Siev. 65 (Posamezna številka 8 vinarjev.) V Trstu, vitodeljo 10. m letnik XLIkl. Sihaia vsak dan zjutraj, tudi oh atdoljah te prasolfcih. — UrdniStvo-SS sv. Frančiška Asiškega a 20, L nadstf. — Dopkl m) m poUlfajo aredn'Rvu. — Nefrankirana pisma s« nt sprejemal«, rokopisi t« M vračaj Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. — Lastnik konsorcii Hsta {Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadrage s omejenim poroitvocH Tritu. ulica sv. FrsnClBka Asifcega it. 30. — Telefon uredništva te uprav« m- 11-57. — NnroCnlna znašat Za selo leto K 31-201 pol leta K 16'&. tO «cce K 7*80, za nedeljsko izdajo za celo leto IC 6 20, pol leta K 3-60. EDINOST oglasi v a*iA0 9**™* ,K 20-~i vsaka nsdalina vrsta * . beseda, najmanj p« 00 vla. Oglase sprejema inseratal oddal« .UUDUHI , ni«viiiiw * • wm pusjJUTO uDrail II takljateo npravl .Edinosti-. Plača in toli se v Trsta. Uprava ia ii___„ «e nahajata v »Lav. FranSIka As. it 2Daily News* poročajo. da ste si v očigled bližajočemu se konsresu sovJetov v Moskvi vojna in mirovna stranka že v laseh. Vojna s.ianka je ustanovila nov list »Komunist*, da propagira rc^olucijonarni odpor. Vo di-elj te skupine ;e Buharin, dosedaj eden najhujših pristašev Lenina Lenin na drugI strani deluj; v »Izvestjih* In »Pravdi« za ratifikacijo. Razveljavlfcnje ruskih državnih posoHL PETROGRAD, 8. (Kor.) Vrhovni gospodarski svet objavlja sklep, ki odreja takojšnjo izvedbo odloka glede razveliavljenja ruskih državnih posojil. Nadaljni odlok določa prodajni monopol za vžigalice, sveče, riž, kavo In drugo blago, ki se uvaža v Rusijo. Pogajanja med Turčijo In kavkaško republiko. ĆARIGRAD, 8. (Kor.) Iz treh članov obstoječe otomansko odposlanstvo se poda jutri v Trape-cunt, da prične tamkaj pogajauja z odposlanstvom vlade kavkaske republike. Nemški protest proti ruski vladi. BEROLIN, 9. (Kor.) »Norddeutsche Allgemeine Zeitiing« piše: Brezžičnim potom je bil vložen pri ruski vladi protest proti razvlačevanju nemških beguncev iz Estonske in Livonske, kar nasprotuje to dogovorom mirovne pogodbe. VPRAŠANJE JAPONSKEGA POHODA V SIBIRIJO. RGTTERDAM, 8. (Kor.) Exchange Telegraph Company poroča iz Ne\vyorka, da je japonski veleposlanik izjavil, da je načrt intervencije Japonske v Sibiriji začasno odgoden. Sedaj je odvisno vse od Anglije, kaj bo ukrenila Japonska. Kitajsko poslaništvo da je naznanilo, da Kitajska podpira politiko Združenih držav in da se bo najbrže omejila le na zaščito mandžurske meje. LONDON, 8. (Kor.) »Daily Mail« poroča iz Tientsina z dne 5. t. m., da bi bila Japonska zadovoljna, da se tudi Kitajska udeleži sodelovanja. Kitajska upa na finančno podporo Japonske in Amerike. Dne 4. marca so boljše viki 50 mili zapadno Mandžulija na severozapadni meji Mandžurije pognali v zrak železniški most sibirske železnice. SRBIJA IN CRNAGORA PROTI MIRU. AMSTERDAM, 8. (Kor.) Reuterjev urad poroda: Srbsko poslaništvo objavlja sledeče poročilo: Pred kratkim objavljena vest »Leipziger Neueste Nac!> richtens, da so gotova pogajanja s Srbijo In Crno-goro ie vprašanje par tednov iu da se boste obe deželi, ako izstopite Rusija in Romunija iz vojne, iste tako pridružili miru, kakor tudi vest, da je Pa-šičev odstop v zvezi s predstojećim! mirovnimi pogajanji, je popolnoma neresnična, vsled česar ic srbsko poslaništvo zanikuje energično. FRANCOSKA ZBORNICA. Cfeuieocaau za nadaljevanje vojne do akrajuostL PARIZ, 8. (Kor.) Odgovarjale na vprašanje gle^ de odgovornosti v afer! Bolo paše ie Izjavil ministrski predsednik Clemenceau med drugim sledeče: Vojujemo vojno v zaščito svobode in republike. Naše misli morajo biti vedno obrnjene na vojne. Nimam nobene druge želje, kakor da .rešim deželo iz težkega položaja, v katerem se nahaja. Moj edini cilj je vzdržanje morale v deželi v krizi, v kakršni še nI bila nikdar naša država. Pravijo, da potrebujemo čimprej mir. Tudi jaz hočem mir in bi bil naravnost zločin, ako bi imeli kake druge misli. Toda z javkanjem po miru ni mogoče uničiti pruskega militarizma. Moje geslo za notranjo politiko se glasi: vojskujem se; geslo moje zunanje pol;iike je: vojskujem se. Gledam le na to, da ohranim zaupanje naših zaveznikov. Rusija nas Je izdala. N^taljcval bom \rojno do zadnjega trenutka, kajti ta ;r-nutek bo naš. Nalo je bila sprejeta zaupnica vladi s 400 proti 75 glasovom. Angleška suednja zbornica. LONDON. 7. (Kor.) Zakladni kancelar je izvajal tekom svcitga era v spodnji zbornici, da dvomi, ali pride do nemške ofenzive. Ameriška pomoč ie odvisna cd uspehov operacij na morju. Adruiralitcta jo pričakuje. Kakor hitro bo vzpostavljeno ravnotežje, se bo položaj izboljševal te- ga sluga Semena____skratka, z vsem, samo ne s tem, kar Je videl sedaj. Pretreslo ga Je tem huje, ker je stvar skušal zakriti. Zgenil se je samo nalahno: ko je čutil, da se mu papir trese v roki, je naslonil komolec na naslanjalo. Glava se mu ni zgenila, in mislil je, da mu je obraz ostal neizpremenjen. Toda na tem kamenitem obrazu, ki je postal'nekam zelenkast, je prefekt s strahom opazil debele kaplje znoja, ki so drsele s senc po licih; zdelo se mu je, da so strahovite solze, ki jih je grofu solzila duša skozi polt, doČim so mu ostale oči suhe. Se nikdar ni bil preiekt priča take grozne boli. Globoko glnjen se je obrnil vstran, toda občudovati je morat moralno moč grofovo, ko je le-ta mirno pripomniL _ — Za čigav rokopis pa ga smatrate vi, gospod prefekt? To pisemce sicer nI bilo podpisano, toda bilo pa tudi ni edino. Bil je med papirji Ust, na katerem so bile zabeležene gospodični Kavečinovi obljubljene svote; bito je med njimi tudi pismo, v katerem je Nadja priporočala svoji prijateljici markfja de Drenaža in zahtevala zanj prav takšnega zaupanja kot sama zase. N koncu tega pisma je stalo čisto jasno in razločno: Nad'a Miranova. den za leđnom. Ako betio zavezniki držali skupaj, potern bodo sigurno dosegli svoj cilj, namreč uničenje pruskega* flriUtarlzma. Ako pa bt bila vojna končana, predno M bfl dosežen ta cilj, potem bi bil to poraz Anglijo, AsoaMfc prad svojimi voifteL LONDON, 7. (Kor.) Asquith je govoril pred svojimi volilci o mirovnem vprašanju. Izjavljal je, da je izraz grofa HertHnga, da v principu sprejema štiri VViisocove predloge, preveč dvoumen. Mirovna pogodba osrednjih vlasti z Rusijo gre za osvojitvami. Interesi te HŠUe ruskih mejnih narodov se upoštevajo le s praznimi besedami. Edini mir, po k iterem moramo stremeti, je mir narodov in ne vlad ali parlamentov. Gotova vprašanja, ki so nastala vsled vojne, sa morajo na vsk način prepustiti razsodbi konference. To se tiče posebno teritorije J n in pridobitev Velike Anglije. Med temeljni mi problemi miru obstoja solidarnost In ti problemi se ne morejo rešiti po metodi grofa Hertlnga. DEMISIJA ŠPANSKEGA KABINETA. MADRID, 8. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Kabinet je odstopiL MADRID, 8. (Kor.) Ker ie včeraj vojni minister dcfla Cierva razširil oficijozno noto, v kateri ener si eno pobija imenom armade razne izjave prejšnje ga senatnega predsednika Sancheza de Toča, je po-sta!a kabinetna kriza splošna. LIsii poročajo, da je izroč i Garcia Prieto kralju demisijo vsevkupnega kabineta. MADRID, 8. (Kor.) »Ministrski predsednik Garcia Prieto je imel danes dopoldne daljše razgovore s ktaHem. Dve rešitvi prihajate v poštev: ustanovi lev liberalnega ali homogenega konservativnega kabineta. Vpruašanje vojaške diktature Dela Ćiervesa, ki bi se opirala izključno na vojaške ministre, je brez vsake podlage. Nova portugalska vlada. LIZBONA, ii. (Kor.) Kabinet je bil sestavljen brez sodelovanja tmijonistov. Sidonio Paes pre-vzamc kot predsednik tudi portfelj zunanjega mi nistr~tva. ** Položaj na Irskem. BEROLIN, 9. (Kor.) Kakor poroča »Norddeutsche A lig. Zeitung^ je bilo v zadnjih dneh p.-epe-lj*jnih nad 10.000 angleških čet v irska pristanišča Nova poslanica V/Hsona kongresu. A 4S i ERIKAM. 9. (Kor.) Predsednik Wilson je ko.č?! redakcijo nove poslanice kongresu. Imel je dasjra osvetovanjaLz Lansingom in polkovnikom t:a:is m. Špansko - francosko - ameriška trgovinska pogajanja. M * DRTD. 8. Glasom listov so pogajanja v M .ivi::!.'u se mudeče francoske in ameriške trgovin s!;e rtisije končana In bodo tozadevne trgovinske Pvi mogle iz tega nastati velike nevarnosti ne le za poljski živel}, ne le za Avstrijo, marveč tudi za svobodo sploh.......!