184. It. — 5. leto. PoSthKna pavSaforana.' Posamezne šfevsifce 1 Din. - -- ___________________________________________________ V LJubfJanl ^onedellek 14. avgusta 1922 Naročnina za kraljevina SHS to«*eSno 15 D Letno 180 D. inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Psta*l: enostolpna mm vrste za tokrat SO fara. večkrat popust Uredništvo: -* T.idcm *■ i. MBBM BBBHBi 1. Jugoslovanski vsesokolski ziat. Program današnjega dne (pondeljek, dne 14 avgusta). 6. nrl proste in posebne tekme JSS. ©b 7. uri Izkušnje vojakov. Ob 8. uri zalutrkovalni koncert na slavnostnem prostoru (letno telovadl-§če Sokola v Ljubljani) v Tivoli, vb 9. uri promenadni koncert Sredočeške filharmonije St Kladna v Zvezdi '• .. POPOLDNE. 10, uri Javna telovadba: 1. vaje vojakov s puškami, 2. vaje čeških Tojakov, 3, vaje moškega naraščaja, 4< vaje ženskega naraščaja, 5, vaje podoficirske šole v Zagreba, 6. vaje mornarjev z vesiL ' 1 PRIREDITVE — Ob pol 20, uri v opernem gledališču »Prodana nevesta«. Ob pol 20. uri v dramskem gledališču »jugana vila najmlajša« in »Knez Semberlskk« Oo pol 20. uri v dvorani hotela Union koncert Glasbene Matice v Ljub-liani Ob pol 20. ari v dvorani fObarmaniČnega društva koncert pevskega zbora »Zveze Jugoslovanskih železničarjev«. Ob pol 20. uri na vrtu Narodnega doma končen oddelka Češke filharmonije Iz Kladna. Db pol 20. uri na vrtu Kazine koncert vojaške godbe Dravske Divizije. ~b pol 20. uri na trgu Tabor telovadna akademija Sokola I, s koncertom. Ob 20. url na slavnostnem prostoru (letno telovadišče Sokola v Ljubljani) pod Tivolijem, telovadna akademija gostov in društev JSS. Koncert godbe Zveze jugoslovenskih železničarjev In vojaške godbe Iz Zagreba. Oo 20. uri na vrtu hotela Tivoli Slovanski pozdravni večer, koncert filharmonije iz Kladna. Ob pol 23. uri slavnostna serenada Sokolstvu na ljubljanskem gradu. Združeni zbori in fanfare. Prvi veliki dan sokolske idele. 2e tekom sobote je mrzlično beganje Cmožic, avtomobilov, tramvajev in po ljubljanskih ulicah oznanjevalo, 5- bo poset prvega Jugoslovanskega jsesokolskega zleta prekoračil v?? «r?-Cfckovanja. Venomer so dohajali vlaki in * k k*ki sokolske župe iz bližnjih in dalj-krajev širne jugoslovanske domovi« ®e ter iz daljne Cehoslovaske. 2e proti Jeceru sobotnega dne se le računalo •tevilo došlih Sokolov in gostov na ‘O.OOO. Po ljubUanskih ulicah in cestah « zavladalo pestro valovanje, kakorš-jtega Ljubljana doslej še ni doživela. Slovenska govorica se je mešala s sr-bohrvatsko. Brat iz Gorenjske se ]e dru-z bratom iz Dalmacije, Bačke in iz Srbije. Po udeležbi kakor tudi po svetnem okvirju predstavlja I. Jugoslovanski vsesokolski zlet najsijajnejšo na-%*nalno manifestacijo, ki jo Je doslej ^nogel slovenski narod*. Ravno ta zlet ••pokazal, da Je sokolsko gibanje v *)rVi vrst! doma v Sloveniji, da ima tu Pijače korenine in najobsežnejši razmah« j. Posebno Impozantna Je udeležba {e-®°slovaških gostov, ki so se pripeljali Jf5tirih dolgih vlakih. Zanimivo Je tudi, °a Je prispel v Ljubljano zastopnik lu-gekih Srbov v Nemčiji, br. Herman Pot Cehov od Maribora do Mubljane je bila ena sama veriga pri-ovacij in bratskih pozdravov, ki ie zaključila z viharnim sprejemom ljubljanskem kolodvoru In po ljub-^Dskih ulicah. Dunajska cesta z dolgo. ^®vorko čehoslovaških bratov, z dvema sodbama, pod vihrajočimi zastavami in padajočim cvetjem, natrpanimi troto-arji mestnega prebivalstva, je nudila slikovit prizor, ki ga prisotni ne bodo nikdar pozabili. Navdušenje se je posebno stopnjevalo, ko so se pojavili telovadci praške vojaške šole. Tekom sobote so prispeli posebni vlaki domačega Sokolstva: Sokoli sarajevske In tuzlanske župe, vlak iz Bečkereka z vojvodinskimi Sokoli, iz Čakovca z varaždinskimi Sokoli, rrpdi-š!ci, ormožki in ptujski Sokoli, celjska župa, mariborska župa. Dalmacija je odposlala dva vlaka. Sobotne večerne prireditve so izpadle nad vse pričakovanje. Dasi so bile umetniške prireditve na vrhuncu popolnosti, niso mogle, posebno one v zaprtih prostorih privabiti velikega števila posetnikov. Po izredni dnevni vročini so si množice želele oddiha v prosti naravi, na hladnem večernem zraku. Vsled tega tudi predstava v dramskem gie-dičču ni bila polnoštevilna obiskana. Pač pa je bilo razprodano operno gledišče, kjer se je »Luiza« odpela z vzorno dovršenostjo. V soboto zvečer je cela Ljubljana hitela na slavnostni prostor v Tivoli Nastalo je splošno rajanje ter veselično razpoloženje, kakoršno se le redkoklaj pogodi Bil je splošni sestanek sorodnikov, znancev, prijateljev, sosedov Slovencev, Hrvatov, Srbov, z eno besedo splošno pobratimstvo naroda. Zadovoljni obrazi, zareče oči in nepregledno valovanje je obsevalo na tisoče žarnic v bajni razsvetljavi Kolo se je vrtelo venomer, godbe so svirale brez prestar.ka, harmonija veselja In krasne poletne noči je bila popolna Pozno v noči so se po ljubljanskih ulicah razlegale domorodne pesmi in proti jutranjim uram šele je zavaladal -mir. oPsebno vzorno se obnašajo bratje Cehi Red in upravna služba v njihovh stanovanjih je odlična. Ob uhodih stoje straže. V zgradbah samih vlada obzirnost in bratsko po dre jen je. Istotako je urejeno prebivanje pod šotori Veliko vprašanje stanovanjskega odseka se je kolikor toliko ugodno rešilo. Organizacija je popolna. Nastanitev se je preskrbela skoraj vsem prijavljenim. Tujci se kar ne morejo načuditi poslovanju naših zletnih pisarn in kar je še boli važno: skoro na minuto se izvršuje program izkušenj, pohodov, koncertov, nastopov in vaj. iL tehničnem oziru pomeni 1. Jugoslovenski vsesokolski zlet najsijajnejše izpričevalo ljubljanskih sokolskih organizatorjev. Ves ta ogromni materijal organizator!čnih izkušenj in razporedov bo služil bodočim zletom kot vzor in osnova. Že okoli 5. ure se je v nedeljo začelo v oblačiinicah na zletišču budenje in vrvenje. Jutranja, rudeče obrobljena zarja je odsevala z svežih, zdravih obrazov in čvrstih teles. Odmevala so povelja, rezki klici so se oglašali Ob pol 6. uri je začelo uvrščanje za izkušnjo. Vse predpoldne so se nato vršile skušnje za popoldansko zletno prireditev. Hitrost, s katero so se skušnje izvršile in pa točnost nastopov, je dokazovala, da se Je Sokolstvo temeljito pripravilo. Skušnle so potekle gladko In soglasje z godbo je bilo naravno. Ob tej priliki ne bi hoteli pozabiti, pohvaliti Izrednega ritmičnega čuta godbe »dravske divizije, ki je včeraj dokazala, da ume voditi telovadne nastope množic z izredno točnostjo ter z nekakim notranjim doživetjem telovadnega dogcdlm. Saj so tudi njeni člani po večini Cehi Sokoli. Potsm zopet koncerti v opernem gledišču, v dvorani Filharmonična društva, na promenadah pred Zvezdo in v Tivoliju. Koncertna pevka sestra Lovšetova je očarala goste in tuje so> kolsko občinstvo z Ljubljančanoi.t dobro znanim glasom, ki bi ga pri ti priliki radi primerjali gostolenju zabubljenega slavčka v tajnostni mesečini. Vokalni kvartet Primorje pa kaže pri slehernem nastopu svežo ambicijo in absolutno resnost, pa najsi je prireditev še tako priložnostna. Ob 9. se je Sokolstvo uvrstilo pred Narodnim damom v povorko ter odkj rakalo proti pokopališču Sv Križa, Ja se pokloni manom pok. dr. Oražma. svojega prvega staroste. Povorka je štela nad 5000 Sokolov, Sokolic in gostov. Združeni pevski zbori so na gr i pod vodstvom br. Juvanca zapeli turobno žalostinko »Vigrede. Tudi spoirrn na velike pokojnike spada v okvir naci-jonalnih slavnosti. Ob takih prilikah Je srce še posebno dovzetno za čustva pietete in se spomni na nedoumljive zveze med delom velikih mož in minljivostjo vsakdanjega pehanja. Govorili -so br* Gangi dr. Scheicer, zastopniki Francozov in vojvodinskega Sokolstva. Savez, Francozi Cehi in Alžirci so okrasili grob sokolskega prvoboritelja z lepimi venci. Z žalostinko »Blagor mu* se je zaključila pretresljiva spomenica. Popoldanski nastopi. SIJAJNA TOČNOST ORGANIZACIJE. — 40.000 GLEDALCEV. ~ KRALJEVSKA DVOJICA NA ZLET1ŠCU. - VSE VAJE BREZHIBNE* OCARUJOCI VTISL Včeraj popoldne ob 3. uri se je pričela na zletnem telovadišču Javna telovadba. 