto 1939 so: predsednica Jennie Velikonje, podpreds. Lina Tekavčič, tajnica in blagajničarka Jennie Yeliz, E. 169th St., zapisnikarica Mary Pirnat. Nadzornice: Mary .Pavlin, Jennie Sodja in Mary Slabe. Reditelj ica Albina Malovašič. Seje so vsak prvi torek v mesecu v Kunčičevi dvorani.
Berlin, 22. decembra. Nemška vlada je na j ako strog način protestirala napram "surovemu in nesramnemu" izbruhu tajnika za notranje zadeve Zed. držav Harold Ickesa. Tajnik Ickes je kritiziral položaj v Nemčiji in obenem izjavil, da je sramota za slehernega Amerikanca, če bi prevzel kako odlikovanje od nemške vlade. V mislih je imel Henry Forda in Chas. Lindbergha, ki sta bila oba odlikovana od Hitlerja. Nemški poslanik v Washingtonu je v četrtek izročil protest nemške vlade državnemu tajništvu. Nemška vlada je protestirala, rekoč, da je Ickes visok uradnik ameriške vlade in je kot tak napadel nemško vlado, s katero živijo Zedinjene države sicer v prijateljskih razmerah.
Washington, 22. decembra. Pozneje se še poroča: Diplomatični odnašaj i med Zedinj enimi državami in Berlinom so skrajno napeti, potem ko je namestili državni tajnik Welles skoro robato zavrnil zahtevo nemške vlade, da se ameriška vlada oprosti radi govora, ki ga je imel tajnik no-trajnih del Ickes preteklo soboto v Clevelandu. Vest, da Zed. države ne bodo opravičile govora Ickesa je silno neprijetno zadela nemške vladne kroge, ki sedaj ne vedo kakšne korake naj ukrenejo v bodoče. Med tem pa nemško časopisje še vedno silno napada govor tajnika Ickesa.
o-
Govorice o revolti med nacionalisti v Španiji
Hendaye, Francija, 22. decembra. V obmejnih mestih se je raznesla vest, da je nastala zarota proti generalu Francu, da je bilo aretiranih 800 njegovih častnikov in da so med nacionalisti in Italijani na severni fronti nastali spopadi. Baje je dal Franco aretirati tudi angleškega konzula v San Sebastianu, ki je pomagal lojalistom vohuniti pri nacionalistih. Iz Barcelone, kjer je glavni stan lojalistov, se pa poroča, da ne verujejo tem govoricam, ker so najbrž nalašč razširjene po generalu Francu, da se povzroči zmeda v vrstah lojalistov. Res je le toliko, da poveljniki nacionalistov se neprestano pritožujejo proti vmešavanju laških in nemških častnikov v njih vojaške zadeve.
-o--
Nasprotniki ne mirujejo Dasi so Clevelandčani preteče-no sredo j ako izrazito pokazali, da so za povečanje mestne elektrarne, pa nasprotniki slednje še ' ne bodo mirovali in nameravajo celo zadevo prinesti na sodni je, 1 rekoč, da mestna zbornica ni imela pravice predlagati izdajo bondov za mestno elektrarno. Za povečanje slednje se je izjavila sleherna varda v mestu. V 10. vardi je bilo oddanih 2,030 glasov za in 513 proti. V 23. vardi 2,758 glasov za in 914 proti, v 32. vardi 4,958 glasov za in 1,453 proti.
Zahvala čitalnice
Slov. narodna čitalnica na St. Clair Ave. si šteje v prijetno dolžnost, da se zahvali sledečim za denarne prispevke: $5.00 sodnik F. J. Lausche. $3.00 J. Metelko, po $2.00: J. Mihelich, dr. Neuberger in neimenovani. Po $1.00: dr. Braidich, F. Grdina, L. Mayer, J. Filipič, P. Schneller, J. Zorman, dr. Zupan. Po 50c! M. Antončič in 25c F. Lavrič. čitalnica se priporoča še za na-ialjne prispevke.
Društvo Cerkniško Jezero
Novi odborniki društva Cerkniško Jezero št. 59 SDZ za leto 1939 so: pi-edsednik John Ro-žance, podpreds. Anton Baraga, tajnica Martina Hribar, 16813 Grovewood Ave., blagajnik Louis, žele, zapisnikarica Frances Klun. Nadzorniki: Frank Jereb, Uršula Branisel in Julia Duša. Zastopnik delniške seje SDD John Rožance. Seje se vr-[ šijo vsak tretji četrtek v mesecu. Božičnica za SDZ V pondeljek 26. decembra bo ~ prišel sv. Miklavž, ki bo obdaril e otroke, ki spadajo k S. D. Z. Buds št. 50. Starši so prošeni, da pošljejo otroke, ki so člani omenjenega društva ob 6. zvečer h na 8601 Vineyard Ave. Dajte
Nemčija pripravljena takoj prenehati s preganjanjem Židov iz ekonomskih ozirov
London, 22. decembra. Nemčija je stavila Angliji zahteve, v katerih pravi, da morajo židje po vsem svetu prenehati z bojkotom nemškega blaga, nakar bo Nemčija pripravljena prenehati s preganjanjem židovstva v Nemčiji.
Ako se preneha z bojkotom nemškega blaga je tudi Nemčija pripravljena sodelovati, da se preskrbi za 700,000 nemških Židov nova domovanja.
Tozadevne predloge je stavil
mednarodni komisiji za politične begunce dr. Hjalmar Schacht, predsednik nemške državne banke, ko se je pretekli teden nudil v Londonu. V mednarodni komisiji so ameriški, francoski, angleški in nizozemski zastopniki.
Nemčija se zadnje čase nahaja v precejšnji finančni krizi, ker je bila prizadeta radi bojkota svojih izdelkov v raznih državah. Kaj bo mednarodna komisija odgovorila na nemške predloge, dosedaj še ni znano.
Hitlerjeve zahteve po Ukrajini znajo povzročiti novo vojno. Ukrajina ne bo tako lahka pridobitev kot je bila Avstrija
Zadušnica
Za> pokojno Ivano Kramaršič se bo v pondeljek ob 9. uri zjutraj v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti brala sv. maša v spomin pete obletnice smrti. Prijatelji in sorodniki ranjke so prošeni, da se udeležijo.
Hčerka dospela
Vile rojenice so za božično darilo prinesle v sredo zjutraj družini Mr. Jos. in Mrs. Margaret Jartz, 7009 Hecker Ave., prav zalo hčerko. Mati in dete sta zdrava v Mt. Sinai bolnišnici. Prav iskrene čestitke!
Mnogo denarja Trgovine v osrčju mesta trdijo, da je letos nakupovanje pred božičem bilo izredno veliko. V nekaj tednih so te trgovine iztržile nič manj kot $20,000,000. Koliko je slovenskega denarja pri tem? Stotisoče dolarjev, kar se je za vedno poslovilo od naše naselbine.
Skupna udeležba člani društva sv. Vida št. 25 KSKJ so vljudno prošeni, da se korporativno udeležijo sv. maše na božični dan ob 10. uri zjutraj. Zbirališče je ob 9:30 v navadnih prostorih.
Paris, 22. decembra. Vsemu svetu je znano, da Hitler predvsem namerava oslabiti, ako ne zlomiti moč sovjetske Rusije. Ker je pa to skrajno kočljiva zadeva, tudi Hitler skrajno previdno nastopa.
že par let ima Hitler svoje agente v Ukrajini, ki pripravljajo tla, da ustvarijo "Veliko Ukrajino." Ta Ukrajina naj bi bila neodvisna, dasi bi v resnici postala prava odvisna žitnica od Nemčije.
Največji del Ukrajine lastuje danes Rusija, posamezni deli pa spadajo tudi pod Poljsko, Romunsko in čehoslovaško. Ukra jina je tako obsežna država kot n. pr. Texas in Kansas skupaj, prebivalstvo pa šteje skoro 45,-000,000.
Ako Hitler končno povzroči napad na Ukrajino, tedaj je brez dvoma, da se oglasi Rusija. In kar je še več, nastala bo borba, ki naj odloči, ali bo v Evropi nad-vladoval komunizem ali fašizem. In če se Rusija zgane, kadar
bo Nemčija pripravljena udari-i, tedaj so, tudi Japonci priprav-jeni, da planejo v Sibiriji nad /uske postojanke. Japonska se pripravlja za tak napad že zadnjih deset let.
Toda Hitler ne bo slepo planil / to nevarno borbo. Obenem pa udi sovjeti niso popolnoma prepričani, če se smejo zanesti na ivojo armado. Pogoste "čistke" v ruski armadi so pokazale, da je v Rusiji še vedno mnogo gnji-lega med vojaštvom.