« Tako sta govorila Palacky in Rieger 2e v 1549 ; blizu 70 let je minulo od tedaj. Njiju preroški vid je zrl — današnje dogodke. Danes ne pota juje nikdo več ekzlstence Ukrajincev — bese Jo ročena sodišču. Izpuste !o lahko vsakčas, ker preiskava nI dognala proti njei nikakršnega dejanskega dokaza. — Prosil bi vas samo 5e za eno uslugo, — je pričel zopet Miranov, — dajte Jo nadzirati, da vam bo znano njeno bivališče, ko bo moja vlada zahtevala od vaše nje izročitev. To ie bilo lahko, in prefekt je takoj Izjavil, da se stvar tudi izvrši. _ Kar se tiče papirjev, ki sem vam jih izrodil, — je pristavil uradnik vse premalomarno, da bi bil moge! skriti svojo zadrego, — vam jih rad prepuščam vse. ki so čisto zasebnega značaja; toda kaj naj storimo z onimi drugimi? AH naj lih uničimo? — Z onimi drugimi? S tema načrtoma in proglasom? — MoJ Bog... da! Potem Je tudi še oni seznam... kakor se ml zdi... skratka, gospod general, saj razumete... Prefekt se Je vsled mrkega poeleda grofa Miranovega začutil nekako neugodno. Kaj neki bo Ui strahoviti človek še vse zahteva! od njega? Alf ni že sedaj storil več, kot pa mu je bilo skoraj mogoče ? — Gospod prefekt, — je dejal Muanov, — »>o- L It ¥ Trstu, dne 10. marca !t*2* »Malorusi se izogibljejo Is lahko umevnega 'mena, — vse govori in piše o njihovi pomembnosti kot samostojnega naroda. Danes lim ustanov* Ijajo celo lastno in samostojno državo. In če hočejo danes tako Rusi kakor Poljaki izprašati svojo vest, morajo priznati: mnogo smo grešili na svojo in vsega Slovanstva škodo !1 In z bolestjo v srcu morajo obžalovati, da niso hoteli poslušati svaril^»po5tenega posredovalca«, dra. Fr. L. Rie-gra! Ce bi jih bili poslušali in dejanski uvaževali, ne bi bili doživeli krutih Izskušenj, ki so danes prišle nad nje. Uresničenje Riegrovih napovedi pa je tudi v hudo lekcijo avstrijskim državnikom in doslej gospodovalnim narodom. Prvi in drugi so hoteli vzdržati svojo pozicijo s potajevanjem ekzistence, in Če že to ni Slo, z neuvaževanjem preziranih in zatiranih narodov. Eksempelj z Ukrajinci jih poučuje sedaj, kako kriva so bila pota, po katerih so hodili. Narodno zavedni narodi se ne spravljajo s sveta s potajevanjem In omalovaževanjem. Na žerjavico moreš pač metati pepela. Ali pod pepelom tli In žari dalje. In čim se pepel razmakne, vsplapola zopet plamen. Pepel na tleči žerjavici Je le — samoprevara. Ob enem pa ie eksempelj z Ukrajinci v veliko tolažbo tudi za nas južne Slovane, ki so nas tudi potajevali kot narod, a pozneje omalovaževali. Danes nas ne potaju jejo več, ko smo začeli energično trkati na vrata velike evropske javnosti, zahtevajoč mesta v vrsti narodov. Ukrajincem se vrata odpirajo. Odpro se tudi nam — morajo se odpreti, — ako se ne umaknemo s praga! Proroška beseda Riegrova se ■uresniči tudi za nas, kajti ml smo danes Se veliko .sposobnejl za življenje in razvoj, za narodno svo-'bodo fn samostojnost, za lastno državnost, ker 'smo na viši stopinji kulture in politične zrelosti, nego so bili. Malorusl tedaj, ko je Rieger napovedoval njihovo bodočnost! Zato pa: glavo po koncu In srca kvišku! Tudi napram klevetam z velcizdajstvom, panslavizmom 2n sovražtvorn proti državi. Saj se s tem le po-'navija zgodovina, saj je nemška javnost tudi Pa-lackčga in Rfegra svoj čas obdolževala Izdajstva in panslavizma. Današnji dogodki pa pričajo, da sta bila to proroka, ki sta učila veliko resnico, in da so bili slepi in v zmoti tisti, ki ju n!so hoteli slušati! TudF glede nas velja beseda Riegrova. da morajo priti velike nevarnosti za državo, če bi Iz omalovaževanjem dotirale Jugoslovane do tega, da bi začeli Izgubljati vero, da morejo v tej državi jpriti — do sveje bodočnosti. Saj je našega troime-tficga naroda v monarhiji malo manje, nego Je te-;ča! Ste! Riezer Malorusov. Sicer pa: tudi malih onrodov ni možno udušiti, če sami ne klonilo durom----! To bodi v tolažbo in vspodbudo tudi r-i-n! Ne zbrišejo nas ne z zemljevida, ne iz Življenja! vato ono brezpogojno občudovanje, Interesi i hteva zase povsod bi tako tudi na Dunaju, se ie zatrlo pojasnilo. Spoštovanje nemSkega Imperijalizma se tudi indirektno ne sme dotekniti! Gospod Stolper Je nato produciral svoje lastno bedaštvo, da Je Czerninova mirovna politika oslabila odločnost avstrijskega prebivalstva In poostrila notranjepolitične težave. Proti temu smo hoteli poudariti, da je samo mirovna politika tisto, kar vzdržuje avstrijsko prebivalstvo, toda ker nismo pri tem v polni meri občudovali politike gospoda nemškega generala Hoffmanna, j0 nam zasegli celo obrambo avstrijske mirovne politike! Nad vse gre pač dolžnost, da se o državnonemSkem imperijalizmu prepreči vsaka beseda kritike! Sedaj vemo čisto natančno, kje je treba iskat! vir vseh teh nizkotnih šikan in zakaj smo k domači cenzuri dobili v prenesenem delokrogu Se takorekoč berolinsko. Ker sedaj povsod vlada sablja, so Izginile in so pozabljene vse obljube, da postane cenzura dostojna. Ta dejanski stan smo natančno razložili ministru zunanjih stvari, imamo pa malo upanja, da se odpravi ta škandal. Doba samostojne politike grofa Czcrnina ie pač minila ht to čutimo sedaj tnd! na tem polju. Kaj bi Sele pisala »Arbeiter-Zeitung«, fe W ie nahajala v takih razmerah kot naš Ust I HoM zekon. Pečeni! ikjs cenzure. Četrtkova »Arbeiter - Zeitungc pl?e: Nesram-"nost ccnzure presega že vrpe meje. Danes Je bila jtako predrzna, da Je skoraj popolnoma zasegla vprašanie, ki so ie vložili soclialnodemokratski poslanci v stvari ravnania z vrnivšlnti se vojnimi-uietnikl. Kdo jI je dal pravico za to? Tu se morejo .Studirati obljube grofa Toggcnburga, ali bolje, spoznati, kako jih izpolnjuje. Kakor je znano, je sveto obljubil, da se odpravi vojnonadzorovalni urad fn ■napravi konec sramotnemu delovanju tega brezimnega skrivnega sodišča. Zato pa Je ustvaril j-medmfnistrstveno komisijo«, In t2 sedaj nadaljuje .cenzurni obrt vojnonadzorovalnega urada. Danza-,dnevom si osvaja drznost, da izdaja ukaze za za-t?efje ali pohabljenje poročil o sejah poslanske zbornice, in število njenih prepovedi znaša že več ■sto! Atedmiijistrstvena komisija« se imenuje, toda odgovoren za vse nesramnosti cenzure je gospod minister za notranje stvar!, brez čigar avtorizacl-!e bi bilo tako razmetavanje po parlamentarnih po-j(-čilih vendar nemogoče. Je pač samo boren f»> govor, da se te zaplembe Izvajajo samo zaradi nepatrfiotičnih iziav, katerim da se žal v avstrijskem parlamentu ne da izogniti, da v te ukrepe sili le ozir na Inozemstvo. To je naravnost laž, ki se fca spoznati že odtod, da te prepovedi skoraj še .bolj zadevajo nemške meSčanske patrijote, kot pa ■morda Cehe :n Jugoslovane! Saj se Je vendar včeraj prepovedala objavo interpelacije Sv. StSlzIa, ttesa vzornega in mojstrskega patrijota! Resnica je, *!a enostavno zaplenjajo vse, kar se v interpelacijah navaja tožcb in priiožeb, da se te zaplembe •vrše le zato. da avstrijsko prebivalstvo ne izve preveč o grehih la?tne uprave. In to dopušča poslanska zbornica! Ko mine kriza, se pač izprego-vori resna beseda z vlado. Druga nesramnost ki jo cenzura dandanes Izvaja s posebnim zadovoljstvom, pa je zatiranje kritike državnonemškega Imperijalizma. Niti proti zadnjemu vdoru v Finsko, očitnemu zavzemanju za tujo meščansko vlado, očividnemu vojaškemu vmešavanju v razmere drugih dežela se ne sme na Dunaju izreči odkrita beseda! Skoraj Je sedaj tako, kakor da bi bili poleg dnnajske podrejeni še bero-linski ccnzuri! V tem oziru so zaplembe v naši polemiki proti gospodu Stolperiu posebno značilne. Gospod Stolper je. kakor znano, ponovil bedaštvo, da je grof Czernin pohod v Ukrajino odklonil le zato, ker je zahtevala Arbeiter-Zeitung tako. Proti temu smo hoteli mi le poudarjati, da Je morda grof C i.' rin udelžbo pri veleslavnih plenitvenih pohodih odklonil tudi iz stvarnih razlogov; ker bi se pa tako nemškemu podjetju morda ne izkazo- aSahis rei pubhcae suprema lex.« Blagor domovine bod! najvišji zakea! Rimsko geslo. »Narodna dolžnost je prva dolžnost, njej se klanjajo vse druge,« smo rekli. Toda iz tega sledi vprašanje: »Kaj pa Je narodna dolžnost?« Ia tu nam zopet odgovarja geslo starih Rimljanov: »Blagor domovine Je najvišji zakon.« Kaj pa je blagor domovine? — Blagor domovine je njena najvišja sreča, t J. svoboda. Torej svoboda domovine Je najvišji zakon. Boj za to svobodo je naša prva dolžnost, njej se klanjajo vse druge. Imeli smo majhno domovino. Prevozili smo Jo v enem daevu in pregledali smo Jo skoraj lahko z vrha svoje najvišje gore. Toda kakor je bila majhna, bila }e krasna In bila je vredna naše ljubezni. In če je bila majhna na zunaj, jc bila tem manjša v naših srcih, ker je nismo objemali z vso svojo ljubeznijo. Ne pride na to, kako velika je domovina — pride na to, kako velika je naša ljubezen do nje. Eno smo vedeli vsi, da je domovina nesrečna. Bila je nesrečna, ker ci bila svobodna. Cuiili smo to v vsem svojem življenju. Ker ni bila domovina svobodna, nismo bili svobodni uiti ml in bili smo nesrečni, kakor je bila nesrečna zemlja, ki nas je rodila. Vedeli smo, da Je bogata, a nje sinovi so inorali iti v svet — In po njenih bogatih pokrajinah so se pasli tujci. To je bila bolest, ki nas je bolela stoletja. Bili smo, kakor otroci, ki jih le rodila sužnja: ne more zato, da Je sužnja — In otrok, ki ga rodi, je zopet suženi. In tisti, ki le vladal nad materjo, je vladal nad otrokom. AH naj sovraži sin svojo mater zato, ker ga Je rodila? Ali ni bila ljubezen in bolest, ki ju je družila? AH nI torej njegova dolžnost, da osvobodi sebe in svojo mater? Tu jc oni najvišji zakon, ki ga narekuje najvišje čustvo ljubezni: dolžnost do domovine, t j. narodna dolžnost Sin, ki Jo bo osvobodil suženjstva, bo osvobodil za vselej njo In svoj rod. Toda ko smo pogledali okoli sebe, smo videli, da nismo sami. Milijoni so trpeli. In ko smo pogledali bližje, smo videli, da le naša domovina večja, mnogo večja, bogatejša silnejša. Saj Je nismo niti poznali! Mislili smo, da sega komaj do prvih gor, pa je segala tja do morja In daleč v one daljave, kjer vzhaja solnce. In tedaj smo spoznali: »čim večja domovina, tem večje dolžnosti.