Ameriška Domovina
NO. 127
JS'i/Vc *&s~
Bro°fi%°°40St!,L»Oe
/% /Vl< ER fl GPk III— HO
IM IANOUAO€ 0W9	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURkSDAY MORNING. JUNE 27, 1968
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPtii
Ameriika Domovina v prvem tednu julija zaradi počitnic osobja ne bo izšla
Kot v preteklih letih tudi letos v prvem tednu julija Ameriška Domovina ne bo izšla, ker bo celotno osobje v uredništvu, upravi in tiskarni na počitnicah. Naročnike in citatelje lista prosimo za razumevanje, ker uslužbenstvo drugače ne more do nujno potrebnih počitnic, število osobja je premajhno, da bi moglo postopno na počitnice, nadomestila za tako delo pa žal ni mogoče dobiti.
Vse tajnike in poročevalce društev prosimo, naj svoje objave za čas, ko list ne bo izšel, pošljejo preje, da jih bo mogoče še o pravem času objaviti. Lista ne bo v tednu od 1. do 8. julija.____________________________
Najemanje lopovov za uk osnovne vzgoje
Diva senatorja sta odločno obsodila najemanje nepoboljšljivih zločincev v o-kviru vojne proti revščini za vzgajanje drugih izgubljencev.
WASHINGTON, D.C. — Na razpravi senatnega pododbora o razmerah programov vojne proti revščini v Chicagu sta senatorja J. L. McClellan, demokrat iz Arkansasa, in K. E. Mundt, republikanec iz J. Dakote, ostro obsodila stališče rev. Johna R. Fryja v pogledu najemanja znanih in ponovno obsojenih kriminalcev za nekake vzgojitelje in vodnike programov v okviru boja proti revščini. To stališče o-beh senatorjev rev. Fryja ni preplašilo, izjavil je, da smatra najemanje teh ljudi za pametno in da zato priporoča njggovo nadaljevanje.
Program je v teku na južni strani Chicaga v Woodlawn področju. Urad za gospodarske priložnosti, kot se vojna proti revščini uradno imenuje, je dal zanj na razpolago blizu milijon dolarjev. V njegovem okviru so povezali dve tolpi mladih ljudi, ki bi sicer utegnili povzročati izgrede, kraje in napade. Vodnika tolp in njihovi člani so v celoti uslužbeni v okviru omenjenega programa. Priče iz Chicaga so trdile pred senatnim odborom, da sta tolpi kupovali za denar, ki so ga prejeli njihovi člani, orožje, pijačo in menda celo mamila. Ta denar je le u-trdil obe tolpi in avtoriteto njenih vodnikov, ki sta bila uradno sprejeta kot “učitelja” članov tolpe in za to tudi plačana.
Rev. John R. Fry, pastor Prve prezbiterijanske cerkve, v kateri naj bi se člani tolp “Black-stone Rangers” in “Disciples” zbirali, je dejal odboru, da člani obeh tolp izkazujejo svojima vodnikoma “ljubezen, spoštovanje in prijateljstvo”.
Sen. McClellan je nejevoljno zavrnil rev. Fryja, da bi bilo treba, če ima on prav, izprazniti vse ječe in poboljševalnice, njihove prebivalce ipa postaviti za javne učitelje.
Novi grobovi
Rose (Konecnik) Paun
V torek ponoči je umrla v Huron Rd. bolnišnici 73 let stara Rose Paun s 454 E. 143 St., roj. Perakovich v kraju Donje Žagarje na Hrvaškem, od koder je prišla v ZDA leta 1910, prvič poročena z Josephom Konec-nikom, umrlim leta 1955, nato pa z Nickom Paunom, sestra Ann Gasparac, pok. Lucy Pavli-licic in Matta Perakovic (Evropa). Pokojna je bila članica društva Majka Božja Bistrička br. 47 HBZ, društva Sv. Pavla br. 10 HKZ, ABZ št. 137, Društva sv. Ane št. 4 ADZ, Cvijeta Hrvatskih Sestara, Gospodinjskega kluba pri Sv. Pavlu in Podr. št. 25 SŽZ. Pogreb ob iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 9.15, v cerkev sv. Jeroma ob desetih, nato na Kalvarijo. Pred leti je pok. Mrs. Paun (Konecnik) živela na Norwood Rd. in vodila s svojim možem gostilno na St. Clair Avenue poleg cvetličarne James Slapnika.
Indija: Kam $ pšenico! I0"1« i>0,i0¥31 Pre.dl°s
davka za pota v hipno
Carmichael se zameril svojim črnim tovarišem
ATLANTA, Ga. — Ko so zborovali tu člani Študentovskega nenasilnega k o o r d inacijskega odbora — SNCC, znanega njihovega vodnika Stokely Carmi-chaela ni bilo med njimi. Sporočili so mu, naj ne hodi sem, ker je velika večina nejevoljna zaradi njegovega “visokega” življenja in zaradi nakupa velike hiše v predmestju Washingtona, D.C., za $70,000. Zamerijo mu menda celo poroko z znano juž-no-afriško črnsko pevko Miriam Makeba.
Stokely Carmichael ni domačin, ni rojen v Združenih državah, ampak na otoku Trinidad v Srednji Ameriki, od koder se je oreselil v ZDA kot 10 let star fantič. V deželi je znan kot po-četnik in glavni propagator “črne sile”. Odkar se je oženil in se naselil v razkošnem domu, je o njem malo slišati.
Letošnji pridelek pšenice v Indiji je za okoli 20% nad povprečnini. V shrambalh zanj ni dovolj prostora.
NEW DELHI, Ind. — Indija spada tudi med tiste gospodarsko zaostale dežele, ki jih ne zmodri nobena gospodarska skušnja. Kadar ima Indija slabo letino, brž leta okoli Washingtona in prosi za 6-10 milijonov ton pšenice, češ da bodo drugače ljudje umirali od lakote. Sklicevanje na to nevarnost je dejansko zmeraj nekaj zaleglo v Beli hiši. Letos je stanje ravno narobe.
V Indiji so pridelali okoli 100 milijonov ton pšenice, dočim znaša povprečen letni pridelek le 75-80 milijonov ton. Dežela ima torej 10-20 milijonov ton pšenice več kot po navadi. To se je že parkrat pripetilo, pa Indije ni nič izmodrilo. Kot v prejšnjih slučajih, primanjkuje tudi letos skladišč, tako da obstoji nevarnost, da bo na milijone ton pšenice zgnilo na poljih. Odgovornost pade seveda na federalno vlado, ki je prepozno spoznala, kaj je treba narediti. Brez dvoma bo prišlo do burne debate v parlamentu, ne bo pa nobenih drugih političnih posledic.
Moralno dolžnost ima tudi naša dežela. Treba je Indijo opozoriti, da ne bo več ameriške pše-ice na razpolago, ako Indija ne zna gospodariti z lastnim pridelkom. Seveda je pa treba to stališče tudi stalno zagovarjati in ga ne spreminjati na ljubo spremembam v političnem položaju, kot to rada dela naša diplomacija.
WASHINGTON, D.C. — Zakladni tajnik Henry H. Fowler je v finančnem odboru Senata znova predložil uvedbo davka za potovanje v tujino izven a-meriške poloble. Na vse dnevne izdatke preko $15 v tujini naj bi ameriški potnik plačeval 30% davka. Po prvotnem predlogu naj bi plačevali na izdatke v tujini od $7 do $15 na dan 15% davka, na vse preko $15 pa 30%. Predlog tedaj ni bil posebno u-godno sprejet in je obtičal v kongresnem odboru.
Zakladni tajnik je sedaj v senatnem odboru poudaril potrebo po takem zakonu, da se zmanjša primanjkljaj v zunanji plačilni bilanci dežele. Izjavil je, da je tak zakon danes prav tako potreben kot je bil, dejansko še bolj.
Podobno kot prvotni zakonski predlog v Predstavniškem domu tudi ta novi v Senatu ni doživel najboljšega sprejema. Trdijo, da ima komaj kaj izgledov, da bi oi letos sprejet. Ne smemo pozabiti, da se Kongres že pripravlja na zaključenje zasedanja.
“Nam je tu viec!”
MILWAUKEE, Wis. — Uradno geslo države Wisconsin je “Nam je tu všeč!” To geslo je sedaj na vsej državni pošti, tudi na tisti državne — jetnišnice v Waupunu!
CLOUDY
Francija morala seči po zlati rezervi
PARIZ, Fr. — Tri tedne trajajoči splošni štrajk in zmede, ki so jih povzročili nemiri v maju in v prvi polovici junija v francoskem tujskem prometu, so povzročili francoskemu gospodarstvu težko izgubo. Cenijo jo na okoli 5 bilijonov dolarjev. Zaradi zastoja v izvozu in padca tujskega prometa je morala Francija kriti svoje potrebe zunaj iz deviznih in zlatih rezerv.
