1 Leto XIV. 1 j Štev. 65	TELEPON UREDNIŠTVA: 2>-67 i OPRAVE; 25-Sl ta 28—67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernov« 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN tl .409	Maribor, sreda 20. marca 1940	NAROCN4NA NA MESEC j ' Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena 1 j din — j
Nobenih izgledov za mirovno posredovanje
Sestanek na Brennerju ni bil posvečen mirovni akciji • Uradne izjave iz Rima, Berlina, Pariza in Washingtona, da nihče ne misii na posredovanje - London in Pariz proti vsakemu kompromisnemu miru - Zaskrbljenost na Madžarskem
čija imeli namero, prevzeti kakršnokoli j da stališče demokratskih držav zavira iniciativo za mir. Potrebno je naglašati, 1 nemotene napore za idejo miru.«
Odmev Brennerja v Londonu
RIM, 20. marca. Sestanek med Mussolinijem in Hitlerjem, ki je trajal v ponedeljek od 10.30 do 13. ure v Mussolinijevem salonskem vozu na Brennerju, je vzbudil po vsem svetu največjo pozornost ki brez števila komentarjev. Iz vseh teh komentarjev je mogoče razbrati, da mu je treba prisojati največji pomen in velik vpliv na ves bodoči razvoj položaja v Evropi. Prvotna mnenja, da je bil sestanek namenjen sestavljanju dokončnih predlogov za Sumnerja Wellesa, se niso potrdila. Sestanek ni imel z misijo Rooseveltovega odposlanca Sumnerja Wellesa v Evropi neposredne zveze.Šlo je vse prej za uskladitev nemških in italijanskih pogledov glede na prihodnje vojaške in diplomatske akcije. Glede diplomatskih akoij je igral glavno ulogo položaj na evropskem jugovzhodu v zvezi z vprašanjem uskladenja nemških, italijanskih in sovjetskih interesov na tem področju. V tem smislu je treba presojati tudi sedanje nenadno potovanje madžarskega ministrskega predsednika grofa Telekija v Italijo in vse druge podobne akcije, ki bodo v kratkem sledile. Tako v Rimu kakor v Berlinu odločno zanikajo vsa kombinacije o kakih nemških ali italijanskih, odnosno skupnih mirovnih akcijah.
Sumner Welles zapušča Evropo
ma hotel dati zastopnikom tiska nobene izjave, se vendar misli, da njegove informacije, ki jih je prejel na potovanju po Evropi, niso takega značaja, da bi mogle nuditi podlago za mirovno posredovanje, ki bi imelo kakršen koli izgled na uspeh. To potrjujejo tudi najnovejše vesti iz Evropskih prestolnic in iz Washingtona.
GENOVA, 20. marca. Stefani. Danes bo iz Genove odpotoval Sumner Wel!es v Ameriko. Včeraj je kosil skupaj z grofom Cianom. Podati ni hotel nobene izjave, temveč je samo potrdil, da nista govorila o mirovnih predlogih. Dejal je tudi, da nosi Rooseveltu poročilo o faktih, ne pa mirovnih predlogov.
RIM, 20. marca. Havas, Ameriški državni podtajnik Sumner Welles je bil včeraj na kosilu pri italijanskem zunanjem ministru grofu Cianu, zvečer se je pa odpeljal v Genovo, kjer se danes vkrca na italijanski parnik »Conte di Sa-voia«, s katerim se vrne v Ameriko. Dejstvo, da se Sumner Welles pred svojim odhodom iz Rima ni več sešel z Mussolinijem, se splošno tolmači kot dokaz, da sestanek na Brenerju ni bil neposredno v zvezi z njegovo misijo. Sumner VVelles tudi od Ciana, ki ga je sicer informiral o sestanku Mussolinija s Hitlerjem, ni prejel nobenega mirovnega načrta. Dasi ni Sumner Welles tudi ob odhodu iz Ri-
Slo je za vojno in ne za mir
BERN, 20. marca. _LRP. Po informacijah, ki so jih prejeli v Švici, je bil sestanek med Mussolinijem in Hitlerjem na Brennerju prav za prav le posledica ugotovitve, da se je misija Sumnerja Weilesa v Evropi ponesrečila in da so informacije, ki jih je zbral, take, da ne dajejo nobenega upanja na kompromisni mir. Tudi Mussolini je odločno odklonil, da bi s svoje strani pričel kakršno koli mirovno akcijo ali da bi tudi samo podpiral zadevno akcijo koga drugega. Na Breimetju so zato govorili predvsem o nadaljevanju vojne in o raznih diplomatskih akcijah, ki so Nemčiji potrebne za nadaljevanje vojne. Znano je, da se Nemčija
trudi, da bi odstranila nesoglasja, ki so obstajala med Sovjetsko zvezo in Italijo, posebno glede evropskega jugovzhoda. V zvezi s tem problemom je pa treba rešiti še celo vrsto drugih, temu podrejenih vprašanj, nanašajočih se zlasti na Romunijo, Madžarsko in Turčijo. Pri vsem tem potrebuje Nemčija italijansko pomoč. Prav tako je želja Nemčije, da se Italija kot njena zaveznica pridruži tudi nemški oboroženi akciji. Kakor se zdi, zaenkrat tega še ni mogoče pričakovati, ni pa popolnoma izključeno, da sc to ne bi zgodilo v primernem trenutku v bodočnosti, zlasti ako bi tako narekoval! italijanski neposredni interesi.
LONDON, 20. marca. United Press. Vznemirjenje, ki je nastaio tu zaradi sestanka Mussolinija in Hitlerja na Brennerju, se je še povečalo, ko je prispelo tolmačenje o okrepitvi italijansko-nem-škega sodelovanja. Vendar v angleških vojaških krogih ne verujejo v ustvaritev nemško-italijansko-sovjetskega vojaškega bloka. Možnost tesnejšega sodelovanja med Rimom in Berlinom je pa bila sprejeta v Londonu vendarle nepovoljno, ker so tu pričakovali, da bo likvidiranje angleško - italijanskega premogovnega
spora privedlo nasprotno do zbližanja med Italijo in Anglijo in po možnosti tudi do tega, da bo Italija spremenila svoje sta iišče »v vojno nevmešane« države v popolno nevtralnost. Kar tiče nekih Hitlerjevih mirovnih pogojev, ki so se kolpor-tirali po svetu in so jih objavili tudi nekateri angleški listi ,se tu uradno izjavlja, da angleška vlada nima o tem absolutno nobenih Informacij. Kakih takih predlogov ni izroči! angleški vladi niti Sumner Welles niti kdo drugi.
Dovolj je bilo nasiPa v Evropi
LONDON, 20. marca. Reuter. Povodom raznih mirovnih kombinacij se iz uradnega angleškega vira objavlja, da zavezniki ne mislijo sprejeti nobenega kompromisnega miru. Pričakuje se nasprotno, da bodo zavezniki na podlagi svojih znanih mirovnih ciljev sestavili svoj mirovni načrt, da s tem ovržejo nemške trditve, da vnaprej in načelno odklanjajo vsak
: razgovor o miru. Na%rotno, zavezm«! j so takoi pripravljeni skleniti mir. toda j samo in izključno na podlagi svojih mi-j rovnih ciljev, ki morajo biti v celoti spre-I jeti z nasprotne strani. Dovolj je bi!« že i v Evropi nasilja, da bi zavezniki mogli (pristati na kak kompromisni mir. Tudi ves francoski tisk odgovarja na vesti o kompromisnem miru z odločnim: »Ne!«
Fred skupno izjavo treh veSestl?
AMSTERDAM, 20. marca. Exchange Telegraph. Po informacijah iz Berlina je treba pričakovati v prihodnjih dneh zelo živahno diplomatsko aktivnost s strani Nemčije, Italije in Sovjetske zveze. Prvi korak v vrsti teii akcij je potovanje madžarskega ministrskega predsednika grofa Telekija v Italijo. Dalje se napoveduje obisk romunskega zunanjega ministra Gafenea v Rimu, odhod nemškega zuna-
njega ministra von Ribbentropa v Moskvo, prihod turškega zunanjega ministra Saradžogla v Moskvo itd. Pričakuje i se tudi, da bo izšla v kratkem skupna nemško . italijansko - sovjetska Izjava, v kateri bedo vse tri velesile potrdile, da so pripravljene prevzeti garancije za ohranitev rnirii na evropskem jugovzhodu.
Namen TeSekijeve poli v Ulm
BUDIMPEŠTA, 20. marca. Exchange Tel. Madžarski ministrski predsednik groi Teleki je odpotoval včeraj zjutraj v Italijo, kjer se bo 24. in 25. t. m. sestal z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem in zunanjim ministrom grofom Cianom. Potovanje grofa Telekija v Rim spremljajo v Budimpešti z zelo mešanimi občutki. Kakor se zatrjuje, je odpotoval Teleki v Rim na lastno iniciativo, ne na italijansko povabilo. Madžarska vlada je namreč zelo zaskrbljena zaradi najnovejšega razvoja dogodkov, zlasti pa zaradi pritiska, ki se izvaja na njo z gotove strani. Pred vsem je tu mišljena nemška akcija v Romuniji. Namen te
Potrdilo uradne agencije Stefani
RIM, 20. marca. Stefani. Diplomatski j naglašal demokratski tisk. Italija želi, da urednik agencije ugotavlja, da je smešno j dovrši svojo oborožitev v cilju obrambe pripisovati Mussoliniju posredovalno na- i svojih pravic, v ostalem pa ne obstajajo logo, kakor je ob brenerskem sestanku ! nikaki znaki, po katerih bi Italija in Nem-
Strahovit anglešid napad na ne As apnriče
Angleška letala so tekom nocojšnje noči napadSa nemška letališča na otoku Sy5tu in jih
deloma uničita
LONDON, 20. marca. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so včeraj nekaj ur Po Chamberlamovem govoru v parlamentu angleška letala napadla nemško pomorsko oporišče na otoku Syltu v bližini danske meje, kjer je izhodna točka za nemška letala pri napadih na Anglijo. Skoda, ki so jo povzročila angleška leta-•a, je zelo velika. Opaziti je bilo nekaj direktnih zadetkov na hangarje ter pristaniške naprave. Na danski obali se je »oralo na stotine ljudi, ki so opazovali angleški napad na Sy!t. Angleška letnla so vrgla čez 100 bomb ter je ena zadel* tl,di munlcijsko skladišče, ki je eksplodiralo. Dober del pristaniških poslopij je bil zvečer v plamenu. Dvakrat so angleški letalci napadli tudi Hindenburgov nasip, ki
veže Sylt s celino. Bilo je veliko streljanja s protiletalskimi topovi.