« Se več smo spoznali: »Clm večje dolžnosti, tem večje so naše s!!e.« Zato smo danes sflnejši, nego kdaj poprej. Kaj |e bi! vb' narod, dokler se je delil ne Kranjce, Sta-jercc, Korošce, Primorce? In kaj Je bi! potem, Če smo rekli, da smo — Slovenci? usti V nedeljo 24. svečana se Je vršil v Zidanem mostu v hoteht Juvančič sestanek Jugoslovanskih železničarjev, ki Je trii Jako dobro obiskan — sosebno s proge, Zidan most - Ljubljana. 2a!ibog se hrvaška proga radi prometnih težkoč ni mogla udeležiti sestanka. Načelnik osrednjega odbora g. Iv. Kejžar je pozdravil vse navzoče in izrazi! veselje nad številno udeležbo. Razpravljalo se le o delovanju in ustroju organizacije — ki naj obsega vse Jugoslovanske železničarje. Jugoslovanski železničarji so danes odličen in bistven del jugoslovanskega naroda. Oni so stopili prvi na plan in začeli z delom. Zbudile so pa jugoslovanske železničarje perseknclje od strani uprave, ki Je kaj rada poslušala denuncijacije nemškega uslužbenstva. Dognano je danes, da v letu 1914 m tolike pritiskal na Južno železnico militarizem, kakor pa nemški vofksrat, in laž je, če se Južna železnica sedaj sklicuje na vojaštvo. Južna železnica je v vsem obsegu odgovorna za persekncije slovenskih uslužbencev. Ker so se vse denuncijacije in vsa pobesnelost nemških Železničarjev izjalovite, fe uprava Južne železnice poklicala tri nemške parlamentarce, nud njimi, vodjo alpskih Nemcev, Doberniga, v upravni svet, da lož je nemoteno šikanira slovenske Železničarje ta slov. občinstvo. Jugoslovanski železničarji vedo kaj imajo pričakovati od take uprave, bodejo pa tudi znali to klofuto parirati. Pri Južni železnici, ki teče nad SOO km po slovenski zemiJI posreduje med upravo načelnik nemškega Volks-rata Dobernig. Ogorčeno so vs; udeležntki protestirali proti nemoralni gonji uprave, proti besnenju in denun-cijantstvu nemškega železniškega osobja. Jugoslovanski železničarji ne bodejo nikdar več sedli k mizi z nemškimi denuncijanti, bodisi še v tako važnih zadevah. Svojo hišo si bodejo uredili sami br ez nemških železničarjev, ki niso nikdar iskali stikov iz Iskrenosti, ampak so Izrabljali slov. to-varše moralno in materijelno. Prt med nami in nemškimi železničarji Je prerezan in miza Je čista, mi jih ne potrebujemo. Po živahni debati se Je razvilo prijetno razpolo- t kakor Je ia nvedeno v raznih krajih vašega sreč-■ejfega zaledja. 9. Zahtevajo za vse Brice, ki so ob sovražnikovi invaziji zapustili svoje domove in so od 21. okt. 1915. dalje bivali kot begunci v zapadnih Brdih, ali pa tudi onkraj naših državnih mej, da se jim takoj nakaže begunska podpora, aH pa državna vzdržc-valnina v znesku 500 K do 21. julija 1917. Od tega dne dalje naj se izplačuje enakonaslovna dnevnina po 2 K za dela zmožne, a po 4 K za dela nezmožne osebe do ^oktobra I91S; t. j. dokler ne spravijo pod streho vsaj svojih skromnih poljskih pridelkov. 10. Begunska podpora se izplačuj do 31. oktobra t. 1. tudi onim Bricem-beguncem, ki so se vrnili od kodrkoli na rodno grudo. 11. Brezplačno naj se nam preskrbi stavbeno gradivo za popravo manj poškodovanih naših domov In gospodarskih poslopij, kakor tudi šipe in sploh kovanje za okna, ter ključavnice in tečaji za vrata naših stanovanj. 12. Vsi briski kmetje in kmetski vojaki-gospodarji naj se za stalno oproste vojaške službe, da si zopet vzpostavijo lastne domove in obnove svoje kmetije. 13. Vsi zidarji, mizarji, kovači, kolarji, sodarjl sploh vsi rokodelci-vojaki iz briških občin z izvidom R in C. naj se za stalno oproste vojaške službe, da si zopet vzpostavijo svoje obrti za obnovitev naših razrušenih stanovanj, ter da nam kmetovalcem popravljajo kmetsko orodje. 14. Obnovitvena akcija Brd in Goriške sploh ostane le na papirju, dokler se ne oprosti vojaške ttegkt vsaj po eden član onih družin, ki nimajo loma nobenega defazmožnega delavca. 15. Odpravijo naj se vse potne c-dredbe po Železnicah v Ooriško-Gradiščanski vsaj do Trsta, s kareiuni se povzročajo našemu ljudstvu le nevšečnosti in uveHavi naj se kot potna izkaznica vsaj za a«5o deželo Ie navadna bela legitimacija, ki jo iz-čajc*^ domaČe orožniške postaje oziroma policijska ravnateljstva. 16. železniški konirotnl organ! morajo na naših tleh popolnoma razumeti slovenski jezik. 17. Zahtevajo, da se obnovi rodna gruda z našimi domačimi delavskimi in uradniškimi mcčrnl, z uoiiiačim materijalom in z domačim kapitalom, da ae lodo tulci izrabljali revščine In pravic našega ženje In med prepevanjem narodnih pesmi bo po- ' caroda. tekle ure kakor minute. Nabrala se Je lepa svota [ Uvetie aaJ ss po5tuć 2veze po Brdih vsaJ ta_ za Ciril-Metodovo družbo In pa za osrednji odbor., jahko dobimo enkrat na dan obvestila naših Vsakemu se je bralo veselje na obrazu — da smo po hudih letih zopet preživeli enkrat skupno prijetne trenutke. Za nula Brdo. Voditelji briskih županstev In njih kmetovalci, zbrani dne 3. marca 1918., na sestanku v Kojskem, predlagajo vladi sledeče: RESOLUCIJE: 1. Odobravajo v vsem obsegu ta se pridružujejo sklepom županov Goriške dežele a dne 15. in 16. iebruarja t. L 2. Konstatiralo dejstvo, da so Brid najbolj trpeli vsi cd sovražnikove invazije tu so vsled tega potrebni najizdatnejše pomoči, ker jih preživlja skoraj izključno vinogradništvo to sadjarstvo, a oboje je sedaj za večje Itevilo let uničeno "v izhodnem delu popolnoma, a v zapadnem deloma vsled naših ter sovražnikovih obrambnih naprav is vojnih posledic. 3. Poudarjajo nujno skrajno potrebo, da se polaga večja skrb na obnovitev vinogradov ter sadovnjakov in v ta nam#n: a) ustanovi v Brdih cepilnl zavod za trte; b) zbrišejo naj se vsa brezobrestna posojila za obnovitev vinogradov, ki so bili uničeni vsled vojnih nezgod; c) pozdravljajo z veseljem oačrt gospoda Ripper-ja, ki stremi za tem, da se vnovčujejo briska vina na zadružni podlagi; dra^h domovinskih brambovcev z bojnega polja In da obranimo zasebne ter kupčijske stike s svojimi sosedi in s srečnejšim našim zaledjem. 19. Zahtevajo, da se ne prezro Brda pri izrab-tianiu vcduih sil naše dežele za električne naprav. * 20. Slovesao se Izjavljamo za majnlško deklaracijo naših Jugoslovanskih državnih poslancev in zahtevamo na temelju narodnega načeia in hrvatskega državnega prava, nai se vse zemlje monarhije, v katerih bivajo Slovenci, Hrvati In Srbi združijo pod žezlom habsburško-lotarinške dinastije v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega narodnega gospodarstva tujcev In ki bodi zgrajeno na demokratičnem temelju. Za uresuičenje te zahteve enotnega naroda zastavimo vse svoje sile. V Kojskem, dne 3. marca 1918. Predsednik sestanka: Leopold Muslč. Zapisnikarja: Al. Urbančlč, Ciril SedeJ. Overovatelja zapisnika: Jarc, LaslČ. • Agramer Tagblatt« krlčače nemške anekstste * imperijaliste, da zgodovina pozna tudi pertjodo nižanja nemškega naroda. In vprašanje Je, alt t4 Nemčija obstajal« v današnji obliki in ali bi bi!* tako močna in mogočna, če bi ne bilo — nekdanc Rusije! TI ljudje pozabljajo, da je Napoleon vs0 Nemčijo »razdelil« in »okupiral«, a se Je moral umakniti, ko ga je Rusija premagala. Ti ljudje pozabljajo, da mora rusko narodno čutstvo, ako je občutno užaljeno, zopet vsplamteti in zanetiti zo-pet evropski požar. Zagrebški list opozarja nadalje na vedenje večine Bolgarov v rusko-turški vojn!, ki Je bilo izdajalsko napram ruskemu osvoboditelju. Vesti o tem vedenju Bolgarov so Izzvale v Rusiji veliko ogorčenje, vendar se je veleum Do-stojevski oglasil Bolgarom v prilog, češ: »Ml Rusi ne smemo vračati Bolgarom zlo za zlo — moramo i?h osvoboditi, kajti Slovani smo in ml smo njihovi bratje.« In Rusija je res osvobodila Bolgarsko! — Narodna zavest ruskega naroda je bila že pred 40 leti tako razvita, da Je osvobodila celo take sorodne narode, ki še niso prišli k samozavesti. Potem piše: »Na vse zadnje Je postranska stvar, ali se zgodovina ponavlja. aH poraja vechio kaj novoga. V višem, to je človeškem smislu Je še bo!) postranska stvar, ali je mirovna pogodba v Brestu-Litovskem za osrednji vlasti (v prvi vrsti za Nemčijo) dobra ali slaba. Brest-Litovski ni ivetovno središče In sklenjena mirovna pogodba ulkaka Črta, pred katero bi se razvoj človeštva (tudi ne slovanskega človeštva) ustavi! Ce so ogrsM listi drugačnega mnenja, se motijo. Glavna stvar je. da obstoje etične vrednote In da so se te še vsiV -dar Izkazale močneje, nego vse drugo ua tem sve-fu. In morda v nobenem drugem narodu na svetu niso etične vrednote tako globoko zasidrane, kakor v ruskem; ker se noben drug narod ni nauči! :ako neprestano trpeti In prenašati, kakor sc )e ruski, bo gotovo slavil svoje vstajenje!« EŠcsne p*$flf!