Najprej je vzela 900 milijonov dolarjev kredita pri Mednarodnem monetarnem skladu. Ko je ta pošel, je na tihem prodala centralnim bankam štirih držav Skupnega trga, Nemčiji, Italiji, Belgiji in Nizozemski za blizu 100 milijonov zlata po uradni peni $35 za unčo.
Izrael je začel graditi cevovod Elath-Ascalon
Večinoma oblačno z možnostjo krajevnih neviht. Hladno. Naj-Višja temperatura izpod 70.
JERUZALEM, Izrael. — Ze ob rojstvu izraelske republike se je rodil načrt, kako povezati izraelski pristanišči Elath v Akab-skem zalivu in Ascalon ob Sredozemskem morju s cevovodom za nafto. Izraelu je namreč cevovod živo potreben, ker noče biti odvisen od dobre ali slabe volje egiptovskega diktatorja Naserja, kdaj bo puščal izraelsko blago skozi sueški kanal in kdaj ne.
Izraelska vlada je sedaj sklenila, da začne takoj z zemeljskimi deli za cevovod. Cevovod bo dolg 160 milj, tekel bo skozi puščavo Negev in bo pod kontrolo izraelske republike. Stroški zanj bodo znašali $103 milijone; v ta znesek so vključene tudi investicije v obeh pristaniščih. Cevovod bo gotov že julija 1969. Začetna zmogljivost cevovoda
bo 19 milijonov ton na leto, bo pa kmalu dosegla 60 milijonov ton, torej nekako tretjino sedanjega prometa skozi sueški prekop.
Če so se Izraelci odločili za obsežnejšo investicijo, šo to storili verjetno v prepričanju, da miru z Arabci še ni mogoče hitro pričakovati. Dokler ni miru, pa Izrael ne more pričakovati nobene koristi od prevoza po sueškem prekopu.
Kakor hitro bo cevovod začel obratovati, bodo pa Izraelci na konju. Že sedaj stražijo izrael ske čete vzhodno stran sueškega prekopa. Promet po njem ne more biti obnovljen brez izraelskega pristanka. Tega pa Izrael gotovo ne bo dal brez primerne gospodarske ali politične od škodnine; mir okoli Izraela se bo pa odmikal.
Mao je nabral nove sotrudnike
WASHINGTON, D.C. — Mao se je odločil očistiti tudi vrhove svoje stranke vseh tistih, ki niso za kulturno revolucijo. V ta namen je imenoval nove ljudi v vse glavne organe Komunistične stranke. Le ma o jih je bilo tako srečnih, da so stali na svojih mestih. Od 64 članov glavnega odbora Komunistične stranke je zgubilo svoja mesta kar 34 tovarišev. Na njihova mesta so prišla neznana imena. V Politbiroju je od 13 članov izpadlo car 6 tovarišev, dva sta pa bila na novo imenovana. Politbiro ima torej le še 8 članov. Kdaj in kako bodo zasedena prazna mesta, nihče ne ve.
Glavno tajništvo, ki je štelo 10 oseb, je ukinjeno. Njegovo delo je prevzela skupina kulturne revolucije, ki jo vodi pet aktivnih kulturnih revolucijonar-jev. Iz starega državnega sveta, ki so v njem sedeli ministrski predsednik in 14 podpredsednikov, je zletelo na ulico kar osem podpredsednikov. V svetu so sedaj le še Ču-En-laj in šest pod-presednikov.
Na podoben način so “očiščeni” tudi ostali vodilni organi Komunistične partije.
ABE F0RTAS IMENOVAN ZA VRHOVNEGA SODNIKA ZDA
Predsednik L. B. Johnson je včeraj imenoval na mesto odstopivšega vrhovnega sodnika Earla Warrena sodnika tega sodišča Abe Fortasa, svojega starega zaupnika in sodelovalca. Na njegovo mesto v vrhovnem sodišču ZDA je predsednik imenoval zveznega prizivnega sodnika Homerja Thornberryja. Imenovanje mora potrditi Senat, predno je veljavno.
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je predsednik ZDA L. B. Johnson objavil, da je vrhovni sodnik ZDA Earl Warren odstopil zaradi starosti. Izrazil je odstopivšemu zahvalo in priznanje za njegovo delo na vrhovnem sodišču skozi 15 let, nato pa objavil, da je za njegovega naslednika imenoval Abeja Fortasa, dosedanjega člana Vrhovnega zveznega sodišča. Na Fortasovo mesto je predsednik imenoval zveznega prizivnega sodnika Homerja Thornberryja iz New Orleansa. Novi vrhovni sodnik je star osebni prijatelj in zaupnik predsednika Johnsona in prvi jud na tem mestu. Tudi novi sodnik H. Thornberry je osebni prijatelj Johnsona. Obe imenovanji mora potrditi Senat, predno bo-sta veljavni.
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
j popeljal naravnost v mestno hišo na razgovor z županom C. j Stokesom, ki se je javno zavzel za njegovo imenovanje za demokratskega p r e d s e d niškega kandidata. Humphrey bo ostal v metu še v torek. Podrobnosti njegovega obiska še niso bile objavljene.
Suvana Fuma na poletnem oddihu v Franciji
PARIZ, Fr. — Za mednarodno politiko v jugovzhodni Aziji je taktika laoškega ministrskega predsednika Suvane Fume pravi barometer. Fuma ima navado, da je doma le takrat, kadar misli, da preti njegovi deželi kaka nevarnost. Kadar nima takega občutka, gre rad v Pariz na oddih. Tega si bo tudi letos privoščil, saj je ob svojem prihodu v francosko glavno mesto izjavil, da je prišel semkaj čisto zasebno in da bo ostal tu kakih 6 tednov. To se pravi, Laosu ne bo preko poletja grozila nobena politična nevarnost.
Priznal je, da so bili laoški komunisti po 1. januarju aktivnejši na severu njegove dežele. Fuma je dalje odkrito zagovarjal ameriško politiko v jugovzhodni Aziji. Je še zmeraj prepričan, da bi morale države, ki so podpisale znani ženevski sporazum o Vietnamu, Laosu in Kambodži v 1. 1962, zopet skupno in solidarno skrbeti za mir v tem delu sveta.
Ameriška odvetniška zbornica je izrazila zadovoljstvo nad imenovanjem Fortasa in Thornberryja in priporočila Senatu njuno odobritev. Pričakujejo, da bo Senat imenovanje obeh potrdil, čeprav je vzbudilo to v delu javnost’ in Kongresa, posebno med republikanci precej nejevolje. Nasprotniki imenovanja novega vrhovnega zveznega sodnika nimajo nič osebno proti njemu samemu, zavračajo le čas odstopa dosedanjega vrhovnega sodnika Warrena in takojšnje imenovanje novega.
Trdijo namreč, da naj bi bil odstop Warrena nekako “maščevanje” tega nad Nixonom, s katerim sta sprta še iz časa, ko sta bila oba v Kaliforniji in je Nixon podpiral imenovanje gen. Eisenhower j a	za republikanskega
predsedniškega kandidata namesto tedanjega kalifornijskega guvernerja E. Warrena. E. Warrena je imenoval na mesto vrhovnega sodnika predsednik Eisenhower pred 15 leti. Ker je dopolnil že 77 let, je očitno, da ne bi mogel dolgo ostati na svojem mestu. Če bi torej odstopil šele proti koncu leta ali celo v prihodnjem, bi mu naslednika imenoval novi predsednik ZDA. To bi utegnil biti prav republikanec R. Nixon.
Trezni presojevalci ozadja Warrenovega odstopa in imenovanja novega vrhovnega sodnika ne polagajo dosti važnosti na nejevoljo med Nixonom in Warrenom, saj je Warren sam v pismu predsedniku L. B. Johnsonu poudaril, da odstopa “samo zaradi starosti”, ampak opozarjajo bolj na možnost, da je War-
ren odstopil v prepričanju, da mu bo predsednik L. B. John-sop imenoval naslednika, ki bo zastopal v vrhovnem zveznem sodišču podobno liberalno stali šče kot ga je on, morebitni republikanski naslednik Johnsona v Beli hiši pa bi utegnil izbirati drugače. To bi prav posebno veljalo za konservativnega R. Nixona, ki ima vse izglede, da bo imenovan za republikanskega predsedniškega kandidata in precej izgledov, da bo tudi izvoljen za predsednik ZDA.