LONDON, 20. marca. Reuter. Komunike, ki ga je izdalo letalsko ministrstvo davi ob 4, podaja nekaj podrobnosti o nočnem napadu angleških letal na nemško pomorsko oporišče Sylt. Angleška letala so napadala kraje Homum, Rantum, Morsum in List. Najprej sta napadia južni Hdmuni dva angleška letalca, ki sta med plkiranjcm izpustila 8 bomb, ki so zadele v hangarje. Nato pa so v presledkih sledili napadi drugih bombnikov. Okoli ene ure ponoči je priletel z juga angleški bombnik ter spustil dve bombi nad Ranium, dve nad Morsum in dve nad List, kjer so začela goreti poslopja. Danska poročila pravijo, da takega napa-
j da na Sylt še ni bilo. Na danskem otoku
Romo so popokale vse šipe. j LONDON, 20. marca. Reuter. V trenutku, ko so se angleški bombniki pojavili nad nemškim pomorskim oporiščem pri Borkujiiu, je protiletalska obramba otvo-rila nanje ogenj. Hotela je s hkratnimi salvami zapreti Angležem dostop do letalskih baz. Takšnega grmenja in streljanja, pravijo očividci, ni še nihče doživel. Od 20.45 pa vse do 21. ure je grmelo neprestano, daleč je bilo opaziti dim eksplozivov v zraku, čim so dale sirene prvi znak, že je stopila nemška artilerija z reflektorji v akcijo. Nekaj minut nato se je pojavilo angleško letalo nad Svitom ter odvrglo dve bombi. Takoj za njim je prišel drugi angleški bombnik s severozaho-
akcije je ali pridi biti Romunijo popolnoma za nemške načrte ali pa posiužiti se eventualno drugačnih sredstev. V obeh primerih bi bila Madžarska direktno prizadeta. V prvem primeru bi moraia pristati na vsaj 10-lerno opustitev vseh svojih revizionističnih akcij v Transilvaniji, v dragem pa bi utegnila biti vmešana v vojne dogodke. Grof Teleki hoče sedaj pridobiti Italijo, da bi prevzela zaščito madžarskih interesov.
l'RST, 20. marca. Stefani. Predsednik madžarske vlade Teleki je dospel v Trst, od koder sc bo po dvodnevnem bivanju podal v Rim.
da in tudi odvrgel dve bombi. Neki opazovalec na danski strani je dejal, da" je bilo vse obzorje osvetljeno, ko je angleška bomba zadela v polno. Angleški napad in nemški poizkus obrambe je napravil na vse očividce globok vtis.
LONDON, 20. marca. Reuter. Vsa angleška letala, ki so v teku noči sodelovala ori bombardiranju Svita, so se ob 5. zjutraj nepoškodovana vrnila v svoje baze.
KODANJ, 20. marca. Ob 1.45 ie dospela nad Sylt skupina angleških bombnikov Neko letalo, ki je odvrglo bombo in zadelo v polno, se je kasneje vnelo in pad-io na peščeno objtlo Sy!ta.
j ZADETA NI BILA NOBENA LADJA
LONDON, 20. marca Havas. Z ozirom ! na fantastične nemške vesti v zvezi z na-I padom nemških letal na angleško pomor-| sko bazo v Scapa Fiovvu, se izjavlja z ■ uradnega mesta, da ni bila ob priliki tega , napada zadeta od letalskih bomb niti ena 1 sama angleška bojna ladja.
Maribor, 20. marca.
Sedanja vojna je prinesla v zgodovino vojskovanja svoje posebnosti.
Na zahodu je na obeh straneh tako rekoč nekak sistem utrjenih vojašnic, iz katerih v bistvu posadka ne hodi ven — edinole toliko, kolikor je treba vedno tipati okrog sebe, da ne bi kdo prišel preblizu — pa še to delo opravljajo večinoma letala — bela vojna ji pravijo.
Edino bojišče, kjer se je teplo po starem in dodobra krvavo, Finska, je pa tudi dalo svojo posebnost. Medtem ko se je klanje na fronti neusmiljeno nadaljevalo je odšla — odletela — delegacija finske vlade v sovražnikovo deželo in sc uradno pogajala v Moskvi.
Ni dvoma, da tako močnega odpora na Finskem sovjeti niso pričakovali. Vendar ne toliko sovjetom, kolikor Nemčiji je šlo za to, da se na severu vojna konča. Ruske dobave v Nemčijo zastajajo, a, kar je skoro važnejše, v nevarnosti je bil tudi dovoz rude iz Skandinavije, kamor bi lahko posegli tudi zavezniki. Da so imeli za to akcijo resen namen, dokazuje Ghanvberlainova izjava v parlamentu 11. t. m., ko je dejal, da bosta Anglija in Francija skupno in nemudoma dali vso svojo pomoč in sredstva, ki jih imata na razpolago takoj, če Finska tako željo izrazi. Enako izjavo je podal v francoskem parlamentu v bistvu še določneje Daladier. Poslanec delavske stranke Sloan je interpelativno vprašal Chamberlaina na to izjavo, ali bo Anglija za to svojo pomoč poslala na Finsko svoje čete in torej eventualno kršila norveško nevtralnost. Chamberlain je odgovoril, da nima svoji izjavi ničesar dodajati. Zbornica mu je ploskala. Položaj je bil torej jasen.
Znamenja, ki vendarle prodirajo iz rezerve ameriškega odposlanca Sumner IVellesa, kažejo, da si Amerika pridržuje pravico do besede. Značilno je. da je g. Sumner Wclles dal že po berlinskem in pariškem obisku objaviti stališče Amerike glede gospodarske ureditve sveta. Francoska vlada je, čim ji je Rooseveltov delegat besedilo izročil, nemudoma objavila, da brezpogojno sprejema ameriško stališče. Nemčiji se torej mudi, kajti na dolgo vojno ona ne more računati.
Kršitev nevtralnosti Skandinavije bi zavezniki pač zanikali in utemeljevali svoj prehod skozi Norveško in Švedsko s svojim članstvom Zveze narodov, ki je ob sovjetskem napadu na Finsko ugotovila, da je sovjetska Rusija napadalka in je zato uradnno pozvala svoje člane (tudi Norveška in Švedska sta med člani), da Finski pomagajo.
Odločitev so imeli torej Finci. Razume se, da so Finci bili previdni. Tehtali so žive in mrtve izgube. Če bi poklical: zaveznike, bi bila vsa njihova dežela spremenjena v vojaško taborišče in mesnico — a svoje zemlje po tolikih žrtvah tudi zlahka niso hoteli dati. Razen tega ne zaupajo sovjetom, da ne bi šli pozneje po kratkem miru dalje — da se ne bi ponovila Češkoslovaška v skandinavski izdaji. Zahtevali so garancije Nemčije in Italije. Zato je šel nemški zunanji minister Ribbentrop v prvi vrsti v Rim: Italija naj bi odpovedala nadaljnjo podpiranje Finske in sama pritisnila nanjo, naj sklene mir. Glede Finske je, kot sc vidi, Nemčiji ustregla. Gospod Ribbentrop je pa gotovo prinesel v Rim tudi sploh nemški načrt za mir, ki naj bi ga podprla Italija pri g. Simmer Wellesu, ko se bo vračal skozi Rim domov, a Vatikan naravnost pri prezidentu Rooseveltu.
Vprašanje resne in dejanske vojne se je pa sedaj na evropskem bojišču s finskim in skandinavskim problemom v celoti zelo premaknilo. Tudi, če se Finska in sovjetska Rusija za dalje časa pomirita, ostanejo skandinavske rude, za katere bo blokadna sila prej ali slej zagrabila.
Da je kamen spotike že postavljen in pot do konflikta odprta, dokazuje 5. točka izmed sedmih sovjetskih pogojev, ki jih je Finska delegacija podpisala. Točka se glasi” »Sovjetska unija ima pravico na prost prehod, brez carinske kontrole čez Petsamo na Norveško in obratno.«
Tudi ta točka je ratificirana. Bojišče se z odpadom Finske torej ni skrčilo, pač
pa nevarno raztegnilo.
M. Š. (Pariz)
Deiisija Daiadierfeve vlade
PARIZ, 20. marca. Ass. Press. V Parizu se pričakuje, da bo izvršena v najkrajšem času rekonstrukcija vlade, širijo se tudi vesti, da bo postal v rekonstruirani Daladierjevi vladi zunanji minister Pierre Laval. Lavalova misije; naj bi bila v pni vrsti pridobiti Italijo za oddaljitev od Nemčije in približanje zaveznikom. V tem primeru se že zatrjuje, da bi Laval takoj po imenovanju za zunanjega ministra odpotoval v Rim, kjer bi se sestal z Mussolinijem in grofom Cianom. Laval je, ka-
kor znano, tudi svoječasno sklenil z Mus solinijem italijansko-francoski sporazum, katerega pa so v Rimu pozneje odpovedali.
PARIZ, 20.’ marca. Havas. Daladier je dobil v parlamentu zaupnico z 239 proti enemu glasu ter okoli 300 abstinenčnih.
PARIZ, 20. marca. Havas. člani Dala-dierjeve vlade so odšli danes dopoldne skupno v Elizejsko palačo, da podajo prezidentu Lebrunu kolektivno izjavo o odstopu vlade.
Energične CtianMainove besede
LONDON, 20. marca. Reuter. Včeraj je podal ministrski predsednik Chamberlain v spodnji zbornici poročilo o položaju glede vojne in mednarodnih političnih dogodkov. Uvodoma jc govoril o sklenitvi miru med Finsko in Sovjetsko zvezo. Zavezniki so materialno ves čas podpirali Finsko in imeli pripravljenih tudi 100 tisoč mož, da ji jih pošljejo na pomoč. Krivda zato ne zadene zaveznikov. Finska formalno ni prosila za pomoč in Šved ska in Norveška nista bili pripravljeni dovoliti prehoda. Giede akcije S. Wellesa je dejal, da se je Rooseveltov odposlanec mogel prepričati o enotni in nezlomljivi volji zaveznikov. Glede sestanka na Brennerju je naglasil, da se zavezniki ne bodo dali odvrniti s svoje poti v prav nobenem primeru.
LONDON, 20. marca. Reuter. Na kraju debate v parlamentu je laburistični poslanec Dalton naglasil, da »skuša Nemčija z vsenii silami nadoknaditi primanjkljaj prehrane in surovin iz nevtralnih držav. Niti pravno niti moralno nima Nemčija pravice, sklicevati se na mednarodno pravo in postopek Velike Britanije. Kdor sc hoče sklicevati na pravo, mora sam imeti čisto vest. Te pa Nemci nimajo. Vprašamo nevtralce, ali menijo res v vsem postopati nevtralno. Velika Britanija naj postopa proti njim po njihovih dejanjih. Vlada naj ugotovi, kdo je Angliji naklonjen, kdo ne.«
LONDON, 20. marca. Reuter. V odgovoru na izvajanja poslanca Daltona je Chamberlain dejal, da Anglija ni opustila nobenega trenutka, da zadosti mednarod nenm pravu pomorstva. V boju z nasprotnikom je pa treba imeti nekatera načela obzirnosti do ostalih nevtralcev. Dalton je trdil, da je Norveška tolerirala prehod nemških bojnih ladij, nima pa. za to do kazov. če bi ugotovili le en tak primer, ne bi oklevali, da bi tudi sami zapluli norveške vode in preprečili nadaljnje izkoriščanje nevtralnega področja. V zvezi z vprašanji glede Finske je Chamberlain dejal, da bi Velika Britanija gotovo poslala pomoč, če bi jo Finska uradno terjala. V Angliji v tem pogledu ni bilo oklevanja. »Pripravljeni smo bili, poslati tudi večje število vojaštva in bombnikov. Vlada mora računati v svoji proizvodnji tudi s pospešenim transportom na potrebne prostore. Dalton naj bo prepričan, da se Anglija ne bo prenaglila v pogajanjih za mir, če ne bo naletela na pogoje, ki bodo odgovarjali njenim ciljem, zaradi katerih so zavezniki šli v vojno. V tem pogledu v celoti osvajam in podpišem besede, ki jih jc pred dnevi naglasil Roosevelt. Do zadnjega trenutka sem se nadejal, da bo mir vendarle rešen, zdaj ko smo primorani poseči po orožju, sem tako odločen iti uporen, da hočem ostvaritev postavljenega cilja.«
HELSINKI, 20. marca. DNB. Po odstopu ministra za narodno obrambo in prosvetnega ministra pričakujejo, da bo v najkrajšem času vlada rekonstruirana. List »Usi Suomi« piše, da bo nova zunanja politika Finske imela zelo težke naloge. Finska je pred novimi nalogami, nie
Pred rekonstrukcijo finske vlade
zunanja politika se bo morala voditi po načelih samostojnosti. Trenutni občutki nc bodo smeli biti gonilna sila. Finska je majhna država, kar se ne sme pozabiti. Prav tako se ne smejo obsojati velike sile, še manj gojiti kakršne koli simpatije ali antipatije do njih.