£§?e vesti. K vprašanju o velelzdajalcih In panslavlstlh. To poglavje straši po naši Avstriji, odkar se bije borba rned nemštvom, borečim se za nadvladje. in narodi, zahtevajoči mi enakost In enakopravnost. — KJor protivi nemškemu nadvladju in zahteva enakopravnost v smislu državnih temeljnih zako- i nov, je — izdajalec, je panslavist. Tako sta bila d) ustanovitev vzajemne Eadrnžne kleti te mora j PiOSiaiena za panslavista — kakor je navedeno v izvršiti na briškem ozemlju; j ^anasniem članku o ukrajinskem vprašanju — tudi e) ustanovi naj se v Brdih večja sadna dreves-1 pismi svoje žene in dejal: — Izročite papirje preiskovalnemu sodniku, gospod, ali pa pustite, da jih porabim Jaz, kakor se meni zdi prav. Ker prefekt v svoji osuplosti nI zgenil niti s gstom, da bi vzel papirje, je pristavil grof: PODLISTEK. Dr. JOŽA LOVRENCIC: Vstalenle. Prizor na današnji Krekovi slavnostL $ OSEBE: Tri Žene. Kraljica. VBe. MoSkl glas. PRVA: Da objamem kamen — kamen oživi. da v goro za kličem — se mi oglasi le svoboda, moje solnce, v zemlji spil DRUOA: Ubili so Jo sestra nam. Ah, da bi oživela, je več ne spoznAm, tako je daleč čas, kar je živela svetla sredi nas! TRETJA: Ne, oropali so Jo in nam odvedli Jo drugam. V širni svet poslala svoje sem sokole, v širni svet, ko je zorelo žitno polje, in došli so v daljno daljo čez visoke gore, iskat io, da jo privedejo spet v rodne dvore. DRUGA: Vem: ž njimi tudi moji orli so odšli -if na; h) po dovrSenl vojni naj se podari briškim občinam toliko tovornih avtomobilov, kolikor jih nujno rabijo za vnovčenje svojih vinskih in sadnih pridelkov. 4. Resno poživljalo, da se takoj uredi uzorna aprovizacija In nalagajo vladi odgovornost za vse posledice, Id Izvirajo iz obupnih aprovi2acljskih razmer, katere so pod vsako kritiko. 5. Strogo naj se zasleduje, da prldeio v Brda in sploh goriški aprovizaciji vsi odstotki določene kvote za živila, Id se bodo pravilno razdeljevale na vsa naša Županstva, upoštevajo posebno ona, kojih prebivalstvo ni produciralo nikaklh pridelkov med vso vojno dobo, ker Je bilo pregnano s rodne grude. 6. V vsako županstvo naj se dovažalo živila z vojaškimi tovornimi avtomobili aprovizacljskun komisijam, ko Brid nimamo tovorne živine. 7. Dovoli naj se briškemu prebivalstvu kupovati živila onkraj Idrije, izven aaše državne meje v Benečiji, ker sedaj trpimo lakoto in pomanjkanje. 8. Preskrbi naj se tudi nam obuvalo le obleka, TRETJA: Stotisoč Bh je flo hi ie Jih ni. V pričakovanju sem izgledala si že oči in onemogla v zadnjem upanju ie čakam, čakam na sokole*sinke te solzi pretakala. PRVA: JoJ nam, sestre, cvet naših cvetov in Svobodo že krije črna gruda sam grobov. TRETJA: Oj sokoli moji, d^jte se vrniti, dajte se vrniti majko vtolažltll DRUOA: Težko Je vama. sestri, meni lofle ni, ko mi srce iz tisočletne suieojsks ao9 po sofneu. Kolaču hrepeni... MOŠKI OLAS: K:I naša, U Je porosila svet vzbudila čudežno dehteč le j vet: velika volja vzrasda Je med nami, za prvo goro se ie svetla zarja drami! PRVA: Odkod ia glas, kl prorokaje spas? TRETJA: Tvoj un» citirajo radi celo iz groba, kadar hočejo prav Izdatno dokazovati, da je Avstrija neizogibna evTop-ska potreba. Citirajo namreč njegov rek, da. če bi Avstrije ne bilo, bi jo morali ustvariti. In vendar je bil tudi Palacky — panslavist in izdajalec. Nu, če bi bd še živ, bi se lahko tolažil s tem, da je v veliki družbi — milijonov državljanov. Taki izdajalci iii panslavisti smo n3mreč vsi, ki zahtevamo en^ko svobodo in pravico samodoločbe za vse narode. Ce je naspretstvo proti nemški hegemoniji, proti razvrščenju državljanov v take 1. in v take 2 vrste, istovetno z izdajstvom na dr;:avi, potem smo its mi vsi izdajalci in edini avstrijski patri-jrtje so Wolf, Schcnerer, Hummer, Iro, kakor se že zovejo vsi ti slavitelji matere Germanljc, čeprav so že kričali v parlamentu »Hoch Kohen-zollerc« in so grozili, da bodo na cesarskem dvoru šipe pokale, in čeprav govore odkrito, da gleda frank and frei tja črez v Nemčijo, torej v druco državo. Res, interesantno Je to poglavje o vele-izdajcih v Avstriji. Ozirom na sklep miru v Bresta Litovskem in ua ponižanje, ki je ie doživel ruski narod opczarja DRUOA: Naš sir. t (0>uay> oživljene v smeri glasu. Ces trenotek pri po jo vile:) 2ivl vaiovi sinjega morja Sli so pogledat daljna obzorja, pa so se zopet k nam povrnili, lepših pokršjia Biso dobili... Od Mure, od Drave, od Soče, od Save, od morja do Drine ravnine, planine kot ni jih nikjer, nikjer, nikjer I Lepa Je, lepa zemljica naša Jugoslovanska, nI je na svetu, ni Je pod solncem. da Jo prekašal Pridi kralfica POL KRUHA IN POL MOKE. Aprovlzacijska komisija nam sporoča; Kakor je sporočila včeraj aprovlzacijska komisija, se bo od ponedeljka, 11. t m., dalje razdeljevalo 650 k K v ružne moke, oziroma nadaljnih 700 g^ja dodat':e Izkaznice, obenem z nakupom običajnega tedenskega odmerka živil. Običajni tedenski odmerek živil se bo oddajal proti preščipnjenju št. 19 živ,l-ske izkaznice, dočim se pa bo onih k. oziroma nadaljnih 700 z koruzne moke za delavce pri tenkih delih, oddajalo proti preščipnjenju 20 živilske izkaznice in za te zadnje samo proti istočasni oddaji dodatne krušne izkaznice za en teden, i ni del prebivalstva, ki bi ne mogel počakati, da nI dobil polento oni dan, ko dobiva ostala živila bo mogel dobiti svoj odmerek polente tudi izven ti. -nusa In sicer od danes, nedelje, 10. t. m., kake r že rečeno, proti preščipnjenju Št. 20 živilske Izkaznice. Prodajalnice aprovizacijske komisi e in \ou-sumnlh zadrug bodo danes, v nedeljo, odprte ve« dan. kakor ob delavnikih. V splošnem Interes;. in da ne bo gneče v aprovlzacijskih proJa:.i ■ uali in konsumnih zadrugah, se toplo priporc^j .j ,d-stvu, da se posluži te pravice samo v sluča i absolutne potrebe. • * • KAJ DOBIMO TA TEDLN? Ta teden, od 11. marca do 16. marca (19. razdeljevanje) se bodo mogla proti preščipnjenju številke 19 Izkaznice za živila dobiti naslednia »ivlla ta drugi predmeti aprovizacl'ske Komisije u; m^t na osebo In teden: KORUZNA MOKA. H kg koruzne moke po K T— kg. KORUZNA MOKA NAMESTO KRI II 650 g <65 dkg) koruzne moke, oziroma nadaljnih 700 g (70 dkg) koruzne moke za delavce pri težkih delih, proti preščipnjenju št. 20 izkaznice za Živila in za te zadnje tudi istočasni oddaji dodatne kruSne zkaznice za en teden. JAJCA. 1 jajce na osebo In teden po 50 vin.: ta manj imovite (rdeča črta) po 30 vin. SIR. 6 dkg sira (največ 4J dkg) po K 10'— kg; cena za neimovite sloje po K 4'— k*. MARMELADA. l/t kg marmelade po K 4'lfi kg. KISLA REPA. y% kg kisle repe po K 1'60 kilogram; cena za neimovite sloje (izkaznice z rdečo črto) po K —'m) kilogram. KAVNA ZMES. Vi zavo'a kavne zmesi (zavoj po Vk k k) na o^ebo In teden po K 4'— kg; (W zavoja — XU kg> vin. Kavna zmes se mora kupiti obenem z drucimi Vili, proti predložitvi živilske izkaznice, ki se i-re-?Člpne na št. 19., in proti izročitvi J? odrezka oficijelne izkaznice za kavo, veljavnega od 1. feb. «io 31. marca t. I. za vsakega % zavoja. 2(iAN JEČMEN (KNEIPPOVA SLADNA KAVA.) 10 dkg Kneippove sladne kave po K 2.— kg. To kavo morejo dobiti samo lastniki rumenih in sivib izkaznic za kondenzirano in lastniki izkazuic xa naravno mleko obenem z redilno moko. SOL. H kg soli ua osebo in teden po 28 vin. kg- SIROVO MASLO. Na vsakih 6 (šest) odrezkov oficijelne izkaznice za maščobe, veljavnih za čas cd 11. marca do 17. marca 1918, se more dobiti tekom tega ln JI zavladal v blagor in srečo t roko ljubečo! (Kraljica prihaja, ž njo tri sojenice Tri Ž?nc presenečene veselja poslušajo kraljico, ki aa.ue čea trenutek govoriti:) Prešle so težke ure, hčere 1 Vaš sin me Je priklical, ker imel Je vere, da bi gorć premikala, ljubezni, da Je srca . i ruzplamenll moči, da vse sinove vaše Je nam* priklenil — In zdaj živim — L SOJENICA: In boš živela I !1 SOJENICA: In boš blestela ko zvezda vrh neba za vse kar si trpel al III. SOJENICA: Med narodi na veke sedež kraljev bo« Imela TRI 2ENE: Bodi pozdravljena, bodi proslavljena. Mati, v svobodi zlati 1 V Trstu, dne lu. marca 1818. .aii\uvt štev. t» R r&sdetlev&nfa, obenem s nakupom drugih ftvU, v vseh prodajalnlcah, kjer se prodajajo živila apro-vizacljske komisije 6 dkg sirovega masla na osebo po K 22— kg. Cena za manj Imovite sloje (izkaznice z rdečo črto) po K 10'— kg. SLANINA. Izkaznice 5t. 34 za nakup slanine so veljavne do vštete sobote 16. t. m. in tako tudi dodatne izkaznice Št 59 za 3 dkg slanine. PREKAJENA SVINJINA. V vseh prodajalnicah svinjine se bo prodajala prekajena svinjina po K 24.— kg. Izkazati se je treba z živilsko izkaznico in se ne bo moglo dobiti več kot % kg prekajene svinjine na osebo. IZKAZNICE ZA SVINJINO. Objavi se posebej, kedaj stopijo v veljavo Izkaznice št 45 za nakup svinjine, ki jih stranke fe imalo. DODATNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dodatne Izkaznice za kruh In do dedatne izkaznice za maščobe z odrezki, za-Kttamenovanimi s črko S, dobe proti Izročitvi od-rezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas od 4. do 10. marca 1918 dodatno Izkaznico štev. 59 ter morejo nanjo do vštete sobote 9. marca, v običajnih prodajalnah dobiti po 3 dkg slanine. — Izkaznice št. 58 veljajo do sobote, 9. t m. IZKAZNICE ZA GOVEDINO. Razdele se izkaznice št. 29 za nakup govedine. REDJLNA MOKA IN KONDENZIRANO MLEKO ZA STARCE, BOLNIKE IN OTROKE. I zavoj redilne moke (250 g) po K l zavoj fe kondenzirano mleko po K 3'30 škatlja. Tekom tegn razdeljevanja se preščipne št. II. rumenih izkaznic za otroke (2 škatlji kondenziranoga mleka) in št. IV. sivih izkaznic za starce in bolnike (1 škatlja kondenziranoga mleka) veljavnih ea februar lr marc. Lastniki izkaznic za naravno m'sko imajo pravico samo do enega zavoja redi'ne moke, proti preščipnjenju št. IV. (izkaznice ra naravno mleko). PETROLEJ. Razdele se Izkaznice št. 23. Na izkaznice št. 22 za petrolej, ki jih stranke že Inwio, se fco zamoge! dobiti petrolej od 11. do 16. rncrca v prodajalnah s sodimi števili (2. 