L. B. Johnson je kljub javni razpravi o vsem tem in kljub nasvetom, naj imenovanje naslednika E. Warrenu odloži in ga prepusti svojemu nasledniku v Beli hiši, imenoval A. Fortasa za novega vrhovnega sodnika. Ta je liberalno usmerjen in je v večini odločitev vrhovnega sodišča glasoval z liberalno večino tega. Tudi novi sodnik vrhovnega sodišča Homer Thornberry je liberalno usmerjen. Tako je vsaj za sedaj precej gotovo, da bo Vrhovno sodišče tudi v bodoče hodilo v glavnem pota, kot jih je v preteklih 15 letih.
Humphrey pride v mesto
CLEVELAND, O. — V ponedeljek, 1. julija, bo priletel v naše mesto podpredsednik ZDA Hubert H. Humphrey, demokratski predsedniški kandidat, da si ogleda položaj in si skuša priboriti novo podporo za svoj napor za pridobitev imenovanja za demokratskega predsedniškega kandidata.
Z letališča se bo Humphrey
Iz Clevelanda in okolice
K molitvi—
Člani Društva Nasv. Imena in člani Marijine legije pri Mariji Vnebovzeti so vabljeni nocoj ob sedmih v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Ernesta Terpina.
Pogreb—
Mrs. Mary A. Svetek je sporočila danes, da bo pogreb E. Terpina eno uro kasneje, kot je navedla včeraj. Pogreb bo jutri ob devetih iz Grdinovega pogreb. zavoda, v cerkev Marije Vnebovzete pa ob desetih.
------o------
Italija ima začasno vlado
RIM, It. — Novo začasno ita-ijansko vlado je sestavil predsednik senata in nekdanji ministrski predsednik senator Leone. Ta posel je opravil že 1. 1963. Nfjegova vlada bo verjetno trajala do oktobra. Takrat se bo namreč pokazalo, kaj misli kongres Nennijevih socijalistov o coaliciji z demokristjani.
Trenutno niso socijalisti preveč navdušeni zanjo, ker so prepričani, da so pri zadnjih volitvah pogoreli ravno zaradi te koalicije. Za svojo nesrečo še posebej dolžijo bivšega ministrskega predsednika Mora, ker ni hotel izvajati dogovorjenih reform s vnemo, ki je nanjo računal \Tenni. To bi pomenilo, da Nen-lijevi socijalisti ne bodo več hoteli iti pod vodstvo bivšega koalicijskega šefa.
Na tem bo nekaj resnice, kajti Nenni bi rajše imel Fanfanija cot Mora, toda Fanfanija ne mara desna struja demokristjanov. Seveda se trudijo tudi drugi de-mokristjanski voditelji, da bi prišli na mesto vladnega predsednika.
Sedanja vlada bo morala na hitro roko izglasovati proračun in še nekaj zakonov, ki so že “v postopku”. Potem bo šla na počitnice. To se pravi: intrigiranje o novi vladi se bo preneslo iz Rima na deželo.
Angleška vlada v škripcih zaradi Nigerije
LONDON, Ang. — Angleška vlada je poskusila voditi v Nigeriji isto politiko kot nekdaj zunaj Evrope v kolonij alnih časih. Je zmeraj takoj hotela posredovati med sovražnimi silami, pri tem pa ni ostala nevtralna. Prodajala je orožje tistemu nasprotniku, ki je od njega imela več koristi. To politiko vodi sedaj tudi v Nigeriji. Rada bi posredovala med nigerijsko federalno vlado pod vodstvom generala Gowona in uporniškim plemenom Ibo, ki je oklicalo svojo deželo za neodvisno republiko Biafro, obenem pa prodaja nigerijski federalni vladi vse vrste orožja malega kalibra in transportna sredstva. Je tore le na videz nevtralna, v resnici pa drži z Gowonom.
Ta uradna dvoličnost je začela presedati angleški javnosti.
Vlado zato napadajo z leve in desne in zahtevajo, da naj prepove prodajanje orožja nigerijski vladi. Ministrski predsednik H. Wilson se zvija in išče opravičilo za svojo politiko. S tem le še bolj razburja domačo javnost ki je zmeraj bolj prepričana, da bi bilo nigerijske državljanske vojne že konec, ako ne bi nigerijska vlada dobivala angleškega orožja.
Nigerijska vlada se je zamerila tudi angleški javnosti. Zah teva namreč od uporniškega plemena Ibo popolno kapitulacijo in preklic neodvisnosti Biaf-re. To sta po mnenju angleške javnosti pretirani zahtevi, precej podobni Hočiminhovim. V angleških političnih krogih mislijo, da bo vlada morala prav kmalu menjati svojo politiko do nigerijske federalne vlade.
Zopet pomanjkanje živil na Kitajskem
HONG KONG. — Begunci, ki prihajajo sem, govore o pomanjkanju hrane in drugih osnovnih potreb življenja. Sam predsednik vlade Ču-En-laj je ponovno govoril o slabi letošnji letini in zatrjeval, da bo vlada domač pridelek dopolnila z nakupi zunaj. Slab pridelek v severni Kitajski naj bi zakrivila suša, tam in drugod pa tudi za polovico manjša poraba umetnih gnojil in pomanjkljiva obdelava polj.
Umetnih gnojil ni bilo dovolj izdelanih zaradi prekinitev produkcije v tovarnah, v katere je segla “kulturna revolucija” in povzročila veliko zmedo.
V preteklosti je rdeča Kitajska kupila večje količine pšenice v Kanadi, delno tudi v Avstraliji. Letos o čem takem še ni nobene vesti. Če bo pšenico ali tudi kako drugo vrsto hrane potrebovala, jo bo lahko dobila, saj so zaloge večje, kot so bile še pred par leti.
Ameriška Domovi im
h:17 St. Clatr Ave. — HBnder»on 1-06211 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
E* Združene države:
i $16.00 na leto; $8 00 za pol leta; $5.00 za I mesec« Ka Kanado in dežele izven Združenih držav:
^	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova Izdaja $5.00 na leto
januarski režim presenečen nad šenčurskimi dogodki, tako je bila sedaj vsa dežela s partijo vred presenečena nad beograjskimi dogodki. Partija se je pa še nalezla strahu: komunisti so mojstri v podtalni politiki, zato vedo, kako neverno je podtalno narodno razpoloženje. Kaj ko bi podobna iskra spravila beograjske delavce na ulice in bi ob tej priliki ne hoteli nanje streljati ne vojaki ne policaji? Ali bi le partizani in njihovi priveski mogli braniti režim pred navalom splošne ljudske jeze?
Ta strah pred neznanimi bodočimi dogodki so beograjske demonstracije spravile v meso in kri Titove tovarišije. To je glavna politična posledica beograjskih študentovskih demonstracij.
'	,	, I ! . 1 -	•	I. A.
i	SUBSCRIPTION RATES:
linited States:
I $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83	No. 127 Thurs., June 27, 1968
Študentovski nemiri v Beogradu
Šele sedaj so prišla iz Beograda stvarna in zanesljiva poročila o junijskih študentovskih nemirih v Beogradu. Iz njih se da sklepati, da beograjski študentovski izgredi ne morejo pomeniti za svobodni svet nobene posebne novotarije. So se namreč odigrali precej po vzorcih, ki jih poznamo iz podobnih izgredov v naši deželi, Nemčiji, Franciji itd.
Sprožil jih je malenkosten povod. Študentom se ni zdelo prav, da ima tista mladina, ki se je udinjala režimu, povsod svoje privilegije, celo pri zabavah. To svojo nevoljo so študentje izrazili tudi v Novem Beogradu (nekdanjem Zemunu). Ker policija ni imela nobenega razumevanja za njihovo jezo in razgnala njihovo demonstracijo, so jo udarili čez Savski most kar naravnost v stari Beograd. Policija na ta pohod ni bila dobro pripravljena, na drugi strani se je pa sluh o zemunskem škandalu hitro raznesel po Beogradu in zvabil na ulico radovedneže in nezadovoljneže med študenti. Demonstracija je zato dobivala zmeraj večji obseg, policijska akcija je pa omahovala med brutalnim nasiljem in oklevanjem.
Vse to so spretno izrabili režimski nasprotniki med študenti, ki jih ni malo. Saj je sam Tito našel med njimi o-boževatelje kitajskega komunizma, nihiliste, trockiste, a-narhiste itd. Polastili so se vodstva demonstracij, obenem pa potisnili na prvo mesto pritožbe o zanikrni organizaciji univerzitetnega študija in o slabem socijalnem skrbstvu za študente. Pritožbe so bile več kot upravičene; naj navedemo le eno: za beraško raven življenjskega standarda potrebuje beograjski študent $10 na teden; podpore, štipendije in posojila mu pa dajejo povprečno le $5 na teden, kje naj dobi drugih $5? Seveda so vodniki demonstracij spretno primešali te vrste pritožbam še politične.