Nordijska zveza še ni jasna
STOCKHOLM, 20. marca. DNB. Priprave za obrambno zvezo nordijskih držav se nadaljujejo. Konkreten načrt še tii izdelan, vsa zadeva je še precej nejasna.
sovjetske strani niso v tem pogledu dali še nobene izjave. Glede utrjevanja novih mej je bilo govora že v Moskvi.
švedski zunanji minister je pred dnevi izjavil, da švedska v vprašanju obrambne zveze ni postavila sovjetov pred nejasno dejstvo. S švedske strani je bilo nagla-šeno, da bi bilo švedsko javno mnenje terjalo tujo intervencijo le v primeru, da bi bili pogoji, stavljeni Finski, pretežki.
Nemška delegacija za Bukarešto
PARIZ, 20. marca. Havas. Dr. Schacht bo 21. t. m. odpotoval z Dunaja v Bukarešto. Z njhn bosta potovala državni podtajnik VVaiszacker in šef nemške delavne fronte dr. Robert Ley.
Belgijske obmejne utrdbe
BRUSELJ, 20. marca. Havas. Notranje ministrstvo je izdalo poročilo o obrambnih ukrepih države od septembra dalje. Zabetoniranih je jeklenih pregrad proti tankom v dolžini 79 km. Zanje so porabili 36.000 ton jekla, 1000 ton jeklenih kablov in 150 ton barve za kamuflaže. Obrambne zapreke so zgrajene tako, da jih je v dolinah kakor na prelazih nemogoče preiti.
ROOSEVELT O AMERIŠKIH LETALIH
WASHlNGTON, 20. marca. Reuter. Roo sevelt je novinarjem dejal, da so letalske tovarne že v teku druge polovice lanskega leta potrojile proizvodnjo. Na očitek, da se s prodajo vojnih letal v Evropo razkrivajo tajne USA, je Roosevelt poudaril, da o tem sploh ne more biti govora. »Letala sama ne predstavljajo nikake tajne, pač pa orožje in mehanizem ma-
nevriranja. To orožje je pa takšno, da ga nima nobena druga država sveta.«
DUFF COOPER SE VRAČA
GENOVA, 20. marca. Stefani. Iz Amerike je prispel bivši lord angelske admirali tete Duff Cooper in nadaljeval pot v Lon don.
NASI DELAVCI ZA FRANCIJO
PARIZ, 20. marca. Havas. Senat je sprejel načrt zakona o zamenjavi delovne sile med Francijo in Jugoslavijo.
HULL DEMANTIRA
WASHINGTON, 20. marca. Minister HulI je izjavil predstavnikom tiska, da so netočene vesti, da bo za ameriškega posla mika v Berlinu imenovan Pickett.
Smrtna nesreča na Glavnem mostu
MARIBOR, 20. marca. Danes opoldne je neki tovorni avto do smrti povozil na glavnem mostu nekega starejšega moškega. Podrobnejše poročilo bomo obja vili jutri.
Mariborska napoved. Prevladovalo bo oblačno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura + 1.0, danes najnižja — 0.8, opoldne -J- 1.2. Padavin od včerajšnjega dežja je bilo 9.6 mm.
Domači za&šskt
Aca Stanojevič resno obolel
Najstarejši srbski politik in vouiteli staroradikalov, Aca Stanojevič je znova resno obolel. Prepeljali so ga iz Knjažev-ca v sanatorij dr. Petkoviča v Nišu. — Glavni odbor Radikalne stranke se je sestal k seji, k Stanojeviču je pohitel dr. Krsta Miletič, za njim pa Miša Trifunovič. Ker bolnik nc more ničesar zaužiti-se boje najhujšega.
Kaj je s političnimi zakoni
V kabinetu ministra pri predsedništvu vlade dr. Konstantinoviča jc bila včeraj ožja konferenca, ki sta ji prisostvovala dr. Maček in dr. Laza Markovičč. Konferenca je bila v zvezi z donošenjem političnih zakonov in zakona o tisku. Dr. Maček želi, da sc čimprej izvedejo temeljite politične uredbe, da bi se politično življenje normaliziralo. Uredbe so že stilizirane, v ministrstvu pravde je prav tako izdelan načrt revizije tiskovnega zakona.
Kmetje pristopajo k SDS
V Vrlici v Dalmaciji je bila 18. t. m. konferenca veljakov, ki ji je prisostvovalo tudi nad 200 kmetov. Po razjasnitvi notranje in zunanjepolitičnega položaja države so navzočni soglasno pristopili v Samostojno demokratsko stranko. Zdaj bo novoustanovljeni akcijski odbor, v katerem je 18 kmetov, organiziral strankino gibanje po vsej krajini.
Srbsko kmečko gibanje
Izvršni odbor novo osnovane Narodne seljačke stranke v Beogradu je obiskal utemeljitelja zemljoradniškega gibanja prof. Mihajla Avramoviča. V nagovoru j« predsednik Todorovič naglasil, da »je bil Avramovič tisti, ki je prvi doumel, da morajo tudi Srbi imeti gibanic, kakršno je prerodilo že Bolgarijo in Hrvate. Narodna seljačka stranka sc mora kot srbsko kmetsko gibanje nasloniti na hrvat-sko in bolgarsko kmetsko gibanje.« Avramovič jc na v odgovoru poudaril, da »morajo biti kmetje vedno budni in dosledni. Spoznati sc morajo s svojimi pravimi prijatelji in zavezniki, ki jih imajo v vladi. Stranka ima srečo, da je dobila gonilno silo v dr. Dragoljubu Jovanoviču, ki je kmečko gibanje razumel v modernem smislu potreb.«
Okrog Demokratske stranke
»Trgovinski Glasnik« piše, da je bilo »zaradi zadržanja demokratske levice, ki noče nastopati proti Demokratski stranki, onemogočena ustanovitev nove stranke, ki naj bi imela desnico, centrum in levico. Predstavniki levice so pripravljeni, približati se matični stranki, če bo to potrebno. Stoje pa od početka na stališču, da je bil sporazum potreben, brez ozira na to, kdo ga je na srbski strani sklenil ter da se mora obdržati v interesu Srbov in Hrvatov kakor državne celine.«
Depolitizacija uradnikov
..Ne more se dopustiti, da po zlomu diktature režima ostane diktatura uradništva. Naravno je, da imamo veliko število sposobnih in spoštovanja vrednih uradnikov, so pa tudi laki, ki bi bolje storili, čc bi si izbrali poklic, v katerem bi napravili manj škode. Takšni ljudje sabotirajo ali pa aktivno posegajo v politične stvari. Navajeni služiti svojemu resornemu šefu ne le kot predpostavljenemu, temveč tudi kol politiku, smatrajo za potrebno, prikupiti se mu s tem, da se mešajo v politične zaclevc. Vlada jo ta pojav sprejela z nezadovoljstvom in sklenjeno je, da sc mora uradništvo depolitizirali. Prvi jc takšno depolitizacijo izvedel finančni minister dr. šutej, ki jc uradništvu svojega resora prepovedal članstvo katere koli stranke. Zdaj jc vrsta na drugih ministrih, da to store. Po našem mnenju nc terjajo nikaki resni strankarski interesi vmešavanja uradništva v politiko. Politika zedinjenja treh južnoslovanskih narodov nc more prinesti uspeha brez politike sporazuma. Vse konstruktivne sile hrvatske, srbske in slovenske jc treba združili za izgradnjo pravičnega sporazuma. Ker jc ta politika državna, se nc more. trpeti* da bi jo uradniki sabotirali." („HrV. Dnevnik".)
Mgvtec	.	...	•	     1	--	   1
Delavci in potapljači dvigajo žrtve iz Kolpe
Do sedaj so dvignili 4 trupla, od kater.h so 3 identificirana — Ranjenci so preživeli strahotno
noč — Preiskava o nesreči
Včeraj popoldne so začeli z dviganjem se je dvakrat spustil v reko. Prvič je v vagonov, ki so zdrseli v Kolpo pri stra- j deroči vodi; odmontlral ograjo pred va-■šni železniški katastrofi pri Ozlju. Va-, gonom, drugič pa je dal iz vode znak, gone dviga reševalna garnitura iz Mari- j da so mu poslali vrv, na katero je potem bora, ki je pripeljala s sabo 30 tonski | privezal najdeno truplo. Pri potapljanju žerjav. S tem žerjavom bodo dvignili tu-j je bil navzoč Josip Štefan iz Sušaka. di lokomotivo. Skupino najboljših reševalcev vodi inž. Šaupah.	Kako	je	prišlo	do	katastrofe.
Ko so delavci odstranili krov z vago- Dosedanja preiskava je ugotovila,, da na tretjega razreda, so našli v vagonu je (jinei ponesrečeni vlak, ko je odvozil štiri trupla: tri moške in eno žensko. —jjz Karlovca proti Metliki, celih'25.minut Moški so Marko Draženovie iz Jezeran, j zamude. Kurjač Marinšek je 'sicer opazil Matevž Gorenc i okolice Sv. Jošta prijjo metrov pred plazom nesrečo ter opo-Kranju, delavec Jovo Krmpotič iz Lelu- j zorjj strojevodja Pogačarja, ki je začel nja. Ženskega trupla pa še niso identifi- 7j vso sii() zavirati vlak. A je bilo že pre-cirali; vse pa kaže, da je ženska iz Ljub-, p^no, Plaz je zdrobil prtljažni voz, na ljane.	katerem sta se vozila vlakovodja Čadež
Dviganje vagonov zelo otežkoča nara- i j,, prtljažnik Žnidarič, ki sta se nato ;sla Kolpa, kalna voda in grušč, ki ga Jejza(jnji trenutek izkopala izpod ruševin, nanesel plaz na vagone. Še vedno ni ugo-1 j>ocela pa je plaz zdrobit prvi osebni voz
strmini, vendar pa ni zdrsel v reko. Po nesreči so po vagonih takoj ugasnile, luči, da je bilo iz teme slišati ječanje in klicanje na pomoč.
Ranjenci ležijo po večini v bolnišnici v Karlovcih. Na obrazih vseli je še yed7 !