Hitler se v nekaj dnevih umakne v svoje gorsko zavetje v Berchtesgadenu na Bavarskem, kjer bo sam delal načrte za bodočnost. To je storil še vedno, predno je odločno nastopil v javnosti.
V samoti ostane Hitler mnogo tednov, nakar se vrne v Berlin tedaj se bo dognalo, ali pride do nove vojne v Evropi. Toda Hitler ve, da Ukrajina ni Avstrija. Od Ukrajine zna biti odvisna tudi vsa Hitlerjeva bodočnost.
na
da se spoznajo s sv. Miklavžem in se otroci malo razveselijo.
K molitvi
članice društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ bodo molile ob truplu umrle sosestre Josephine Pujzdar v kapeli A. Grdina in Sinovi nocoj večer ob 8:15. Članice se tudi prosi, da se v soboto v obilnem številu udeležijo sv. maše ob 10. uri v cerkvi sv. Vida.
Davek na pivo
54 pivovaren, ki poslujejo v državi Ohio, so tekom letošnjega leta plačale $11,404,505 davka zvezni vladi.
Pogreb Mrs. Pujzdar
Pogreb Mrs. Josephine Pujzdar, katere truplo se nahaja v kapeli A. Grdina in Sinovi, se bo vršil v soboto zjutraj ob 10. uri.
Dr. Brooklynski Slovenci
Sledeče odbornike je izvolilo društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ za leto 1939: predsednik Jakob Jesenko, podpreds. Paul Oblak St., tajnik Frank J. Hunter, 3410 W. 97th St., blagajnik John Slabe, zapisnikar Frank Stebel. Nadzorniki: Fr. Estanek, Frank Zeleznik Jr. in Math Filipič. Zdravnika dr. Geriche in dr. Sanate. Seje se vršijo vsako 3. nedeljo dopoldne ob 10. uri na 4002 Jennings Ave.
Radio na sveti večer
V	soboto večer, 24. decembra, bodo ob 9. uri na WGAR radio postaji govorili zastopniki skoro vseh narodnosti, ki bivajo v Clevelandu. V imenu mesta govori prvi župan Burton, potem zastopnik škofije, nadalje se oglasi en zastopnik od vsake skupine Kulturnih vrtov. Za Slovence bo govoril Mr. A. Grdina.
Ilirija na radiu
V	nedeljo bo pevski zbor Ili-, rija pel na slovenskem radio
programu, ki se oddaja vsako nedeljo ob 12:30 do 1. pop. Pe-vovodja g. Rakar ima izbrane naše najlepše božične pesmi za ta program. Tudi orkester bo igral lepe božične melodije.
K molitvi
članice društva Jutranja Zvezda, JSKJ, so prošene, da pridejo v petek večer ob 8:30 k molitvi za pokojno Josephine Puj-' zdar, 1051 E. 67th St. V soboto zjutraj pa naj se udeležijo po-1greba.
Moral v smrt
V sredo je plačal s smrtjo na električnem stolu v Columbusu svoj zločin 21 letni Sam Figuli. Potom odvetnikov se je zadnji trenutek obrnil na governerja Daveya, ki je pa prošnjo za po-miloščenje v dosmrtno ječo zavrgel. Figuli je bil eden izmed štirih neke roparske tolpe, ki so iz-ropali neko banko v Columbusu in pri tem ustrelili dva detektiva. Pozneje sta bila tudi dva roparja ustreljena, dva pa prijeta in obsojena v smrt. Eden je umrl, ko je čakal na smrt na, električnem stolu, drugi je pa v sredo prestal svojo kazen.
Zaostali davki
Okrajni avditor Zangerle poroča, da je sedaj v Cuyahoga okraju še nekaj nad $17,000,000 zaostalih davkov na zemljišča. Tekom preteklih štirih let so lastniki posestev plačali nad sedem milijonov dolarjev zaostalih davkov.
Božični program
V nedeljo bo pevski zbor Lira nastopil na slovenskem radio programu na postaji WLCE od 2 do 2:30. Zbor bo pel naše lepe božične pesmi, zato ne pozabite odpreti svoj radio v nedeljo na to postajo.
Smrtna kosa Danes zjutraj je preminula v St. Luke's bolnišnici znana Ana Žagar, stara 64 let, stanujoča na 15016 Saranac Rd. Pogreb bo vodil Jos. Žele in Sinovi pogrebni -avod. Podrobnosti poročamo v 'prihodnji številki.
ameriškaVdomovina
AMroirAM thi cptRrr rnnrtrM	t^TVHrOo	SLOVENIAN MORNING
AMERICAN HOME	D~ER
NOTŠOO	CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, DECEMBER 23, 1938__LETO
v«—i—•—•—.—■—•—.—i—.—.—.—.—.—.—.....—i—i—■—■—•—«■
BESEDA IZ NARODA
i—«—•—•—•—•—•—•—•—•—•—•—■——•—.—«—>—.—•—•—.—•—«-—»-*
Vabilo na božičnico
Tretji termin Roosevelta
Ameriškim politikarjem, malim in visokim, gre že več mesecev težko kaj druzega po glavi kot vprašanje, če bo predsednik Roosevelt dovolil, da se njegovo ime predlaga na predsedniški konvenciji demokratske stranke za kandidata za predsednika. Dočim to vprašanje doslej še ni našlo mnogo odziva med povprečnimi državljani, zopet drugi smatrajo kaj enakega za nemogoče, a tretji se z vso silo zoperstavljajo ideji tretjega termina, kot bi predsednik Roosevelt v resnici že izrazil željo, dxbi bil rad ponovno izvoljen. *
Blagor nam Amerikancem, ki v politiki, pa tudi v javnem življenju nimamo bolj zapletenih in resnih problemov kot je problem tretjega predsedniškega termina* Dočim se Evropa bori z diktatorji in proti diktatorjem, ki segajo poželjive roke po tujem ozemlju in tuji lastnini, pa mi v Ame-. riiki povsem mirno premišljujemo, ali bi bilo bolje za nas, da dobrega moža še enkrat pošljemo v predsedniški urad ali pa ga pošljemo v — politični pokoj.
Seveda bi ves problem takoj zginil s površja, če bi se predsednik Roosevelt sam hotel tozadevno izjaviti in bi de-finitivno povedal, ali je ponovno kandidat ali ni. Časnikarski poročevalci, s katerimi Roosevelt vsak teden enkrat režeta o tekočih dogodkih, so ga že večkrat tozadevno vprašali, toda Roosevelt se je doslej na vsako enako vprašanje — smejal, dočim bi lahko naredil konec govoricam, rekoč: jaz nisem več kandidat ali pa, kandidirat} želim v tretjič, ako je tako ameriškemu narodu prav.
Omenili smo v gornjih vrsticah praktično stran tretjega termina predsednika Roosevelta. Oziramo se sedaj v politično smer, ki je bolj resna in ki bo končno tudi več vplivala pri predsedniški hvolitvah v letu 1940 kot vse drugo. Da se toliko bolj orientiramo, moramo pogledati kaj se danes godi po Ameriki.
Zadnje kongresne volitve v novembru so dale en na-migljaj, kaj se zna zgoditi. Vzemimo dvoje primerov. Leta 1936 je predsednik Roosevelt zmagal v državi Ohio z večino, ki je znašala 650,000. Še noben predsednik pred njim ni dobil toliko glasov v državi Ohio. Letos pa, komaj dve leti po tej sijajni zmagi, so v državi Ohio propadli oni kandidati, katere je priporočal predsednik Roosevelt, z večino 170,000 glasov. To pomeni, da je v dobi dveh let 820,000 državljanov v državi Ohio spremenilo svoje politične mišljenje in smernice.
Drugi primer: predsednik Roosevelt je priporočil državljanov v osmih različnih državah, da volijo v kongres njegove prijatelje. In zgodilo se je, da so državljani novembra meseca letos porazili vse te od Roosevelta priporočene kandidate z eno samo izjemo, ko je bil governerjem države New York izvoljen z malo večino demokrat Lehman. In sedaj so se oglasili politični preroki. Eni pravijo, da rezultat volitev ni bil toliko udarec idejam predsednika kot udarec kandidatom v posameznih državah, kar je končno vseeno, kajti1 če Roosevelt nima večine v kongresu, so mu vezane roke, pa naj ima še take načrte in misli za narod.
Drugi preroki pa trdijo, da je prišel konec vlade demokratske stranke in da se bo v letu 1940 vrnila republikanska stranka zopet na krmilo. Sedaj pa izberite izmed teh prerokovanj, kar vam bolj prija. Končno je pa toliko gotovo, da Roosevelt nima več one popularnosti, kot jo je imel pred dvema letoma, in da je ta popularnost padlaJ ni vzrok Roosevelt sam, pač pa zveze, katere je imel zadnje čase, in katere zveze so mu odtujile neknj milijonov državljanov. O teh zvezah bo treba enkrat napisati poseben članek, ker ne bo dolgo, ko bodo te današnje predsednikove zveze predmet splošne debate po vsej Ameriki.