To je naravno hudo zbodlo režim in njegove stebre. Ugotovil je pa hitro, kje je delal in dela napake. Najprvo se je pokazalo, da v vodstvu univerzitetnih komunističnih organizacij prevladujejo tipični birokratje:	imajo polna
usta besed, pravega partijskega dela se pa ne prijemajo. Res je tudi, da razmere na beograjski univerzi niso prav nič idealne ne med študenti ne med profesorji. Res je tudi, da se režim ne briga resno za študentovske materijalne težave; sicer govori o njih od časa do časa, toda ničesar ne napravi. Režim tudi ve, da na študente močno vpliva splošna razjezanost in jih stalno razburja.
Vse to je nagnalo Tita in njegovo tovarišijo, da sta se umaknila z bojišča proti študentom in potegnila z demonstranti. To je bilo Titu tem lažje, ker sedaj vleče med jugoslovanskimi komunisti tak veter, ki dovoljuje partijskemu vodstvu, da udriha po tistih tovariših, ki so mu odgovorni za uspešno funkcijoniranje uprave na gospodarskem, socijalnem, kulturnem, zdravstvenem in prosvetnem polju. Seveda prijemlje vodstvo take tovariše hudo za ušesa, toda to se godi le zaradi javnosti in zaradi lepšega. Dosedaj pa še ni noben vodilni jugoslovanski komunist zaradi svoje nesposobnosti prišel ob kruh in bil brez posla in brez dohodkov. Zato je Tito lahko rohnel proti svojim “aparatčikom” in se celo spozabil tako daleč, da je zagrozil z odstopom, ako ne bo svojega režima spravil na pravi tir, vsaj kolikor se tiče študentov. Na to grožnjo v Beogradu ni nihče dal kaj prida. Vsi so jo smatrali samo za strašilo za nepokorne tovariše.
Tako je sedaj partija s Titom na čelu obljubila študentom vse, kar so zahtevali, posebno boljšo organizacijo univerzitetnega študija, več dohodkov študentom in več zaposlitve tistim, ki so študije končali. Sedaj bo pa partija brez Tita na čelu morala gledati, da obljube izpolni, drugače se bo Tito poslovil od nje! Titovska tovarišija je včasih res kar zabavna družba. Človek bi bil rad poslušal krohot po beograjskih lokalih dobro uro po Titovem govoru na televiziji.
Režim je tekom demonstracij vpregel svoj aparat na univerzi, da se je dokopal do vodstva demonstracij. To ni bil pretežaven posel, kajti tudi beograjske demonstracije so imele isto temno plat kot druge po Ameriki in Evropi: niso imele jasno postavljenega cilja in niso potegnile za seboj delavskih organizacij. Vodstvo demonstracij je imelo pred očmi le nemire, izgrede, anarhijo, kaos, ni pa imelo ciljev, ki bi šli preko tega. To in pa pomanjkanje simpatij v delavskih vrstah je demonstracije pokopalo in ne policijsko nasilje in Titove obljube.
Kot rečeno, niso pomenile beograjske študentovske demonstracije za svobodni svet nobene notovarije, pomenile so jo pa za Jugoslavijo in Titov režim. Nihče ni namreč vedel, kako globoko se je že zagrižla splošna nezadovoljnost in kako je postala vsa Jugoslavija podtalna tleča politična žerjavica. Vsaka iskra jo lahko vname, sedaj tu sedaj tam. Kot je bil pred 35 leti v Jugoslaviji slovenski šesto-
j BESEDA ,Z NARODA \
* NEKATERI LJUDJE SO ZANIMIVI po obnašanju in drugače. Zopet drugi so zanimivi, kako se na potih življenja srečujejo s srečo.
Taka oseba je bil Kapelnov Jakob. Na ta naš okrogli in za mnoge kisli svet je prišel pred dobrimi 100 leti, tam nekje v dolenjskih hribih med Ribnico in Kočevjem. Imel je dobro, skrbno mater — očeta pa ni poznal. Še pred 10. letom starosti ga je neki gospodar vzel v službo za pastirja. Ker je bil Jakob prikupne narave, ubogljiv in je vse rad napravil, so ga radi imeli, kakor da bi bil njihov otrok. Ko je dopolnil 13 let, ga je mati dala učiti mizarstva nekemu mizarskemu mojstru. Tudi tu se je dobro obnašal. Samo enkrat je imel smolo, o kateri je rad pripovedal v poznejših letih. Nek dan sta z mojstrom ves dan delala mrtvaško krsto za nekega graščinskega oskrbnika, ki je u-mrl. Mudilo se je, drugo jutro bi imel biti pogreb. Do treh zjutraj sta jo delala. Mojster je odšel spat — Jakobu pa je naročil, da naj še malo z raznimi barvnimi mazili osvetli krsto. Naredil je tako, a postal tudi tako zaspan, da je pobral po tleh malo obla-nja, ga dal v krsto za pod glavo, se vlegel v krsto, nato pa še poveznil in potegnil pokrov nadse, ker noč je bila hladna. Trdno je zaspal, ker je bil truden.
Zgodaj zjutraj so prišli grajski hlapci po krsto. Ker je bil na njej pokrov poveznjen, niso o-pazili, da je v njej spal mladi Jakob. Dvignejo jo in hitro ponese na voz. Jakob je pa od u-trujenosti tako trdno spal, da se ni prebudil, ko so krsto pripeljali do hiše graščinskega oskrbnika, kjer je ležal na mrtvaškem odru. Postavijo jo zraven odra, dvignejo pokrov in v njej se je prebudil mladi Jakob in glasno zehnil.
Hlapci so kar ostrmeli.
“Kaj pa je to?” so vzkliknili in se spogledali.
“Kje pa sem?” je vzdihnil Jakob.
Potem jim je vse pojasnil, kako se je vse zgodilo. Mislil je le malo leči in zgodaj zjutraj vstati, pa je tako trdno zaspal, da se je dogodilo, kar se je.
Doma ga je nato mojster malo oštel, da ne sme nikdar več kaj takega napraviti, ker lahko bi prišlo do tega, da bi še živega pokopali.
Nato se je pridno učil mizarstva naprej. Ko je iztekla vajeniška doba, je še nekaj časa delal kot pomočnik v Ribnici. Komaj 18 let star jo je nato mahnil v Ameriko. Gori blizu Towerja v Minnesoti je imel strica in k njemu je prišel. Bilo je to okrog leta 1886. Nekaj časa je delal v rudniku, a se mu ni dopadlo.
Kakih 55 let pozneje mi je pravil v Koloradu o vsem tem. Omenjal je tudi, da je v Tower-ju tiste čase, ko je v Ameriko prišel, tamkaj parkrat srečal pokojnega msgr. Buha in ga hvalil, kako blag gospod je bil.
Jakob se je kmalu nato iz Towerja poslovil in je odšel v Iowo, v mesto Clinton. Tam je dobil delo pri nekem trgovcu s pohištvom. Lastnik trgovine je bil obenem tudi pogrebnik, kar je bila tiste čase navada, da so pogrebniki bili tudi trgovci s pohištvom, zlasti po manjših mestih. Tako kot izučen mizar je bil kar na svojem mestu.
Vprašal sem ga, če je tudi tam krste delal?
“Pa še veliko sem jih naredil,” je odvrnil.
“A si šel še kdaj v krsto spat?”
“Tistega pa ne!” je odvrnil, “enkrat je bilo dovolj.”
Čez dobrih par let nato, je pripovedoval, da je lastnik pogrebnik umrl in da so trgovino prodali. On sam pa je nato odprl malo mizarsko delavnico, kjer je popravljal pohištvo, pa tudi novo izdeloval. Ker ni imel kapitala, je sam vse opravljal kaka štiri leta. Včasih, ko so se ljudje preseljevali, je od njih prekupaval obrabljeno pohištvo, ga očistil, popravil, obnovil ter nato prodal naprej.
“Kako si izhajal — je šlo dobro?” sem ga vprašal.
“Kar dobro. Ne najboljše, a šlo je,” je odgovoril.
Pozneje, ko sva se pogovarjala, mi je pa razodel srečen dogodek v svojem tedanjem življenju v Iowi.
“Nekega dne,” mi je začel razlagati,” je vstopil v mojo malo trgovino in delavnico mlad mož. Vpraša me, če kupujem rabljeno pohištvo (used furniture)?
“Dosti ne, ker malo kdo povprašuje po njem,” mu odgovorim. Žalosten obraz je naredil.
“Kaj pa imaš vse?” ga vprašam.
“Ne dosti. A ne rabim več. Žena mi je umrla in mala hčerka pa malo pred njo. Ostal sem sam in bom šel nazaj v Missouri, kjer imam še mater in očeta.” Tako mi je razložil svoje žalostne razmere.