IZGOVORI O-K
VELIKONOČNA ŠTEVILKA »VEČER-
no začrtana groza strahotne noči, ki so i NIKA« BO IZŠLA ŽE V PETEK, 22. t. ni., jo prestali ob kalni Kolpi, S pritajeno gro- j KOT REDNA ŠTEVILKA TER BO OD-zo pripovedujejo o tragičnih dogodkih, •; PREMLJENA Z VLAKI KOT VSAK V
ki so se odigrali pred njihovimi očmi v trenutkih, ko je tudi njih življenje viselo na niti. Nekateri izmed njih so se rešili v zadnjih trenutkih, težko ranjena učiteljica Zlata Demšarjeva, ki je potovala v Slovenijo, pa pravi, da sia dva potnika ostala v njenem vagonu ter se utopila.
Na kraju nesreče se je nabrala množica prebivalstva, ki opazuje reševalna dela. Po izjavi železniškega ravnatelja inž. Teršaka iz Zagreba ie nastala nesreča
REDNA ŠTEVILKA.
tovljeno, koliko je smrtnih žrtev, ker se tretjega razreda. Drugi in tretji vagoni zaradi plazu, vagoni pa so zdrknili v
reševalcem še ni posrečilo prodreti v no tranjost vagonov. Bojijo pa se, da so tudi pod lokomotivo mrtva trupla.
Dviganje žrtev Truplo Matevža Gorenca je izvlekel izpod lokomotive, ki so jo začeli demontirati, strojni delavec Bogomir Trglez.
sta nato zdrvela po strmini v Kolpo. Tu-j reko, ker ni proga na ovinku di naslednji voz II. razreda je zdrknil P» i razširjena.
Radostno
Tmplo je bilo docela razmesarjeno. Go- i v Sloveniji so v zvezi s tujskim prome-renca je morala ubiti že skala, nakar se j to m zelo navezani na uporabo motor ih i
vozil. Predvsem pride v poštev prireja-
Pomanjkanje bencina v turističnih krajih
Številni tujskoprometni kraji in predeli
je še prevrnila nanj lokomotiva. Reševalci so odkrili tudi visokošolska skripta, na katerih je naveden'kot lastnik neki Marijan Gorišek. Verjetno je, da je ta ; skripta prenašal -tudi kak drug študent. Nekaj zatem je Trglez izvlekel z grebljo truplo 19 letnega Dražekoviča iz Jezeran pri Brinju na Hrvatskem. Ker ni na Dražekoviču znakov poškodb, se je gotovo utopil. Žensko truplo, v katerega obleki so našli 5900 din gotovine, pa so izvlekli delavci okoli poldneva. Truplo 40 letnega delavca Jova Krmpotiča pa je dvignil potapljač.
Poklicni potapljač Ivan Rakič iz Sušaka
nje izletov, dalje prevozi od železniških postaj do več ali manj oddaljenih turističnih postojank in pa tudi redne izletniške proge posameznih avtobusnih podjetij. Nedavno je bila prodaja tekočega goriva za motorna vozila s posebno na-redbo omejena na skrajni minimum, ki daleč ne bo zadostoval za uporabo motornih vozil v turističnem prometu glavne sezone. Z naredbo določena količina tekočega goriva predstavlja, po izkustvih komaj eno petino količine, ki je potrebna za motorna vozila v glavni turistični sezoni, predvsem za .prirejanje izletov in
za prevažanje turistov z avtomobili, avtobusi 'in avtokari. Zato sta obe Tujskoprometni zvezi v Sloveniji na pristojnih mestih podvzeli potrebne korake, da bi se posameznim obratom, ki uporabljajo motorna vozila v zvezi s tujskim prometom izjemoma nudila možnost nakupa večjih količin tekočega goriva, vsaj /.a časa glavne turistične sezone. Upati je, da bodo odločujoče oblasti ugodile temu predlogu, saj zahtevajo interesi našega tujskega prometa ravno v letošnji* sezoni, da se vsaki pomanjkljivosti posveti naj* večja pozornost in da se pravočasno odstranijo vsi nedostatki, ki utegnejo ovirati razvoj tujskega prometa, važne panoge gospodarskega življenja v Sloveniji.
slovoljnimi prispevki. Kit jo jetika v ptujskem okraju močno razširjena, bolj kol v industrijskih krajih, in so naloge dispanzerja vodno večji', se bo moralo del > lige še razširili. 7« predsedniku je bil izvoljen okrajni nae inik dr. Farčnik. N poslovnem letu je bilo okoli 10.000 din dohodkov in islolako izdatkov.
Obmejni Cirilmetodarji na straži
2.363.5p .dim- izdatki:;2J28.50 din. lansko-, letno kresovanje je “bilo prvič brez godbe, ker se kapelnik;- ki je tuj državljan ter še dandanes načeluje tej godbi, ni hotel zavedati dolžnosti do sodelovanja pri prireditvah podružnice CMD. Za
Na zborovanju gornjeradgonskih Ciril-nietodarjev se je dotaknil predsednik Fr. Samec v splošnem poročilu med drugim tudi socialnega vprašanja naših obmejnih viničarjev, ki morajo delati za nizke plače, ki nikakor ne zadostujejo za
preživljanje številnih družin. Podružnica | predsednika je bil ponovno izvoljen Ve-, je ob božičnih praznikih obdarovala rev- 1 terinarski svetnik France Same c. Kot no deco v Gor. Radgoni, Apačah, Sto- j zaupniki pa so bili izvoljeni v upravo za govcih in Ščavnici. Tajniško poročilo je j Apače upravitelj Hinko Snuderu.za podal Žarko Burja. Članstvo podruž- Stogovce upravitelj Kreuh in za Ščavnico upravitelj Peter Nemec. Dne 13.
nice je naraslo od 54 na 93. V letu 1939 je pristopilo v podružnico tudi učiteljstvo šol v Ščavnici, Apačah in Stogovcih. — Blagajničarka Š t i b 1 e r j e v a je poročala. da so znašali dohodki leta 1939
aprila t. 1. zvečer priredi podružnica predavanje po delegatu centrale iz Ljubljane o narodno obrambnem delu CMD.
Ljubljana
Kriza podeželskega trgovstva
Združenje trgovcev za ljubljansko i sploh dobimo in s. prodajo zaslužimo — okolico le imelo v četrtek v Liubllam v'sredstva »	gSSSr*.
c Novi grobovi. V Komenskega ulici 18 je umrla 70 letna zasebnica Julijana Orešnik. •NžrZg; Hudinji 27 je umrl sinček služkinje France. Jovan, v bolnišnici pa sta tm/rla .32 telita, dninarica Angela Pautner iz Polni pri Celju in 12 letna žena malega posestnika Marija Romih iz Vodeiiovcgu pri Šmarju.
y. Jožefovo je pokvarilo deževno vreme: Tujcev ni bilo, pri trgovcih in gostilničarjih' je izostala običajna živahnost.
<• Izdajanje poslovnih knjižic je zaključilo predstojlllšlvo mesi ne policije; Vsi. ki si knjižic še niso nabavili, si' naj zgla-se pri mestnem poglavarstvu.
•e Spominsko ploščo v svetovni vojni padlim vojakom teharske občine bodo na Teharjih odkrili 25. marca ob pol II uri dopoldne.	.	,
Trgovskem domu svoj redni letni občni; poročilo, ki ga je podal g.
Ptuj
1‘HOTIT UH E K K U LOZN A LIGA
je imela v mestni posvetovalnici občni zl;or, ki ga .je vodil podpredsednik dr. Remec. Najprej se jo spomnil pokojnega ustanovitelja in predsednika lige dr. Bele Stuhcca, ki je preminul pred nekaj tedni. Kakor vedno so pokazalo najboljši uspeh pri protilubcrkuloznem tednu šole, medtem ko so mnogi občinski in župnijski
Liga pro-
p Petroviču Josipu, trafikantu v Slomškovi ulici in pridnemu razprodajala! . Večerni ka" čestitamo k njegovi (H> letnici.
p Avtobus v llaloze. V letošnji hudi zimi so morali ustaviti avtobusni promet v Ha-lože. Te dni je pričel poštni avto znova redno voziti.
p Precej salve je »v?nalw. Ker, je letos predolgo ležala na setvi zumrzla sne/ na plast, ki ni propuščala zrake., je sedaj opazili, da je v ptujski okolici precej setve ovenelo.
p Pomlad na lrgu. Poleg luka. s katerim je naš trg vedno preskrbljen, pozimi ii: poleti, se pojavlja v zadnjih dneh prva spomladanska solata in cvetje.
[i Zvočni kino Ptuj predvaja dani-s ..P azi, da se ne zaljubiš". Zabavna nemška komedija.
, o Za poplavami pižmovkc. Zadnja velika poplava Mure je nanesla v spodnji del Apačke kotline okrog vasi l.utverci in Podgrad celo množino pižmovk. Potrebno bi bilo, da oblasti nevarnost škodljivca zatrejo prej, preden se bo razširil po vsej okolici.
o Brezposelni Inženirji in laki. ki iščejo novih službenih mest. se vabijo, da javijo lldruženju jugoslovanskih 'inženirjev, in arhitektov, sekciji Ljubljana: svoj točen naslov s podatki o. široki in praksi v svrho evidence.
n Katastrofalna poplava grozi Bučki.
Pod- vodo je ogromno	Ljudje so
morali izpraznili svoja stanovanja. Škoda je neprecenljiva.
u jugoslovansko-romunska gospodarska zbornica je bila v Beogradu oh prisotnosti romunskih in naših državnikov nad vse slovesno ustanovljena. Govora romunskega trgovinskega ministra Crislua in našega ministra dr. Andpesa sta bila za medsebojne gospodarska odnose obeli držav zelo pomembna.
n Povečanje knLur■ konoplj.'. Gospodarstveniki so sklenili, da bodo lelos močno povečali nasade konoplje, ker so potrebe vedno večje.
n Milijon kg našega tobaka so pokupili Nemci, ko so se le dni mudili v Spli-lu in Dubrovniku. Nedavno smo turli Slovaški prodali <100.000 kg tobaka.
U U spemembi novega davčnega zakon i razpravljajo te dni zastopniki finančnega ministrstva . in gospodarskih ustanov Kakor se. čuje. ni pričakovali bistvenih sprememb.
n Jugoslovansko šuniarsko udru/enjc v Zagreb« je na izrednem občnem zboru sklenilo likvidacijo. Namesto udruženja bo ustanovljena federativna zveza za srbska, hr.vatska in slovenska šumarska društva.
zbor. Poročila so razložila velike težave, s katerimi se bori trgovstvo na deželi. Težave, ki jih povzročajo nemirni časi, se še bolj kakor nad trgovcem v mestu znašajo nad trgovcem podeželja. Laže si . ohrani dobavne vire in uspešneje se bori proti nepoštenemu kroš-njarstvu trgovec v mestu kakor pa v vasi. —• Uredba za pobijanje draginje, je menil predgednik združenja g. Lgar iz Št. Vida, za podeželske trgovce ni potrebna, kajti zadovoljni smo, če blago
bro označuje krizo podeželskega trgovstva že z naslednjo ugotovitvijo: Združenje okoliških trgovcev je imelo 1. 1931 okrog 850 članov, zdaj pa jih je 493 in pri vseh teh trgovcih v ljubljanski okolici je zaposlenih samo še 44 trgovskih sotrudnikov in kakih 35 vajencev. Mali trgovec na deželi je le še nekakšen posredovalec pri prodaji glavnih življenjskih potrebščin, nakup ostalega blaga pa se usmerja drugam v škodo .podeže^ke-ga trgovstva.