Vsak mora priznati, da je Roosevelt se trudil z vso zmožnostjo, ki je v resnici nenavadna, da ustvari boljše razmere med narodom. Začel je z reformami, ki so bile tako dalekesežne, da ga milijone Amerikancev ni razumelo. Roosevelt je gledal v bodočnost, brezposelni delavci pa, pri tem pa ameriški farmarji, gledajo v sedanjost in želijo zaslužek, dober kos kruha in boljše cene takoj. Kar pa Roose-| velt dela, se bo seveda v bodočnosti uresničilo, toda ljudje danes predsednika tozadevno še ne razumejo.
In to nerazumevanje predsednika, ki ima sicer najboljše ideje, zna prinesti hud poraz demokratski stranki v letu 1940 in skoro izključuje vsak poskus tretjega termina za predsednika.
Euclid, O.—V nedeljo, na božični dan, vam bodo pokazali, kaj vse znajo naši Škrjančki v Eu-clidu. Kako lepo božičnico vam bodo" priredili! Kako lepo bodo peli naše pesmi iz nedolžnih src. škrjančki vas vabijo, da pridete vsi v Društveni dom ter jim daste podporo in pogum, da bodo še naprej prepevali med nami. Nobenemu ne bo žal za čas, katerega bo preživel med našimi malčki. Prinesite darila o pravem času. Pokažite, da vam bije vaše sree za mladino, saj so vaši. Pridite točno ob dveh popoldne v Društveni dom in z vašo navzočnostjo boste pomagali, da se bo pela naša pesem, ko vas že več ne bo. Vsi ste prošeni, da pridete iz vse naselbine, da boste imeli priložnost videti, kako hitro se novi dom gradi. Nedelja naj bo naša za naše Škrjančke. Bo zelo lep program. Vas vse prav prisrčno vabi mladinski zbor škrjančki.
Na starega leta večer bo pa velika veselica Kluba društev našega doma. Ne pozabite tega večera, ko si boste zadnjikrat ogledali naš oder starega doma.
Fred Martin.
Naš slovenski študent
»« ■ ■—•—•—— - * -—•—•—•—•—»••••— • • —•—•
Kaj praviie!	;
-..........................
Prijatelj iz Newburga nas je oni dan vprašal, če vemo, zakaj se človeku vedno začno usta odpirati, kadar se mu začno oči zapirati. Vprašanje je ostalo nerešeno in čaka pojasnila od kakih
znanstvenikov in statistikarjev.
• * #
Težko je dobiti dandanes človeka, kateremu se lahko zaupa kako tajnost. O tem pa je mislil drugače ongav .France, ki je rekel" da se absolutno lahko zanese na prijatelja Toneta, kateremu je že davno posodil petak, pa mu še danes ni o tem črhnil besedice. To se pravi, da zna držati jezik za zobmi.
Cleveland, O. — Mr. Tony Urbančič iz Carl Ave. je prišel domov na počitnice za par tednov iz daljne države Wisconsin. Prebil bo med svojci božične praznike, nakar bo šel zopet nazaj, da nadaljuje svoje študije. Kako z veseljem se spominjamo na lepo slavnost, katera nam bo ostala v neizbrisnem spominu, ko smo šli na njegovo gra'dammje 12. junija letos. Nad 300 je bilo gra-duirancev takrat v Oberlinu, O. Veliko izmed teh se je podalo v šole, da nadaljuje z svojimi študijami in med temi je tudi naš Tony, ki se je podal v Wisconsin v svrho na-daljnega študiranja.
Po kakih šestih tednih mar ljivega učenja je pa Tony nenadoma zbolel. Zdravnik je ugotovil slepiča in ukazal, da se mora takoj podati v bolniš nico. Zelo so se bali za njego vo zdravje, ker je malo tako marljivih učencev. V bolnišnici so ga operirali in operacijo je srečno prestal.
Tony je prosil, da obvestijo njegove starše o njegovi bolezni. Mati, ki je že itak rahlega zdravja, je bila vs^ iz se be, ko je zvedela žalostno novico o sinovi bolezni. Kar je ona takrat prestala in prejokala, ni za popisati. Tolažili smo jo, kolikor smo jo mogli. Tolažbe je iskala tudi pri Bogu in Bog je vse na dobro obrnil.
Tony pravi, da ne želi več v bolnišnico, kjer so bili sami neznani obrazi okrog njega. Kako bi bil srečen, pravi, če bi bila prišla samo enkrat k postelji njegova mamica. Toda kam bodo šli starši na tako dolgo pot. Mladi bolnik si je mislil, kaj bo, če bo moral umreti, pa ne bosta ne očka ne mamica pri njem, da bi mu zatisnila oči. Toda prosil je svojo nebeško Mater za zdravje in mu ga je res izprosila pri svojem Sinu.
Zdaj je prišel domov k svojim ljubim staršem. Snidenje z očetom in materjo se ne da popisati. Zopet je zavladalo veselje v družini, ker se je vrnil Tony zopet vesel in zdrav, čeprav nekoliko shujšan.
Dragi Tony, tudi mi se veselimo s Teboj in Ti kličemo: dobrodošel. Naj Ti božje Dete prinese to ljubo zdravje in priporoči se še za naprej Materi božji za zdravje. Verjemi mi, da ne boš zastonj prosil. Va-
ši prijatelji želijo Tebi in vsej obitelji vesel božič in srečno novo leto.
Tončka Jevnik
Prošnja do vseh naših odjemalcev
Progresivna trgovska zveza je dala natisniti za podelitev nagrad, ki bodo oddane na prireditvi dne 29. januarja v Slovenskem delavskem domu, ogromno število nagradnih listkov. Predvidevala je, da bo število listkov na roki zadostovalo ter da jih bo morebiti tudi precejšnje število ostalo. Kakor vse izgleda se je odbor v tem zmotil. Najbrže prvotno število ne bo zadostovalo. K zvezi je pristopilo nadaljne lepo število novih članov. Za to dejstvo se moramo seveda v veliki meri zahvaliti našemu zavednemu občinstvu, ki se ob vsaki priliki poslužuje domačih trgovin, a ravno tako dosledno zahteva od svojih trgovcev nagradne listke. Listki iredo skoro z bliskovito naglico izpod rok. Ali imate že vi radostno število istih, da ste gotovi, da boste deležni kake izmed nagrad?
Vodstvo Progresivne trgovske zveze pričakuje na dan prireditve ogromno udeležbo. Prireditev se bo pričela že zgodaj popoldne in bo trajala vse do polnoči. Preskrbljeno bo v vsakem oziru, da se boste počutili udobno. Da pa se bo moglo vršiti podeljevanje nagrad v najlepšem redu in v zadovoljstvo vseh, vas vodstvo prireditve prosi, da NAPIŠETE NA MALI LISTIČ, KI GA BOSTE VRGLI V SKRINJICO na dan PRIREDITVE, SVOJE IME, PRIIMEK [N NASLOV.
Na ta način se bo mogoče zogniti marsikateremu zadržku in nepriliki. Pospešilo bo ;udi podeljevanje nagrad, kaj-;i teh bo veliko število, a časa ne bo na ostajanje. Napišite ime in priimek in naslov na listke že sedaj in ne odlašajte do zadnjega dne. Na ta način imate priliko tudi ugotoviti, koliko listkov imate do sedaj. Ako se vam zdi, da jih nimate še dovolj, požurite se z nakupi za praznike. Zahtevajte nagradne listke ob vsakem nakupu, kupujte pa vedno pri domačem trgovcu, katerega trgovina ima izložen napis:
clan progresivne
trgovske zveze
Dragim rojakom čestita k prazniku Kristusovega rojstva z najlepšimi željami, da ga proslavijo v krogu svojih najdražjih v veselju in zadovoljstvu v mislih na našo drago domovino. Želim vsem polno uspeha in napredka v nastopajočem novem letu.
POSLANIK KONSTANTIN FOTlC.
Vsemu članstvu sv. Imena božični pozdrav
Cleveland (Newbiirg), O.— Duhovnemu vodji, g. kanoniku Omanu, gl. odboru Zveze društev Najsv. Imena, uradnikom društev in vsemu članstvu voščim in žejim vesele bošične praznike. Naj vas božje Dete obdari z milostjo božjo. Posebno želim, naj bi ljubi Bog dal zdravja in srčne ljubezni božje vsem gl. odbornikom in društvenim uradnikom, da bi pridno delovali za čast božjo, da bi se vrste članstva društev Najsv. Imena večale bolj in bolj. Božje Dete, ki je prišlo na svet v Betlehemski štalici v tihi in mrzli noči, stega svoje ročice in' želi našega obiska.