2e eno uro poprej se Je premikala tisočglava množica na zletišče. Ob 3. so bile že vse tribune napolnjene. Radostno pričakovanje je zavladalo, ko se Je doznalo, da bo kraljevska dvojica prispela že koj v začetku na telovadišče ter prisostvovala prireditvi do kraja. Posebno radovednost so kazali bratje Cehi ki so hoteli videti našega kralja« Kmalu po 3. so res prispeli dvomi avtomobili z gardnimi častniki in kraljevsko dvojico. Na zletišču je zabučalo od vzklikov kralju in kraljici Od glavnega vhoda do kraljeve tribune so tvorili špalir češki Sokoli jugoSlOVenski hrvat-ska seljačka sokolska četa v narodni noši ter polno domačega občinstva v narodnih nošah. Mestoma je občinstvo pretrgalo špalir ter iskreno pozdravljalo narodnega kralja in kraljico, ki sta vidno ganjena prijazno odzdravljala. Kraljevske goste so sprejeli starosta br. dr. Ravnihar, g. kraljevi namestnik minister Hribar, general Dokič, ministri Žerjav, Pucelj, poslanik Kalina in dr. Ko je brat načelnik s svojega mes*a na vrhu glavne tribune dal znamenje za začetek je zasvirala godba in Junaške vrste naših članov so strumno prikorakale na ogromno telovadišče, burno pozdravljene od tisočglavih množic. V zraku so plavali aeroplani, izvajali zračne vaje ter spuščali na telovadišče lističe s sledečo vsebino: Oficirji in vojaštvo garnizije Mostar pozdravlja kralja in kraljico. Po drugi točki so aeTO-nlani ponovno krožili ter vrgli nov kup lističev z vsebino: Okupljenoj sokolskoj brači in sestrama iz sviju krajeva Sla-venstva kliču oduševljen Zdravo! Oficirji in vojaštvo garnlziona Mostar. Pri pni točki javne telovadbe je nastopilo 3280 telovadcev s prostimi vajami. Občinstvo je bilo kar elektrizirano od pr-vega, nenavajenega pogleda na. barve-nost in slikovitost tega nastopa. Nato je nastopilo 2400 članic, ki so sicer zaostajale za točnim izvajanjem članov, vendar dosegle splošne aplavze. V splošnem poročilu o nastopih prvega zletnega dne ne smemo prezreti Francozov in Alžlrcev. Za nas, ki smo vajeni sokolskega sistema so Francozi in posebno Alžirci pomenili odkritje popolnoma novega sveta. V teh dvaj.:ctih minutah ko si gledal prihod Francozov na telovadni prostor, njihov način korakanja, krasne geste pred vladarjem, te ponosne stase in gibčnost na drogu, si spoznal vso naravo francoskega naroda S francosko trobojnico na čelu Je vkorakala ta vrsta na telovadišče ob. ogromnem aplavzu občinstva. Ta voljnost nijhovega koraka ti napravlja vtis lahkotnega ritmičnega gibanja, brez vsakega nasilnega iztegovanja in trda* ga mehanizma. Potem proste vaje brez godbe, z modernim duhom in ročnimi kretnjami, ki so izražale vso eleganco ter estetični polet francoske duše. Vaje na drogu so bile vratolomne, izvejan« precizno, odskoki sigurni. Kraljevska dvojica je z vidnim navdušenjem zasledovala nastop Francozov. Alžirci so bili razred zase. Kako odgovarja telovadni sistem narodnemu značaju! Pri nas slovanska energija, pri Francozih elegantna voljnost, pri Alžir-clh akrobatična vihravost Proste va)e Alžircev so zbujale splošno radovednost. Pod skelečim solncem airisk&aa kontinenta tudi drugače ne more biti Kakor se pri oriientalskih napevih njajo ritmi ter "hitrost, tako so Alžirci premikali roke, noge, skakali v Čctve« rokotu, v krogu, vse s tako brzino, da sl zadivljen strmel v ta nenavadni prikaz. Odprla se ti Je duša naroda se vem« Airike do dna, .zapazil si, kako je tesn^ zvezana telovadba s hirroshtlu utripom misli čustov, mišic in krvi posameznega človeka, posamezne rase. Ka->. ko bi učinkoval nastop par tisočev AJ-ilrcev v prostih vajah? To bi Mia kinematografska slika brez primere, ki bjl napcia “našo pozornost do skrajnosti tar nas premagala s svojo orijentalsko lepoto. Kat četrta točka so bile vale COS J)t* bradljah In sicer po godbi Vtis, poseto« skupine na bradlji Se bil premagujoč. Prisrčna le bila ovacija kraljev s id dvojici, ko so prikorakali po končani vafl mimo kralje\e lože z jugoslovansko In češkoslovaško zestavo. Navcušenje Je prikipelo do vr« hunca. Nato sledeče vaje čeških Sokol)c s kiji so žele za brezhibno Izvajanje borno prizmnje. Nato so se vršile orodni vala, katerim je občinstvo sledilo z zanimanjem. Predzadnja toik-i ie bila kompozicija brat« Murniku »Naprej« k a Jer o so Izvajali naši te-telovadcl s takim poletom In bravuro, da ie občinstvo zaorllo v splošno aklamacijo na* šemu sokolstvu. Zadnja točka le Mi nastop dveh vrst vojaštva, ene vrste Sokolov la vrste hrvatskega seljačkega Sokola. Te proste vaje so bile kaj slikovite ter so v posameznih konstelacijah vzbujale vihamo pio, skanje. Pol ure pred koncem se je kraljev, ska dvojica odpeljala iz zletišča ob urnebes-nem popoldanskem nastopu in o večernih nem popoldanskem naston in o večemlii prireditvah prinesemo še podrobno poročilo, VferaiinJi koncerti. Unt:<.. i sefno pohvaliti. Da natisne 3 po-1 cbsrgajbčb brošuro v času, ko je tisk r,' j dhrtig, je vsekakor junaški ln hvale vreden čin. Zato se Ji nedostatki tega prvega poskusa tem lažje oprostijo. Datri so ti nedo;;tntkl taki, da delajo škodo v prvi vrsti nji in bi se lahko odpravili, če bi se bilo vse delo izvršilo nekoliko v ” premišljeno in ekonomična 2e n: sam je preozek; ka- talog obsega namreč tudi naše leposlovje in znanstvo (dasi ne popolno), kar se iz naslova ne vidL Sestava vsega cenika in njega tisk pa Je skrajno neekonomičen in malo premišljen; na dveh tretjinah tega prostora bi se lahko prineslo vse to, kar je tukaj natisnjenega In še mnogo več, kar tukaj pogrešamo. To je tem bolj čudno, ker imamo vendar pri nas samih že dovolj domačih in boljših vzorcev, na katerih bi bil brezimni sestavljač tega cenika lahko videl kako je take cenike treba sestavljati. Znak našega časa Je opazka, ki )o jgečamo kar na prvi strani: »Zaradi nestalnosti valute so cene neobvezne«. Tudi ta opazka ima svojo zgodovino. Naše knjigotrštvo, ki Je med vojsko skoro popolnoma stagniralo, si Je v drugi polovici vojne dobe počasi opomoglo in se v dobi po prevratu krepko razmahnilo. Usodna Pa mu je bila iz-kraja praksa nemških založnikov, ki Je nemške založnike silila — kar JCi 5e danes — do nenavadno visokih poviškov. V tej reči je vladala pri naših založnikih Izkraja velika samovoljnost, tako da si, če si bil informiran, v Ljubljani pri knligarju Petru lahko kupil knjigo za manj denarja ko pri knjigarju Pavlu. Počasi se Je stvar Izenačila in dosegla se je v našem knjigotrštvu vsaj nekaka navidezna stabilnost cen. Ta stabilnost pa se je lani namah porušila, naših knjlgarjev se Je polotila nekaka neumljiva nervoznost ki se izraža v naravnost vrtoglavem povišku cen. Nastale so nezdrave razmere, ki ogrožajo eksistenco našega knjigotrštva — dfi, gospoda, vejo Žagate, na kateri sedite! Tl poviški se motivirajo z »nestalnostjo valute«. Dobro, nič ne rečem, nestalnost valute Je dobro do Šlo orožje Za vsakogar, ld danes kaj prodaja, ne da bi pomislil, da Je v njegovem lastnem Interesu, da stvar proda. Po tej poti bodo naši knjigarji iz knjige, te ne-obhodne potrebščine, naredili luksus; ta pot Jih vodi nujno do tega, da bodo morali v svoja okna k knjigam ie postaviti znani plakat »Luksnsno blago«. Da ie danes računajo g svojimi publikacijami v prvi vrsti na to&Jd Hm J*. knjiga »luksus«, to Je razvidno 2a vsakogar, kj sl pozorno pregleda okna In £na brati knjižna naznanila. Te razmere postajajo počasi nevzdržne. Knjiga Je stvar, na kateri ni luteresiran samo pisatelj, založnik