Celfe
Zborovanje steklarjev
V Celju so zborovali steklarji iz vseh I'ra jev Slovenije. Vodil je zborovanje predsednik Ivan Kovačič iz Maribora, ki je govoril o splošnem položaju steklarske obrti, o davčnih vprašanjih, pomočniškem in vajeniškem vprašanju, socialnem vpra-'.'iiju, •jr.šraarslvu in pobijanju draginje. Steklarji imajo poleg rokodelske obrti večinoma! tudi trgovino, zato je. malo članov
KKAIEVNE
ZBOROVANJE DRŽAVNE
ZAŠČITE	I
Državna krajevna zaščita tleče in mla-1 dine je imela občni zbor. Predsednica je v svojem govoru podala splošno poro-1 čilo o delovanju zaščite v minulem lelu j ter sc zahvalila vsem dobrotnikom, ki so društvo podpirali. Tajniško poročilo na-1 vaja. da je zaščita lani priredila Miklav-1 ževo obdarovanji! učencev vseh štirih eelj-1 skih ljudskih šol. K akciji so mnogo pripomogli banovina, celjska mestna občina I m drugi. Celjska mestna občina je na in-i
Vam bo nudil velikonočni pVečernik", ki bo izšel
ze
v petek
na 32 stoaneh ter bo štiri dni v rokah čitateljev.
rez
°
a s e v a n
n i
t r g o
jev izdatkov
i n gr- nego
1 stari odbor
Maribor
Profesorji, dijaki in demokratizacija srednjega šolstva
PREDAVANJE PROF. JANA ŠEDIVYJA NA LJUDSKI UNIVERZI V STUDEN CIH
Starši in vzgojitelji smo z velikim za-ijjmanjem sledili predavanju g. proi. Še--divyja, ker se zavedamo brez izjeme, da je naša srednja šola, častitljiva starina iz nam ne vedno naklonjene preteklosti, daleč zaostala za razvojem sodobne družile. Je še vedno v službi onih, ki so vajeni predpravic.Nekoč so bile take predpravice vezane na rojstvo, danes na — denar. Kdor tega he verjame, naj misli Ife na šolnine, na drage učne knjige in na <>stale stroške šolanja, na ovire, ki ne dovoljujejo obiska srednje šole na pr. nar ijirm nadarjenim kmetskim fantom. Znižale šolnine v izjemnih slučajih, malenkostne podpore dijakov, izposojene učne knjige in podobne malenkosti nikakor ne morejo zakriti dejstva, da je tudi naša prednja šola pod pritiskom vladarja sveta: zlata.
Druga očitna napaka naše srednje šole jje da nima samostojnega in zaokroženega delovnega smotra. Je bolj pripravljalnica univerzitetni študij, ima tedaj značaj pripravljalnice. Z načinom dela in z obratovalnim gradivom nudi mladini nekaj, »e ali manj potrebnega, ne daja pa višji ftulturni standard onim, ki popolnoma pravilno istovetijo pojm inteligentnega človeka s pojmom človeka z maturo. Klavzula na maturitetnem spričevalu, da jp lastnik goden za višješolski študij ni več sodobna, ker razvoj življenja zahteva potrdilo, da je maturant goden za naziv inteligentnega slovenskega človeka.
Današnja srednja šola morda nehote veča število polinteligentov, družabne plasti, katera radi nepopolne, ne zaokror Žene izobrazbe samo išče svoje mesto v, sodobni družbi, toda se ne najde in z,ato je aktivna pri podiranju, nesposobna pa pri — gradnji...
Kje je rešitev?
Samo v reformi.
Srednja šola mora dobiti sodobnim pri-Ikam odgovarjajoč delovni smoter. Pri-
prevljati mora za. ž i v 1 j e n j e, ne pa za višješolski' študij. Naj ne služi le premožnim,. nego vsemu narodu. Dovoliti mora vstop vsem, ki hočejo imeti višjo izobrazbo, zato mora najti druga pota in sredstva za selekcijo, nego so ona, s katerimi se poslužuje recimo danes. Baje vele dobrin a »visok nivo« lahko postane žrtev, če bo nudila reformirana srednja Šola več socialnega čuta, več demokratične miselnosti, več smisla za pravice in dolžnosti državljana in več volje za nesebično delo v prid narodne in državne skupnosti. Tudi metodično bo morala kreniti- na nova pota. Formalno oblikovanje bo morala zamenjati; samodelav-nosti. Danes dijak bolj posluša, potrebno pa je, da misli, debatira, da se navadi na načrtno delo in da si pribori več čuta odgovornosti.
Srednja šola bo postala resen instrument .narodne omike šele takrat, če bo dovolila obisk tudi revnim slojem. Glede predmetov in obrazovalnega gradiva se bo morala približati potrebam sodobnega življenja in nikakor ne bo mogla izhajati
m Mesto venca na grob uglednih domačinov Izidorja Klojcnika in Franja Basa ter načelnika Čevljarske zadruge v Mariboru . g. K raj cerja je daroval predsednik Združenja obrtnikov na Teznem za Itdca križ na Teznem po 100 din. Prostovoljen prispevek domače kino predstave naše mladine v znesku 96 din je poslal RK dijak real. gimn. I\e:ie Babič. V posnemanjel Staro železa kar na debelo kradejo.
Ker je sedaj kupčeVanje. s starim železom na višku ,'sb tildi tatvine železa vedno
brez reformirane vzgoje svojih nastavni-kov. Tam, kjer danes prevladuje priprava za temeljito strokovno znanje, bo po-	,10„„	      v	.
treben nov spremljevalec: priprava za bolj pogoste. Tako je včeraj neki mošlu pedagoško neoporečno delo. Bojimo se,i k®1*	gospodarico	gostilničar ko 1 a
da bo reformirana srednja šola imela še neko novotarijo, ne bo poznala na če-
rijo Cuševo s Koroške ceste odnesel precej starega železa in pločevine. Druga tatvina pa je bila izvršena- v Kafferjevem kopa išcu
orna do pokojninske godnosti obvezne Ob bregu, kjer • so storilci razbili nastavitve. "	...
.Take. in podobne misli so tlele v. srcu in v duši poslušalcev, ko je razlagal g. prof. Šedivy nekatere rezultate izvedene ankete, ki	so pokazali, da ima poslušalstvo prav,	če želi imeti reformirano sred-
njo šolo in samo odobrava pogum vseh, ki brez ozira na današnje težke čase zamenjajo neplodno čakanje z aktivnostjo.
Predavanje prof. Šedivyja je zelo odličen prispevek k spoštovanju sloven- ^e~šVile/Oglejte si brežobvezno ravno-skega srednješolskega profesorskega sta-[ uar dospelo ^zalogo v trgovini .los. SR A J, nu, ker je	pokazalo, da vzgojitelji naše j Maribor.	1	Posebnost	v	kroju!
mladine z	veliko ljubeznijo in razume-	m	Noena	lekarniška	služba. Od IG. do
vanjem sledijo razvoju naše narodne in vkjjuč:noj- t nu	fri
državne zajedmee, da so pogumni, im- Roku vogal Aleksandrove in Melj-ciativni: naši!	Studenčan,	’
;lik
železen kotel ih ga odnesli.
* Nogavice —- pletenine (lastni izdelki), perilo itd, — Oset, poleg tržnice.
* Vse inozemske časopise, revije m modne žurnale dobite v knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova c.. 13, telefon "23-45.
* Obleke, moške in otroške, solidno pri ..Lama'1, Maribor.	„	.
* Zobna ordinacija — Dcntist Maks Woli se je preselil na Kralja Petra trg št. J, I. nadstropje.	..
* Za sončne pomladne dneve so najbolj primerni plašči, iz prave Angleške balonske svile. Oglejte si '
Za olepšavo našega mesta
' Te čini je bila prva seja upravnega odbora Tujskoprometnega in olepševalnega društva v Mariboru pod predsedstvom novo izvoljenega predsednika g. inž. Šlajmerja VI a dimi rja, ki je- v svojem nastopnem govoru obrazloži! smoter društva. Razen obravnavanja tekočih zadev je društvo med drugim tudi sklenilo, da posuje s peskom vsa peš pota v starem delu mestnega parka, da očisti mestne parke, in ostale nasade ter izvrši pomladanski nasad cvetlic. Popravile in prepleskale' se bodo nadalje klopi in mostički ter nabavili novi betonski količki za rondoje in- pešpota. Obravnaval se je dalje tudi prpjekt o gradbi primerndga rastlinjaka ter otroških igrišč v mestnem
I I II,Ml,....,.—  ... .................-
parku in magdaienskem predmestju ter sc bo glede namestitve teh igrišč vršil lokalni ogled/ čim skopni sneg.
Lepi nasadi so okras vsakega mesta. Maribor ima velike parke in nasade, ki jih Tujskoprometho in olepševalno društvo po svojih skromnih močeh s pomočjo mestne občine urejata, olepšata in vzdržujeta. Mestno olepševalno društvo se obrača na občinstvo z nujno prošnjo, da mestne parke in ostale javne nasade čuva, da gleda po parkih in v mestu na največjo snago,;da bo tako naše mesto nam samim v. veselje in ponos. Hišni lastniki se naprošajo, da olepšajo'svoje pred-vrtove ter okrasijo okna m* balkone s cvetlicami. 'v;	• -
ske ceste, tel. 25-32.
Kino
* Grajski kino. Samo tri dni „Junaki zraka", veliki aviatični film v nemškem jeziku. Clark Gable.
- * Esplanade kino. Izborna veseloigra j,Naša mala ženka" z Lucie Englisch,’ Ka-the Nagy 'in Paul’ Kemp-om. Humor .duhovitost, smeh.	,	_
* Kino Union. Danes zadnjič senzacii-ski film „Olok groze". Četrtek in petek radi norme Zaprto.
Ne izrabljajte konsumentov
Med našimi gospodinjami je veliko raz-furjenje zaradi nenadoma povečane dra-pnje. Velika noč je tu in skoraj vse živ-ijbnjske potrebščine so se podražile za 2f do 3 din in še več. Tako naglega in ta-Ko velikega porasta cen že dolgo ni bilo. Mesarji so kar čez noč povišali cene mesu, masti in slanini. Cene so se dvignile povprečno za 2 do 3 din. Tako je teletina najslabše vrste sedaj po 10 din, govedina po 10 do 12 din kg, in siter naj-slabša! Slanino prodajajo po 18 do 20 din, mast po 20 do 21 din, salo po 18 din. Torej vse cene so višje za okoli 3 din. Mesarji so povišali cene zaradi velikega
izvoza živine. To bi morali odločujoči krogi preprečiti, ker je to izrabljanje kop sumentov na račun izvoza.
Najhuje pa-je pri mleku. Mleko >o danes prodajali na trgu po 4 din literdn ga še ni bilo dovolj! Pravijo, da bo še.dražje. Mleko, ki je najvažnejša ljudska polirana, je doseglo, tako visoko ceno,-da' si ga siromak, ki ga najbolj potrebuje,-ne bo mogel več privoščiti. Enako je tudi pri olju. Bučno-olje je po 21 din liter, pred dvema dnevoma pa je bilo še’po 18 din. Oblasti naj takšno izrabljanje preprečijo!