4, 6 itd.) Tudi prodajalne z lihimi števili (I, 3, 5 itd.), ki Imrtio ?s petrolej v zalogi, ga morajo prodati na Izkaznice št. 22. N.* \ sako izkaznico št 22 se dobi I petroleja po 56 vin. liter- KROMPIR. Izkaznice številka 47 s številko S r.a radnj! strani, za 1H kg krompirja, so veljavne do pon-deljka II. t m.; Izkaznice štev. 48 s štev. 4 na zadnji strani, ki se razdele tekom lesa razdeljevanja, pa b«;do veljavne do 18. marca. — Krompir na te izkaznice se more dobiti samo na trgih: Ponte-rosso, Lesna, Barriera vecchia. Oiuilani in Peru- ■ia* 27, EtUa Appet, bnffet. Culo Ofaega % Herman Kober, restavracija državni kolodvor, Anton Zotter, gostilna al colle del Pini, Farneto - Sv. Alojzij 748, Viljem Muller buffet Edmondo de Ami- cis 9, Josipina vd. Bencich, gostilna Transwald, Vrdela-Scoglietto 155, Štefan Blažič, gostilna alla Citta di New York, Scuole nouve 22, Amaiia vd. Cettihich, zaloga vina, Fontanone 13, Evgenija Pit-teri, vinotoč, S. Michele 22, Gašpar Sanzin, gostilna, Skedenj 142, Leopoldina Hutter, »zur Eis-grube«, piazza S. Caterina 2, Amalija Raicevich. gostilna al giardinetto, Sv. Ivan-Vrdcla 566, Andrej Oombač, gostilna, Rocol Molin a vento 47, Fran Tomasich, gostilna Molln a vento 3, Josipina De-vetak, gostilna, del Toro 16, Lucija Beruardis, gostilna alla Concordia, Tartini 8, Eliza Krainer, gostilna alla cittA di Villaco, Commerciale 18, Valentin Skocier, restavracija, prosta luka. pomol 2. Flza Spetz, gostilna alle tre rose, S. Marco 19, Zotter Tereza, gostilna S. Giusto, S. Michele 12, Medvešček Ivana, gostilna Sv. M. M. Zg. 54, Fani Oabrovitz, gostilna aJla Stella. uL S. Caterina 8. Katarina Apollonio, gostilna, Chiozza 19 so prepove- jDAJA SADNEGA MOŠTA. Gostilničarji in krčmarji, ki so se priglasili za prodajo sadnega mošta aproviraci^c komisije, sc pozivljejo, da pridejo po določeno količino — 7 hektolitrov — v času od ponedeljka do torka, 12. t m., v hangar št. 41 na pomolu San'tA, kjer jc tre->;« rudi plačati blago. Prodajna cena sadnemu mo- se je določila na 2 K za Hter, in sicer za lokalo i.i čez ulico. Od srede, 13. t. m., tlalje se bo sadn? mošt prodajal v naslednjih lokalih: Just Bronzin, Trattoria alla fontanella, Lazza-r-tto vccchio 46, Anton Matuccbina, vinotoč. Luigi Galvani 5, Gregor Porh, gostilna, ul. della Guardir; 31, Iv. Schifilin, zaloga vina, Chiarbola superiore 153, Fran Zulianl, gostilna all'antico Bortolo longc Via Capitelli 9, Kostanca Palauh. gostilna aH duc moreri, S. Giusto 22, Anton Aite, vinotoč, Piazza delle Legna 10, Anton Koscina, vinotoč, Cassa di risparmlo 13, Konsnmna zadruga, Verdela-Farneto 1201, Margareta Kosmatin, gostilna al Giglio, Campo S. Giacomo 9, Anton Marin, zaloga vina. Sanita 16. Friderika Stcfanicli, vinotoč, S. Marco Peter ZutVnigo, gostilna air antico Persico. u! Boroevič 17, l\ana vd. Ressler, gostilna al Cavali-no, Valdirivo 20, Gostilna v Delavskem domu, Ma-donnina 15, Fran Pavaiec, gostilna, ul. Cologna 21, Angelin?. Celič, gostilna alla Piducia, Giulia 45 Jurij Finding, ul. Cologna II. Marija Finding, gostil-- t alle Viole, ul. S. Lazzaro 20, Arturo ReJla, buf-; t. Font.ina 11. Josip Bcnedcttich. zalega vina, ul. del Teatro 5, Anton Lenček, gostilna, p. Caserma 5. Adela Depolli, gostilna, Acque II, Marija Trum-i ich, gostilna, Scussa 3, Just Gregoruttl, gostilna. ; erriera 5, Jeronim Kezič, gostilna, Farneto 2, Marija Andriassevich, Madonnina 30, Vincenclja vd. Kezič, vinotoč, ul. della Guardia 27, Fran Bianchini vinotoč, Beccherie 47, Anton Micheluzzi, gostilna Fabio Se vero 19, Jakob Ivančič- gostilna, Broletto •°I. Josipina vd. Marega, gostilna, Pass. S. Andrea 4H, Marija Pertot, zaloga vina, Šalita di Gretta 17. Josip Vidmar, gostilna Monte Moliano, Šalita di Gretta 14, Adalgisa Vattovaz, gostilna al Boschet-tc. Giulia 506, Katarina Kokalj, gostilna Urbano, Acouedotto 59, Alojzija Blender, gostilna, piazza Sansovino 8, Matta Malusa, zaloga vina. Lazza-retto vecchlo 25, Emil Voinovich, zaloga vina, Laz-zaretto vecchio 28, Peter Rocco, zaloga vina, Laz-zaretto vecchio 23. Iv. Apollonio, gostilna al otto fratelli, Madonnina 35, Anton Modrian, gostilna, Solitario 7, Ivana Tominec, buffet, Campo S. Giacomo 19, Alojz Svirčič, gostilna le Valli di Slorin, Pozzo del mare 2. Frltz Lucas, gostilna al Tram-way, Giulia 61, Anlta Defilippi, gostilna ai due letini. Arcata 16, Katarina Gruber, gostilna alla rotonda, Passeggio S. Andrea 21, Anton Saresin. gostilna, Sv. M. M. Zg. 180, Mihael Grandus, vinotoč, deli* Istria 74, Jakob Paliaga, gostilna alla citta di Rovlgno, Ponziana 135, Josip Stegenscheg, gostilna alla nuova ferrovla, Riva Grumula 20, Hortenzlj Calligaris, gostilna e.\ Giovanella, Acque 32. Blanka Plnzan, vinotoč, Amaiia 29, Anton Zam-Piero. gostilna, piazza delle Legna 11, Marija Mir-cetta, gostilna del Poldo. del Ronco 1, Leopoldina Pichhoizer, »zum Eiskeller«, piazza S. Caterina 3. Marija Stooar, gostilna, Settefontane 46, Marija vd CozzI. gostilna ali' antico Tramway, della Gnardla 20. Josip Razzft, gostilna Scapin. Giulia 92, Ivana Stockel, gostilna al Colle di S. Giusto, S. Olusto 2, Marija Zeidler, enstrIna Scogfietto, Vrdela-Sčr,-glletto 158. Fran P. in. vinotoč, Donato Bra-mante 4. Marija Chiuch. vinotoč. Via Farneto 27. Ivan Borri, gostilna al colombo, della Guardia 15, Društvo Jadran, gostilna, Industria 10, Elvira Mar-chesich. gostilna, Boroevič 59. Ivan Savio, gostilna alla pace, Aless. Vlttoria 1, Marija Ukmar, vlnctoč, Borcevlč 67, Avgusto de Maittl, gostilna al rltro-vo, Boschetto 14, Ivan Habernlg, gostilna Franco-forte, Molin plccolo 17. Neža Benich, restavracija al Roschetto. Kjadin «73. Luka Stuparich, gostilna Luca, S. Marco 22, Fran Busetti, gostilna Madorn Prodala kuriva. Oglje. 10 kg na rdeče izkiu^c«, Sv. VM: št 731—«30 (ob. št 7) 11. & uL S. Te-da 4, (cena 84 v kg). — Staro mesto: it 936—1055 (ob. 51 T) 11. 3. nI. della Corte 4, št. 1056—1225 (ob. 5t 7) 11. 3 nI. Pontanone 30, (cena S4 v kg>. — Novo mesto: št. 931—1050 (ob. št 7) 11. 3. ul. Valdirivo 7, (cena 84 vin. kg). — Nova mitnica: it 1451—1700 (ob št 7) 11. 3. ul. Acque 20 (cena 34 vin. kg). — Stara mitnica: št. 572—971 (ob. št 7) 11. 3. ul. Madonnina 8,- (cena 84 vin. kg). — Sv. Jakob: št 2643—2762 (ob. št. 6) 11. 3. ul. Guardia 42, št. 2763—2882 (ob. št. 6) 11. 3. uL S. Marco 16, St 2S83—3002 (ob. št 6) 11. 3. uL Concordia 17, 51 3003—3122 (ob št. 6) 11. 3. ul. Erta 4, št 3123— 3?43 (ob. št. 6) 11. 3. ui. P. Diacomo 6, št 3244— 3643 (ob. Št 6) 11. 3. ul. Madonnina S, (cena 84 vin. kg). — K jarbola: št. 271—390 (ob. št 5) U. 3. jL C. Cancellieri 110 (cena 86 vin. kg). — Vrde.'a: U. 601—800 (ob. št. 5) U. 3. ul. S. Cill-no 2, (cena -4 vin. kg). — Kjadin: št. 1—200 (ob. št. 7) 12. 3. ■jI. Moling r2nde 20. (cena 84 vin. kg), št 201—400 (ob. št. 7) 13. 3. ul. Molin grande 20, (cena 84 vin. kg). — Rojan: št 641—760 (ob. št 4) II. 3. ul. Boroevič 51, (cena -34 vin. kg). — Rocol: št. 164—24? »ob. št 6) 11. 3. ul. U. Foscolo 19, (cena 84 vin. kg). Koks. 10 kg na rumene Izkaznice, Staro mesto: št. 781—900 (ob. št 5) II. 3. ul. Fontanone 30. št. 901—980 (ob. §t. 5) 11. 3. u!. Capitelli 14, (cena 20 vin. kg). — Stara mltilca: št. | 3223—3343 (ob. št 5) 11.3. ul. Risorta 17, St. 3344-- j .1533 (ob. št 5) 11. 3. ul. del Toro 14, (cena 20 vin.' kg). — Nova mitnica: št. 1922—2271 (ob. št. 5) 12. 3. ul. Cologna 2, Št 2272—2340 (ob. št. 5) 11. 3. ul. Acque 20, (cena 20 vin. kg). — Cologna: št. '—50 (ob. št. 5) 12. 3. ul. Cologna 2 (cena 22 vin. kg). — Greta: št 1—90 (ob. Št. 5) 11. 3 ul. Gretta 127 (cena 22 vin. kg). — Kjadin: št. 151—448 (ob. ^t. 5) II. 3. ul. Acquedotto 94 (cena 20 vin. kg). — Rofan: št 1—120 (ob. št. 5) 11. 3. ul. Boroevič 51. 'cena 20 vin. kg). — Rocol: št. 1—120 (ob. 5t. 5) II. 3. nI. U. Foscolo 19, (cena 20 vin. kg). Koks. 10 kg na modro izkaznico. Nova mitnica: št. 590—787 (ob. št. 21) in št 1— 133 (ob. št. 30) 11. 3. ul. Acque 20 (cena 20 v kg)." — Skedenj: št. 322—345 (ob. Št. -S) II. 3. Skedenj 308, (cena 22 vin. kg). Premog (fossile). 20 kg na modre Izkaznice. Sv. Vid: št. 592—880 (ob. št 21) in št. 1—30 (ob. st. 22) 11. 3. ul. Madonnina 8, (cena 1 K 64 vin. za 10 kg). Št. 31—122 (ob. št. 22> M. 3. ul. S. Michelc 16, (cena 1 K 44 vin. za 10 kg). — Sv. Jakob: št 1—147 (ob. št. 26) 11. 3. ul. Grl Kani 2!, (cena 1 K 66 vin. za 10 kg). — Vrdela: št 416—611 (ob. S* »6) in št 1—359 (ob. 5t 17) 11. 