In čitatelj: na njej Je interesirana celokupna javnost ravno tako, kakor na tem, da pošte in Železnice dobro funkcijonlrajo. Da so poviški starejših publikacij potrebni, ne bom zanika val; vendar pa bi naj naši knjigarji pomislili, da se z vsakim povišanjem zoži krog kupcev, da torej treba previdno kalkulirati. Namestu, da b; s smotreno organizacijo širili krog svojih odiemalcev, zro naši knjigarji vso svojo reršitev v tem, da skušajo drug drugega prehiteti v cenah. Kupce pa naravnost odbijajo! Neverjetno, toda ži\a resnica! Nazadnje bodo s ponosom zrli na večmilijonsko vrednost svoje zaloge — ki jo ob vsakem kvartalu lahko avtomatično zvišajo za 50 odstotkov, kupca pa ne bo nobenega. Do tega jih bo privedlo slepo posnemanje prakse nemških knjigarjev, ki je pri nemških založnikih upravičena, pri naših pa brez vsake, tudi najmanjše stvarne ali moralne podlage. Nemško založništvo je Integralen bistven del nemškega narodnega gospodarstva in s tega stališča so poviški nemških založnikov pri izvozu v dežele z boljšo valuto umljivo sredstvo samoobrambe. Naši založniki, ne, recimo rajši, veliki eksporterji slovenskih knjig so Jim v tej reči po opičje sledili. Ta domišljavost šalih »eksportejrjev« Je 2« sama po sebi nega vodopada vročih solz vstala nova vest človeštva, nova najvišja avtoriteta celega sveta, novi člov. zakoni narodnega In mednarodnega prava, da bi vsi narodi, oprti na fnndamo^te svetovne demokracij«; mogli živeti v mirni zavesti, da nad orožjem nasilja in umora stoji le nekaj neskončno višjega, nrav-nejšega In svetejšega, svetovni mir ter volja In moč ljudstva ta mir ohraniti, povsodi in proti vsakemu! Naša goreča želja je, da bi iz te vojne vzrasla nova Evropa, osvobojenih demokratičnih samostojnih narodov. Tu stojimo pred Vami. Stvar, ki jo zastopamo mi Vaši poslanci, polagamo pred areopag celega svojega naroda. Vi govorite! Mi trdno verujemo, da vstane kakor zid in vzklikne enega glasu: »Kvišku srca. V tesnih vrstah naprej! Naj bije grom in šviga strela! Naša bo bodočnost, naša bo zmaga!« Po viharnem navdušenju in odobravanju, ki je sledilo tem besedam. Je nastopil priljubljeni češki pisatelj Alois Jiržsek, da prečita narodovo prisego. Alojz Jirasek je govoril: Slavni zbor! Zbrali smo se v zgodovinskem trenotku, na zgodovinskem kraju, tu, kjer je stal dvor naših kraljev, od koder je blagoslovljeno vladal deželam češke krone kralj Jurij, pod katerim je naše kraa-Ijestvo zopet postalo evropska sila. Tu v našem kraljevskem dvoru se je morala klanjati ponosna in silna Vratisla-va, sem so prihajali poslaniki tujih dežel in knezi nemške države, da si pridobijo njegove naklonjenosti in njegovega zavezništva, knezi z juga in severa, bavarski vojvoda in braniborski obmejni grofje roda HohenzoUernskega. Od tod Iz kraljevega dvora je odšlo slavno od-poslaništvo na dvor Ludovika XL» da pridobi tega vladarja za veliko misel kralja Jurija, ki je bil, dasiravno sam Izboren bojevnik, nasprotnik vojne in je deloval za združenje vseh držav na svetu, da bi krščanstvo moglo živeti v miru in redu in da bi veliki spori med narodi mogli biti poravnani v prijateljskem razsodišču. Olej, velika vznesena misel miru in razoroženja, ki je hrepenenje današnjih dni, ki žari v prsih milijonov, je bila prvič uvedena v življenje pred štiristo leti od našega husitskega kralja! Pred trenutkom je donela v tej dvorani pesem iz onih dob, slavna pesem naših prednikov, izraz možate vojne sile In onega notrajnega poštenla, ki je ja-čila naše prednike, ko so kot prvi v Evropi rplčel boj za osvoboditev duha, za idejo demokracije in za življenje svojega naroda. Danes se priglašamo kot dediči te ideje, danes stremimo z novo silo po stari neporušeni pravici češke države, po samoodločbi našega naroda. Radost ir blaženost je videti, da je ves naš narod, stara 1n mlada njegova generacija, errodušno In z oduševljenjem sprejel deklaracijo naših poslancev z dne 30. maiq in 5. Januarja. Blagoslavljam, da smo se našli v velikem, težkem trenutku, da je edini naš cilj, da smo vsi eno v ljubezni in zvestobi naprara svojemu ^ravu, ki je pravično vsem, da se vsi zavedamo dolžnosti, ki Jo Imamo napram sebi samemu in napram svojim potomcem in da Bog daj ohranimo tudi mi kar nam veleva pesem: »Ne bojte se sovražnikov, na njih število ne glejte, gledaj in drži se vsak svoje vrste.« Prijatelji rojaki! V Vas pozdravljam narod, odločen k možatemu boju za pravico in srečno bodočnost. Boj Je težak. Nakafamo se v groznem valovju svetovne volne, toda trdna Je naša vera, trdna naša odločnost, da vstrajamo. — Krepi nas pri tem zavest, da nismo o- smešna, usodna pa postaja za nas zaradi tega, ker so nas tl naši »eksporterji« s to prakso že začeli pred Inozemstvom sramotiti. Govorilo se Je marsikaj. In pritožbe so se čule od te In one strani, toda kaj pomaga pridigati gluhim ušesom naših knjlgarjev. V zadnjem času pa sta se zgodila dva tako naravnost do neba vpijoča slučaja, da treba ž njima v javnost. Naj paša Javnost izve. kako nas zunaj pred svetom sramotijo naši knjlgotržci! Pisatelj, ld živi v Inozemstvu z boljšo viluto, p imel od ljubljanskega založnika dobiti nekaj honorarja. Ta honorar si v *am. Mi tu izjavljamo, da jo je vrgel mdi nam in sprejemamo boj. Strnimo svoje vrste in nastopimo kot jednotna, ^•razrušljiva, češko-jugoslovanska jed-nota. Mi nismo prelivali krvi da ostanemo robovi. Jugoslovansko vprašanje p® more in ne sme biti rešeno le deloma, ravo samoodločbe mora biti realizirano 'a oba naroda, češki in jugoslovenski, ostaneta za vso bodočnost, za vedno Q nerazločljivo združena! Po gromovitem pritrjevanju je natopil dr. Korošec s sledečimi besedami: Mladi narod Slovencev, Hrvatov in 'tbov, ki se nevzdržno razvija višje in 'jlJe, je od nekdaj z občudovanjem sl?dal na bratski narod češki. Učil se je A njega kulturnega in gospodarskega pa tudi v politiki nas je mnogo-•rat združila usoda. Toda od trenutka, se je našemu narodnemu življenju wala največja nevarnost, smo se v ^liriki vedno združili k skupnemu pogodu. Skupno trpimo, toda tudi skupno delamo za osvobojenje izpod tujega ikrma za zlato svobodo svojih narodov. Ne strašimo se nobenih groženj, nobenih obtožb. V nas in v Vas se je uveljavilo prepričanje, da je z grozotami svetovne vojne za nas prišel veliki trenutek, ko moramo vsemu svetu in ^bi dokazati, da smo vredni svobode, Po kateri so naši očetje in mi tako dol-*o zaman hrepeneli. Zgodovinski trenutek nas je združil za vedno, za vso bodočnost, no samo nas zastopnike, temveč naše narode. Navdaja nas srečka zavest, da smo vsi edini v težkem boju. Češki narod je ravnokar slavnostno prisegel, da v tem boju za neodvisnost ne odneha, naj pride karkoli. Ml ki smo priče Vaše prisege, Vam v tem svečanem trenutku obljubljamo, da 0stanemo Vaši zvesti sobojevniki. Hočemo Vam dokazati, da smo Vam zvesti bratje. Skupaj smo trpeli, skupaj se bojujemo, skupaj bodemo zmagali! Predsednik »Jugoslovanskega kluba« je imel takrat na Češkem slavno >106 kakor pri nas predsednik »Ceške-ia svaza« poslanec Stančk. Zato je na-r*Vno, da ie bil njegov govor sprejet z Hituziazmom in da ie ta naš tedanji n*rodni voditellj doživel malo bol; veličastnih trenutkov. Jugoslovanskima zastopnikoma se je zahvalil dr. Kramar v sledečih besedah: Iz celega srca se Vam zahvaljujemo, da ste prišli posvedočit pred vsem svetom, da je n;-* boj skupen in da nam bo', kakor je bilo skupno naše trpljenje skupna tudi r.uša zmaga. Ko so Cehi in Jugoslovani v svojih majniških deklaraciji celemu svetu naznaruii neomajno voljo svolih narodov, nam je bilo vsem jasno, da od tega trenutka sta naši usodi nerazdružljivo zvezani. Historični trenutek nas je združil za večne čase, ne le naše zastopnike, temveč naše narode. (Pri teh besedah so se dvignili zborovalci raz sedežev in so burno vzklikali češko - Jugosloven-skemu bratstvu.) Srečni smo, ko vidimo, da ste se v velikem času združili vsi, dragi naši južni bratje, k neraz-družljivi celoti. Kakor ste prišli k'nam posvedočit nam svoje zavezništvo, tako Vam obljubljamo mi in z nami ves narod, da Vas nikdar ne zapustimo, da je Vaš boj naš boj, naša zmaga vaša zmaga, in to ne le tako dolgo, dokler nas nerazdružljivo vežeta skupna nevarnost in skupni veliki cilj, temveč za vso bodočnost. In tako Vas prosim, da sporočite vsem dobrim Hrvatom, Slovencem in Srbom, prisrčne pozdrave češkoslovaškega naroda ter da jim poveste v imenu nas vseh, da bomo vedno trdno stali ob Vaši strani v boju, sreči in veselju in da so naša srca polna visoke svete vere v našo skupno zmago. (Burni klici.) Ves češki narod kliče svojim bratom na jugu iz cele duše: »Zvestoba za zvestobo za vedno!