Glejte, med preproste in revne pastirje je prišel. Tudi mi smo revni, slabotni. Delavske družine smo, težak boj imamo za vsakdanji kruh, kakor oni pastirji v Betlehemu. In glejte, zato je prišel, za nas se je rodil. Revne in obtežene kliče in vabi: pridite k meni, ki ste lačni in žejni in jaz vam bom krepčal. Tako sam pravi.
Tudi mi, člani društev Najsv. Imena, pohitimo v Betle-
HM
hem. V naših cerkvicah je tista štalica, kjer prebiva tisti Bog, božje Dete, ki se je za nas rodilo. Vzemimo ga v naš dom, da ne bo sameval sam. Sveti Bog, pridi v naša srca, naj bo prijeten Tvoj dom. Pod imenom Zveze skupnih društev Najsv. Imena smo se v tem letu dvakrat javno pokazali. Prvi nastop je bil pri Materi božji v Providence Heights. Drugi in najlepši pa pri sv. Vidu.
Tako je, cenjeno članstvo. V skupnosti je moč. Takih in enakih javnih nastopov je treba še in še. Zato vam kličem, možje in fantje, v društvo Najsv. Iinena pristopite vsi, stari in mladi v vaših farah, da bomo prihodnjič nastopili vsi, vsi, ne samo 400 kot zadnjič. Pet tisoč nas mora biti prihodnjič pri skupnem sv. obhajilu. Kar je Jezus povedal onim v sv. Deželi: Ženitnina je pripravljena, pojdite v mesta in /asi in na pota. Pripeljite vse, vsi naj pridejo! Te besede veljajo tudi nam uradnikom vseh društev, da pokličemo in pozabimo vse može in fante v /rste sv. Imena. Prijeti je tre-oa tudi za pero in javno zače-ci. Sedaj je treba začeti, sedaj. Poglavar pekla ima svojo oando, ki ne miruje in hodi okrog in išče svoj plen. Vragi tudi v časopise pišejo in zapeljivih člankov imajo polno.
Zato, uradniki, pridno na delo, vsak pri svoji f&ri, da bodo naši vsi v božjem varstvu. Širimo kraljestvo božje na zemlji. Poslušajmo svoje dušne pastirje in voditelje. Širomo društva Najsv. Imena in častimo njegovo sveto Srce, ki nam bo zagotovilo za večno življenje.
Srečno novo leto želim tudi vsemu celokupnemu članstvu, da bi delovali vsi za povečanje n zveze.
Anton Meljač, zapis. -o-
ZAHVALA
Zahvalim se vsem sosedom, zlasti pa sosedi, ki vedno gleda, da nisem lačna ali na mrzlem v odsotnosti domačih. Tisočera Ti hvala Mary Rupnik. Prisrčna hvala pogrebnemu zavodu Jos. Žele in sinovi za brezplačni prevoz iz bolnišnice.
K sklepu želim vsem skupaj vesele božične praznike in zadovoljno novo leto 1939, Ameriški Domovini pa dosti novih naročnikov.
Mrs. A. Jaklič in družina,
15002 Upton Ave.
-o-
ZAHVALA IZ DOMOVINE
Raka na Dolenjskem.— Par dni nas še loči od praznika, ko bo blagoslovljena nova zastava naše fantovske kongregaci-je. Ko se za to slavlje pripravljamo, pa nam čut hvaležnosti narekuje, da se spomnimo tudi na vse ljube in drage rojake, živeče v Ameriki, ki so nas pri. tem delu tako dobrohotno podprli s svojimi prispevki. Prejeli smo po g. Fr. Mrgole-tu 55 dolarjev in 25c, kar znese 2375 dinarjev. Naj vsem bkigim darovalcem nebeško Dete, čigar rojstvo bodo oznanjali božični zvonovi v dneh, ko bo dospel ta skromni izraz naše hvaležnosti do vas spoštovanih rojakov, obilo poplača vašo dobroto.
Vesele božične praznike vam žele vsi, ki se zbirajo pod novo zastavo.
Martin Kotar, predsednik
IZ BOMOVIKE
Še ni dolgo, ko smo obhajali Zahvalni dan. Jaz pa res ne vem, kako bi se zahvalila tolikim prijateljem in njih družinam ter sorodnikom, ki so me v tej bolezni v tako velikem številu obiskali. Nekateri bi me bili radi obiskali v bolnišnici pa ni bilo mogoče, ker je samo par ur na teden odločenih za obisk. Sem pa toliko bolj zadovoljna, da ste me na domu obiskali, kjer smo se lažje pogovorili. V bolnišnici se nisem dolgočasila, ker so tako dobre in postrežljive strež-kinje. Tam je tudi slovenska strežnica, ki' je prav prijazna. Seznanila sem se tudi z slovenskim zdravnikom, ki dovr-šuje študije, je Collinwoodcan in prav prijazen. Kako se mi je dobro zdelo, ko smo bili domači ljudje skupaj. Čudno se mi zdi, da se nekateri tako boje bolnišnice.
Prav lepo se zahvalim podružnici št. 18 SŽZ, ki so mi članice poslale lep šopek v bolnišnico. Ravno tako hvala drugim za šopke. Prav lepa hvala za karte in želje za hitro zdravje ter za toliko različnih daril. Še posebna zahvala pa za veliko darilo za Zahvalni dan za kosilo poslano od naših starih prijateljev. Ne vem, kdaj mi bo mogoče vse to povrniti. Molila bom za te moje dobrotnike, da jim bo ljudi Bog dal zdravje, ki je največje bogastvo tega sveta.
—Zadnja pot slovečega Rib-ničana. Preteklo soboto dopoldne je bilo Ribniški dolini usojeno spremiti vaškega izobraženca Ivana Rusa, čigar ime je znano daleč po slovenskih in tujih tleh. Obe visoki gozdni strani doline, Mala in Velika gora, sta se v svojih vrhovih zagrnili v meglene pajčolane, kakor da sta slutili, da je za-tonilo življenje njunega največjega oboževalca. Bistrica se je napela iz svojega korita in se zalesketala kakor veliko oko, zasolzeno od žalovanja za glavnim Žagarjem in mlinarjem naše doline. Prebivalstvo vseh ribniških vasi kakor tudi Trga in Sodražice pa je poslalo številne svoje zastopnike, da se poklonijo svetlemu spominu pokoj nega Žagnega J o h a n a. Breženci Jurjevičani in Koča-ni so si napravili kar nekak sopraznik, samo da so se mogli v polnem številu in dostojno posloviti od svojega prvega in najljubšega občana, ki jim je dobrotljivo županoval več ko trideset let.
Domače Gasilsko društvo kakor tudi Sokolsko društvo iz Ribnice sta se svojemu usta-novemu članu in podporniku poklonili s praporoma, prvo s polnim številom Članov, drugo po deputaciji. Še posebno pa so se čutili Uolžne priti k pokojnikovemu grobu lovci, saj jim je bil starešina in umen mentor, kakršnega ribniška mati menda ne bo rodila nikoli več.
Žalni sprevod, čigar vodstvo so prevzeli domači gasilci, se je pomikal iz idilične Zage skozi vse Breze. Ta vas je bila v svojih hišah kakor izumrla, vsi vaščani so bili v sprevodu. Na koncu vasi, pri kapelici, je bil kratek, a silno ganljiv po-
stanek, ko se je začula iz vrst pokojnikovega sorodstva po starem običaju prošnja: "Pa jim odpustite, če so se kateri-krat komu kaj zamerili."
Po maši v cerkvi sv. Križa na Jurjevici so gasilci spustili telesne ostanke v grob na tamkajšnjem pokopališču. Domači pevci pod vodstvom gospodov od Nove Štifte so dali s petjem duška splošnemu ribniškemu žalovanju. Z globoko občutenimi besedami pa sta se ob grobu poslovila zastopnik gasilcev in predsednik Slovenskega lovskega društva, g. dr. Iv. Lovrenčič. Žalni govor tega lovskega tovariša, rojaka pokojnikovega, je bil prepleten s tolikimi ugotovitvami, da bi zaslužil, da se otme pozabi in ohrani bodočim ribniškim rodovom v spomin. Ko sta odjeknila v zadnji pozdrav še lovski rog in salva lovcev, so se pogrebci razšli v trpki zavesti, da je s tem končana življenjska pot največjega ribniškega dobrotnika poslednjih' šestdesetih let.
