narave kot Vsi dosedanji. Gole trditve brez dokazov. Te dokaze čakamo že dva meseca in pol, in vse kaže, da jih bomo tudi zaman čakali. Casa je bilo na pretek, da bi se mogla izčrpno obravnavati in prepričljivo dokazati vsaka posamezna trditev resolucije. Ne, te poti, ki jo mi smatramo za edino pošteno in pravilno, nikakor nočejo ubrati. Mesto tega, nadaljujejo 5 klevetanjem in blatenjem Jugoslavije.
Na ta način morejo nadaljevati leta in leta: rezultat bo vedno isti.
Ce se v tej klevetniški kampa-niji oglašajo tu pa tam tudi večji kalibri, ne more ničesar spremeniti na dejstvu, da je nedokazana trditev, laž in kleveta, pa naj jo izusti Frtavčkov Gustl ali Jac-ques Duclos. Nam. prav nič ne impcmira. če Jacgues Duclo$ objavlja v glasilu Informbiroja oster in silovit napad na maršala Tita; iniponiralo bi nam, če bi objavil stvaren članek, kjer bi objektivno analiziral in utemeljil vsaj eno načelno napako KPJ.
Silovit napad Jar.ques-a Duclos-ja imnonira listu «11 Lavoratore«, ker tudi on «pomaga« jugoslovanskim tovarišem na isti osnovi klevetanja in blatenja Jugoslavije, kakor vsi ostali. Ta osnova mu celo dovoljuje pisanje, da smo mi pretepali in skušali pobiti Vidalijeve	« funkcionar je*,
medtem ko je vsem znano, da so bili vprav naši tovariši z njihove strani predmet najrazličnejšega nasilja: od groženj, da te vrže. jo skozi okno, sramotenja, udiranja v stanovanja in klofutanja, do najperfidnejših načinov sabotiranja našega lista, ki jim gre na živce samo zato, ker tudi v tej zadevi zahteva načelnost, objektivnost in resnicoljubnost.
Dokler boste vi, in z vami vsi ostali, še nadalje pristaši take «pomoči« jugoslovanskim narodom, vedite, da bofrio do takt vaše «pomoči» ohranili tudi v. bodoči? isto stališče. Fot smo ga imeli do sedaj.
Včerajšnji «11 Lavoratore« objavlja izvlečke iz članka, ki ga prinaša glasilo Informbiroja. Članek eobravnava« položaj na Tržaškem ozemlju in «mučeniško>> pot Vidalijevih frakcionašev, ki so jih «Titovi agenti» pretepali in skušali pobi ti. Podobnim nevarnostim so bili izpostavljeni predvsem <italijanski in slovenski funkcionarji». Glasilo Informbiroja eugotavlja« dalje, da so «Ti-tovi agenti» vzpostavili v partiji «brutalen sistem zatiranja« in «odstranili vsakršen pojav notranje demokracije in vsakršno možnost kritike». Borba je bila v Trstu zelo težka, ker se je «maršal Tito poslužil sredstev obupanca«, njegovi »agenti» pa so «razp ih ovali nacionalno mržnjo in razširjali najneumnejša gesla«. V Trstu so Titovi pristaši ustanovili šolo in jo jo postavili pod vodstvo Sedmaka in Vilharja, ki sta bila «že izključena zaradi trockizma» in sta agenta «Intelligence service-a«. Gojencev te šole so se «Titovi agenti« skušali poslužiti, da bi «iz_ vajali svoj vpliv, na množice«. Isto glasilo prinaša članek Duclos-a, tajnika KP Francije, v katerem silovito napada politiko maršala Tita in «njegove izdajalske klike«. Tako «11 Dav or at or e«.
Mi resno dvomimo, da bi s takim načinom pisanja glasilo In-formbiroja moglo pridobiti na ugledu. A to vprašanje zadeva glasilo samo in nas trenutno ne zanima. V tem trenutku nas zanima dejstvo, da «11 Lavoratore« meni, da je po komaj dveh mesecih in pol spomin na objektiven potek dogodkov pri nas v zvezi z objavo resolucije že tako obledel, da more danes objavljati stvari, ki so jih sami poslali glasilu Informbiroja, a si jih do danes še niso upali objaviti. Ce bi jih objavili oni, bi jim itak nihče ne verjel; če jih pa objavi gla. silo Informbiroja, se bo morda našel kdo, ki jih bo — dasi s težavo — vendarle pogoltnil.
Članek, odnosno izvlečki, so iste
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Spedizione in abbon. postale poštnina plačana v gotovini
TRST petek 17. septembra 1948
Razbojniški napad
istrskih esulov na naše tovariše
Napadena tovariša Vidonisa Petra in Ferieto Ivana je policija aretirala, namesto da bi aretirala napadalce
nje hromi naše znanstveno, umetniško in prosvetno delovanje.