« To geslo »zvestoba za zvestobo« je ostalo poslej naša vodilna misel, ki nas je vodila do osvobojenja. Narodna ■ prisega 13. aprila je bila končana. Sledile so znane gledališke javnosti ob 501etnici Narodnega divad-la v Pragi, ki so bile samo slavnostna potrditev prisege z dne 13. aprila. Kdo iz vas, ki ste bili takrat v Pragi, se ne spominja onih jasnih dni, ko so se tako. lepo svetili Hradčani nad Vltavo v lepem mladem solncu, ko je tako ponosno stalo Narodno divadlo kot spomenik zgodovinskih dn;, ko je vse mesto plapolalo v naših zastavah in so bile vse ulice polne narodnih noš, kakor bi nasej?.l pisanega cvetja v pelje. Zdelo se nam ie takrat, da so daleč, daleč zginile sovražne fronte, da je vojna premagana, da je trpljenje dokončano in da naša pot do svobode vodi poslej po tej Jasni poti, ki jo je pokazala s cvetjem ovenčana Praga, zmagovalka v znamenju bratstva. Nato so sledili veliki dogodki Meseca junija se je zveza ponovila v Ljubljani in se je delal načrt za trozvezo od Adrije do Balta. Od tu pa do 2S. oktobra — je bil samo še en korak. Naša srca so bila pripravljena, da sprejmejo svobodo. In sprejela so jo. Postali smo gospodarji svoje usode. In če sedaj po treh letih pogledamo nazaj na prisego 13. aprila? Casi so zatemnili ono zvezdo — vodnico, ki nas je vodila takrat. Zato je treba, da od časa do časa razgrnemo obzorje in pogledamo, kod in kam. Takrat smo imeli pred seboj le en cilj: svoboda. Danes nas obdaja naloga izvršiti svoje dolžnosti v svobodi. Vsi čutimo, da je to delo težko, ker Je še mnogo suženjskega v nas in preti nevarnost od zunaj. Zato se geslo zvestoba za zvestobo zopet pojavlja. Na. še komisije in lige so na delu, da ustva- rijo kulturne zveze. Naši diplomati so ustvarili politično in gospodarsko konvencijo, naša naloga pa je, da ustvarimo konvencijo src, ono bratstvo duš, ki je silnejše od vseh konvencij in vodi k oni veliki zmagi bodočnosti kakor je vodila k zmagi naša skupna Prisega z dne 13- aprila pod geslom: zvestoba za zvestobo! Tudi v Ljubljani že deluje »Češkoslovaška - Jugoslovenska liga«, ki bodi posredovalka naših kulturnih zvez. Ne moremo primernejše slaviti velikih svojih zgodovinskih dih, k^kor da z delom dovršimo program naše preteklosti in s tem pripravljamo pot veliki slovanski bodočnosti. Bližajo se razne volitve in najbolj pereča zagonetka, uradniško vprašanje postaja vladnim strankam skrajno neprijetno. Refren vseh demokratskih listov je: »Mi edini se potegujemo za uradništvo.« To je tudi prekleta dolžnost demokratske stranke, kajti s propadom urad-ništva zgine tudi omenjena stranka, kar ona sama pač najbolje ve. Ker so pa uvideli da te samohvale ne rodijo več zaželjenega sadu, so pokazali uredništvu že dolgo obetano, svitlo zvezdo — uradniško pragmatiko. O njenem pomenu govorimo pozneje. Mislimo, da so sami prepričani o precejšnji oddaljenosti te svitle zvezde in ker Ima uradništvo o »samopomoči« ali o t zv. »nabavljačkih zadrugau« tudi svoje nazore, nasvetovali so uredništvu drugo samoromoč — postranski zaslužek. Na obupno vprašanje uradnika, ali naj proda še svoje poštenje, odgovoril mu je uradnik uradniškega glasila, da naj si »postrani« zasluži Sprožil je to vprašanje mož, ki ni za to upravičen, ker je njemu služba v tes-nici postranski zaslužek, postranski zaslužki pa glavna služba z ozirom na dohodke. Pozabil pa je, kar je glavno, povedati, kako se dobijo ti postranski zaslužki? Bodimo pravični in priznaii bomo, da so ti L zv. postranski zaslužki po pretežni večini le korita. Do korita priti je pa težko, ker so maloštevilna in se jih vsakdo drži kot klop. Tako je na primer omenjeni gospod samovladar podlistka v »Slov. Narodu«. Cianid namenjeni za podlistek zginejo v par tednih, se zgubijo, pa ne morda vsled ne-porabnosti in neaktuelnosti, ampak da ne bi zmanjkalo prostora za šefuredmka j podlistka in par srečnih smrtnikov. Mirnodušno lahko trdimo, da bi V9% uredništva z veseljem prevzelo vsako, njihovemu poklicu še tako neprikladro delo, če bi zaslužili vsaj za cigarete. — (Pozabil sem, da je cigareta luksus, torej proč z njo! Seveda, velja to le za uradnika.) Ni treba obravnavati vprašanja, ali je za splošnost dobro, ali ne, da rednik postrani zasluži, ker je vprašanje že rešeno z maloštevilnimi nuižaosani postranskega zaslužka in je vsled tega le majhen odstotek ure Jništva lahko deležen te, včasih dvomljive dobrote. Dajte nam torej navodila, na kakšen način se pride do postranskih zaslužkov in delali bomo, četudi v obupu, a radi. — Recimo, kakšen postranski zaslužek nni dobi profesor — zgodovinar? Inštrukcije?! Dobro, toda kje jih naj dobi? ,Večina vzame pač za inštruktorja dijaka, ker je cenejši, in le v skarjni sili profesorja za težje predmete, kakor matematiko, klasične Jezike in seveda profesorja dotičnih strok. Sicer se pa itak sliši mnogokrat tožba, da pobašejo profesorji vse najboljše inštrukcije, .ar ni ravno ugledno za profesorski stan. Naj piše?! Tudi dobro, toda kam?! Niso to nikake otročarije, ampak je ravno navedeni slučaj načelno In tipično vprašanje, ki obsoja profesorja zgodovinarja v nemožnost, dobiti postranski zaslužek. Stradaj torej, ker si bil tako neirnen, da si postal profesor in celo zgodovinar. Svoje dni Je prevladovalo načelno stališče, ki so ga zastopali vsi merodajni krogi, da mia dober in pošten uradnik z svojim uradniškim poslom toliko opraviti, da ne more dvema gospodarjema služiti. Da, naj dela uradnik tudi postrani, toda to njegovo postransko delo naj ne bo delo obupanca, ampak brezplačno delo v prid splošnosti in naroda! To načelo je veljalo nekoč in velja Še danes. H koncu še o pragmatiki! Citamo po vseh časopisih obupne refrene: »Dado nam pragmatiko!