IZ PRIMORJA
—Regulacija ceste skozi Koseze. — II Bistrica, nov. 1938. V zvezi z regulacijo ceste, ki veže Reko z Bistrico, to pa s križiščem v Ribnici, kjer se stekata cesti iz Postojne in Trsta, so izvršili znatno korekturo cestne trase tudi v Kosezah. Izravnali so precejšen ovinek, ki ga je naredil stari del ceste v vasi. Prvi del ceste iz Bistrice proti Kosezam je bil prej do mostiča popolnoma raven, po regulaciji pa bo tudi od mostička proti Kosezan popolnoma izravnan. Elektrifikacijo, cestno in vaško, so Koseze dobile že pred časom, cesta je sedaj tudi že regulirana, po regulaciji vodne struge, ki bo izsušila okoliški teren, se bodo Koseze kmalu združile z Bistrico.
—Dve avtomobilski nesreči. II Bistrica, nov. 1938. V tednu od 20. do 27. novembra sta se v dveh zaporednih dneh zgodili dve avtomobilski nesreči v Ilirski Bistrici. V ponedeljek, to je 21. je mesar Potočnik, ki ima v najemu Gržinovo mesnico v II. Bistrici, doma pa je s Knežaka, s svojim avtom povozil še ne 30 let staro Mino Nordio, rojeno Bratuž, doma iz II. Bistrice. Podrl jo je na tla tako, da je pri padcu dobila več težjih in lažjih poškodb. Odpeljana je bila v reško bolnico, kjer se, kot pravi-ji, bori s smrtjo. Ponesrečen-ka je rojena v Bistrici, poročila pa se je z bivšim poročnikom milicije Nordijem- Zadnje čase je bolehala, baje za " vratno boleznijo, sedaj Pa •
je zalotila še ta nesreča. Lastnik avta Potočnik, ki si je avto šele pred kratkim nabavil, je bil na licu mesta aretiran,
avto pa zaplenjen. Bila je poklicana takoj komisija, in vsa zadeva se bo obravnavala pred sodiščem, ki bo veliko lažjega značaja, če ponesrečenka ostane pri življenju.
Naslednji dan, to je v torek je pa mehanik in lastnik mehanične delavnice Slavko Muha, 23 let star, doma iz Velike Bukovice podrl s svojim novim osebnim avtom nekega moža iz Topolca, očeta večje druzme. Posledice so bile hujše, kot pfl prvem karambolu. Mož je kmalu po nesreči izdihnil. Na lice mesta je prišla takoj komisija, ki je ugotovila, da je ne srečo zakrivil šofer zaradi n pravilne vožnje in neprevidn sti povrhu. Bil je takoj aretiran, popolnoma nov avto pa zaplenjen. Muhi so bratje pre« kratkim posodili denar, da je lahko nabavil avto ki še ni bil niti zavarovan. Kef so^ Italiji ^ takšne prestopke po leg zapornih kaznih tudi visoke globe, bosta tako prvi kot drugi ob svoja nova avtomobila, polega tega pa sta si eksi-[stenco popolnoma uničila.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio __Published dally except Sundays and Holidays _
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: US and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S and Canada, $3.00 for C months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
«•^>83	No. 300, Fri., Dec. 23, 1938
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICI
mama » pilil ulucl. PaiUiuM tudi p« priti.
Mandel Dru Co.
15701 Waterle* Rd. ClaTtlaW,
rani.
8.—Euclid Rifle klub priredi srnjakovo večerjo in lovski ples v Slovenskem domu na Holmes Ave.
15.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
21.—Društvo Ložka dolina priredi plesno veselico v Knau-sovi dvorani.
21.—Interlodge	liga, ples v avditoriju S. N. Doma.
22.—Dramsko	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
28.—Samostojna Zarja, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
28.—Društvo	Modern Crusaders št. 45 SDZ priredi proslavo enajste obletnice v S. D. Domu na Waterloo Rd.
29.—Minstrel	Show priredi mladinski oddelek društva Najsvetejšega Imena v šoli sv. Vida.
29.—Slovenski mladinski pevski zbor iz Holmes Ave. priredi koncert z igro v Slovenskem domu na Holmes Ave.
29.—Koncert Mladinskega pevskega zbora "Kanarčki" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
FEBRUAR
Slvnk št. 22 SDZ, abavnieeoz
4.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ, zabavni večer v Slovenskem domu na. Holmes Ave.
4.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v S. N. Domu.
11.—Frances Susel Cadets prirede Valentine Dance v Slovenskem domu na Holmes Ave.
11.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, plesna veselica v S. N. Domu.
11.—Društvo	Soča št. 26 SDZ priredi veselico v češka Sin Sokol, 4314 Clark Ave.
12.—Skupna	društva fare sv. Vida priredijo, plesno veselico v avditoriju S. N. D.
Pustna sobota. — Maškerad-na veselica Gospodinjskega kluba na Jutrovem, SDD.
17.—Sunny	Ray's orkester, ples v S. N. Domu.
18.—Društvo	sv. Družine št. 207 KSKJ ima veseli v S. N. Domu v Maple Heights.
18.—Ženski klub Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi maškaradno veselico v zgornji dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave.
25.—Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ, ples v S. N. Domu.
MAREC
12.—Marie Prisland Cadets, predstava v S. N. Domu.
APRIL
15.—Pevsko društvo Lira ples v Twilight Ballroom.
22.—St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
29.—Ženski odsek Slovenske zadružne zveze priredi plesno veselico ob proslavi 10-letnice v S. D. Domu na Waterloo Rd.
MAJ
14.—Pevski zbor Ilirija Jr. in Hi priredi v počast materam koncert v Slovenskem domu na Holmes Ave.
JUNIJ
4.—	Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ piknik n& Pintarjevi farmi.
18.—Piknik društva na Jutrovem na Bradley Rd.
25.—Skupna društva fare sv. Vida, piknik na Pintarjevi farmi.
JULIJ
25.—Piknik kluba collin-woodskih groceristov in mesarjev na Pintarjevi farmi.
AVGUST
5.—Fara	Marije Vnebovzete priredi piknik na Pintarjevi farmi.
-o-
* 6,400,000 cigaret je bilo te dni odposlanih iz Zed. držav na fronto v Španiji.
DNEVNE VESTI
10,000 WPA delavcev odpuščenih od dela
V Clevelandu bo v kratkem odpuščenih 10,000 oseb od raznih WPA projektov, kot se je izjavil zvezni WPA administrator dr. Watson. Zvezna vlada bo gledala, da bo za te ljudi začela skrbeti vlada države Ohio, ki se je dosedaj izogibala svoji odgovornosti' in dolžnostim. Najprvo bodo odpustili od WPA del 700 oseb, ki začnejo dobivati starostno pokojnino. Njim bo sledilo 2,000 žensk. Ostalih 7,000 delavcev, ki so dosedaj pri raznih projektih, pa bo po novem letu upravičenih do brezposelne podpore, katero bo začela dajati država Ohio. Dr. Watson je izjavil, da je tozadevne oblasti v državi Ohio pravočasno posvaril, da ne bo pozneje izgovora, da niso bile pripravljene. Država Ohio je glede brezposelnih do danes jako malo naredila.
-o--
Amerika pošlje 3 milijone bušlov žita na Špansko
Washington, 22. decembra. Ameriška vlada je ponudila ameriškemu Rdečemu križu 3 milijone bušlov pšenice za razdelitev na Španskem. Obenem je vlada apelirala na druge narode, da se oglasijo z darovi in pomagajo stradajočim civilistom v Španiji. Ameriška pšenica bi zadostovala, da se preskrbi za Špance 100,000 sodov moke za prihodnjih šest mesecev. Ameriška vlada je tudi izjavila, da prevladuje med lojalisti mnogo hujše pomanjkanje kot med nacionalisti. Pomožni državni tajnik Welles se je izjavil, da poši-ljatev pšenice je popolnoma človekoljubna zadeva in nima ničesar opraviti s strankami v Španiji.
-o-
Politično piketiranje je prepovedano
New York, 22. decembra. Sodnik najvišje sodnije McCook je prepovedal anti-fašistovski organizaciji, da bi smela piketirati potom svojih članov pred trgovino Moneo & Sons, ki prodaja grocerijo. Trgovec je pred sodni j o izpovedal, da je piketiranje vpeljano iz političnih in ne iz ekonomskih vzrokov. Anti-faši-sti so zahtevali od trgovca, da prispeva za španske lojaliste, kar je pa trgovec zavrnil, nakar so mu komunisti poslali pikete pred trgovine, katerim je pa sedaj sodnija prepovedala piketiranje, rekoč, da je piketiranje iz političnih vzrokov proti-ustavno.
Leon Blum, francoski socialist, obišče Ameriko
Paris, 22. decembra. Leon Blum, vodja francoskih socialistov in bivši ministerski predsednik, obišče prihodnji mesec Zedi-njene države. Obiskal bo več mest v Ameriki in proučeval ameriške vladne in ekonomske organizacije.
MALI OGLASI
Posebnosti za božične praznike
Pri nas dobite mlade prešičke od 8-16 funtov težke. Lepe gra-hasta kokoši od 4 do 7 funtov težke po 27c ft. Domače suhe klobase po 32c funt. Lepa zaloga doma prekajenih šunk in želodcev. Se toplo priporočam vsem Slovencem in Hrvatom. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave.