“Bom prišel pogledat,” mu rečem. Dal mi je naslov. Tam nekje na koncu v revnem delu mesta je živel.
šel sem nato, da bi videl, kaj ima.
Ko pridem, mi pokaže. Imel je revno postelj, mizo, par stolov in malo peč. Tiste čase so imeli navadni, mali, preprosti ljudje kaj preprosta bivališča in pohištvo.
“Kaj hočeš za to?” ga vprašam.
‘“Daj mi 25 dolarjev, pa vzemi.”
“Preveč,” mu odgovorim. “Treba bo vse popraviti, prebarvati. Ljudje pa malo plačajo za staro rabljeno pohištvo. Dal sem mu za vse skupaj 20 dolarjev. Vesel je bil, da sem kupil, drugače bi bil najbrže vse kar tam pustil. Ko sva nakladala na dvokolesno “šajtrgo”, je od nekod privlekel še malo otroško zibelko in mi jo je dal za nameček, rekoč: “Tudi tega ne rabim, vzemi za nameček.”
Čez nekaj dni sem očistil vse, malo prebarval in postavil na prodaj. Postelj, miza, stoli, peč
je stalo v trgovini nad leto dni, a en predmet mi je v tistem dogodku in slučaju prinesel srečo — bila je to zibelka!
Ker sem imel časa dovolj, sem jo lepo očistil in z “varniši” tako olepšal, da je zgledala kakor nova. Postavil sem jo v izložbeno okno. Tam je stala in se mimoidočim ponujala kake tri mesece. Že sem jo mislil postaviti v kak kot med staro šaro. Pa pridete pred moje izložbeno okno nekega dne dve že bolj priletni dami. Precej gosposko o-pravljeni. Gledata v okno kake pol ure in se pogovarjata. Ena je s prstom kazala v okno in videl sem, kako je z obrazom pritrjevala nekaj drugi nazaj. Le kaj ju zanima, sem sam pri sebi ugibal.
Angleščine sem -bil tiste čase še malo vešč. Pritrjeval sem ljudem le bolj z “yes, yes” in pa “tacet” (that’s it) ter s “šur, šur”.
Ženi sta vstopili in ena pravi: “Is that cradle for sale?”
“Yes, mam,” sem odgovoril. “It is beautiful, the Jefferson type — in such cr.adle Jefferson was laying, when he was a baby!” je pristavila druga.
Med tem se je že vtaknila vmes druga, rekoč: “In New York costs such cradle three hundred dollars!”
Prikimal sem zraven še jaz rekoč: “Yes, yes, yes!”
“How much you want for this one? Can you sell this one to us for two hundred?”
“Yes, yes,” sem zopet pritrdil. “We will take it!” odgovori prva in predno sem dobro od veselja k sebi in k sapi prišel, mi je žena že odštela na dlan 20 de-setakov.
Tisto zibel sem nato lepo zavil in jo z njima peljal na tedanji mestni hotel, kjer sta bili par dni na stanovanju. Bili sta na poletnem potovanju nekje iz Virginije, kjer sta živeli. Zelo sta pa obrajtali starinske predmete. Zato sta za tisto zibelko tako dobro meni plačali, ne da boj za kaj takega zahteval ali kdaj pričakoval.
“Tako, .vidiš, dragi moj Gregor, včasih človek nepričakovano sreča gospo Srečo in ona njega,” je o tem zaključil.
Še danes po dolgih letih se večkrat spomnim tega Jakobovega pripovedovanja in se z u-žitkom smejem zraven, misleč na naše pionirje, kaj vse so srečavali in doživljali v življenju v tujem svetu.
Nekako pred 30 leti je še živel v Koloradu, ko mi je to pravil. Zvečer sem ga videl še na veselici. Suh, koščen človek, blizu šest čevljev visok je bil. Njegovi sivi lasje so kazali, da je že v visokih letih in res je bil tedaj že v 81. letu. Plesal je pa tisti večer kakor da jih nima še 30 let. Vrtel je plesalke, kakor da je hotel doseči in priboriti si s plesom prvo nagrado.
Pri bari sem ga srečal in vprašal, kako se počuti. Pa je odgovoril:	“Kakor da bi bil 24 let
nihče drugi izmed mmm m mm star!” — “Pa še tako plešeš kakor nihče drugi izmed mladih,” omenim dalje. On pa odgovori: “Gregor! Za narod se mora človek vedno žrtvovati. Delam za narod, kjerkoli morem. Slovenci smo veseli ljudje, zato glejmo, da bo naš narod dolgo živel. In bo, če bomo delali zanj in za njegovo bodočnost!”
Potem me je popeljal k muzikantu, ki je plesalcem drobil polke in valčke. Rečem: “Dobro igrate, lepo igrate.” Tudi ta je odgovoril: “Igram za narod! Narod rad pleše in dokler bo plesal, bo tudi živel!”
Stopila sva v kuhinjo h kuharicam. Tam me je Jakob prestavil: “Predstavljam vam fanta, ki bi vas rad poznal!” Vse so se ozrle na naju. Ko sem jih pohvalil, kako dobro so pripravile prigrizek in jedila, se je glavna kuharica tudi oglasila: “Tudi me delamo za narod, da bi naš slovenski narod še dolgo živel in dolgo dihal!”
Z veselim srcem sem se poslovil tisti večer od rojakov pod vznožjem koloradskih hribov in pogosto ga imam pred očmi in v meni pa nekaj pravi ob tem spominu:
Dokler bo imel naš slovenski narod tako ljubeče in zveste sinove in hčere po svetu, bo živel in še in še se bo cula po hribih in gorah, po nižavah in za morji okrog in okrog sveta naša pesem in naša slovenska beseda! V ta namen delajmo vsi in Bog bo pomagal!
Vse lepo pozdravlja
Stric Gregor
Spomini na praznik Presv. Rešnjega Telesa
(Konec.)
Ker je bilo z nami tudi nekaj deklet in žena, so prav marljive pomagale pri kinčanju oltarjev •in se je res poznala pri tem spretnost ženske roke.
Na sam praznik je bil izredne lep, jasen, sončni dan. Ob 8b zjutraj je bila na dvorišču štaba slovesna sv. maša, katero je o-pravil č. g. Robljek Peter. Sv maše so se udeležili in bili pri procesiji generali Damjanovič, Parac, Prezelj (Andrej), vsi Slovenci, Hrvatje, lepo število Srbov. Pevski zbor je pod vodstvom mojstra g. Savelli Emil? lepo prepeval ves čas in ob koncu procesije je lepo igrala srbska dobroveljska godba. Pobožno in veličastno je nosil Najsvetejše g. Robljek. Mogočno je donel njegov čisti glas, njegove misli in prošnje so hitele domov v Slovenijo, naj Bog varuje vsega hudega Jugoslavijo in vse njene prebivalce. To je v pridig-' tudi omenil. Lepo je zadonel? ob koncu zahvalna pesem in slovesnost je bila končana. “Lepe je bilo kot doma” so govorili ljudje med seboj. Po končani slovesnosti -smo pevci in g. Robljek odšli v Eboli v glavno farno cerkev. Tam je imel g. Robljek zopet slovesno sv. mašo, naš zbor je tam ubrano prepeval ir g. Savelli je pokazal na orglah svojo umetnost. Pomagal mu je tudi g. Tone Ušaj, kateri živi sedaj v Clevelandu. Po končani maši tam je nas domači župnik povabil v župnišče, se nam lepo zahvalil za lepo, ubrano petje ir nas kar bogato pogostil z dobrim prigrizkom in vinčkom, starim nad 40 let. Ker smo cele dopoldne kričali, smo bili res potrebni okrepčila in se z jedjo dobro okrepili. In vinček? Oj ti poštanec! Tekel je kot hladilne olje v naša grla, nato pa je zače la njegova moč delovati ne pri glavi in ne -želodcu, ampak v nogah in tako smo ga z na j večjimi žrtvami tovorili v camp, kc so začeli deliti kar bogato kosilo. Prav dobre volje smo bili ve? čas. Po kosilu smo zaspali kol ubiti par ur, se zbudili zdravi ir sveži, le mučila nas je žeja ir zvečer po večernicah v ka-pek smo govorili, da bi bilo dobro še enkrat iti tja v župnišče pokušal tisto žlahtno božjo kapljico. P? smo le vzajemno zložili lire z? par kozarčkov, odšli v kantino k Štefanu Vlaju in tam utešili žejo.