M&chova akademija ita učiteljski šoli
V nedeljo je bila v slavnostni dvorani čitelijske šole akademija, posvečena sponi mi češkega genija Karla Mache. Mladi ii podjetni učiteljiščniik Borov ka, Ar-iošt je bil proslavo zasnoval že septembra, ici pa radi tehničnih ovir ni dosegla svojega namena.
Prireditelji so poskrbeli, da je-biia -dvorana lepo okrašena.
Udeležence je pozdravil predsednik U. Vf. U. Na. g. S i m o n č i č. Naglasi! je važ mst in potrebo akademije.
G. Lužnik je gladko Ln s primer ujm apo-urofom citiral Josefa Hore: Machovo jer :ero v Debeijakovem prevodu.
Nato je g. Bo rovka Arnošt v kratim orisal pomen K. H. Mdche v razvoju .ešk-e literature.
Macha je imel krasen in krut delež, predel je češko književno dobo malik gorečemu meteorju v času, ko se je začelo v njej e le svitati, preletel je in ugasnil, toda nje-ova moč gori nemoteno in čisto dalje tU-it po desetih letih in njegove besede opa-ijo danes bolj kakor kdaj koli prej v ča-u, ko je češki narod izgubil svojo narod-io svobodo, njegove besede opajajo, ka-dr da bi ne bite jezik neke dobe, temveč msem večnosti.
Naslednja točka je prinesla odlomek Maja« v Debeijakovem prevodu. Gdč. Fa
lomek in lirično-psihološko pesem »Harfa-Blanik«.
.želeti je; da se takih prireditev udeleži tudi javnost, ki bo le potem vedela ceniti smotre in cilje učiteljskega naraščaja.
Slavnosti, so prisostvovali g. prof š i-i-i-h, g. prof M i l a č in g. prof. Smol e j.
' '	-č.
m Seja mestnega sveta bo drevi ob pol
10., na kateri bodo razpravljali o maksimalnem ceniku za gostinske obrate in o potrditvi računskega zaključka MP za leto 1938-39.
m Mariborski muzikant dobil na loteriji.
Iz Beograda je dobil godbenik Žiga Rac iz Grajske kavarne vest, da j p na loteriji zadel 250.000 din. Srečnik pravi, da bo klub temu ostal muzikant.
m V počastitev spomina pok. prof. Gabrijela Majcena je darovala ga. Antonija Dev, vdova po sod. svet., 100 din Počitniškemu domu kraljice Marije na Pohorju.
m Ribji trg ie bil danes slabo založen. Sardele so prodajali po 14, popeline po 14, mole pa po 20 din kg.
m Društvo jug. drž. in samoupravnih upokojencev ima občni zbor v nedeljo, V. aprilu ob 9. v Narodnem domu.
m Deževno jožefovanje. Mnogi, ki so sc nadejali veselega tradicionalnega jožefova-nja v Studencih, so bili zaradi dežja razočarani. Pri sv. Jožefu ni bilo tiste običajne razgibanosti. Dež je ves dan zadrževal ljudi doma in le redki so bili tisti, ki so kljub deževnemu vremenu odšli v Studence, kjer so razni branjevci in korpedianli zaman gledali v nebo, kdaj se bo zjasnilo.
m Zmanjšan obmejni promet smo zabeležili v preteklem mesecu. Preko severne, meje je dopotovalo v našo državo 2.030
ii&&va je-dcitaj občuteno recitirala ta pel- potnikov, odpotovalo pa satno 1.900.
m Na studenški. ljudski univerzi bo
sklepno .predavanje 21. marca ob 19. (7.)
.uri v dvorani deški' ljudske šole. Predava frjr. Vatovec o lemi „Moč dinamike". Po predavanju občni zbor.
m. Zg spomenik pok. Bukšekove so doslej _____________
prispevali: gg. Ivan Ašič, 'dr. Marin, dr. Šnu-'Cert sodobne glasbe, deri. brak. Ivan Kravos. Fr. Mastek. Benčina1 91 4K PlnSft*? 22 50 V
Mariborsko gledališče
Sreda, 20. marca, ob 20.: ,,Gejša!'. Red B-
Radio
Sreda. 20. marca Ljubljana: 18 Mladinska ura; 18.40 pre-rojonje človeka; 19 Poročila; 20 Prenos iz opere, vmes poročila in napovedi. —-Beograd: 18.05 Orkestralni koncert; 19.50 Glasba s plošč; 20 Ura humorja; 21 Odlomki iz -opere .„Halka ‘; 22.50 ,Plesna gl.
Sofija: 18 Pestra glasba; 20,30 Solisti; 22 Plesna glasba. — Kalundborg: 20.10 Sinif. koncert. (Mozart in Brahms); 22.29 Plesna glasba. —- Droltwich: 1920 Kralj jazza; 20 Odlomki iz oper; 21.35 Zabavni spored; 23 Plesna glasba. — Radio Pariš: 19.15 Vokalni koncert; 22.45 Kon-— Posle Parisien:
deri, Jirak, Ivan Kravos, Fr. Mastek, Benčina! 21.-15 Plošče; 2.50 Variete. —• Toulouse in drug, dr. Černič, dr. Lipold, dr. Vauhnik, 119.15 Plesna glasba; 20.15 -Lahka glasba; dr, Lutman,; V. Bizjak, Zagreb, Predilnica in 22.05 Eksotični orkestri; 23.15 Jazz. —•
tkalnica Maribor, K, Rakuša, H. Nučič, Za grej}, ga. Hutterjeva, idr. Brenčič, Posojilnica 'Narodni dom, dr. Bergoč, dr. Škapin, dr. Sekala, mestna občina Maribor, Anderle, ga. Ka-
yfica, Golob skupaj 1527 din ter članstvo Nar.  , ________________________________________   ...
gledališča v Ljubljani 1100 din. Mariborsko; glasba. — Budimpešta: 19 Ciganski orke Združenje gledaliških igralcev, ki je to akcijo j s ter; 20.40 Wagnerjeva opera „Rarsival“; načelo,-se vsem darovalcem najtopleje zahva- 23.30 Plošče. •— Dunaj: 19.40 Poje. Benja-
Rim: 21 Iz milanske Scale „Misterij o Kristusovem trpljenju" ih „Biblijska kantata". — Milano: 20.45 Cileajeva opera „Adriana Lecuvror".— Firenzc: 19.30 Salonski kvartet; 20.30 Glasba iz. l'ilmov;_ 22.05 Plesna
 __	  __	  r----------'Per	,
četku prihodnje sezone spomenik postaviti, j skih.del. ,.-r- Bratislava:..19-40 Lahka glasba; na praznik Vseh svetnikov pa odkriti.	121.30 Beethovnove variacije za violončelo.
• V _ ««
Premiera operete t,Gejša
V soboto zvečer je bila v mariborskem gledališču nova premiera znane operete Si dne y a Jonesa, ki je dobila ime PO japonskih čajniških pevkah »Gejša« in prehodila od svojega nastanka do sedaj že ponovno pač vse operetne odre na svetu. Car »Gejše« je v njeni japonski eksotičnosti, ki ji daje tako zunanje (inscenacija, kostumi) kakor notranje in glasbeno obeležje; Zgodba sama je zelo preprosta in ji manjka celo tiste čustvenosti, ki je za starejše operete najbolj značilna.-
Režiser g. Anton Ha ras to. vi'C se je lotil svojega dela z željo, da bi nan »Gejšo« čimbolj posodobil, to se pravi, spravil v sklad s sodobnim načinom operetnih vprizoritev, zato je ponekod krepko posegel v prvotno stavbo, dodal nekaj kupletov in šal ter tudi baletov. S tem je dosegel večjo razgibanost in učinkovitost. Predstava je tako vsestransko uspela, dasi vseh novih »vložkov« ni mogoče odobravati. Do glasbenega uspeha, ki je bil nedvomno znaten, ji je pomaga! dirigent g. Josip J i r d n e k. Pod njegovo taktirko so postali orkester, zbor in solisti skladna enota. Preciznost je bila vzorna. Končno pa so veliko pripomogli k uspehu še baleti, ki jih je pripravil režiser sam kot koreograf.
Naši solisti so se prav tako postavili* kar velja posebno za izredno ljubko. O Mismoso:S.an gdč. Jelke Igli če ve, Reginalda. Fajrfax;a g, Anatola Mano-ševskegain MallySeamore .ge. B rumen--Lubej e v. e. Markantno figuro markija.Imarija je postavil, g. Gorinšek, prav originalen je bil dalj? g. H a-
ras to vid kot Kitajec Vunhsi, pristno Angležinjo je pričarala ga. G o r i n š k o-va v lady Wynne, prepričevalen japonski častnik je bil g. K a m u š č i č. _ki se pevsko zaradi tesnosti te v]oge žal m mogel uveljaviti, ker sploh nima pnlike za to, a to velja tudi za go. Vido K o-v i č e v o, ki je igrala Julietteo.
Ostale manjše vloge so prav tako posrečeno rešili ga. Savinojva kot Mary Worthington, Marica Rrižajeva, Ljuba Mohorjeva. Ana Tovomikova in Anica Gabrovčeva kot gejše, g. Pavle Kovic kot policijski nadzornik Takamini, g. Danilo Turk kot kuli. gg. Edo Verdomk, Drago Šauperl in Franjo Kobilica kot častniki, g. Boris Brunčko kot kadet ih gdč. Branka Rasbergerjeva kot Nami.
Obisk je bil pri premieri dober. Občinstvo je opereto simpatično sprejelo in bo gotovo še večkrat napolnila gledališče.
-r.
2animšv®stB
»Kanalska mrzlica" Je zajela Sovjetsko unijo
Prostrani pusfeska predeli dobivajo moderne kanaie — Gradnja velikih cesi v evropski Rusiji
V	Uzbekistanu, sovjetski republiki v srednji Aziji, so začeli kopati 270 km dolg kana!, ki bo dolino Ferghana kultivira! za pridelovanje bombaža. Dotlej suha in brezplodna dolina bo po umetnem namakanju na mali postala živahno, važno področje v naročju visokih gora med Kitajsko in Afganistanom.
Kanal se pričenja pri Marinu, pritoku Sir Darje. Po 44 km sc veže z reko Kara Darja, teče po dolini pri mestu Kurgamu in v smeri proti Sir Darji. Urediti so morali teren in premagati velike višinske razlike. Vse naprave spadajo med največje v Sovjetski uniji in kakor poroča »Neue Ziircher Zeitung« so velikega pomena za bodočnost unije.
Zanimivo je, da je idejo kanalizacije Ferghana sprožilo prebivalstvo Uzbeki-
Paberki
Nova madridska četrt bo zgrajena v španski prestolnici. Postavljenih bo i00 hiš za 3000 prebivalcev.
Poplave in lakota ogražajo štiri milijone Kitajcev. V pokrajini Hopej so poplave uničile 12.500 vasi, v Šantungu pa 5000 naselij.
Nov model električnih avtomobilov so uvedli v Angliji. Vozila so mnogo prak-tičnejša od prvih, ki niso imela uspehov.
Diplomatski kovčeg v tovornem vagonu. Francosko poslaništvo v Bukarešti je prijavilo izgubo diplomatskega kov-čega. Našli so ga v tovornem vlaku. Zdaj preiskujejo, kako je zašel tja.
Strupeno brazilsko drevo je ahovaj. Ce vržeš njegov les v vodo, omami ribe. Tudi kuriti ni mogoče z njim, ker smrdi.