« Bojimo se upravičeno, da ne bo tako zaželjena pragm uika prinesla uredništvu niti v najmanjši meri tega, kar od nje pričakuje, zboljšanje materijelnega stanja. Ni se še našel človek , ki bi bil zmožen nasititi “olka s kozo in obenem ohraniti kozi življenje. Na prvi pogled je ta narodna prislo- vi ca nerazumljiva, toda le na prvi pogled. Lepo navado Imajo naši politiki, da razbobnajo vsako uredništvu obljubljeno doklado že mesce poprej, predno sploK resno nanjo mislijo. Kakor gladiti volkovi planejo PO tej vešti razni odeniM in zvišajo cene vsem življenskim potrebščinam. Hdčeš, nočeš Jim sledilo bolj maloštevilni poštenjaki in š« predno je omenjena doklada v ministrstvu odobrena, poskočile so cene za 50 %t in *• podvojijo, potrojijo predno Je doklad« splačana. Posledica tega Je, da je uradnik mnogo na slabšem, nego Je bil pred perjemom dokL Isto bo po gramatiki. Dokler ne bo vlada zadrgnila vratov tem krvoločnim volkovom, bo ura VJk tista uboga koza, na kateri bodo oni glodali kot stepne hijene na umlrajočffl truplih. Uradništvo bo propadalo to f njim tudi država. Uradniška kriza Je prlklpela do vr-huca. Ni več to samo apatija, ampak že naravnost agonija. Vkljub temu sl dovoljuje neki gospod v zadnji števiDa »Jutra« svetovati uredništvu, naj ne toži in jadikuje, ker to nič ne pomaga. Vemo, da nič ne pomaga, vemo pa tudi, da razni gospodi niso ti obupni klici, posebno v teh slavnostnih dneh, ravno ljubi. Toda, če si razni politika-stri dovoljujejo na uredništvu izvajat! vivisekcijske eksperimente, naj dovolijo ubogi pari, da v svojih obupnih bolečina'’ tudi zastoka. Tudi mi nismo sicer za stokanj* ker res nič ne pomaga, ampak zahtevajmo’ K temu smo tudi upravičeni kajti ne boli nas samo naša lastna usod* ampak še mnogo huje peče, ko moramo gledati propadanje našega ideala, naši krasne, bogate države in se bojimo, dl ne postane tudi ona žrtev volkov. Gospodarstvo. SLOVENSKE BANKE. Pod tem naslovom ie prlobčfl v »Za-greber Tagblattu« e. Alfred Čebular, revizor »CUavneva zadružnega saveza v Beogradu* dallo razpravo, iz katere povzamemo sledeče glavne podatke. Od poloma monarhije in ustanovitvi naše države Ima gospodarsko življenje Slovenije zaznamovati velikanski napredek. Industrija, trgovina in zadrnž-nlštvo so debile čvrsto vzpodbudo. Slovenija le v prvi vrsti agrarna dežela, kjer pa tud! Industrija Igra važno vloga Pred volno ie Imela Slovenila le tri banke: Ljubljanska kreditna banka, Jadranska banka in Mariborska eskomptna banka. Zadnja se ie nedavno fuzijonirala s Slovensko banko v Zagrebu. Vojno leto 1916 nam je prineslo prirastek s Slovensko eskomptno banko v Ljubljani V letih 1920 in 1921 so se ustanovile Zadružna gospodarska banka. Kreditni zavod za trgovino in industrijo. Slovenska banka In Obrtna banka — vse v Ljubljani Slovenija šteje torej danes 7 bank, od katerih sc bo Jadranska banka v doglednem času preselila v Beograd, ko bo bančna palača gotova. Razun teh domačih bank Je v deželi zastopanih cela vrsta brvatskih in dalmatinskih bank, končno tudi Narodna banka. Poleg teh Je 15 mestnih hranilnic, 3 gospodarske zveze, 77 posojilnic Schulze-De-litschevega sistema, 334 Ralfieisnovk ‘u približno 50 bančnih podružnic. — Kar se tiče 7 velikih bank, so služile večinoma industriji. trgovini ta rudarstvu. Slovenski kapital ne deluje le v domačih podjetjih, temveč tudi laven dežele, tako v Dalmaciji, Hrvatski ta Slavoniji, Vojvodini Beogradu ta inozemstvu. Imenovanih 7 velebank ima v naši državi 38 podružnic ter so Imele koncem leta 1921 akcijskega kapitala 269 milijonov K. rezervnih fondov 122 milijonov K. Bankam Je bilo zaupanega 3885 milijonov K. Izmed 7 bank jih Ima 6 svoje lastne palača Vseh 7 bank Je Iska2alo koncem leta 1921 čistega dobička skoraj 51 milijonov kron. Izmed katerih Je šlo 30 milijonov za dividend* skoraj 11 milijonov za rezervne fonde, 4tf milijonov za tantieme upravnim ta nadzorovalnim svetnikom, 2K mil 2« petilfslfl fond uredništvu, H milijona K pe za dobro-delne namene. Slovenske banke so udefeffr ne pri 73 Industrijskih in trgovskih najetjih. + Legitimacije za obisk obrtni (Sestave v Celju, k! se vrši v času od 12. do 22. avgusta L L dobe interesenti v pisarni trgovske in obrtniške zbornici v LjubljanL Obiskovalci te razstave uživajo na podlagi teh legitimacij ugodnost polovične vožnje potniških vlakov na progah Južne in državnih železnic. + Vzorčni semnji v Trstu In Napol Ja. Kr. ttaltjanska delegacija v Ljubljani nas n a-proia objaviti da se vrši od 2.—11, septembra t l v Trstu, od 15.—29. septembre pa v Napolju vzorčni semenj. Za vse obiskovalce Je dovoljen 75 * popust pri pl*> Čilu takse za potni vizum. + Naj se napravi tudi pri nas tako. Romunsko trgovinsko ministrstvo odpravi t L septembrom carino na uvoz češkoslovaškega sladkorja. + Sovjetska Rusija na proiktm velikem semnju. Na Jesenskem velikem semnju V Pragi razstavi Rusija na prostoru 200ra? svoje surovine ta polprodukte. Ukrajinski republika Je najela 60m* za razstavo koš, krzna ta lanenih proizvodov. + Kmečka pivovarna na SlovaiktM. Slovaški kmetje so se združili, da v Hromki Bužnicl svojo pivovarna ^ttur Rdssler: IVAN MEŠTROVIČ. Ivan Meštrovič, sin kmeta in pa-^a visoko tam gori iz siromašnega **Ja v Dinarskem pogorju, med Šibe-Mkom ta Kninom, že blizu bosanske toeje, je potomec dalmatinskega plemiškega gusarskega rodu, ki Je bil ^^loien vzhodno-ilirskemu kralju-ro-Echetu, ponovno opevanem od Homerja. Do svojega trinajstega leta ie bil Ivan Meštrovič pastirček, kot že toliko umetnikov pred njim. Kako, ln kje se Je ovčji in kozji pastir spremenil v oblikovalca, Čigar plodovi del moderne meščanske družbe tako suno prestrašili natančno ne vemo, ^ Umetoik sam o svojih umetni-PPdetkih, kot sploh o samem sebi r ^rad 111 mah>besedno govori; toda *°va prelevitev se je morala izvršiti dim*2111 2 ^akkoto> kaM kmalu ga vj-vrfei 2®P0slehega, ko v marmorju iz-rojakn prsne kipe odličnih svojih so-vsak ^'.Uoethe je nekje dejal da je stopate lahek, dočim je poslednje k prerer?v , sv°rem selu se po zuna- ostalih miad hnifJ£?ebn° razlikovaI od kot oni, molčeč *? P°ffn kot oni, medtem ko JT' n ?l0e °°e,” •činčil na žareči ta L f 4». Je vse njegovo živiw LJn !l ti ,]}enJe obdano od a^vidne sile, ki ga je tlačila v tpvrnp gobine. Kot so sicer razna zemelSka •tvorcnja različna, vendar niso tako različna, kot so medseboj navidc? F«o slični ljudje. In tako je bil Ivan Meštrovič vendar le drugačen, kot vsi ®«tall ki jim je bil na zunaj, in sicer v ponašanju enak. Ce je sredi noči stal pred kočo svojih starišev in zrl Dinarske apnenčaste vrhove z njihovimi razpokanimi raztrganimi boki, bele, kamnitno bele v belem luninem svitu: belo bleščeče, tedaj je podedovana kri s svojimi vsebovanimi tajnimi silami počela delovati in belo peneče se skalne čeri so njegovim razdraženim čutilom pričarale kčlo nemirnih postav. V svoji domovini ob Adrij’, kjer v prostrani samoti ni bilo ničesar razven njega samega, skal in zasanjanih postav v njem samem in v skalah, je vzrastel v zrelost zunanje uravnovešenosti, ki pa je vendar tako polna notranjega gibanja. Marsikoga, da: večini evropskih ljudi bila bi moč te jake dalmatinske narave zatrla skromne moči njihovega slabotnega plemena, Ivanu Meštroviču'vlila Je takorekoč materinsko hranilnih sokov. Ko se je čut'I dovolj silnega, da ustvari delo, za Čbrar izvršenje ga je odločila usoda, stopil je z gora doli v mesto, ki prislonjeno v senco skalnatih fjordskih sten zrcali svoje lice v Jasnem morju. Marljivo delaven je preživel v primorskem mestu dolgo vrsto dni; dni, ko je burja divjala tam s Krasa, pa tudi dni bledo-modrega visoko obokanega neba to milih jonskih vetričev. Prenatrpan z neštetimi fantomi, divje, demonsko v njem svoje vtelešenje zahtevajočimi, poloti se je ognjevito oblikovalnega dela. Ni je bilo glinene grude, ki bi mu bila preiepljlva in pretežka, niti skale prfeokome in prevelike, s prsti je gnetel in rezal z železom, dokler iz brezoblične materije ^niso zrasle lepo oblikovane podobe. Kajti bojazljivosti cehovskih mojstrov Meštrovič nikdar ni poznal Da Je dopu- 99 ščeno, dejal bi človek, da je nalik slepcu s tipajočimi rokami ustvarjal svoje figure, gnan od nenavadne moči. Svet se Je znašel pred fenomenom, mladeničem z vsemi znaki od početka v sebi dovršenega genija. Na Dunaj poslan, da študira na umetniški akademiji, Je štiri leta izdržal na tem učnem 2avodu, seveda ne da bi se bil česa nauč i, saj ga nihče tam ni mogel česa naučiti Gstal je »divjak«, kot je bil m noben umerjen in nezaupljiv in topočuteč človek ni slutil kaj sme in more pričakovati od njega. Večina ljudi ki so takrat vioeli Meštrovičeva dela, ni vedela kaj bi z njimi in njih stvariteljem, ker ga ni mogla stlačiti v nobeno rubriko. Toda oni, ki si niso bili pustili zamazati svojih bistrih oči s tiskarskim črnilom in oni ki imajo to, malce cinično, toda pametno