V najem
se da stanovanje, 5 ali 6 sob, mirni, odrasli družini blizu 140. ceste. Več se poizve na 14205 Darwin Ave.
(Dec. 23.27. 30.)
KAYNEE SRAJCE mode za mlade može, fante in mladino. Specialno 3 za $2.65 FRANK BELAJ 6205 St. Clair Ave.
(Dec. 16, 21, 23.)
K OLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
Andre /•'? ancois Ponret, novi francoski poslanik v Rimu.
Kardinal Mundelein, nadškof čikašjci, it,c jc vrnil iz obiska pri sv. Očetu v Rimu.
ZAHVALA
Nikdar nisem mislila, da bi me znali moji prijatelji in znanci tako potegniti, in še sedaj mi ne gre v glavo, kako so mogli vse to skupaj spraviti, da nisem prav nič sumila. Moji otroci in drugi prijatelji so mi namreč priredili veliko presenečenje za mojo 50-letnico.
Najlepša hvala gre moji hčeri Ani in zetu Hasty, ki so se toliko trudili in tudi lagali zraven. Hvala tudi mojemu sinu Josipu in snahi Gertrude Keber in drugemu sinu Franku' in snahi Frances Keber. Nadalje se zahvalim Mr. in Mrs. John Poni-kvar in hčeram, Mrs. Frank Krainc in hčeram, Mr. in Mrs. Urški Trtnik, Mr. in Mrs. Joe Stupica, Mr. in Mrs. Frank Rupert, Mr. in Mrs. Frank Pire E. 47th St., Mr. in Mrs. Adolf Slate, Mrs. Gubane, Mr. in Mrs. Joe Hasty, Mr. in Mrs. Mike Hasty, Mr. August Kollander, Mr. in Mrs. Anton Lužar E.,67th St.
Mr. in Mrs. Koželj, Mr. in Mrs. Jos. Picelj, Mr. in Mrs. Joe Kaessel E. 47th St., Mr. in Mrs. Louis Godec, Mr. in Mrs. Rud. Ivog, Mr. in Mrs. dr. Anton Škur, Mr. in Mrs. Anton Remic, Mr. in Mrs. Viktor Hočevar, Mr. in Mrs. Frank Hočevar, Mr. in Mrs. Pianecki, Mr. in Mrs. Virant, Mrs. Peterlin, Mr. in Mrs. Tom Loud, Mr. in Mrs. Maks Gerl, Mr. in Mrs. Andrew Gerl, Mr. in Mrs. Anton Hanacki, Mr. John Meglič, Mr. in Mrs. Anton Slop-ko, Mr. in Mrs. John Rupert iz Kildeer, Mf. in Mrs. Jer. Glažer, Mr. in Mrs. Jos. Robert, Mr. in Mrs. Louis Nemec, Mrs. Intihar, Mrs. Rosie Zdešar, Mrs. Ana Brohar, Mr. in Mrs. Louis Star-man, Mr. in Mrs. John Fortuna, E. 47th St.
Mrs. Seržen, Mrs. Oražem, Mrs. Čer ven, Mr. in Mrs. Kuhar, Mrs. Rosie Klešnik, Mr. in Mrs. Agata Zaje, Mr. in Mrs. Jos. Ka-tenbreht, Mr. in Mrs. Anton Po-tokar. Vsem še enkrat prav lepa zahvala za izkazano prijateljstvo in za krasni večer, ki mi za vselej ostane v spominu. Sem tudi vedno pripravljena vsakomur povrniti po najboljši moči.
Mary Strukel,
921 E. 185th St.
Lepe obleke izdeluje Anica Rogelj Franks in
Vernic Sneller Franks
1032 E. 76th St. Tel. EN-4296. (x)
Cimperman Coal Co.
1261 Marquette Ave.
HEnderson 3113
DOBER PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA
Se priporočamo
F. J. Cimperman J. J. Frcricks
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. GO 16 St. Clair Ave.
Telefon: ENdicott 3113
Ignac Slapnik, st.
CVETLIČAR	f
6102 ST. CLAIR AVI. HEnderson 1136
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmure 0808 222D0 ST. CLAIR AVE.
ŽIITI
Po nemškem izvirniku K. Maya
Veselo sem se nasmejal.
"Ne, moj ljubi Halef, prav nič ne bodo govorili o meni in o vrancu in tudi ne pisali! Vo-bče se bo le malokdo zmenil, da imam nenadoma konja.
Pa ga tudi imeti ne morem! V moji domovini je drugače, ljubi Halef, ko pri vas tam na pustinjah med Eufratom in Tigrisom! Pri nas imajo konje v hlevih, ne pasejo se svobodno po pašnikih kakor v svobodni deželi tvojega rodu! In hleva nimam! Šele postaviti bi si ga moral! In krmo bi moral kupiti za vranca —. Skratka, ako vzamem Riha s seboj v svojo domovino, me stane mnogo mnogo denarja, tega pa nimam! Prodati bi ga moral, sicer bi me pojedel."
Živahno je odmajal z glavo.
"Ne ne, gospod, prodati ga pa ne smeš! Komu bi ga pa prodal —? Kdo pa razume tam pri vas, kako je treba ravnati s takim plemenitim, čistokrvnim konjem, ki je kralj vseh vrancev!"
"No, vidiš, popolnoma mojih misli si!
In če bi ga prodal, bi tudi pri najbogatejšem lastniku hiral in koprnel po svobodnem življetiju, ki ga je bil vajen v svoji domovini. Poginil bi.
Ne opazuješ ga, kakor ga opazujem jaz! Vajen je puščave in pekočega solnca. Vajen je krme, ki jo dobiva v puščavi. Bolje se bo počutil pri najrevnejšem beduinu ko pri meni doma v najkrasnej-šem hlevu. Kdo bi tam skrbel za njega ko za domačega otroka, kakor skrbi Arabec za svojega konja —? Kdo mu bo zvečer šepetal stoto suro v no-jidrvi, ki je je vajen od prvega dneva svojega rojstva? In poglej ! Še smo v deželah padi-šahovih, še smo komaj pol poti od njegove domovine v mojo domovino, pa je že bolan! Njegova dlaka ni več tenka in svetla ko nit pajčevine, oči se mu še svetijo, pa tistega živega ognja svobode ni več v njih! In išči tiste tri kodre: med ušesi, na prvem vratnem vretencu in na korenini repa, ki so najzanesljivejša znamenja čistokrvnega plemenskega konja, — dlaka se mu ne kodra več, gladka je in potegnjena. Shujšal bi bil, propadel, — pa ljubi me in le ljubezen do mene mu še daje živahnost in prožnost. In tako bo tudi tebe ljubil, pa nikogar drugega. Saj ve,1 da si njegov prijatelj. Ubogal te bo kakor j o mene ubogal. Le to glej, da zvečer ne pozabiš na stoto suro!
Radi njega samega ga ne smem obdržati, smilil bi se mi. Vrniti ga moram njegovi domovini, puščavi in solncu in svobodi —. Že zato, ker mu moram biti hvaležen za njegovo ljubezen in zvestobo. In če poleg še tebe osrečim, ti ga še rajši dam.
Ko pridemo do morja, je tvoj! In tistikrat ne boš več nevoljen, da jezdita Očka in Omar šarca —! Kajti z Ri-hom se šarca pač ne dasta primerjati!"
Še vedno je neverno majal z glavo.
"Ne morem ti verjeti, gospod! Razumem, da ne moreš vzeti konja s seboj v svojo domovino, težka mi bo ločitev od tebe in v tolažbo bi mi bilo, če bi jezdil vranca, ki je bil tvoj in ki si ga jezdil vso pot sem od Eufrata do skrajnih mej padišahovih dežel, — ampak pomisli, kaj mi nameravaš podariti! Pomisli, koliko je Rih vreden —! Če mi ga podariš, bom bogat, zelo bogat človek, eden najbogatejših in najuglednejših svojega rodu! Vem pa, da nisi bogat, — kako mo-
rem od tebe sprejeti tako bogato darilo!"
"Lahko ga sprejmeš in moraš ga sprejeti! Ne govoriva več o tem!"
Dvomeče me je gledal.
Pa ko je videl, da mislim zares, so se mu zableščale mokre oči, obraz se mu je razjasnil, ko da je solnce posijalo po njem.
Pa je le še boječe povedal:
"Da, gospod, ne govoriva več o tem! Zadeva je važna in trezno moraš razmišljati o njej!"
"Razmišljal sem o njej in kakor sem rekel, tako bo!"
"Le razmišljaj še o njej! Še je čas! Še ni udarila ura ločitve.