Nošnjo obleke prepoveduje neki zakon na Novi Gvineji. No, pod toplim južnim soncem jih ne zebe.
9000 avtomatov za poštne znamke imajo v Londonu.
Dve ženski na 6835 m visokem Acon-cague. Pripadali sta ekspediciji raziskovalca Linka in sta 7. t. m. v 16 urah priplezale na ta južnoameriški vrh.
Povprečni kadilec porabi 10.000 vžigalic na leto.
Dvakrat več kinematografov kakor Francija ima Anglija. Zato pa ima Pariz sam 600 bioskopov, 100 več kakor London.
Manifestacija Nemcev na Slovaškem
je bila 10. t. m. na Trgu svobode v Bratislavi. Vodja Nemcev, inž. Karmasin, je slavil nemške junake.
Kip Svobode v New Yorku stoji 93 m nad morjem in tehta 225.000 kg. V notranjosti kipa vodijo do glave stopnice. Samo v glavi je prostora za 40 oseb!
stana sanio. Domačini so pomagali, 160 tisoč kmetov je seglo po lopati in tako je bilo orjaško delo končano že v 45 dneh. Ta požrtvovalnost se je razvedela po ostalih puščobnih krajih unije in ljudi je zajela nekakšna »kanalska mrzlica«. V Kazakstanu, Armeniji, Azerbejdžanu in Tadžikistanu so se ljudje lotili načrtov, z umetnimi kanali kultivirati zemljo. Kmetje v Tadžikistanu so sklenili kanal Ferghana podaljšati za 78 km vse do Le-ninbada. V Turkmeniji je bil v 16 dneh zgrajen vodni spoj med kanaloma Pal-vanom in Kazavatom. V zahodnem Kazakstanu, eni največjih sovjetskih republik, ki sega od Kaspijskega morja do Zunanje Mongolije, je nastal v 30 dneh 80 km dolg prekop, ki ga je kopalo 7500 kmetov. Kanal sega od Urala do Kašu-
Angleški kapetan Lidel Hart, strokovnjak za strategična vprašanja, razpravlja v »Evening Standartu« o eventualnem spopadu na Kavkazu. Kaspijska fronta je zelo težka, brez večjih prometnih dohodov, zato bi bila zavezniška ofenziva tjakaj avantura. Edina pristopna točka je na vzhodu Baturn. Hart piše o eventualnem letalskem napadi: ra pe-
Med svetovno vojno je bila posebna značilnost francoskih vojaških intendant-skih uradov, da so za njihove mize sedli
mn, Štirje nadaljnji prekopi so urejeni v področju Karagande, v okolici Aralske-ga jezera. V Azerbejdžanu, zahodno od Kaspijskega morja, pa kopljejo kmetje 100 km dolgi kanal med Samurjem in Di-vidinom, ki bo presekal 11 rek!
Tam, kjer manjka vodnih poti, grade dobre ceste. V gornjem teku Volge gradijo 73 km dolgo cesto, kmetje iz Gor-kiia (Nižnij Novgoroda) gradijo cesto proti Muronu v okrožju Orel, prebivalstvo osrednje Rusije hoče zgraditi 200 km dolgo magistralo od Orela k Jelecu.
V	južni Ukrajini trasirajo cesto od Dnje-propetrovska v Zaporožje, 100 km dolga cesta bo vezala nabrežne kraje ob Azov-skem morju.
trolejske cevi pri Batumu. Drugačnega mnenja je »Defence of Ecconomy Service«, ki pravi, da razpolagajo zavezniki z vrsto letališč na Vzhodu, tako tudi v Iraku. Angleška vojna mornarica bi lahko posegla v dogodke. Bližnji vzhod pred stavlja prostor 2 milijonov km5, zato ga bo mogel obvladati le tisti, ki bo imel v zaledju dovolj oporišč.«
simpatični, toda pedantni stari birokrati s platnenimi zaščitniki na rokavih in naočniki na polovici nosa. Danes se vodi
Zaljubljeno dekle in »dihur, ki noč in dan žre knjige«...
francoska intendančna služba na povsem drugačen način. Vse je mehanizirano. Mehanografična delavnica zedinjuje pisarne in tovarno. Uporabljajo tri aparate, med katerimi je tabulator v stanu, v eni minuti napisati 13.000 črk ali znakov. Je kakor orjaški mozeg, ki na hitrizo rešuje račune. Vse te lahko vodljive aparate pa stavljajo v pogon mlada dekleta.
Led je odnesel ribiče na Kaspijskem morju. Na ledu je bilo več sto ribičev. Z letali so jih rešili 250. Skupaj je bilo rešenih 260 ribičev in 177 konj. Devet skupin ribičev še pogrešajo. Z ledolomilci so jih šli iskat.
Štirje abesinski domačini so bili v Vatikanu posvečeni za duhovnike.
»Z vztrajnostjo k uspehu!« je bila re-čenica Mussolinija kot učitelja 1901—-1902
v šoli občine Gualtieri, ki bo postala zdaj muzej.
IS milijonov nagrade za očeta največ otrok je zapustil neki bogataš v Zedinjenih državah. Srečni dobitnik dolarskega premoženja je M. Timleck iz Toronta, ki ima 14 otrok.
—M—M—IIIPII MM Mi.	IW
no že videla.
»Ali je gospod Castle doma?« je vprašala skoraj nevljudno. Glen jo je povabila v sobo sosednje koče, da bi ne vznemirjali Filipa, ki je spal. Sestri pa je naročila, naj da Filipu zdravila, čim se bo zbudil, in naj ostane pri njem, dokler ss ona ne vrne. Mimogrede pa je opazila, kako osuplo se ie zdrznila sestra, ko je zagledala tujega gosta.
»Gospod Castle je bolan?« je nenadoma planila žena s stola.
»Zelo težko bolan» ji je pojast^et sestra. V njenem glasu je bil še posebea prizvok, s katerim je hotela nekoliko zbosti lepo tujko, ki jo je ošinila z ostrim pogledom.
»K njemu moram — in sicer takoj!« se je pognala tuja žena k vratom. Sestra Helena Lamontova pa se je postavila pred vrata v bran ter razširila roke. »Žal mi je, toda stvar je izključena!« In spet je s posebnim naglasom ošvrknila tujko. »Zdravnik je najstrožje prepovedal vsak obisk. Bolnik ne prenese razburjenja. Nikogar ne pustimo k njemu!«
»Ah — sestra Lamontova z misijonarske postaje! Žal mi je, da vas nisem takoj spoznala. Pot me je do smrti utrudila. Ali se me spominjate? Gospod Castle bi gotovo želel z menoj govoriti ali me vsaj videti!« je samozavestno poudarila z ukazujočim glasotn ter prijela sestro za ramena, hoteč si priboriti prosto pot k bolniku.
Prizor iz velefilma »JUAREZ
FLORENCE RIDDELL
LJUBEZEN NA EKVATORJU
ROMAN
27
»Toda... toda... čez dva, tri dni bo menda zdrav, kajne? Saj je menda samo malarija?«
»Zelo bolan je,« ji je dejal zdravnik prav obzirno. »Tako zelo bolan, da ga ne morem niti prepeljati v našo bolnišnico. kar bi sicer takoj storil.«
ulen se je opotekla; in padla bi, da je ni prestregel. Hipoma je zaplesala okoli nje vsa soba. Zdravnik jo je skušal tolažiti, toda njej so se zdele njegove besede tako zoprne in tako lahkomiselne. Kako brez srca so ti ljudje! Mar ne vidi, da bi bila Filipova smrt tudi njena smrt!? Ta pa govori tako mirno in se celo smehlja!
»Kai vendar počenjate, gospa Castleje-va? Na ta način utegnete še vi zboleti. Potrpite, seveda ga bomo rešili! Predlagam vam izkušeno oskrbnico. Vi pa se s to boleznijo ne smete igrati! Bodite vendar razumna in preudarna žena!«
Izpila je čašico konjaka, ki ji ga je zdravnik takorekoč vsilil. »Ali pa ste tudi prepričan, da bo Filip ozdravel?« Glen je bila kot otrok, ki vpije po pomoči 'm išče nekoga, ki jo bo prepričal, da se ji ni treba ničesar bati.
»Seveda sem o tem prepričan, sicer bi vam tega ne dejal!«
Toda bolezen je bila tako nevarna, da je bii sam zdravnik v veliki negotovosti. Storil je vse, kar ie bilo v njegovih močeh. S sestro sta bedela vse noči ob bolniku in se hrabro bojevala za življenje Filipa Castleja. Vmes so bile noči, ko so mislili, da je že vse izgubljeno. Glen je z grozo v očeh pričakovala konca.
Pljučnica! V vzhodni Afriki je ta bolezen še hujša; prenesejo jo le izredno odporni ljudje. Tu mora namreč oslabelo srce prenašati zaradi velike višine mnogo hujše napore.
»Končno! Rešen je! S toliko težavo še nisem doslej nikogar reševal pred smrtjo!« si je oddahnil zdravnik.
Teden kasneje je Filip že sedel v naslonjaču. Polagoma se mu je spet vračala dobra volja. »Kako težko prenesem tole detinsko negovanje. Dajte mi vendar nekaj krepkega, Glen, in videla boš, da bi mogel jutri že plesati.«
Glen je v teh dneh, ko je viselo Filipovo življenje na nitki, popolnoma oslabela. Toda Filip ni opazil njene izčrpanosti, zdela se mu je povsem vsakdanja. Smejala se je in mu pripovedovala zabavne stvari. K postelji je prinesla gramofon ter mu ga navijala. Glej jo, kako Židane volje
je, si je dejal Filip. K3j ve o njegovih bolečinah, ko ga pri vsakem dihu kot z nožem zabode pod rebri. Ne, kako nežnostjo je poležavanje zanj, ki je bil vendar vselej tako zdrav in krepak.
Filip je bil siten in neznosen, toda Glen je prenašala vse nevšečnosti z veliko potrpežljivostjo. Filip je robantil ter se nad njo večkrat grdo spozabil. Pa je ni potrlo niti takrat, ko je zaklel nad njo. Hujše bi bilo, če bi ga ne bilo ter bi ne mogel kleti, se je tolažila.
Toda Filip ni poznal meja, »Po tejle bolezni bo zame otrok neznosno breme!« Da, to pa jo je zadelo v srce. Kletve in sponašanja je prenesla, tega pa ni mogla; skrušena v srcu se je zbala za novo življenje, ki je z vsakim dnem glasneje trkalo na vrata...
*
Nekega dne, ko je Filip opoldne dremal je Glen zaslišala iz daljave brnenje avtomobila. Jedva se je dobro zavedla, že je stal pred kočo starinski avto, ki ga je poznala že s postaje v Kilgomi, ko je prvič prišla v Afriko. Stari Indijec je vozil z njim ljudi od vlaka in k vlaku.
Z avtomobila je lahkotno skočila mlada žena, vitke postave in oblečena v sivo modro platneno obleko. Na glavi je imela širokokrajen slamnik.