navado, da poslušajo tuje nazore, slede pa samo svojim lastnim, ti so stopili na njegovo plat. Takih postav vendar ni, so govorili takrat in ko sem dejal na Dunaju ljudem: Res, ampak to so pač homerske postave! — tedaj so si mislili, da sem se v Loosovem baru napil flipp-flappa. Dalmatinski ovčar — pa homerske postavel Hehe in hihll In ko sem trdovratno vztrajal na tem to rekel: »Saj vendar poznate tržaško obalo in poznate furlanski Tržič, stari grad ob morju. No, torej! Nedaleč od tega gradu, ki ga pozna te od vaših velikonočnih izletov, se izteka v Jadransko morje napol presahli Timavo, taisti Timavo, ki. je že Dijomed Ilijade brodaril po njem! — tedaj so mislili, da j.h hočem »potegniti« s tem, da sem jim natvezi], da tako blizu domovine jetr-nh cmokov pričenja homerska pokrajina. Ali vendar jo tako! Dunaj je jedva par ur železniške vožnje oddaljen od nje, in spet daleč dovolj. Redki posamezniki so skomizgnili z rameni to zagodrnjali: In čeprav I Ali v naših dneh sploh žive homerski junaki? Sploh Junaštvo v naših dneh! — Junaštvo v naši dobi? Vsekakor. Naša doba ima svoje posebno, samoraslo junaštvo, samo nedostaja mu velikega razmaha, ki ga poznamo iz star.h epov. Naše heroine življenja ne vpijejo kot Elektra svoj strahotno odmevajoči »ototototoi-toitoi!«, temveč v strahu in bolesti sključene tiho ječe in zobljejo čokoladne bonbončke kot Shawovi »Junaki«. Tragika zakono- in verolomstva, krvoskrunstva, umora in smrti razgalja tudi dandanašnji še civilizirano človekovo naravo, toda izražanje čustev se vrši v drugih oblikah kot nekdaj. Kjer forme le količkaj še spominjajo na stare herojske geste, učinkujejo pčzersko, kot da so kradoma posnete od igralca, ki je študiral stare uprizoritve. Toda, za Boga, za to vendar ne gre pri Meštroviču! On vendar ni naturalist, ne bilježi aktualnih dogodivščin, ne opisuje dobe, ne nravi, temveč ustvarja iz predstav. Dejali so vendar in povedano tudi »znanstveno utemeljili«« da je vsako umetniško ustvarjanje spominjanje, da umetnik predstave, sanje postavlja v dnevno luč, da tudi v resničnosti išče samo svoje sanje. Toda, ako sluti? Slutnja Je sanja vnaprei, spominjanje usmerjeno v bodočnost. Mladega Dalmatinca umetnost ni virtuozno žongliranje s praznimi oblikami ni zgolj mojstrsko udejstvovanje umetniških izraznih sredstev kiparstva, tudi ni uporabljanje knj žne učenosti arheologov, ta umetnost je umetniško viso-kopovdarjeni čutni izraz človeških strasti, živega znanja — umetnost umetnost, umetnost genialnega kV parja! Čeprav Ja postavil pred nas ženski telesa neizrazne dražestl mehki lepote in trpke plemenitosti sestava udov, kot nam jih Je slične podaril samo št Rod n, ni on predstavitelj lepot* kot Jo razume filister. Sam titansko-stlm narava, prebitje, kot preostanek to prejšnjih, herojsko ubranih vekov, i vendar obenem spet moderen oblikovalec skoro Michelangeleve sile, trobi Meštroviču velikanskih telesnih razmo-ril ki mu omogočajo, da zamore svojim prvobitnim te silnim čustvom podajati v odgovarjajoči obliki umetniškega telesnega izraza. Začutite epi-gonstvo, opažate sličnosti osupneta obotavljate se in nezaupno povpniu-Jete: So li tu vplivi? So ii ovtakf? Kje so tu odvisnosti? Niso U gotovi deB nastali po tujih vzorih? Ni U v to in ono delo vgnetena, iž njega izklesani Kotova, nesamorasla, temveč prevzeta ideja, predstava, čustvo? —^ Na to, po pravici povedano, nisem mislil, rriti ti-ga zasledoval, ker se mi ni zdelo važno dovolj; veselil sem se nad neizumetiri-Cenim patosom, pri ženskih figurah’ vedno ljubkih, pri moških figurah vselej Pomembnih pozicij; posamezne njegovih sijajnih Junaških postav spominjali so me na homerske opise bitke s »čudnimi, grozotno grotesknimi in z nešti-vilnimi patetičnimi potezami naslikanim nizom smrtnih scen«, in tnUUl sem »na meč, vroč od pokolja, na % grlu strjeno kri, na uničenje vseh posameznih udov — na zgodno smrt mladeniča, ki opotekaje se, ubogi ranjenec, svoj lastni drob v naročju noseč. tava brez cilja tja naprej«, na obufl. Stran 4. 14 avgusta 192?. srev. IW jžv#y. Socialni ©RAGOTIN KOSEM: Ambulatoril. Slovenci smo narod, ki je že od nekdaj vajen vse potrpeti, ki zna ®olcati tudi kadar se ir.’.: očividno Sodi krivica. V časih avstrijskega robstva bi bilo to tudi opravičljivo. Saj Slovencem itak ni koristilo ne pre rekanje, ne dokazovanje, ker sužnja najlepše lastnosti morata biti potrpljenje in ubogljivost. Danes je stvar ;Povsem drugačna: postali smo rav-nopravni med ravnopravnimi. Brat mora privoščiti bratu, razumeti motata drug drugega. Ce prvi ustvarja nekaj, naj mu drugi ne ugovarja, ceš, da rabi isto tudi sam — ker s tem še ne zanika potrebe prvega — ampak je treba, da mu p.iskoči na pomoč ter si jo s tem zagotovi tudi sebi. Bratska ljubezen tiči ravno v skupnem delu, ki veže vse v enega; brat, ki me obklada s klofutami, mi ie brat samo po rojstvu. Mačehovska Avstrija nam je gobovo nudila nekaj, kajti pri rezanju pogače ljubljencem, je moralo pasti par drobtinic tudi pastorkom. Slabo je to, da je bila drobtinica pač le drobtinica. Gledalo se ni nikdar na prihodnjost, ki se je v temeljih sigurnosti za Avstrijo itak majala, in zato j« vse, kar smo od nje prejeli postalo že davno nezadostno. To lahko opažamo povsod — tudi pri industriji — zlasti pa še pri ustanovah, ki so služile zgolj ljudstvu, In ki vsled tega niso mogle biti rentabilitetne. To so V prvi vrsti bolnice, sirotišnice, hiralnice itd. Danes se na ustvarjanje takih ustanov ne sme gledati ozkosrčno, ker če blagostanje vsega ljudstva. nekdaj ni šlo v račun državotvornosti, mora iti danes. Zaradi nekdanjega mačehovstva napram Slovencem, je bilo v prvi vrsti prikrajšano delovno ljudstvo. Pri socijalnih napravah se takrat tega še ni toliko opažalo, ker so bile potrebe navidezno manjše, tem bolj se opaža danes, ko z razdrapanostjo vsega i ovojnega življenja postajajo potrebe očivid-nejše. Zdravstvenih naprav, Ll bi prišle ža delovno ljudstvo v poštev, nimamo, razen bivše deželne bolnice, nobenih. Včasih je samo ta tudi približno zadostovala. Danes se tega ne more več trditi. Radi prevelike skrbnosti »državotvorcev« imamo skromno bolniso do kotička prenapolnjeno in oskrbovanje bolnikov skrajno slabo. Petični ljudje tega ne občutijo, ker se jim ni treba prerivati in uri-vati v III. razred bolnice, ampak Imajo na razpolago — poleg raznih Sanatorijev, zdravilišč in toplic v tufa inozemstvu — še I. in II. frazred bolnice, iz katerih se nikdar nikogar Še napol bolnega ne goni. Drugače je za delovno ljudstvo. Delavec mora biti že resno bolan, da dobi v bolnici zatočišče; lažje bolan mora čakati, da se mu bolezen poslabša in sl na ta način šele pribori vstop vanjo. Zato ni treba nikakih dokazov. Zadostujejo razglasi, ki jih je zadnji čas bolnica priobčevala po listih. Da ne more iti tako dalje, je čisto jasno. In če je prizadeto pri tem največ delovno ljudstvo, se mora tudi temu pomagati v prvi vrsti. pregled. Bivša bolniška blagajna je prišla srečno na Idealno in že skrajno potrebno misel, da zgradi za delovno ljudstvo mederen ambulatorij, ki ne bo samo sredstvo v skrajni Sili, ampak odpomoč za dogledno dobo. Idejo tega ambulatorija je objavil sedanji Okrožni urad za zavarovanje delavcev v časopisju In vest je iz-vala med bolniškimi zavarovanci, ki so bili do sedaj navajeni samo na neupoštevano kritiko in zabavljanje, vseobčo zadovoljnost. Delavstvo je videlo v tem sigurnost življenja tudi v času, ko mu opeša edini kapital: zmožnost dela, In garancijo, da mu v bolezni ni treba vsakokrat misliti na smrt, ampak na ozdravljenje. AH misel modernega ambulatorija se je pričela krušiti. Vsem je še v spominu spontana demonstracija delavstva, ki fe protestiralo, da se ga hoče okrniti v njegovih potrebah in da