Leta 1947 smo pa že preživeli ta praznik kot vojni ujetniki v velikem taborišču “Munster Lager’” v zapadni Nemčiji. Nič kaj prijetno ni bilo tam. Hladno podnebje, kraj bolj pust in o-samljen, odvzeta nam je bila svoboda kretanja, drugače pa hrana in stanovanja kar dobra. Dela nismo imeli nobenega in to nas je še bolj težilo. In v takih razmerah smo -praznovali sv. Rešnje Telo. Z nami je bil kurat g. msgr. Kunstelj, pri častnikih, ločenih od nas, pa g. Robljek. Vendar smo ta praznik lepo praznovali. G. kurat nas je lepo duhovno pripravil na ta dan lin bilo je prejetih mnogo sv. obhajil. V njej so bili postavljeni 4 mali oltarji in tam smo imeli vsfe lepe obrede in blagoslove jn vse, kar spada k prazniku. Mesto v monštranci je bil Jezus v
navadnem ciboriju in nas blagoslavljal in dajal pogum in moč, da smo vzdržali dneve velikih preizkušenj. Pevci smo pod vodstvom Toneta Ušaja lepo prepevali in brez zvenenja, orgel lepo končali pobožnost, čeprav v žalostnih razmerah, pa upam, da je bila Bogu in Jezusu v Najsvetejšem Z a k r a m e ntu zelo všeč.
Od 1. 1948 pa preživljam ta praznik tu na “Otoku”. Vsako 'eto me vedno bolj sili in vleče ;pomin na ta dan — na doživetje v preteklosti in zato sem že /eč let gojil željo, da jih podam n povem bralcem Ameriške Domovine. Marsikaj bi se dalo ;e in še pisati, a sem opustil, narsikatera beseda je nerodno :apisana, zato prosim urednika n bralce lista, naj mi oproste. Vse, kar opisujem, je bila resnica in vse brez izmišljotine.
Tu praznujejo ta dan tudi le-30, brez posebnih zunanjih slo-/esnosti. Angelske mize so zelo oblegane od vernikov, večje slovesnosti pa kar nekako opuščajo n je vse nekako bolj pusto in orazno. Večja mesta ter trgi v ledeljo popoldne med osmino oraznika prirejajo procesije, seveda brez obredov, kakršnih :mo navajeni pri nas in samo z mim blagoslovom. Privabijo te Procesije mnogo vernega Ijud-;tva in radovednežev. Prav lepo, ;oda nam, kateri smo navajeni irugačnih običajev, se zdi bolj ousto. Vsak kraj in vsak narod ima svoje navade in običaje ob em prazniku. Vse vodi eden in sti cilj: dati čast in slavo Jezusu.
Kako danes doma praznujejo a dan, mi ni dosti znano. Na ’.am praznik je danes delavnik n so sv. maše zjutraj in zvečer. Vsa slovesnost in procesije se /rše v nedeljo po prazniku in Donekod še bolj slovesno kot ickdaj, zlasti na podeželju, v mestu pa radi ogromnega pro-neta je vse to težko izvesti. Razmere se polagoma urejajo in slovenski verni narod bo nekdaj ;e bolj goreče in vneto prazno-/a-1 svoje verske praznike, kot o jih njegovi predniki.
Prav iskren pozdrav vsem bralcem!
Bog živi!
Peter Selak
Zelena dolina vabi!
CLEVELAND, O. — Do sedaj e bila marsikomu uganka, kje 'e ta Zelena dolina in kaj to sploh je?
Prišel pa je tudi čas za to, da ■-e lahka sami prepričate, da to ti bilo samo prazno govorjenje.
Za dne 7. julija vas odbor Ze-ene doline vabi, da vsi -pridete ta veselovanje v naravi, kjer toste tudi postreženi z raznimi lomačimi dobrinami ob zvoku msele slovenske glasbe in petju.
Deležni boste tudi lepih nagrad.
Zelena dolina je oddaljena od Clevelanda 35 milj, pot od glaV-te ceste je precej zavita, pač Va epa in čista, tako da je res uži-ek se voziti po njej.
Peljete se po glavni cesti Rt-X) do Vrooman Rd., tam zavi-;ete na desno do prvega Stop Carter Rd., tam na levo in osta-tete na tej do Paine Rd., Pri trikotu pridete do Ford in p°' tem pred mostom zavijete na levo na Baker Rd., katera vas po* pelje do Zelene doline.
Pred vhodom v Zeleno dolin0 vozite zelo počasi, da ne bo kdo od otrok žrtev divje vožnje.
Torej na svidenje v nedelj0> 7. julija!
Vabi odbor Zelene dolin0
Panamska cona
Panamska kanalska cona, kj se razteza vzdolž obeh strani prekopa, meri 475 kvadratnih milj in je pod upravo ZDA na temelju posebne pogodbe, sklenjene pred njegovo graditvijo-pa nato že ponovno “dopolnj0'
Družba
sv. Družne
THE HOLY FAMO.Y SOCIETY
UstftROYljcaa Z3. movembr* 1SH
Sedeč Met, I1L
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOE:
Predsednik: STEVE J. KOSAR, Temporary address:
42306 E. Florida Ave., Hemet, Calif.
1.	podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St, Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, HI. Duhovni vodja: Rev. ALOYS1US MADIC, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St,
Joliet IH-	.	.	___
NADZORNI ODBOEj
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, HL
MATTHEW KOCHEVAR, 314 Larken Ave., Apt. 10-B, Joliet, 111. JOSEPH SINKOVIČ. 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50. 111.
POROTNI ODBOR:
ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA
Direktorica prireditev:
NANCY OWEN
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103
Družba Sv. Družine je Lila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let 10 let in družinski načrt
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje-), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti.
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. 60434»
^ .. ^
Minutes of Ihe Streme Board Meeting on April 27th, 1968 in Joliet, Illinois.
(Continuation)
A brief was read to the members of the Supreme Board regarding the financing and the training of Life I nsurance Agents to produce Life Insurance for the Holy Family Society, so long as Accident and Health contracts remain in force.
So, at this time the Treasurer, Anton Smrekar, presented a Resolution to this effect and it is desired that the Supreme Board act on this Resolution
V blag spomin
DVANAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Joseph Matjašič
ki je umrl 27. junija 1956.
Grob je že prerastel s cvetjem, sveti mir pa krog in krog,
Ti pa spavaš pod zavetjem, nad Teboj pa ljubi Bog!
Nič več ni nekdanje sreče, ko si skrbel za n,as ljubeče, iz srčnih naših bolečin nam vzdihne živ spomin.
Žalujoči:
JENNIE, soproga VICTOR in JOSEPH, sihova OSTALO SORODSTVO
Cleveland, O., 27. junija 1968.

a rough estimate for the construction of additional storage space which is at this time very much in need, as the sjpace in the Office at this time is very limited.
President Steve J. Kosar, after checking the rough estimate, decided to withhold on the construction as he would look into the matter, and being a builder, said that he would advise the Secretary for the additional space, by size and dimensions.
A member of the host Lodge #13, Mary Pauklavetz, also presided at this meeting and spoke of their work in arranging for the 18th Convention of the Holy Family Society of U.S.A.
(To be continued)
Nova oboroževalna tekma v Latinski Ameriki?
WASHINGTON, D.C. — Vlada ZDA se boji, da bo prišlo do nove oboroževalne tekme v Latinski Ameriki, če Brazilija res sklene dogovor z Veliko Britanijo o obnovi brazilske vojne mornarice za skupno vsoto 350 milijonov dolarjev.
Kakor hitro bo to storila Brazilija, se bodo lotile tega posla še Argentina, čile in druge države Južne Amerike. Washing-tonu seveda to ne gre v račun, ker bodo na ta način južno-ame-riške države trošile svoja finančna sredstva za nepotrebno oboroževanje, od njega pa pričakovale in zahtevale gospodarsko podporo.
for passage.
RESOLUTION
April 27, 1968
Be it resolved that in accordance with the powers of our office, we, the Members of the Supreme Board, hereby direct that an Amendment be made to the commissions payable to our General Agent as follows:
In addition to the Accident and Health contract, we further recommend that in order to build a Life Agency, the Society allocate to our General Agent, Mr. Hirsh J. Kravit, funds payable on 1% of collected Accident and Health premium (excluding the initial premium) for the purpose of financing the training of Life Insurance agents, paying of agency managers salaries, expenses, office expense, etc., to produce Life Insurance for the Holy Family Society so long as his Accident and Health contract remains in force. This Amendment to become effective May 1, 1968.
Steve J. Kosar,
President Louis Barbie,
First Vice-President Anna Jerisha,
Second Vice-President Joseph J. Konrad, Secretary Anton Smrekar,
Treasurer Joseph L. Drašler, Recording Secretary Frank Tushek,
First Trustee Matthew Kochevar,
Second Trustee Joseph Sinkovich,
Third Trustee
After a discussion and explanation of this Resolution, a motion was made by Joseph L. Drašler and seconded by Joseph Sinkovich that it be approved. Carried.