3. uL Acgucdotto :>4, (cena 1 K 64 vin. za 10 kg). m + n Kurivo ca Industrije. Od pondelika 11. t. m. dalje, dabe lastniki rdečin 17.kaznic, v kolikor že niso preskrbljeni s kurivom m sicer I. ln II. robavnega razreda za 10 dni (od 11 do 20 marca) premoga, lastniki rdečih izkaznic I., II., III., in IV. razreda za deset dni koka, oglja :n drv in sicer pri svojih dob, tHdt v Mifiijn okraju Bufe z označeni«) dnem stopijo zopet v veli a v«-, cenzurne določbe, ki so prej obstojale. Pisma je predajati odprta; na pi- sma kakor tudi na drage pisemsko-poštne pošiftke se lijora napi&ati ime in naslov odpošiljatelja. Pismena poročila na poštnih spremnicah, poštnih nakaznicah, poštno-hraniiuičnih položnicah in v zavitkih (ne p,', v vrednostuih pismih) dana. Otvoritev občinskega slovenskega otroškega vrica tt^oiaau. Cesarski komisar sporoča: V soboto, 16. t. m., se v občinskem poslopju št P. 21 v Rojanu otvori občinski slovenski otroški vrtec. V ta novi občinski zavod se bodo sprejemali otroci obeh spolov, ki so dovršili tretje leto starosti in niso prekoračili šestega. Vpisovanje otrok se bo vršilo pri vodstvu zavoda v dneh 14. in 15. t bl* od 9 dop. do 12 opoldne. Predložiti je treba rojstni list, izpričevalo o stavljenih kožicah in zdravniško izpričevalo o zdravih očeh. Da se omogoči sprejem otrokom, ki se ne morejo vpisati v imenovanem času. ker niso dosti stari ali Iz kakšnega drugega vzroka, se bodo pri imenovanem vodstvu vršila vpisovanja vsake prve tri dni vsakega meseca od 9 dop. do 12 opoldne Prodaja votae za aogavic*. Deželna poslovalnica za obleko na Primorskem nam sporoča: Naznanja se Interesirancem, da ie deželna poslovalnica za obleko na Primorskem dala v razprodajo partijo volne za nogavice. Prodajala se bo v naslednjih prodajalnicah: Meščanska konsumna zadruga. Delavske konsumne zadruge, Paolo & Fco. Tro-peani, Rugger & Gregoris. Marija Simeoni. Ta volna se dobi brez izkaznice. Cena Je določena na K 15*60 za kg. Vsaka itrena stane K 3*90. Potrtim srcem Javljamo vsem sorodnikom* prijateljem in znane*m, ca je mai predobri oče oziroma it ari eše Fran Raca ▼ 78. letu svoje starosti, danes ajutraj, po kr&tk1 bolesni, previden s »v. zakramenti, mirno v Gospoda preminul Fog eb blas0P°^0jnegR •• bo vTiil ▼ nsdsljo. 10 1 m, ob 4 pop. iz hiše ialosti aa domače fo-kopališče V HERPEUAH, dne 9. S 1918. Žalujoča rodbina RACE. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU g m Psiftnma isgal il. Mana \imi • Ustna palača, ! Delniška glavnica K ISD.aOO.OOft. - Rez. zaklad K 32,500.000 izvrfsije kilastBfl fse fraču a aeiij&ifts tonsaktfji. j = Uradna ura ed t pop« ===== HULI 0CL&SS:: ss račruma^o r* C Haatao tiskano besede so nit-] naj« enkrat ▼*&. — Najmanjša : pristojbina snaia 60 stotin 11 ~\ aa Pristen med Mozetič, kile V \rna. Je na prodal ▼ večji množini ▼ alici Valdirivo fttOT. 29 - 1913 odpotovala prodam po zmerni ceni f p e-■io sa dvorano, krasno posodo za cvetlic* in artistično vazo. Kaffiseria 9, IL vra a 5. 1911 __ i Radi S lim učence in delavce kovače. Ulica Media ćt. 6, 1385 lllm sa * vgmrft ali in stanovanje. prej Vi prosto-e sa pisarno ifess 4r. Gico Dompieri. 1883 RflfCl *»g°v6C černiial (Istra) k*pi Huifcl GlauUtflL katarosibodi mnoli -o žvepla drobno mletega, najrsjs Romanja, za žvepla nje trt, ter gobico sa cepljenje trt. 3143 ICral?©v?š5 slatmost. Začetek slavaostldanestočnoob 11 dopoldne. Zamuda je Izključena, ker mora dvorana takoj po slavaosti biti spet na razpoiago gledališkemu podjetju. Priporoča se torej brezpogojua točnost. Med izvajanjem sporeda ostanelo vrata v dvorano zaprta; zakasnelim bo vstop dovoljen le v lOminutnem presledku med L in ii. de?oxn sporeda. Gledališka blagajnica se odpre Jutri ob 10 dopoldne. Posestnikom listkov za sedeže na sradinatah in na 1. galeriji se vnovič to-olo priporoča, naj bodo Čimprej na svojih prostorih. Vse dame v sedežih pritličja so nujun napro-lene, da sna mejo tekom prireditve klobuke. še razpoložljive vstopnice (samo stojišča) se bodo razprodajale danes pred predstavo pri gledališki blagajni, za zgorajo galerijo (logglone) pri vhodu Iz tal. Chiozza. Brezplačne vstopnice se ne Izdajajo nikomur. Ssdno drevesa: drevje izbralo VT*te Ko onm (Goriško)' h.ttške cepljene djlkutno, iaclu.no, črošnje in drugo pioeaja Josip Štrekelj v 3S49 Lisice, desuo. diharjo, kane ter mačko knpim po r.mer-n& conah. Vaa Ophen, Cor»o 37, pohm. 1768 izborni liKerjl: ^i-lrteT zmernih cenah pri Jakobu Pollak, lipski tr^ 7, 1-esni trg 5 ter obrežje Te\ethoff 16. 1903 dobijo asjfinejše likerje: ko o jak, žga-iu nje to* peliakoveo pa zmernih cenah i-rl Jakoba Pollak, Lipski trg, Liosni trg 5 ter Tegethoff 16. 1902 DomaČe Odlikovanje. Cesar je podelil policijskemu agentu L razreda policijskega ravnateljstva v Trstu, Francu SosiČu, v priznanje odličnega službovanja v vojni srebrni zaslužni ksižec s krono na traku hrabrostne kolajne. Zopet pisemska cenzora. Uradno se nam Javlja: Dne 10. t. m. se bo vsled odredbe merodajnih vojaških mest zopet ovedla vojaška cenzura tudi v političnih okrajih Trst. Koper, Tržič aa Primorskem, Gradiška« Sežana, Gorica Ia Tolmin kakor Fotosraf , Anton Jerkii posluje v svojem ateljeja Trstu. TU cei Is Poste It. 10 40 Karlu {toka žganja lo raznovrstnih Stadion 29. Prodaja na belo. priporoča svojo bogato založeno prodajalno likerjev v ulici drobno In de-3151 ( ZAMENJAM A I tri vagone trda drv zo I 1 nanlfaKAinio Maso, sladkor I Id iplrlL I POBndbe: UablJana postni | predal 151. DR. MED. UNIV. ALOJZ ZALOKAR naznanja, da je začel ordinirati v Ljubljani, Sodna ulica 1, 1. kot specialist za kirurgijo, porodništvo in ženske bolezni Ustanovljeno 1. 189& Ustanovljeno 1. 1893. Vzajemno polarno flmffoo o Ljubljeni registrovana eadrnga s omejenim jamstvom dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, pota- ste v, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službeno prejemke. Vračajo aa posojila v 7V„ Iftall 22 V, letih v o tise k ih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih Kdor soli peeojila, saj ea •broo aa pisarno v Ljubljani, Koagretal trg iltv. fe daje potrebna pojuanUa Zadruga iprajasna ludi hrsinimo vloga in Jih obrastujo po 47//, \ ruttveno laslno premoženje zaaSa kancem teta 191S 519 348 40 K. — Deletnlkov je Mlo koncem leta 1^19 1924 a 15.615 deleži, ki reprezentujejo Jsmstveas glavnice za d,de>9 350 K Češko Budjevička Restavracija (Bosšl-tova uzorna Čeika gostilna v Trstu) se nahaja v uL O. Oalatti (zraven giavae pošte.) Slovenska postrežba In slovenski jedilni listL Iščem (po možnosti oženjeneva) za malo posestvo v bližini Trsta (Žavlje) Ugodni pogoji. Ponudbe p]d: L S. ns Ins. oddelek Edinosti. "Tel- Tiu * Ola Stadion 13 - Trsi Ofefi bi 812 zuečsr naprej Uslcpnlna K 2 1 Pozor! Prijave za vojtioposojilna-2avnro-vanja se sprejemajo še do 31. marca t h pri deželni poslovalnici c» kr. avstr. sklada za vojaške vdove ln sirote v Trstu ter pri vseh okrajnih poslovah'Icah in sotruJnikih. r ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermak "T 12 v Trstu, ulica Poste vecchte vogal ulice delle Posle. Lzd?rsnje zobov brez bo« ledin. — Plombira nje. j ~ UMETNI ZOBJE — |W (Slovenca ali Hrucsta) ki bi obenem opravljal s i bo hišnika. Imel bi prosto stanovanje, kurjavo in razsvetljavo. Flaia po dogovoru. — Ponudbe n Frfinc Dolenc trgovina z 1. s v Sta i Loki, po^ta Škofjaloka. Gorenjsko- društvo a o. j. v Trsta _ kupi vsako množino Dukovega lesa zaporedno pošiljatev do konca marca 1c)i9. Ogjasl. osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne v^eOine, nai se ousi-ijaio na »Inseratni oddelek EtiinObri* -UUca Sv. Frančiška AsiSkc^a 20. oriuičje ^HBRiffUS M « *Z 01 cr 01 vsaki vei«7 ob sv, iffiaiafttaa prffl?is H Vstopnina K 1"— TU f.j ------, . ■■..- -im GS2Ka žn.isKa noj flfa uctezanlmlto navodilo modema eojsfcv prs izkusi mnt pri o:la!i2ia:!2 is pomanjkanju brepka.J. Pišite z polnim zmupanjem na IDO Riiius, mm lOsnuo) mmm i mu m Ne stana nI 2. Na stana nK I Amerikansko duble-zlato w zlatarnici ln urarnld A. Jerman, Trst, ul. Barriera vecchia 19 Velika zaloga dolgih in ovratnih verižic, zapestnic, prstanov, uhanov, obeskov za slike, medaljone 1. t. d Vse stvari so po z*nernih cenah, izdelane v najboljši, tovarnah. — Srebro in zlato kupujem in menjam Pošilja se po pov2ecju. Ceniki se ne razpotija)n JADRANSKA BANKA Trst« Via Cassa di Risparmio 5 (Lastno poslopie) Kapital Ia rezerva K 13,200,000.— * Kapižđj in rezerva k 13,209.000.— FiUJALKE: Dunaj TegethofstraSM 7-S, Dubrovnik, Kotor, LJubljana, Metković, Opatija, Spit, Šibenik, Zadar. KUPUJE IN PRODAjA: vrednostne papirje, rente, obligacije zastavna pisoia, prijoritete, delnice, srečke Itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje |n blago ležeCe v lavnih skladisćih. SArE - DEPOS1TS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. -MBillILMIglZ: VLOOE NA KNJIŽICE 3 od dneva vloge do dneva vzdlga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočeni in žiro-po dogovoru. — Akrdditivi, čeki ia nakaznice aa vsa tu- in inozemska tržBča. Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzai izgubi, revizija žrebanja a/ečk it J brezplačno, it v n k editi, ie;nbour.s-krcili i. Krediti proti dokumentom ukrcanja. — H r m narr.rjia. lukaso. Teieioni: 1463, 1793 in 2676. URADNE URE: od 9—1 pop. Štraa iVf Čim V Trstu, đi»S 10 marci I91S. - Odprto pismo e. kr. namesiolštvH. Te dni smo povedal! — odprto z vrsto konkretnih podatkov — kako Je Slovenec - invalid PirJevec po svojem povratku Iz vojaške sluj&e — in slcer na po-;ziv urada za vračajoče se vojne invalide, torej sekcije c. kr. namestnlštva >— vložil prošnjo pri aprovlzacljsld komisiji, da bi ga sprejeli v službo. 'Povedali smo, da Je bila prošnja podprta po popolni sposobnosti prositelja za tako službo. Povedali smo, kakov križev pot mora! prosilec delati kakih 6 tednov, kako so ga vedno tolažili in ■odpravljali z obljubami, in kiko, slednjič, ni dobil ne službe, ne kake rešitve na njegovo prošnjo. Pač pa je dobil opis zgodovine te prošnje čuden odziv v nekem dopisu v listn ^Edinost«: dopisnik i ] je šel lepo mimo konkretniii dejstev v Pirjevče-J vem slučaju, pač pa je hotel opravičevati mogotce 1 Uri aprovizacijski komisiji — z zasramovanjein \'tSlovencev in njihovih prireditev, ki so (zasramo-i\ vanja) kulminirala v duhovitem klicu, da sino Slo-^ venci preneumni, da bi gospodarili v Trstu! To naj j-bi bil torej odgovor na Pirjevčev slučaj: Slovenci inimajo nikake pravice do kakih javnih služb v Tr-stu. torej tudi ne pri aprovizacijski komisiji! Pa ^pustimo tega dopisnika — za katerim pa se nai-^brže skrivajo drugi inspiratorjl, ki menda niso da-tleč od aprovizacijske komisije, — in pa njegove neumnosti, ker se hočemo obrniti z resno besedo do c. kr. namestništva, v čegar dependenci je tisti urad za vračajoče se vojne invalide. 2e pri vojakih u?e v šolah vojake in jim zagotavljajo, da v slučaju, da bi se Jim kaj zgcdilo na telesu, vsled Česar bi postali invalidi in bi bili odpuščeni od vojak j v. bodo dobivali od vseh oblasti vso možno .podporo, bilo v denarju, bilo, da se jim pojde na roko za primerne službe. Pirjevčev slučaj pa kaže, kako vse drugače je v resnici, nego bi moralo biti glasom obljub pri vojakih. Pirjevec je bil nad 2 leti v vojni službi, odpuščen jc bil kot invalid — z dvakrat zlomljeno nogo, — prosil je za služb} pri aprovizacijski komisiji, ki je pa ni dobil vkljub priporočilu urada za vračajoče se vojne Invalida tcrej. indirektno, namestništva samega! Ker pa je :v vojnem času na tisoče takih Pirjevčev in jih bi v bodoče še več, je stvar velike važnosti za vse sedanje in bodoče prizadete. Je to vprašanje človekoljubja, ki bi se moralo uveljavljati ravno pri ,teh nesrečnežih, ki so na brambi domovine trpeli iu žrtvovali svojo kri. In v ta namen bi moralo r.smestništvo zastavljati ves svoj vpliv in svojo avtoriteto. Izlasti pa proti temu, da se delo usmiljenja, ki je narekuje človekoljubje, odreka invalidu, ker je slučamo — Slovenec, čeprav jc po svojen prejšnjem poklicu in po svojih Jezikovnih sposobnostih popolnoma usposobljen za mesto za katero prosi. Kaiii, dejstvo, da za Pirjevca ni bilo mesta, čeprav so sprejeli štiri druge prosilce, Vi pa bržkone niso vojni Invalidi in bržkone manje sposobni, nego Pirjevec, to dejstvo opravičuje r. s-šo domnevo, da so tega prosilca odklonili zato. ker je Slovenec, in zato, ker so hoteli namestiti — N^ slovencal Toliko v razmišljanje c kr. namestir štvu. Nove odredbe glede razdeljevanja kruha. Kakor . smo objavili včeraj, je aprovizacijska komisija sklenila, da od danes naprej skrči krušni odmerek na manj nego polovico, to je ra 10 dkg na dan za osebo, in da bo dajala namesto ostalega dela kruha 65 dkg koruzne moke na teden v dopolnilo Krušnega odmerka. Kruh bomo dobivali, kakor dosedaj, vsak v svoji pekarni, oz. krušni prodajalni-ci, moko pa za ves teden naenkrat obenem z običajno tedensko nabavo živil od pondeljka, II. t. m. dalje. Ta živila pa se dobijo v prodajalnicah aprovizacijske komisije v natančno določenih dneh, od ponedeljka do vštetega oetka, sobota pa je namenjena za tiste, ki niso mogli dobiti živil prej. Na tak način pride do tega, da v nedeljo dobimo vse 1e 10 dkg kruha in od ponedeljka naprej 10 dkg kruha in po vrsti, kakor smo razdeljeni, še dotično množino moke, določeno za ves teden. Čakati bo treba eden, dva. tri, štiri, do pet dni na dopolnilo za krušni odmerek. Nekateri se bodo moral? skeri celih 6 dni zadovoljevati le z !0 dkg kruha na dan. Zakaj se je to tako uredilo, nam je naravnost nerazumljivo. Krušni odmerek, dosedaj že tako skrčen, je najmanjši, da se more žnjim komaj in komaj izhajati. Potrebno je torej, da ga dobimo vsak dan sproti, ali pa da nam dajo dotično dopolnilo vnaprej za ves teden. Ce aprovizacijska komisija ne more drugače urediti stvari, bi bila morala vsaj provizorično, dokler se ne more boljše urediti, pustiti način razdelitve kruha in dopolnila moke po starem, io jc, na isti način, kakor se razdeljuje sedaj kruh, naj bi se razdeljevala kruli in moka. Prodajalničarji, ki pridejo seda po kruli v pekarne, bi ravno tako lahko pošiljali po kruh in moko. Za aprovlzacijsko komisijo bi tudi ne bilo nobenega večjega dela in truda, ker itak mora za izdelavo kruha pošiljati moko dotičnim pekarnam, katere naj s kruhom razdeljujejo tudi moko. Ta način razdelitve, posebno ker bi vse ostalo pri starem, je tako preprost in tako naraven, da si zares ne moremo tolmačiti drugače te nove naredbe, kakor da vidimo v njem zopet socijalno-demokratsko kopito, ki hoče, četudi na škodo prebivalstva povsod, kjer le more, brcati po osovraženih obrtnikih, kajti to je gotovo, da bodo prodajalci kruha, večinoma peki, in sicer skoraj sami Slovenci, zelo oškodovani s tem, da bodo prodajali še manj skoraj kot polovico prejšnje množine blaga, s čimer se njihov zaslužek skrči za več kot polovico. Apeliramo na aprovizacijsko komisijo in gospoda namestnika, da nemudoma odpomore temu neznosnemu stanju. — Ko je bil ta spis že sestavljen, smo prejeli odredbo, s katero so le deloma odpravljeni ti nedostatki, umevno ker se pri-■joroča, naj si ljudje poslužijo prcvice naknpova-aja moke pred določenim dnem le v najskrajnejših slučajih. Vidi se Iz tega, da za vse, ki bodo zares potrebni, ne bo blaga na razpolago. Gotovo je tudi, da bo pri nakupovanju moke namesto kruha velik naval In da ne pridejo vsi na vrsto. Ostanemo torej pri vsem, kar smo zgoraj rekli! Za deklaracijo. Iz Ccrkvenlce javljajo, da so od fam poslali Jugoslovanskemu klubu izjavo za deklaracijo s 1080 podpisi, z zahtevo, da se naš tro-edini razcepljeni narod ujedini v nezavisno samostalno državo. Ob enem izrekajo nado, da bodo vse hrvatske stranke složne in nepopustljive, dokler se ne uresniči ta naša opravičena zahteva. Izjava iz Lovrana nosi 654 podpisov, ona s Sušaka o012 podpisov. Vidimo torej, kolikega razmaha je zadobilo deklaracijsko gibanje tudi med hrvatskim narodom. Dodajemo Se z ozirom na včerajšnjo vest o postopanju reške policije proti podpi-sovalcem izjave, da se preiskave nadaljujejo in da hočejo naperiti proti krivcem § 173. kaz. zak_ ki grozi s petimi leti državnega zapora tistemu, ki se pregreši proti — dosedanjemu državnemu redu I Najbolji dokaz je to, kako v živo jih je zadelo se- danje gibaujp međ južniiai Slovaci, to narodno osveifieiii«. Mogotci v BtuttmpeSti morejo pač š&-ukazatl, da se žapre ta ali ona oseba. Nimajo pa pandurja, ki bi mogel odvesti v ječo, veliko idejo, ki se le je oklenil cei 'iJšod. Slepci hočejo reSevati velike probleme — s kazenskimi paragrafi io lečami! Iz poštne složbe. Z dnem 11. marca t L se razširi službeni delokrog pri poštnih uradih Ojglei, červinjan, Finralcello, Pieris, Terzo in Vlfla VI-centina na promet z vrednostnimi pismi In z zar-vitki Za zavitke se omeji najvišja teža na 10 kg in označba vrednosti na 100 kron. Umetniški večeri V že naznanjenih lokalih se bo tudi danes nadaljevala piedprodaja vstopnic in sedežev za umetniške večere »Mednarodne zveze tržaških in primorskih časnikarjev« do 12 op. Priporoča se, naj se kupi skupno s pritličnim sedežem tudi vstopnica za pritličje, ker vlada veliko povpraševanje in ker vsled pričakovanega navala pri večerni blagajni pred prJčetkom koncerta nI mogoče prevzeti nobenega jamstva, da eventualni lastniki sedežev ne ostanejo brez potrebnih vstopnic. —- Za danes naj povemo samo toliko, da nastopi na prvem koncertu doslej nepoznana pevska moč, barltonist An tor Feber. Skromen človek Je, delavec, pekovski pomočnik v tržaškem PanificIJu. ali ima pa božanski dar krasnega glasu: bariton, kakor si ga more le želeti največji ljubitelj lepe pesmi. Njegov učitelj je mojster Oskar Angeli. Nastopi tudi mlada pianistka, učenka profesorja Adolfa Skoleka, gospodična Estela Kusmaničeva O ostalih sodelujočih umetnikih, že znanih tržaškemu občinstvu izpregovorimo jutri. Semena. Tržaška kmetijska družba Ima seda>za kmetovalce na razpolago sledeča semena: raznovrstno zelje, peteršilj, raznovrstne salate, buče, zimski por, korenje, raznovrstne čebule, mesečne redkvice, poletne redkvice, špinačo, kumare, ohrovt zeleno, kolerabice, krmilno peso, travno