Ampak eno prošnjo, eno samo veliko prošnjo mi še boš uslišal, gospod, preden se ločiva!"
"Katero?"*
"Dovoli mi, da mu odslej jaz mesto tebe šepetam stoto suro v nozdrvi, ko bo legal spat! Razumel bo, da je od danes naprej moj, navadil se bo na mene. Olajšal mu bom ločitev."
"Da, stori to! Že kar nocoj boš legel k njemu in mu govoril suro, ki je je vajen. Pa tudi krmil in napajal ga boš odslej samo ti! Naj ve, da si odslej ti njegov gospodar! Tvoja last je!
Pa posodil mi ga boš še do ločitve, Halef, kajne?"
"Ne govori o tem, gospod! Saj je tvoj!"
"In še nečesa te prosim, Halef!"
"Povej, gospod! Rad ti storim, karkoli zahtevaš, samo če bo mogoče."
"Prav lahko ti bo mogoče.
Poslušaj! Nerad bi se ločil za vedno od tebe. Saj veš, da nikdar dolgo ne obsedim doma, kmalu spet grem v svet. Čisto lahko je mogoče, da spet kedaj pridem v dežele, kjer živiš s svojo Hanno, z najlepšo med vsemi ženami. In za tistikrat te prosim, da bi bil Rih spet moj, in sicer samo za toliko časa, dokler bom pri vas."
Ves radosten je zabingljal z nogami in zakrilil z rokami.
"Gospod, ali je res —? Obiskal bi nas — ? O, kako veselje bi završalo na pašnikih Haddedinov in med njihovimi šotori! Ves rod bi ti prišel naproti in bi ti vzklikal ahlan wasahlan wamarhaba — dobrodošel —! In pojezdil bi v šotore na svojem Rihu in tvoja last bi bil, dokler bi se ti ljubilo.
O gospod, misel, da te bom spet videl, bi me tolažila pri ločitvi in bi mi pomagala, da bi laže sprejel dragoceno darilo, ki mi ga ponujaš! Ne bom smatral vranca za svojo last, ampak za tvojo, ki si mi jo zaupal, da jo za tebe oskrbujem in opravljam, dokler ne prideš."
S temi besedami pa zadeva za Ilalefa še ni bila rešena. Ni znal molčati, preživahen je bil. Osvetljeval je možnost mojega obiska od vseh strani in razpravljal o vseh podrobnostih ter se tako navdušil, kot da je obisk že kar gotova stvar.
In ko se je nabesedičil in mi obrazložil do konca, kako bo, če res pridem k Haddedi-nom, in kako bo skrbel za Riha, je jadrno pohitel k tovarišem, da jim sporoči nepopisno srečo, ki ga je doletela:
Očko in Omar sta bila z njim vred vesela, privoščila sta mu Riha. Lord Lindsay pa je prijezdil k meni in me ves iazburje-n vprašal:
(Dalje prihodnjič)
DECEMBER
31.—Društvo Zvon priredi zabavni večer v S. N. Domu na 80. cesti.
31.—Klub društev SND priredi Silvestrov večer v avditoriju S. N. Doma.
31.—Praznovanje starega leta v S. N. Domu v Maple Heights.
31.—Slovenski dom priredi na Silvestrov večer fino zabavo v Domu na Holmes Ave.
31.—Klub društev Sloven-1
skega društvenema doma v Eu-clidu priredi program in ples.
1939 JANUAR
1.—Maccabees Drill Team, ples v avditoriju S. N. Doma.
7.—Pevsko društvo "Lira" ples v Twilight Ballroom.
7.—Frances	Rupert Cadets, plesna veselica v Društvenem domu na Recher Ave.
8.—Društvo	Najsv. Imena fare sv. Kristine ima kazanje slik in zabavo v cerkveni dvo-
V Španiji, kjer so bombe razbile skoro vse mostove, se zdaj prevažajo čez reke v takih napravah.

—	Da, Veličanstvo! Prihajam iz pekla!
—Iz pekla? Čudno imenuješ mojo provinco!
—	Veličanstvo! — vzklikne Vulkov. — Sibirija je sramotni pečat današnje Rusije!
Aleksander II. je nekaj časa molčal, a nato reče žalostno :
—Morda imaš prav.
—Groze in bede Vam ne morem opisati, Veličanstvo! — reče Vulkov. — Samo eno sredstvo je, da bi se sibirske grozote olajšale.
—In to je?
—Da bi Vaše Veličanstvo samo enkrat obiskalo ječe in rudnike. Edino z lastnimi očmi se bodete mogli prepričati, kako postopajo Vaši služabniki s kaznjenci. Samo tedaj se bodete prepričali o tem, česar sedaj nikakor nočete verjeti.
—Čuden človek si ti! Še nikdar mi ni nihče tako odkrito govoril. — Ali živiš kot kaznjenec ali kot svoboden človek v Sibiriji?
—	Kot kaznjenec, Veličanstvo. Dovolili so mi to potovanje, ne da bi vedeli, da bom prišel k Vašemu Veličanstvu.
—Odpotoval si torej iz Sibirije z namenom, da prideš k meni?
—	Da, Veličanstvo! Prišel sem, da Vam izdam skrivnost, ki Vam bo pokazala, kaj vse je mogoče v tej strašni zemlji in da tam niso ljudje, temveč vragovi.
Predno je mogel Vulkov nadaljevati, se odpro vrata kabineta in na pragu se pojavi carjev adjutant.
—Veličanstvo mi je ukazalo, da javim, ali je kdo izmed zločincev ujet. Veličanstvo, pravkar so zgrabili nekega človeka, ki je hotel vreči bombo v Vašo kočijo.
Aleksander II. poskoči.
_Bombo! — vzklikne on.—
Nihilisti?
—Da, Veličanstvo!
—Ali je priznal?
_Ne, ni, Veličanstvo, toda
policija upa, da ga bo prisilila k priznanju.
—Če so ga zalotili pri tem, ko je baš hotel vreči bombo, ni potrebno priznanje. Kar-dov mi naj jutri predloži smrtno obsodbo. Podpisal jo bom brez obotavljanja a zločinec naj visi 24 ur pozneje na veša-lih.
Vulkov zadrhti. Zgrozil se je, ko je videl, kako se tukaj razpolaga s človeškim življenjem. Četudi je vedel, da je nevarno govoriti, vendar je pristopil k caru in rekel razburjeno:
—Veličanstvo, ali ne bodete stvari prej premislili? Tu gre za človeka! Morda je nedolžen? Morda ni nihilist? Morda bomba ni bila njegova?
Aleksander II. položi svojo roko na starčkovo ramo in reče:
—Vidim, da imaš dobro srce! Vidim, da skrbiš za svoje bližnje! Toda v tem slučaju se motiš. Če bi bil ti na mojem mestu, četudi ti ne bi bil nikoli varen pred zločinci, če bi se tudi ti nahajal vedno na
VLOGE /tej posojilnic"
so zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne ln društveno vloge
Plačane obresti po 3%
St. Clair Savings & Loan.Co.
6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670
robu prepada, če bi tudi nad teboj vedno visel morilčev nož, vem, da se ne bi obotavljal uničiti svojih sovražnikov.
On se obrne in pokliče svojega adjutanta.
Javite Kardovu, naj mi prinese jutri smrtno obsodbo. Idite!
Adjutant se odstrani.
Cara je ta scena tako razburila, da se je vsedel k svoji pisalni mizi in si podprl glavo z rokami. Dolgo je tako sedel, ne da bi spregovoril besede.
Konečno dvigne glavo ter pogleda Vulkova.
—Pridi bližje! — reče on.
Kovač uboga.
—Prišel si iz Sibirije, da mi odkriješ neko tajnost, — kakor si rekel. Govori torej, toda opozarjam te, govori čisto resnico.
—Prisegam Vam pri spominu na svojega sina, ki ga je usoda oddelila od mene, da Vam bom povedal samo resnico.
Car ni slutil, da se je ta prisega nanašala, na Mihajla Ba-kunjina.
—V ječi v Krasnojarsku,— odvrne kovač, — ždi nesrečni-ca, ki se vsled okrutnosti in neusmiljenosti nahaja v večni temi.
—Torej je slepa — kaj ne? — vpraša car.
—Ni slepa! Na obraz so ji pritrdili železno masko.
Aleksander II. se zdrzne.
—Odkod veš to? — vpraša car ostro. — Kako si prodrl v to skrivnost, ki je znana samo najvišjim oblastim?
—Ker sem sam skoval železno masko! — vzklikne Vulkov.
—Ali je že dolgo od tega?
—Ni še tako dolgo. Toda na vsak način dovolj dolgo, da pripravi nesrečnico do blaznosti.
—Ali veš, kdo je ona?
—Vem samo, da ji je ime Sonja, — odvrne Vulkov, — toda nikoli nisem zvedel, zakaj je tako kruto kaznovana.