Secretary Joseph J. Konrad presented to the Supreme Board
LJUBEZEN IN SOVRAŠTVO — Križ, znamenje božje ljubezni, se dviga v nebo poleg cerkve 5 milj severno od Saigona. Vojak počiva v bližini, utrujen od bojnega pohoda proti rdečim, ki od pretekle zime stalno vznemirjajo okolico Saigona in mesto samo. Večno streljanje je rodilo strah, pa tudi sovraštvo in prineslo smrt nešteto nedolžnim, tudi ženam in o-trokom.
— Eno tretjino kanadske pokrajine Saskatchewan pokriva gozd.
Vietnamska vojna najdaljša, kar so jih ZDA bojevale
WASHINGTON, D.C. — Preteklo nedeljo, 23. junija, opolnoči je postala vietnamska vojna najdaljša, kar.jih je kdaj Amerika bojevala. Od 22. decembra 1961, ko je vietkongška krogla ubila prvega ameriškega vojaka v Vietnamu, je preteklo 2,736 dni. Od tedaj je bilo mrtvih v boju 25,068 ameriških vojakov.
Dotlej je bila najdaljša vojna tista za neodvisnost naše dežele z Veliko Britanijo. Vojna za neodvisnost je trajala 2,375 dni in po podatkih Revolucionarne armade je padlo v njej 4,435 A-merikancev.
Številčni podatki o zadnjih francoskih volitvah
PARIZ, Fr. — Uradni viri dajejo sledeče številčne podatke o zadnjih francoskih volitvah:
Na volišče je šlo 22,140,000 volivcev. DeGaullova stranka je dobila 8,341,000, stranka neodvisnih republikancev (v koaliciji z DeGaullovo stranko) 1,860,-000. Vlada je torej dobila 10,210,-000 ali 46% vseh oddanih gla-
sov.
Komunisti so dobili 4,440,000 glasov ali 20%. Združena soci-jalistična stranka je dobila 899,-000 ali 4%. Stranka za napredek in moderno demokracijo 2,436,-000 ali 11%. Mitterandova stranka po 3,615,000 ali 16%. 550,000 glasov odpade na druge stranke.
Venezuela se pogaja s Sovjetijo o trgovini
MOSKVA, ZSSR. — Številna venezuelska delegacija se raz-govarja tu s predstavniki ZSSR o povečanju in ureditvi medsebojne trgovine.
Venezuela je bila v preteklih letih glavni cilj Castrovih naporov za organizacijo uspešnega gverilskega boja proti vladi. Razumljivo je torej, da se na Kubi jeze, ko se Moskva pogaja s Caracasom o razširitvi trgovskih stikov.
Poštar brez hlač
Jack Barker, 43-letni poštar iz Chesterfielda v Angliji, se bo bržkone dolgo spominjal telefonskega pogovora, s katerim se je rešil iz zagate. Nesreča se mu je pripetila, ko je praznil ze-______________________ 1° nizko postavljeni pisemski
............................
| JOS. ŽELE IN SINOVI !
=	POGREBNI ZAVOD
= 6503 ST- CLAIR AVENUE	Tel.: ENdlcott 1-0583 =
5	COLLINWOODSKI URAD	Š
- 45i !L15lnd. STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118 I
= Avtomobili m bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago 5
_	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
dMimiiimiiiiiiiimmiiiiimiiHimsimiiiiiiiiiiiimiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi«;'
*}{• Sedaj lahko dobite krasen termos vrč, ki drži 2 quarta samo za $1.75 (vključno taksa). Odprite nov čekovni račun ali navadni hranilni račun za $50 ali več, pa lahko pri nas kupite ta pripravni termos vrč. Izvrstno obdrži pijačo mrzlo ali vročo. Lahko ga rabite doma, na piknikih ali na potovanju.
Resnična vrednost je $4.95, toda lahko ga dobite pri Society za samo $1.75, dokler traja zaloga.
Če pa že imate pri Society odprt rač un, samo položite $50 ali več na Vaš čekovni račun ali na Vaš redni hranilni račun, pa lahko kupite termos vrč za isto nizko ceno $1.75.
Sedaj je čas, da odprete Vaš novi račun pri Society.
NATIONAL BANK
OF CLEVELAND
Member F.D.I.C.
nabiralnik. Ko se je sklonil, so mu hlače počile po šivu na desni strani od pasu pa do precej pod kolenom. Na prometni ulici je bilo mnogo sprehajalcev in sprehajalk, poštar je v velikih skokih stekel do najbližje telefonske celice, od koder je telefoniral na svojo pošto.
Pol ure kasneje so mu z avtom pripeljali druge hlače, prevelike sicer, vendar je kar šlo. “Doslej sem mislil,” je dejal po rešitvi iz zagate, “da so popadljivi psi najhujše nadloge v poštarskem življenju.”
-------o-------
» Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
Moški dobijo delo
Oskrbnik
Iščemo oskrbnika za 14 stanovanjsko hišo v Cleveland Hts. Kličite YE 2-8757.	—(131)
ženske dobijo delo
Help Wanted — Female
STENOGRAPHER Full time or part lime
Experienced. Unusual opportunity with growing company. Good starting salary. Near E. 55th St., and St. Clair Ave.
432-1600
_________________(128)
MAH OGLASI
Hiša naprodaj
Willowick, ranch hiša, 3 spalnice preproge, 1% garaža, primerno za starejšo dvojico ali novoza-konce. Kličite 944-1543.
-(128)
V najem
Oddamo 4 sobe, na novo dekorirane, dvojici ali samski osebi. Kličite po 5. uri pop. 731-9431.	(128)
V najem
Oddamo stanovanje 3 sob in kopalnica, vse prenovoljeno, samski osebi ali paru brez otrok na 1068 E. 68 St. zgoraj. Tel. EN 1-6106. (128)
Pozor!
Barvamo hiše in ograje. Kličite 432-0219.
-(128)
Sostanovalec
Išče se starejši par kot sostanovalec z vpokojencem. Kličite 481-8318.	(127)
Naprodaj
V Euclidu blizu Recher in 210 St. se proda enodružinska hiša, 3 spalnice, moderna kuhinja, garaža, brez posrednika. Naslov: 874 E. 210 St.	—(128)
V najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico, zgoraj, odraslim, na Lockyear Ave. Kličite 391-3895.
(128)
Stanovanje v najem
4 sobe, kopalnica in vse druge ugodnosti se odda v najem mirni družini. Starejši imajo prednost na 1197 E. 61. Kličite zvečer po 5. uri 881-9947.	(128)
Hiša naprodaj
Da se uredi zapuščina, enodružinska hiša, 3 spalnice, blizu Euclid Beach. Kličite po 12:30 pop! WH 2-8266.	(128)
Izredna kupčija
Dve dvodružinski hiši naprodaj na 6404 Carl Ave. Sprednja hiša ima 3 spalnice v vsakem stanovanju, zadnja hiša, zidana, po 2 spalnici v vsakem stanovanju; vroča voda, kurjava, dovoz in garaža. Velik lot v prvovrstnem stanju. Dober dohodek. Prosim ne nadlegujte te najemnike za informacije.
Še ena izredna kupčija
L. 76 St. blizu St. Clair Ave. hiša 6. sob za erto družino. Vse lepe sobe. Polna klet, furnez na plin, samo $6900.
JOHNU KNIFIC REALTY
481-9980	820 E, 185 St.
(128)
D. RAULJEN:
Mrtvi ognjenik
vilo sicer ne bo težko, toda živina se mi poleni in preveč spočije v planini.” Marka je bil v tem pripravil konje. Mirt je čutil, kako ga oni neprestano sledi s pogledom. Kar prijetno mu je bilo, ko sta z Lenko zajezdila med hojevje. Voljno kakor žrebeta so jima sledili vsi trije kupljenci. Skozi gosto drevje se je prebijalo jutranje sonce, nešteti biseri so se lesketali v pajčevinah med praprotjo in robidovjem. Ptiči, zdaj radovedni, zdaj splašeni, so se spreletavali kakor v veseli omotici. Zdaj pa zdaj se je oglasil zvonec stare krave vodnice. Razkropljena goved se je pasla med borovničjem. Izza debla se	Lenka in Mirt sta z očmi in sluhom lovila vsenaokoli. Iznenada je Lenka ustavila in skočila s konja. Med mahovjem, zelenim kakor rega, je curljal studenec. Globoko se je sklonila in srebala studenčnico. Ves njen život se je uleknil, vsa njena lepota se je pokazala v novi luči. Z oškropljenimi usti se je obrnila k Mirtu, ki se je bil z očmi kar zatopil v njo. Spet sta jezdila dalje v planinski mir. Še nekaj časa se je vijugala pot, potem sta se rešila gozda in pred njima se je odprla planota. Divje peketanje konj ju je
	CHICAGO, ILL
— 							
CHICAGO. ILL	
	BUSINESS OPPORTUNITY
	
REAL ESTATE FOR SALE	GROCERY and MEAT MARKET Knox, Ind. neighborhood and school trade. Mod. fixtures. New vinyl siding, 4 rm. apt. 2-car gar. Air-cond. Ideal for retiring couple. 312-629-6039
INCOME PROPERTY—BY OWNER Conveniently located to everything. 2 bldgs, on lot. and 3 apts. and 6 rm. residence. $18,000. 342-5317 (128)	
	
ZION, ILL. — BY OWNER 1 hr. North of Chicago. Year round Lake Mich. Home. Good for retirement. 6 rms. 3 bdrms. 2 baths, gar. Repairian rights.	Ph. 872-2508 (128)	HOUSEHOLD HELP
	CHILD CARE Mature woman. References. 5 days a week. Call after 6 p.m. 588-5131. (129)
MALE HELP	
Excellent Openings With A Future!