se mu hoče odvzeti sigurnost, da ne bo v teku časa zopet stalo pred danesenakim, nezadostnim zdravstvenim napravam. Osrednji urad za zavarovaje delavcev v Zagrebu je skušal zamišljen moderen ambulatorij stisniti v ambulatorij za skrajno silo. Če se gradi naprave v korist narodu, se nikakor ne sme iskati zanje temelja v obstoječih potrebah, ampak se mora računati z napredkom časa. Ustvarjanje, naj si bo katerokoli, ograničiti po obstoječih potrebah, se pravi denar proč metati. Za vzgled naj nam bo mestno kopališče. — S tokom časa preosnavljati take naprave je isto, kot krpanje ponošene obleke. Treba je že pri načrtu misliti, kaj rabimo in kaj bomo rabili. Baje se je delegatom središnjega urada za zavarovanji delavcev že posrečilo ambulatoriju nekaj odtrgati. Debata se menda vodi le še o potrebi ali nepotrebl modernih kopalnic. ., ... V vsem tein se lahko opaža »zdrave« posledice hipercentralizma. — Okrožni urad v Ljubljani bi popolnoma lahko Igral vlogo centrale. Centralizacija v takem obsegu bi bila tudi edino zdrsva. Prepir rvdi ambulatorija je šele začetek, vse druge dobrote hipercentralizacije nas bodo še doletele. — Pravo sodbo obeh mnenj je mogoče izreči pravzaprav šele po natančnem proučenju obeh načrtov; ali eno stoji: Zagrebu ni ljubo, da bi imela Ljubljana modernejši ambulatorij, kot ga ima sama centrala. Da nima tudi Zagreb pravico in potrebo (če v večji meri kot Ljubljana, je še vprašanje) do modernejšega ambula-torfja, nočem zanikati, in če sl hoče Zagreb graditi moderen ambulatorij, prosto mu, ali s tem naj ne ovira zidanja v Ljubljani. Če nima denarja sam, naj mu ga nudi vlada, katera bo potem vsaj lahko rekla, da je nekaj žrtvovala za delovni del naroda, ker do sedaj Še ni prav ničesar nudila. — Sedanji prepiri radi kopališča in radi potrebe tega ali onega, so naravnost smešni in tudi neokusni. To je vadljanje z zdravjem slovenskega delavstva. Ambulatorij je Interes delavstva, gradi se tudi za njegov denar In dokler ono ne Izreče svojega mnenja, je vsako baratanje na njegov račun prodljudsko in nesocijainu. Predrto pade končna odločitev, naj se objavijo načrC ene ali druge strani, kar je — nota: bene — Okrožni urad v svoji objaVi tudi obljubil. Sklepanja za zastori smo imeli in imamo še itak dovolj. Kaj pa delavske organizacije? Te gotovo spijo 1 r1 Delavskih organizacij edini boj ni menda samo boj za krono mezdnega poviška, ampak v veliki meri tudi boj za socijalne naprave! Današnji feuilleton. V podlistku priobčujemo v prevodu zanimiv članek o našem najvecjem, še živečem upodabljajočem umetniku — Ivaira Meštroviču. Članek je napisal svoj čas čislani dunajski kritičar In esejist, Artur ROssler in ga priobčil v svoji, moderni umetnosti posvečeni reviji »BHdende Kutist-ler« leta 1911, odkoder le posnet naš prevod. Čeprav Je od takrat preteki* vrsta let in le Meštrovič med tem dosegel neslnteno višino In sloves resničnega svetovnega mojstra, članek ni prav nič zgubil na zanimivosti Značilen i« že kot dokument Iz ene razvojnih stopenj velikega kiparja In to iz dobe, ko Je Meštrovlčevo ime In njegova umetnost bila še cilj ljutih napadov Z leve In desne. Rdssler Je z njim dokazal svoje fino razumevanje umetnosti In zmožnost poglobitve v bistvo tako samosvojega in prvolitnega umetnika, kot je bal Meštrovič,, pokazal tudi svojo odločnost, s katero se Je, tujec po rodu — postavil na njegovo stran in napovedal novih, še vse večjih del iz rok skromnega dalmatinskega nekdanjega pastirčka. Sledeča leta Je potrdila njegovo napoved: kdo umetniško zainteresiranih ljudi ne pozna Meštrovlčevlh del Iz dni Kalvarije njegovega rodu? Njegovega Krista, umirajočega za grehe sveta, nie^ govih vizljonamih sveteev in božjih vojščakov, ki ga z njfth mojster skušal odvrniti svoje oči od krvave groze vojnih let? • Odločnim in iskrenim besedam nemškega kritičarja bi pristavil samo še par vrst iz peresa drugega Nemca, ki pa je vse prej, kot umetniški kritičar, namreč našega starega prijatelja Hennanna Wen-flela. V njegovi pravkar izišli knjigi »Von Belgrad bis Buccari«* Čitamo: »Na Lapadu Im it Ivan Meštrovič svoj dom z bujnim vrtom ob lepi cesti. Zbujen po našem posetu, dvigne se mojster Iza gostih mrež zoper mosklte iz popoldanskega spanca. Nato sedimo na ravni terasi, pred našimi uživajočimi očmi valovi zaliva, blesketajočl kot srebrne ribice, tam preko v solncu svetlikajoče se gruike hiše, izza njih grozeči gorski breg. Par sto korakov dalje leži njegova delavnica z dvoriščem in leseno lopo. Tam nastaja mavzolej za rodbino bogatega Račiča, lastnika neštetih brodov; že deli zgovorno pričajo o vedno rastoči stvariteljski sili tega obllkajočega duha in o novi stop-nii njegovega razvoja, ki prihaja morda od Radnia in vodi prekl Egipčanov. Kapela s kupolo bo, 2 »ltarjem, z. angeli v notranjščini in z Materjo Božjo, ki s skrbno nežnostjo drži v rokah dete Jezusa, pramati, in ozadje Je obljudeno z glavicami puttov, od katerih Iz gleda vsaki kot Agnes SoreL V Cavtatu, starem Dubrovniku«, poldrugi miljo juino od Dubrovnik;!., na pečttu^ morje potisnjeni, dvigal se bo sredii groblia spomenik, viden daleč preko mo4a,"ki- mu ima rodbina Račičeva zait ve* liti svojV zaklade. $e po sto, po dvesto letih In pozneje bodo potniki mimo mimo-plovečih: ■ parobredov, drenjali se k ograji ladje ih kazali tja preko: »Ono bleščeče, belo, tempelj, to je Meštrovičevo' delo!« O’ tem nastajajočem poslednjem Me-štrovlčfevem umotvoru, pa prihodnjič. K D. Šport in turistlka. Laiikoatletični inettintg. Lehkoatletična sekcija S. JC Ilirije priredi V;soboto U». in nedeljo 20. t m, na svojem športnem prostoru lahkostiet me-ting za gospode s sledečim sporedom: V- soboto točno ob 17- uri: L preaiek na 60 m; 2- skok v visočtoo z zaletom; 3. pred tek na 100 m: 4. tek na 400 m; 5. met krogle; 6, skok ob palici; 7. predtek na 200 m; 8. tek na 3 km; 9. štafeta 4 krat 100 metrov,. V nedeljo točno ob 16„ uri: J. finale na 60 m; 2. finale na 100 m; 3. skok v daljavo z zaletom; 4- met diska; 5. tek na 800 m; 6. met kopja; 7. finale na 200 m; 8, tek na 1.500 m In kot točka 9. med odmorom nogometne tekme švedska, štafeta 100 krat 200 krat 300 krat 400 m. Meeting je dostopen vsem klubom Slovenije, ki so včlanjeni pri lahkoatletskem Podsavezu za Slovenijo. Prvi trije zmagovale? pri vsaki točki dob€ okusno izdelane priznanice Prijave, za osebo 3 Din, za točko 2 Din In za štafeto 10 Din, se naj vpošljejo rojstni kraj, prejšnji klub, pripadnost mtr novane in dosežena kvalificirana mesta ter 50 Din. letne članarine plus 15 Din. vpisnih* ne. V nasprotnem slučaju ne bodo pripaše*« ni k plavalni tekmi za prvenstvo Slovenije^ obenem naj tekmovalce verificirajo pri Ljubljanskem Plivačkem podsavezu v roke' tajnika. Verifikacija s tiskovinami stane* 2.50 Din. Tiskovine je dobitf pri tajniku. .n-r-r-r- - ----■ --------------I. I■< » ■ znosi la »trot- »Pohorske potk. Pesmi- Zložil Janko Glasen Izdala in založila Zvezna tiskarna' v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena broi. Zvezku 4 Din, rez. 5 Din. »Šopek samot ar ke** Zbirka povestlc fs novel. Spisala Manica Romanova, izdal« > in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani' Marijin trg 8- Cena broš. knjigi 4 Din, ves* 6 Din. »Slutnje*. Pesmi- Zložil Ivan Albreht Izdala in založila Zvezna tiskarna v Ljub*.' liani, Marijin trg 8. Cena brošlr. zvezka 4 Dih, vez. 5 Din. I m. GOVEKAR: (341 strani) 1J zgodovinski ro?nan s Sest!