—Gotovo zato, ker je velika zločinka.
—Tega ne verjamem, Veličanstvo! — reče Vulkov. — Jaz sem jo videl, slišal sem jo, to ne more biti zločinka.
—Ne! — nadaljuje on in stopi, tik k caru, — biti mora nekaj drugega, da so ji zakrili obraz z železno masko.
Aleksander II. se dvigne in obrne svoj obraz.
Vulkov se naenkrat prestraši. Zapazil je spremenjen carjev obraz. Izginila je dobrot-ljivost. Na vladarjevem obrazu se je zrcalila odločnost.
—Ali si že komu govoril o tem?
—Nisem, Veličanstvo! Prisegel sem, da bom molčal.
—Prisegel si, človek? Toda so slučaji v življenju, ko se človek ne drži položene prisege.
—Veličanstvo, jaz sem stari Vulkov in če povprašate po meni v Krasnojarsku, bodete slišali, da držim besedo.
Temna rdečica oblije starčev obraz, ves je drhtel, tako ga je užalilo carjevo sumni-čenje.
Car je opazil, da je storil kovaču krivico ter reče blago:
—Verujem ti, Vulkov! Vem, da ne boš nikomur ničesar rekel. Ali si prišel samo radi tega v Petrograd?
— Da, Veličanstvo! Moja vest mi ni dala miru! Noč in dan sem videl nesrečnico pred seboj, nop in dan me je prega-
njala njena kletev.
—Kedaj se nameravaš vrniti v Krasnojarsk?
—	Jutri, Veličanstvo! Morda že danes zvečer! Nimam nobenega opravka več v Petrograd u.
—Hvala ti, Vulkov! Kako te naj nagradim? Ali rabiš denarja?
—	Veličanstvo! — odvrne kovač smeje se. — Čemu bo denar človeku, ki je že na pol v grobu? Imam vse, kar rabim in nimam nikogar, ki bi mu zapustil.
—Malo preje si govoril o svojem sinu. Ali ni to svoj dedič? '
Vulkove oči se zasolzijo.
—Ko bi vedel kje se nahaja!
—Ali si se ločil od njega? Zakaj se ne briga za svojega očeta?
Vulkov ni odgovoril.
—Kako je ime tvojemu sinu? — vpraša car.
Vulkov ga ne pogleda ter zašepeče:
—Mihajlo mu je ime, Veličanstvo.
—A kaj je on? S čim se ba-
vi? 1
—Bori se proti zlu!
—To je čuden stan! Ali mi nočeš govoriti jasneje?
Sedaj dvigne stari Vulkov glavo, a oči mu vzplamtijo z mladeniškim ognjem.
—Moj sin je lovec, ki preganja plemenito divjačino. On je zidar, ki podita stare zgradbe, a gradi nove. Toda on je tudi pastir, okrog katerega se zbirajo mnogobrojni pristaši.
Car ga je pozorno poslušal.
—Dalje! — vzklikne on.
—Dalje? — vpraša starček. — Ali hočeš res še več slišati? Dobro, torej, povedal ti bom resnico.
—Moj sin je tvoj najhujši sovražnik! A ko boš slišal njegovo ime, se boš zgrozil. On je nihilist!
—Nihilist! — zakriči Aleksander II. in se.opoteče.
Na pisalni mizi je ležal nabit revolver. On-' ga zgrabi.
—Tvoj sin je nihilist? — Kako se zove?
—Mihajlo Bakunjin! — odvrne starček ponosno.
—Mihajlo Bakunjin! — ponovi car tresoč se. — Prišel si, da me umoriš, prokleti starček!
Starec razprostre roki ter vzklikne:
— Nimam orožja, Veličanstvo! Ako mislite, da sem prišel z namenom, da vas umorim, streljajte!
Počasi se povesi carjeva roka.
—Verjamem ti! — reče on, — toda odidi takoj iz Petro-grada, še danes zvečer, ker drugače si izgubljen! Toda da boš imel spomin, evo ti, starček, moje slike, naj te spominja na človeka, ki je tudi sam nesrečen in ko bo nekoč umrl kot žrtev nihilistov, moli za njegovo dušo.
Car izroči kovaču, ki je stal
tih in začuden, malo in z bri-ljanti obrobljeno sliko.
Car pozvoni in v istem hipu vstopi komornik v kabinet.
—Odvedi tega človeka, — ukaže car, — in poskrbi, da se bo po najkrajši poti vrnil v svoj kraj. Moja želja je, da se mu pri tem nič ne pripeti.
Vulkov stopi k caru, prime njegovo roko ter jo hoče poljubiti.
—Sedaj želim še bolj, kot kedaj prej, da se sestanem s svojim sinom. Rekel bi mu, da je njegovo sovraštvo nepravično! Dal Bog, da bi Rusiji vladali vladarji, enaki tebi.
Car da znak in komornik
VSEM NAŠIM CENJENIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO
Zahvaljujemo so za naklonjenost ter pc priporočamo še za naprej v bodočem letu.
TUKAJ JE NEKAJ POSEBNOSTI ZA PRAZNIKE:
Bele rozine, 2 ft.. .25^
Orehova jedrca, bela, ft.........45£
Med, velika stekl..
Velika kanta pesa..
Pillsbury ali Gold Medal moka, 24V2 ft..........87«*
Mleko, 5 kant za .28^
Butter, ft........28£
Suhe salame, cele ali polovica, ft. . .25^
Fine domače suhe klobase, ft......29^
Vse vrste doma sušeno meso. — Perutnina, zaklana ali živa. — Mi dajemo Eagle znamke.
odide z Vulkovom iz sobe.
Car Aleksander II. je bil zopet sam.
Bil je ganjen ter je ravno hotel oditi v svojo spalnico, ko mu najavijo policijskega ravnatelja."
Carjev obraz se zmrači. Kaj mu ta prinaša?
Aleksander ukaže, naj privedejo Kardova.
Ko je stopil policijski šef v sobo, se globoko prikloni pred čarom. Nato se odločno vzra-zna ter reče razburjeno.
— Prišel sem, Veličanstvo,
da Vam častitam k čudežni re-šitviji in Vam obenem predložim vse mere previdnosti, za katere sem se odločil.
—Hvala vam, Kardov! Toda če bi bili vaši ljudje malo bolj previdni, ne bi pretrpeli mi tolikega strahu.
—Veličanstvo pozablja, da so bile ulice zasedene ne samo s policijo, temveč tudi z vojsko. Vedno je bila moja želja, da brani Vaše Veličanstvo samo policija, a ne vojska, v kateri je nihilizem zelo razširjen.
BOŽIČNA DARILA
NA ODPLAČILA $1.00 plačate takoj — ostalo na tedenska odplačila
Pazite na naš oglas prihodnji teden za razprodajo ob naši prvi obletnici.
NORWOOD FOOD MARKET
ANTON TANKO, lastnik
6128 Glass Ave. HEnderson 5606
ill
jniiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiin
PRIDITE NA	I
| BOŽIČNICO IN KONCERT I
E	kar priredi	=
=	mladinski pevski zbor	=
I "ŠKRJANČKI" I
|	V NEDELJO 25. DECEMBRA	|
V SLOVENSKEM DRUŠTVENEM DOMU =	na Recher Ave. v Euclidu
| Začetek ob treh popoldne	Vstopnina 35c |
niiniiinuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir

W0LK0V JEWELRY
6428 St. Clair Ave.
Nasproti Slovenskega Narodnega Doma Odprto zvečer — HEnderson 0365
ZASTONJ!
BOŽIČNO DARILO
ZASTONJ!
z vsako obleko, površ nikom ali suknjo, pri
PUBLIC CLOTHES
Razprodaja radi prenehanja trgovine
SUKNJE
Površniki
$0.95
$8®.95 2
Obleke
$1 0.95
13
Kupite sedaj in prihranite
PUBLIC CLOTHES
6301 ST. CLAIR AVE., VOGAL 63. CESTA nasproti St. Clair kopališča
Pazite na naše napise o razprodaji
ODPRTO ZVEČER
NAZNANILO
POSTAVNI PRAZNIK pondeljek, 26. decembra, 1938 (praznovanje božičnega dne) CLEARING HOUSE BANKE NE BODO ODPRTE ZA POSLOVANJE NA TA DAN
The Cleveland Clearing House Association
Savings Bank
The American Company
The Bank of Cleveland Central National Bank of
Cleveland The Cleveland Trust Company
of
The Lorain Street Bank The National City Bank
The0" American Bank
Company The Union Bank of Commerce Company



Skrivnosti ruskega carskega dvora
ROMAN
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN
SREČNO NOVO LETO ŽELIM VSEM SKUPAJ
SODNIK
Frank J.Lausche