FOLDER OPERATORS INSERTER OPERATORS ^ GATHERING MACHINE OPERATORS itlt	AND GENERAL WORKERS
aJt. te*
L Steady Jobs; Good Pay; Excellent Benefits . 1 A	Call Or Write:
^ r l James Perry, Bindery Supt., (603) 224-5311 X [ ,	BLANCHARD PRESS INC.
t	(Rumford Press Division)
10 Ferry Street, Concord, New Hampshire
________________________________ (128)
IF YOU'RE A SET-UP MAN FOR v AUTOMATIC SCREW MACHINES
pozdravilo. Začuli so bili ti svobodnjaki, da se jim bliža človek, ki jim bo skušal vzeti svobodo. Šestnajst konj je zdirjalo, hrzali so, se grizli v diru, stresali glave in se metali objestno kopita j e sem in tja, da je bobneče odmevalo po planoti.
Lenki so se zaiskrile oči. Vz-podbodla je očetovega vranca Pagana, ki ga je bila vzela ta dan za ježo, in dvignila desnico. Govorila je bolj s seboj kakor s spremljevalcem.
“Ga vidiš? Črnec je spet preskočil ograjo! Grivar zlodjev!” Črnec, najlepši od vseh, je stal daleč izven ograje, ki je ločila planoto od gozda. Trmasto je povešal glavo in gledal in čakal, kdaj se mu Lenka približa. Ko je začul njen rezki glas, je poskočil, se vzpel in kljubovalno zdirjal proti gozdu. Spet je Lenka dvignila roko, zdaj jo je stisnila:
“Čak me, grivar, grive ti potrgam, samo da mi prideš v pest!” Tlesnila je. Črnec je zahrzal. Ni si želel drugega kakor divjega plesa z Lenko. Mirt je strme opazoval njuno igro. Lenka
je vzpodbodla Pagana. Stari, zvesti, najbolj preizkušeni služabnik je bil nemara zavisten svojim svobodnim tovarišem in je pokorno ubogal na vsak Len-kin migljaj. Ko ga je vzpodbodla, je dobro vedel, kam je treba, in se je zlohotno zagnal proti Črncu. Vzpela sta se drug proti drugemu, kakor da se hočeta spoprijeti. Toda samo zapretila sta si z visoko vzpetima glavama in kopiti. Tedaj je Lenka oplazila Črnca s svojim kratkim bičem. Nemara ni hotela tako hudo, toda bila je vsa v igri in hotelo se ji je prizora, da je Črnec, zadet po gobcu, odskočil kakor ranjen in se s tankim vzkrikom vrgel vstran. Dirkal je naokoli, Lenka pa je čakala na vrancu, kaj neki bo počel. Počasi se je umiril in se približal zadensko, da bi ritnih Preden pa se je pripravil k udarcu, ga je že spet dosegel Lenkin bič. In zdaj se je neizprosno pognal v dir. Na vsem prostoru, kolikor ga je bilo izven ograje tja do gozda, je tekal okoli Lenke. Mimogrede je nekajkrat šavsnil proti Mirtu, stresal glavo in se
spet zagnal dalje. Čudovita žival! Mirt mu je sledil z očmi, dokler Črnca ni začela minevati divjost. Drugi konji, ki so tekali v ogradi, so se polagoma ugnali. Kajpada, lahko bi bili tudi oni vsi po vrsti za Črncem preskočili ograjo in se po mili volji razkadili po planini. Toda njihova vodnica je bila stara kobila Liza, ki je tolikšno svobodo dopustila menda samo svojemu nagajivemu Črncu, potomcu tistega znamenitega madžarskega žrebca, ki ga je bil Artnik pred petimi leti prijezdil naravnost iz Čakovca. Tri dni je bil z njim na poti. Rad se je pokazal z lepo živaljo, ki je bila ognjevita in svojeglava, polna tankih žilic, krasnih oči in prijazne glave. Nagajiva že, je govoril Artnik, toda v resnici krotka kakor jagnje. Pa noge, noge! Ali ni hotela nesreča, da se je madžarski žrebec predlanskim spotaknil prav tu na planini in ga je potem konjederec spravil pod rušo. Artnik je jokal, kakor še za človekom redko. To je bil Bister, enkratni, nepozabni. Malo je zaplodil rodu. A kar ga je, velja.
Lenka je stopila s konja, uzdo je dala Mirtu. S kosom kruha se je približala ogradi. Radovedno ji je sledil Črnec. Zdaj se je vzpela čez plot in že se je pričela nova dirka. V velikem krogu so se vnovič gnali konji in kobile. Stara Liza pa se je počasi domislila, da bo treba ubogati. Ustavljala se je, se umirila, se približala Lenki. Še je odskočila od ponudenega kruha, se spet približala in hlastnila po njem. Tisti mah ji je Lenka segla v grivo. To je bil majhen čudež. Čim je Liza začutila Lenkino roko trdo zapleteno v grivo, je postala pokorna, slušna. Kaj se hoče, stara postava veleva, da je kdaj pa kdaj treba na delo. Na trdo delo. Nič zato. Bo pa potem slajši počitek. Pustila si je nadeti povodec, oči so se ji vdano svetile. Privezana ob smreko, je mirno čakala, kakšno spremstvo ji nalovi Lenka. In Lenka je vzela Črnca na piko. Ni se potajil. Še je nekajkrat prhnil, se približal, jezno šavsnil po kruhu, in že je bila Len-kina roka v grivi. Še povodec čez glavo, potem k smreki. Mir-
no se je prestopal ob Lizi, s košatim repom se je otepal komarjev. Toda en sam par, to je bilo še malo. Naloviti je bilo treba še štiri konje; igra je postajala zamudna.
“Na vrh pojezdi, Mirt! Ze pridem za teboj.”
“Mar bi ti pomagal!”
“Kaj pa še! Bržčas bi oni tebi pomagali s kopiti!” se je posmehnila in dalje ponujala kruha zdaj Levu, zdaj Plavcu.
Mirt se ni mogel ločiti. Če je Lenka menila, da mu je pusto, se je motila. Z naslado je opazoval njeno igro. Zdaj je stala Lenka sred planote, zaplamtela od planinskega zraka in od strasti, da nalovi konje. Oči so se ji zdaj zasvetile, zdaj priprle, lasje so se razmršili. Glas je zvenel zdaj ljubkujoče, zdaj rezko, hrapavo, zapovedovalno.
“Tak pojdi!” je zapovedala Mirtu. “Sama laže opravim z njimi.”
“Ihta!” je rekel in vzpodbo-deh
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v “Amer. Domovini”
•	Se hitro ohlade ,
•	Edini ameriški v ognju varjeni okus
•	Vse je na višku, le cena ne.
PREKO STO LET ZADOVOUSTVA.
... there s a wonderful opportunity awaiting you in the picturesque, recreational area of North Alabama — good living conditions — good schools. Good working conditions in modern, air conditioned plant. Profit sharing program and other benefits. Ability to set-up and maintain 6 and 8 Spindle Cone, Acme-Gridley etc. Salary commensurate with ability and experience.
For further information, send resume or inquiry to:
MR. NORRIS
P. O. BOX 1609
East Gadsden, Alabama 35903
_______________ (127)
Electronics Technicians
Repair* small electronic calculators and computers by exchange of plug in assemblies. Basic electronics background required. Interesting position, little supervision, excellent opportunity, generous benefits. — Starting salary $500 to $550 per month.
OPENINGS IN: PHILADELPHIA, Pa., HOUSTON, Texas, ORLANDO, Fla. and ALBANY, N. Y.
Send resume to Attention: Mr. Stockbridge
> Wang Laboratories, Inc.
836 North Street	Tewksbury, Mass. 01878
(The Stroh Brewery Company, Detroit, Michigan 48226