« mi iiustracilaml se dobi v ZVEZNI KNIGARNI UUBUANA 5 MARIJIN TRG 8 £ I I I vdov in tožbe starcev. In palo ml je v oči, da Vojnikom v kotih usten ne igra veseli, pa konvencionalni nasmeh eginetskih borcev, kajti borci, ki jih upodablja Meštrovič, bili so barbari, ki so s trpko stisnjenimi ustnicami mol če trpeli bolečine ali široko zevajočih ust izdavljali grlu strašne krike. Trpeli so smrt. — Nočem Pa seveda oporekati, da ne bi kdo drugi mogel dobiti drugačnega utiša od del mladega Meštroviča, kajti nijednega umetnika delo ne živi v naši notranjosti dalje na njegov način, temveč vselej na naš lastni. Tako ima opazovalec prav, ki Je dejal o Meštroviču, da je: »kiparska natura polna soku in sile, umetniška duša polna mineraloških spominov sorodstva, človek od kamena in pravnuk Michelangelov« in ki nato pristavlja: »treba imenovati to ime, kot še mnoga druga; v ti zvezi ni mogoče prezreti tudi Rodina in Metznerja. Že istodob-nost sama Je nekako milje kot tudi pripadnost k gotovi stranki. Kot tendenca; za vse veliko, jako, monumentalno. Pri vseh ogromnih razlikah, ki ločijo te silne duhove: bronasto-sliko-vitega Rodina od plastičnega plastika Meštroviča in arhitektonskega Metznerja.« Kaj naj še povem? Da Meštrovič ne ustvarja gotovih individualnih človeških figur, temveč tipične. Ne pokaže tega ali onega moža, te ali one ženske, morda dalmatinskega seljaka Buliča in kmetico Milanovičevo, temveč moža in žensko, moža, žensko — človeka in sicer odločnega od slučajnosti. Celo tedaj, če je pojedina izmed njegovih glav ikonska, doseza globok herojičeh utis s svojo oblikovalno silo velikega, splošno Človeškega čustvenega izraza. Poznorojeni sin mffcffiga ljudstva, ki je strahovalo homerjet^ Grke, vzrasel v pokrajini, ki sta značilna zanjo »strašna, nepremična strogost« in neka »velika, nečloveška, ^barbarska resnost«, občutil Je Meštrovič tajinstveno življenje duhov v trepetajoči svitlobi nad pusto in strašno zemljo in iz tega občutja je ustvaril like, da nas pri pogledu nanje pretrese groza pred to veličino. Domovina mu je podarila surovo snov. Treba mu je bilo samo oču-vati v duši budne vse stare pripovedke in junaške pesmi, da je potem v blagoslovljeni uri spoznal v elastično korakajočih ženah in dekletih svojega sela karljatide, kamenite nosilke temp-ljevih tramov, templja, ki ga Je zasanjal kot jugoslovansko svetišče svoje domovine, za ta komad zemlje, o ko-jem Je nekdo dejal nekoč: »da se zdi, kot da leži na njem od davna zasluženo, podedovano prekletstvo, morda ono, ki ga je nosila s seboj Medea«, ko je ob teh obalah plula po cestah morja. »Nacljonalne so K&riatide njegove prav tako, kot one na Erechteju. In kot te so tudi njegove odete v njih staro narodno nošnjo, ki ni nič manj klasična. Vrsta obročem sličnih prečnih prog, ki jih je opaziti na nekaterih oblačilih, Je odtod. In ena teh oblek, S čisto ploskovito obdelanimi gubami, posebno spodaj, kjer postajajo povsem nežne in tenke, to je ženska poletna nošnja iz njegovega domačega kraja.« V svojem »Potovanju« po kraljestvu Sarpedona« pripoveduje Warsberg, da mu je ponovno pala v oči antična oblika glave in teles današnijh balkanskih narodov. Na obali Xantha le Warsberg videl Juruke, ki so ga malone prestrašili, tako slični so bili v zgradbi udov starogrškim marmornatim figuram. Ko se je eden od njih slekel, da bi s svojimi živinčeti prebredel reko in plaval, je nudil pogled, kot ga noben plastiški muzej naših prestolnic ne more nuditi dopadljiveJŠega. Vsak Zeus in Pozejdon, da ste mu slekli plašč, obledeti bi moral poleg njega, tako je bil poln moči in ravnovesja ta lykijski kmet 19. stoletja. Konjski hlapec ,Warsbergov pa je bil obenem podoben tudi najpopolnejšemu kipu Antinoja. »Videl sem sijajno profilno figuro Iz Ville Albani čisto živo pred seboj,« Je pisal očarani popotnik Iz srednje Evrope. Zakaj naj bi, kar je Warsbergu, ki ga zdaj tako rado nazivajo »avstrijskega Waltera Patera«, bilo mogoče in dopuščeno, zakaj naj bi to Meštroviču bilo nemogoče in zabranjeno? Namreč, spoznavati v živečem ohranjeno klasičnost In izražati jo v umotvoru? Kdor Je kdaj videl Dalmatinko kljub tovoru na glavi, težkemu cel stot, korakati zravnanega telesa, bo razumel MeŠtrovičeve nosilke templjevega tramovja in kdor je kdaj opazoval Dalmatinca in to ne samo z očmi radovednega krojača, temveč sestav njegovega telesa, bo v figurah umetnikovih junakov spoznal naravno pojavo, dvignjeno v čudovito visoko obliko umetniške stilizacije. Da ima še ne tridesetletni Ivan Meštrovič oblikovalni dar redke genijal-nosti, so že pred nekaj leti pri njegovem prvem nastopu v dunajski »Secesiji« brezpogojno pripoznali celo načeloma protivni strokovnjaki; zdaj, ko sta se izrekla zanj brez zavisti, občudujoča dva velika mojstra modernega kiparstva, Hildebrand v Mfinchenu in podin v Parizu in je po dveletnem najnapornejšem delu dospel spet za dober kos dalje, naprej in navzgor, dviga se iz nižin odmev zlohotnega kritičnega krakanja m poskuša dokazovati, da se s svojim »često pošastnim hotenjem prekopicuje in pada v nehoteno karikaturo in grotesknost.. Ipak bi bilo to mogoče; toda ne vedo ii ti, vse grajajoči kritikastri, da more biti tudi groteska sijna, strašna, velika, da, celo lepa? Marsikatera tragedija je groteskna in marsikatera groteska je tragična. Je li treba, da ob tej priliki s prstom pokažem na zgodovino slovstva? Mislim, da ne. Zakaj torej se. nam ne bi smela tudi groteskna plastika zdeti lepa v estetskem smislu in ne mogla povzročiti, da zaslutimo vso grozo veličine? Slaven učitelj estetike je izjavil, da plastika predstavlja gibanje in je dejal: »V tem predočenju se ne more’dejansko gibati, to se pravi preteči več momentov gibanja, 'marveč en poedin trenutek gibanja Te predo-čen in sicer v mirujoči obliki, kajti ista mora biti tako podana, da se more, mora, hoče gibati, ki se je gibala In ki se bo spet gibala, čeprav tudi traje mirovanje med dvema kretanjima dalje, kot samo trenotek v dobesednem smislu. V tem trenotku je premikajoča se obl:ka okamenela; ona je tako-rekoč iz dejanskega življenja in iz odsevajoče je fantazije umetnika, kjer Je nadaljevala svoje življenje neprestanega gibanja, preskočila v brezgiben prostor,, kjer je začarana nenadoma obstala, kjer je baš bila. Pravzaprav pravljičen dogodek, usoda Tmjulčice; kraljevič je gledalčeva fantazija, ki v nji tudi tu oživi spet, kar je nepremičnega.« Iz tega sledi, da ie v slobodni Volfi opazovalca, da razreši »grotesk« ni« moment gibanja. Smatram nam«, reč, da nekateri oni, na gotovih Me« štrovičevih skulpturah grajani grete* skni element vidijo v poedinem stop* nievanem izrazu gibanja, ker bi bila/ vendar prebedasto in protidokazov n©«'' vredno, če bi ga hoteli videti v zgolj snovni veličini njegovih plastičnih tvorb. Pri tern seveda ne jamčim, da s*‘‘ mladega mojstra ni nikdar polotila £•* Ija in da se ni v svoje veselje z resnim, namenom polotil ustvarjanja plastik nih parodij, kajti tak silen kamenjar, kot je Meštrovič, zamore imeti svof ogromno trpek oblikovalni humor i!J gnesti kepo gline, kot kdo drugi košček krušne sredice. Od časa do časa ima morda svoje »muhe« in najde za* dovoljstvo v tem, da ustvarja stvore, ki nekako spominjajo na druge plasti* ke, od arhajične Delfiške sfinge vse do Rodina in Minneja. Izvečine pa čuti v, sebi in izvan sebe resnobo svojega po-zvanja in ko ustvarja iz nje, mu uspe* jo ona grandijozna dela, ki jih, kot je< dejal Michelangelo, moraš spustiti kot'' skalnato grudo, da se vale z brda ni#* ;; . dol, ne da bi pri tem trpeli škodo. Tre*: ba samo opazovati, kako modro s« zna Meštrovič, ne da bi postal prisiljen ali neverjeten, izogniti prevrtanju velike oblike in opazovati treba, kako J*k-Pn njem vse drugačno, kot pri dru&ihe bodisi občutena oblika, ritem linij, iz* raz kretenj. Kot bi bilo sicer jcdi.o-stavno, da ga nazovemo eklektika, ker. včasih spominja na antiko, včasih Ba SOtiko ali kaže renesančno li.e# ■ vendar tega ni mogoče storiti, ker j® • povsod obenem vsebovana 1 njegovi *• Prvobitnost {Iz nemščine, — BLDJ