mešanico z deteljo ird. Osebe, ki potrebujejo ta semena, naj se oglase v uradu Trža'ke kmetijske družbe, ulica Vienna št. 10 T. MuzikaUerji večer v Narodnem domu v Barkov-IJah je priredilo predsinočnjim tamošnje vojaštvo in povabilo tudi domače prebivalstvo. Dolžnost nam je, da se tem potom zahvalimo prirediteljem, ki so nam dali prilike, da smo se naslajali na izborili klasični glasbi. Cosp. J. p!. Szirmai na goslih in g. V. Ullmann na klavirju sra izborno interpretirala izbrani program in žela burno pohvalo. V obeh gospodih smo izpoznali dovršena umetnika. C. kr. kmetijska uiuloa kranjska v Ljubljani nam sporoča, da se izdaja 4. številke »Kmetovalca? zaradi pomanjkanja časniškega papirja zakasni za uegotov čas. Družbi ia pacir sicer zagotovljen in odposian, a pošiljatcv zaradi neugodnih transportnih razmer še dupeta. Naročniki naj blagovolijo nekoliko potrpeti. Za Krekovo proslavo v Skednja se vršijo velike priprave. Velikonočni ponedeljek bo dan, posvečen veliki misli njega, !:• r.am ie začrtal pot do — Vstajenja! Za ta namen so že darovali: Družina Zcleznikova 30 K, A. B. TO K, Fr. Udovič, (poslal iz Crnegore) 5 K, Kristina Pestclj 5 K. Nadaljne darove in prlsoevkc sprejema x Odbor za Krekovo proslavo v Skednju«-. Značilno! Hrvatska umctnica Ljerka Kočonda je hotela prirediti koncert v Opatiji. Tamkajšnji okrajni glavar Murat pa je koncert prepovedal ker gospica Kočonda ni hotela peti — nobene nemške pesmi. V Ljubljani priredite nemški umetnici Weldl in Vay koncert v deželnem, nekdaj slovenskem gledališču koncert, ki ga pa deželni predsednik grof Attems ni nropovodal, čeprav ne boste peli nobene slovenske pesmi. Ift vendar ni Ljubljana menda nič man'e slovenske, nego Je Opatija nemška in čeprav bi moralo imeti na slovensko prebivalstvo Ljubljane vsaj toliko ozira, kolikor ga Ima okrajni glavar v Voloskem na nemško prebivalstvo Opatije. Pri tem bi se pripomnili, da Je slovensko prebivalstvo v Ljubljani avtohtono, domače, starosclsko, dočim je nemško v Opatiji le gost. Ali ne diši to politiki, po — zistemu. In g. Seidlcr govori v poslanski zbornici strankam na srce. naj bi politične stvari za sedaj puščale na strani. Zdravnik, zdravi najprel — sebe! Izgubljeno. — G. Ivan Žerjal iz Boršta pri Trstu je izgubil v soboto dne 9. t. m. od nI. Sanitž do lesnega trga vožnji list s knjižico ln sliko vred. Pošten najditelj vdobi nagrado in je naprošen oddati najdenino na tuk. glavni policiji, v našem uredništvu ali poslati imenovanemu v Boršt. Mestna zastavljalnica. V ponedeljek, 11. t- m., se bodo od 9% dop. do 1 pop. prodajali na Javni dražbi uedrrgoceui predmeti (razno perilo brez Izkaznice in druga oblačila), zastavljeni meseca junija 1917 na zastavne listke serije 141 in sicer od št. 51.901 do št. 54.500. Splošni zavod za izdelovanje uniform BACK & HEHL (Dunaj) Podružnica: Trst, ul. Marila Terezija 32 (blizu Kreditnega zavoda in Riunione Adriatica) Bogata zaloga uniform ter vseh potrebščin za uniformiranje in oborožitev. Prevzema izdelovanje uniform in civilnih oblek iz lastnega in prlneienega blaga. — Predelovanje in popravljanje uniform in civilnih oblek. Najfinejši kroj, najboljša izdelava, so-• Sidna in foina postrežba. - Centrala: Krakov. DAROVI. — Ob dragem obisku ajdovskih Šturcev se je zlicitiral kozarec pristnega Ozbičevega terana v njegovi gostilni v ul. Ghega št. 9 za 62 K v korist šentvidski šoli. Zlicitirala je vino gospodična Julka. Denar hrani uprava. — V t čast in slavo® njegovo in da se nekoliko potolaži njegova jeza, namreč g. Karabaicha, daruje Franjo Furlan za novo šentvidsko šolo 10 K. Der.ar hrani uprava. — Nadalje darujejo v *čast in slavo« Karabaicha Jernej Celan K 5 in Katarina Čelan K 5 za moško podružnico CM D. Denar hrani uprava. — V počastitev spomina svoje pok. sestre daruje g. Ferdo Karis, c. kr. višji poštni kontrolor v Gradcu, 50 K za moško podružnico CMD In 50 K za D:jaške pod. dr. v Trstu. Denar hrani uprava. — V počeščenie spomina hčerke Danice daruje Majcen Ivan K 5 za šentvidsko podružnico CMD in namesto cvetke na grob umrlega učitelja Emila Paklža K 2 kot njegov nekdanji učenec. Denar hrani uprava. — Član rojanskega kadra daruje K 2 za rojan-sko podružnico CMD in K 2 za svetoivansko podružnico CMD, ker ne bo več z aKindermu igral. Denar hrani uprava. — Gospod Gor še K 2 za rojansko CMD. Denar hrani uprava. — Gospod Jožko C K 5 za Krekov spomenik. Denar hrani uprava. Trgovina iestv?n Ivan BLDOVEO, Trst, ul, Campanlle 13 (.Trg Ponterosso). lina r zalogi: čaj, pa-radižao kon-servo, mnogo vret kock za jnho, žrnf in tudi blago aprovizacijska komisije. Prstni Jamaika rura, konjak Mart v, vermoutb., r2ai;novec, slivuvee ter več vrat mineralnih tocL Veo to zmtrnih ccaah. 414 Mehanična delavnica. ODLIKOVANA L1VARNICA OSVALDELLA. Via Med a 2G. Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni. " 391 Knjigoveznica PIETRO PTPPAN, Tt ^ ulica Valdirivo 19. Art2 stična vezava. Žepni koladarji lastnega izdelovanja. Vpisniki (registri) posebnega sistema. 207 Majolične peči in štedilniki M. ZEPPAR, ul. & Giovanni 6 in 12. Najboljša Izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cena zmerne. 203 Hotel Continental Trst, ulica San Nicold gt. 25 (blizu Corsa). Prenočišča za vojake. Dvigalo. Gen« zmerne. Postrežba točna. 190 Jestvine na debelo. Bogata izb era vsakovrstnih jeatvin; proda na debelo RUGGERO GAMBEL v Trstu, ulica delle Acque vogal ulica Coroaao. 442 Papir. VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirnatih rečic lastna tovarna — ValSki raznih barv in velikosti. Cen« zn-srne. — Gastona Dollicar. Trst, Via dei Gelsi 16. 256 m Bika M Rivo št 42 mm) Trs! M m i IzvrSnje vb?jeo fotograflCao dalo kak'ir tudi razgled«. pa3netk?. notranjost lokalov, porcelanast ploSče zc vsakorrst. spomenike. FOSE8K3S?! P9V2ŠAHJ3 Stt 1đSA&£ F9TO€l»Ui su ltaul udobnosti ^-osp. naročnikov sprejema naročaš in jih ia-vršile na doma, er. tudi zuaaj mesta pa naj zmernejših ceu^h. i Trst m. M M ŠtS J. 42 § IVAM KRŽE - Trst § □ Piazza San Olovanni a o □ kuhinjskih in kietarskih potreb- o g od lesa In pletenin, škafov, ♦ § brent, čebrov in kao, sodčkov, lopat, re- S O šef, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev in ^ o metel ter mnogo drugih v to stroko spa- D g dajočih predmetov. — PRIPOROČA svojo J trgovino s kukinjsk* posodo vsake vrste # U bodi od porcelan«, zemlje, cmafla, kosi- P S i a rja ali cinka, nadalje pa šaman to rje, kletke ^ «> itd Za gostilničarje pipe. kroglje, sesalje 4 In stekleno posodo za vino I. t. d. I. t. d. O a in stekl< Trst, vogfii Vžu Karla Teresa-S. Caicrlna Novi dohodi volnenega blaga za moške in ženske. Velika izbera kožuhovine, nogavic, volnenih srajc (maje) bar-hanta. svilenega in volnenega blaga za bluze, čipko-vih ovratnikov in okraskov, Damska krofačnica vsalrorrstna obleke po angleSkeca in francoskem kroju, plesne obleke, obleka za poroke, bluze za gledalidča itd. Cene zmerne. 337 Gostilna „Al Vetturino" Trst, ulica Chiozaa štev. 5. DomaČ« kuhinja. Vo lika izbera najboljših vin. 3047 Hermangild Trocca TRST, auto Barrien veccMa I Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Vend iz poredane in biserov, vezani z medeno Žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike ca porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd* NajnUJe konkurentna v Trst« 9« je presJU-a na Corso 81 iS v M vio 2teiarako (L Zsfcsvltz & Rgtlo. VeSfca izbera srebrnih in ziažih ur, oDanov, prstanov« verižic itd. Ceoe zmerne. Cene zmerne/ ?M in Konsumna tlruftun ki reflektirajo na jamčeno pravi pralni prašek, torej na sredstvo, ki je v pravem pomenu besede nadomestilo mila, naj se takoj obrnejo na spodaj navedeni naslov. V zalogi Imam le še 2 vagora ttga praška. Izpod 1000 kg se ne o'J-daja ali Ie v posameznih slučajih. EDVARD LACKftER, agentura Celje Roseggerring 7, II. tkanine, moderno volneno blago, pletenine, namizne prte in prtiče orodaja tvrdka PrcKcp Sho?!iQ¥sk» !n sin Hummlec. teško. guMaDaaoHauuDpagagDgoaogonooooi " M0SM ittjt MHHffi Trst - Cono štev. 39 - Trs« Razglednice v platinu. Spectialiteta: stike v barvah, fotoschizzL Gabinet, vistt, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — DO----■ „ ■ po oaaoooo. feaaoaoanoaaaooaaaanaoccao r il CROAT1A Zavarovalna zadruga Zac,rabuv je edina do« S mača zavarovalnica cdoo i Ustanovljena 1M4 lata. - CENTRALA: Zagreb, v lastni pala«, vogal M«. rovske in Pr«ra4ovlieva ulica. ___Podružnica v Trstu, ul, ta^atoio l, II. _ Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: I. PrMI po-Sarnim žkotfam. 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb, tovaren). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 31. Zavare van je Steklenih šip. III. Na 2iv3|enje. I. Redna zavarovanja, a) Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti, b) Zavarovanje dote. c) življenske rente. 2. Ljudska zavarovanja na male glavnice brez zdravniškega pregleda. Zavodovo imetje: . .................* 4,429.573-98 Izplačane odškodnine: . ..............K Ti II Hranil od vsakega tudi trn ni nd zadrug«, in jih obra-A O) večje zneske po d