»Bado! (Počakaj!)« je naročila Indijcu za volanom ter se nato obrnila proti Gleni, ki jo je opazovala s praga, ter zaman vrtala po spominu, kje neki je to že-
Ali Je mogoč spopad na Kavkazu
Mlada dekleta namesto birokratov
Poet »Odčaranega sveta
Bilo je že pred leti, ko je vzbudil Bo-Vodušek s svojimi pesmimi v naših
zo v uuuseit s svojimi pesmimi v revijah, posebno v »Ljubljanskem Zvonu«, znatno zanimanje. Od tedaj smo pričakovali, kdaj se nam bo predstavil s posebno zbirko, pa smo dolgo čakali zaman. Prišli so prej mnogi šibkejši in manj pomembni. Šele ko se je na turneji svojega življenja zaustavil za nekaj časa v Mariboru, je Božo Vodušek zbral svoje najboljše pesnitve in jih pripravil za :zdajo v knjigi. Izšla naj bi bila v Mariboru, tako je bilo zasnovano, pa se ni uresničilo. »Odčarani svet« je izšel v Ljubljani v založbi Modre ptice, ko njegovega avtorja že ni bilo več pri nas, ko se je preselil na Dolenjsko.
»Odčarani svet«! Noben naslov ne bi tako pregnantno izrazil bistva Voduškove poezije, kakor ta. V resnici, Vodušek je svet poezije odčaral in nam ga pokazal takega, kakor je v teh dneh v svoji resničnosti spačenega življenja.
Vrzi venec in rože, našemljeni Dioniz, ne kaži, odvratni glumec, svojih ran! Spusti bleščeče telo v temno dlan globočine, razbij zrcalo, Narcis!
Nekateri so očitali Božu Vodušku inte-lektualizem. Res je, duh je v njegovi poeziji prevladujoči element, toda njegove misli niso podane intelektualistično, ampak umetniško, čeprav na svojevrsten način, kar pa samo dokazuje pesnikovo samoniklost. Še se mu pozna, da je izšel iz ekspresionizma, toda oddaljil se je od njega k nekaki novi stvarnosti. Nikjer in v ničemer ni epigon. Zaman bi mu iskali sorodnika v naši poeziji. Ponekod je v svojem realizmu podoben Miletu Klopčiču, toda vendar popolnoma ves drugačen. Svet Boža Voduška je širok. Tak je tudi način njegovega prikazovanja motivov in misli, ki se skrivajo v njih. Včasih je v ozadju ček) sarkazem, skoraj ciničen posmeh, pravega cinizma pa le ni. Preveč je zdrav. Tudi socialni motiva, kise skrivajo v paradoksalnih mislih, niso tendenčni. Toda žgoče so obsodbe časa. Ena najostrejših je izražena v sonetu »Dobrohotni nasvet«, kjer uči psa pokorščine in oportunizma, nazadnje pa pravi:
Tako ravna vsak dober gospodar, ki mu je kaj za pasje zdravje mar in za vesoljno dobrobit sveta; zato so tudi v naši domovini vsi brihtni psi pravilnega duha in varno cepljeni proti steklini.
To je tako žgoča satira, kakor jih pesniški obliki Slovenci v zadnjem času skoraj nismo več vajeni. Sploh Vodušek rad biča, biča do krvi in neusmiljeno in brije tudi norce. Tako pravi sam v sonetu »Poet v zadregi« cenjeni dami, ko po ve, da smo prišli na svet, ko so stari pesniki opeli že vse romantične motive in rekvizite:
Gospa, ne čudite se tej primeri; brez krivde smo prišli na svet po beri, ko že vse uganke drugi so rešili in šli z nagradami, vrag jim zameri! a mi, ki so nam trdo kost pustili, res hočete, da ne bi norcev brili?
Božo Vodušek je trd oreh. Ni za senti mentalne device in one, ki iščejo v poeziji mesečine, žrvrgolenja ptic, dehtenje rož itd., ker njegov svet so globlji, težji problemi, kakor je težek čas, ki ga živimo. Zato pa bodo še dolgo njegova verna podoba. »Odčarani svet« pomeni nov kamen v stavbi naše moderne poezije, ki se v zadnjem času znova krepko dviga v vrhove.	-t.
k Razstava slikarja Likana v Zagrebu.
V	nedeljo je odprl v Domu likovnih umetnikov v Zagrebu svojo kolektivno razstavo hrvatski slikar Gustav Likan.
k. Nemška gledališča. Sedanja Nemčija ima 303 gledališča in prav toliko gledaliških stavb, v katerih je prostora za .406.621 obiskovalcev. Razen tega grade še 9 novih gledališč, v katerih bo prostora za 8657 obiskovalcev. Pri vseh gledališčih skupaj je zaposlenih 38.330 oseb. 78 gledališč igra vse leto. 232 gledališč ie državnih, deželnih ali mestnih, ostala so zasebna, potujoča, podeželska itd.
Ne pozabi naročnine!
MAU OGLASI
uA|iLMa OQnAS£M: V	*?aDe	v,ak*	&«*•*■	50	ear	oalajanlia	pristojbina
™.a“ .. ..	*	ln	oglasi	din	1—	oo	besedi.	Naln
te
enkratDo°ohi»vn	'	a	i.?15	,l*'can*.	t»»ed#	»e	rainnelo	dvoioo^oTtasni	dav«?0««
ni«m« S,| . *r~,'nM".?.** ,■ ** ma,e °fla.se .0,*eul<> t*ko» orl naroClln oziroma ca I« elani eni	.iS	naroCIlom ali Da DO ooštnl oololold oa Sekovnl raSno »L 11.409. Za »sc
. Plamene odgovor« glede malih oglasov «e mora orlloiltl znamka c* « d la
Razno
MODRČKI
stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo najceneje pri S. Ketiš-u, Stolna I. 11406-1
PREMOG
za domačo in centralno kurjavo ter industrijo nudi premogovnik Ključarovci pri Ormožu.	934-1
STRIŽENJE 3 DIN,
BRITJE 2 DIN
okusno, hitro in poceni v Mlinski 8.	967—1
TORBICE. KOVČEGI
nahrbtniki velika izbira pri Šterbalu. Meljska 2, Tre svo bode 6.	1330-1
ALI ŽE VESTE
da kupite najceneje za praznike rozine slive, lešnike, čokolade. mandeljne itd. v trgo-.vini Josip Lešnik, Krekova ulica 6.	1221-1
GONILNE JERMENE
za tovarne, mline, žage itd., kakor tudi šivalne in vezal-ne jermene v prvovrstni kvaliteti priporoča IVAN KRAVOS. Maribor. Aleksandrova c. 13, telefon 22-07. 1053—1
PREKLIC!
Preklicujem besede katere sem izgovoril napram gospodični Angeli in Pavli Krušič. F. Arzenšek, Maribor.
1449-1
VSE OSEBE
ki prenašajo neresnične vesti v moji pokojni ženi, boni sod-nijsko preganjal. Flderšek Franc.	1451-1
mmmm
Cvetlični in medicinal-
ni MED
priznane kakovosti nudi čebelarstvo O. čreninko. Zrinjskega trg 6.	1277-4
VELIKONOČNA PRODAJA
moških, ženskih ter otročjih oblačil nizke cene. Magdalen-ska oblačilnica K. Kumper-ščak. Dvofakova-Valvazorie-va (palača dr. Sedaia).
1422-4
OTROŠKI VOZIČEK
športni, prodam. Tezno. Gre gorčičeva 14.	1436-4
SPALNICO
Pravi kavkaški oreh in lepo garnituro etc. prodam. Gregorčičeva 4-II, vrata 6.
1437-4
Prodam malo
VINICARUO
Trčova. Sv. Peter. Oglasiti se Meljski hrib 5.	1439-4
VINO
od 5 1 naprei po 6 din. Kokal, Počehova.	1440-4
Kapital
HRANILNE KNJIŽICE
vrednostne papirje kupujemo
stalno in po najvišjih cenah in takojšnjem plačilu
RUDOLF ZORE
Ljubljana. Gledališka ulica 12
T!
MAREC 1940
m:
Sreda
26
31 dni
OREHE
cele in jederca, bučno in belo namizno olje priporoča Oljarna, Taborska 7.	1441-4
t^niSSSSSSammk
Oddam
SOBO IN KUHINJO
Koroška c. 126.	1438-5
Stanovanje sšie
'•Dipl. optik
E.PETiLN
MARIBOR • GRAD5K! TRG ?
Continenta
Iščem r/er 1. IV.
TRISOBNO STANOVANJE
sončno, centruin ali blizu Tomšičevega. Ponudbe na ogl. odd. »Večesmika« pod »1. IV.«.	1442-6
Sobo išie
sst&sm
V območju Kralja Petra trga sc išče
OPREMLJENA SOBA s kopalnico. Naslovi se oddajo v trafiki Dvofakova 10.
1445-8
V najem
STARINARNO
dam v najem. Naslov v ogl. odd. »Vcčernika«. 1434-15
Kam. kse?
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGAT
Maribor. Vetrinjska ul. 30 Ljubljana. Prešernova ul. 44
tud mana!
prodajamo 300 parcv
Eli itvlifi' j wfet
po starih cenah
od 125'- do 195-
'7'n ehe s. straDsko izložbo
j
Gosposka ulica 3C
Zlati in srebro,
nriljante, rastavljalne listke šče ouino za nakuc
M. Ilgeriev sin,
Maribor, Gosposka ulica 15
n
Najboljša
DALMATINSKA VINA
vse vrste dobite v gostilni »Split«. Koroška c. 39.
1448-17
OKASA
tabSete
Pn spolni slabost' lahko Dcskusite
OKASA
tabete za moške
•00 komadov din 220’--oroti povzetju Zastopnik Lekarna Mr. Rožman Miroslav
Beograd — Ierazije t1 Ogl. reg. S. 5M6 -at-
Za vse izolacije proti vodi le
BETONIT
za vlago nepropustni in zid osuševajoči notranji in zunanji omet le
IZOLATOR
Zahtevajte navodila in cene pri »BETONI T« kemični izdelki za gradbeno industrijo v Mariboru Vojašniški trg št. 2
moško perilo po meri, ceneno in najboljše kakovosti maribor —* gosposka 24
Velikonočne razglednice
(fotografije, blletke, knjižne vizitke, Ciril-Metodove in barvane) v najvežji izbiri v knjigarni in papirnici
TISKOVNE
Aleksandrova cesta 13 - Telefon 25-45
r~
\
VELIKONOČNA IZBIRA
DARIL
V S LAŠČIČARNI
TOMOVIČ IVO
MARIBOR, GOSPOSKA UL. 2
PREDILNICA BOMBAŽA v okolici Beograda
išče	“
energlinega moittra
Z!L P°,"?ož»ie in »rinošpin* stroje. Ponudbe pod »Preailnica 1274« na »Propaganda« a. d., Beograd, pošt. pret. 409.
V>o*2
moško perilo kravate nogavice klobuke
kupite najceneje
otnik
Maribor
G r a i s k i trg 1
Za velikonočno darilo
Beli dvor
G ust. Šilih - Najaktualnejši mladinski roman iz polpretekle dobe zgodovine naše domovine.
Zlata knjiga
gospodinji je najboljši priročnik za vsako ženo. Najnovejša gospodinjska knjiga Dobi se v vseh knjigarnah in pii založništvu
Maribor
Aleksandrova 3 Tel. 2C-21
Tiskovna založba
LeaTrn^re)Ujen^?isLR,,BNIKAR ?	Mariborska	tiskarna	d.	d.,	predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku - Rokopisi se
-1 . - Uredništvo ln uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. - Telefon uredništva Štev, 25-67 In uprave štev. 28-67, - Poštni čekovni račun štev. 11. 409.