Hud udarec našemu kulturnemu razvoju in groba kršitev načela kulturne povezave z matičnim narodom je bila izvršena z zopetno povezavo Trsta na italijansko gospodarstvo. Naše ozemlje je trgovsko povezano z Jugoslavijo le preko jisgoslovansko-italijanske trgovinske pogodbe, s čemer je bil onemogočen uvoz slovenskih knjig iz Slovenije. Tako smo ostali tržaški kakor tudi goriški Slovenci že pol leta brez slovenskih knjig■ Praktično nas je to stanje potisnilo v prav tak položaj, kot smo ga imeli primorski Slovenci za časa fašizma, ko je bila iz Jugoslavije prinesena le kaka posamezna knjiga. Ce bi to stanje trajalo še dalje, pade težka odgovornost za vso kulturno škodo na angloameri-ško vojaško upravo, ki je prevzela dolžnost, da to ozemlje zaupno upravlja-
Te ugotovitve, ki pa niso izčrpale naše kulturne problematike, so dovolj zgovoren dokaz, da je namerno teptanje uveljavljanja statuta Tržaškega ozemlja, sabotiranje imenovanja guvernerja, postavljanje predloga za povratek Trsta k Italiji, tudi v škodo slovenske kulture in prosvete.
Ko se slovensko ljudstvo in vse demokratične sile našega ozemlja bore za spoštovanje mirovne pogodbe in za uveljavljenje statuta, se torej bore istočasno tudi za svobodo na-nga kulturnega razvoja •
PARIZ, 16. — Na današnji seji finančne komisije je poročal predsednik vlade Queuille, ki je obenem finančni minister, Maurice Petsche, državni tanil; pri ministrstvu financ in Alain Poher, državni tajnik za proračun. Poročali so o zakonskem načrtu, ki naj zagotovi nove rezerve v korist državnega zaklada. Predsednik vlade je izjavil, da mora vlada izbirati med
njo proti temu načrtu, ki tepta pravico splošnega glasovanja.
V «Humanitč» izvaja Octave Rabate zaključke, ki se mu zde najbolj točni po incidentih na Boule-vardu Haussmann: »Zveza je najmogočnejše orožje in sindikalna enotnost, ki so jo v decembru razbijači pretrgali, bo kmalu zopet vzpostavljena. Na Boulevardu Haussmann so se sindikalisti vseh struj borili skupno. In po vsej Franciji je enako. Vedno bolj narašča volja, da se napravi konec bedi in zasužnjevanju Francije«.
Nadaljujejo se stavke v avtomo-biskih tovarnah «Renault» v Bou-logne Billancourtu in «Peugeot» v Sochauxu. Razni sindikati v rudarskih revirjih v Loreni so proglasili stavko 24 ur.
Sindikat kovinarjev splošne zveze dela v Parizu je proglasil stavko. Stavka, ki zajema 400 tisoč delavcev, je povzročila resne motnje v delovanju velikih podjetij
Začela se je popolna stavka pri družbi «Air France«. Trajanje je sicer omejeno, vendar se še ne ve točno, koliko časa bo stavka trajala.
Pierre De Gaulle, predsednik pa. riškega občinskega sveta ter generalov brat, je imel v Nev/ Yorku tiskovno konferenco, na kateri je govoril tudi o »komunistični nevarnosti«. Dejal je tudi, da je Marshallov plan izvrstno orožje proti komunizmu v Evropi.
General De Gaulle je tudi danes nadaljeval svoje potovanje po južni Franciji. Ko je ob 18.30 prispel s svojim avtomobilom na glavni trg v Vizzillu, so ga sprejeli s sovražnimi vzkliki. Demonstranti so na čelu svojega sprevoda nosili velik transparent z napisom:	»Nočemo
De Gaulla«.
V popoldanskih urah pretekle ne- in ki so znani v Trstu po svojih fa-delje se je zopet izvršil ogaben in šističnih geslih in vzklikanjem ranj-podel napad na naše tovariše, ki so kemu dučeju ter njegovemu prav ga seveda izvršili tako imenovani tako ranjkemu režimu, pristaši tajnega istrskega CLN-a Skupina delegatov slovenskih in istrski esuli, ki so pred pravično hrvatskih prosvetnih društev iz Ko-kaznijo ljudstva pobegnili iz Istre prščine in Bujščine se je v nedeljo
z zadnjim popoldanskim parnikom vračala na svoje domove po zasedanju plenuma predstavnikov vseh ljudsko prosvetnih društev, članov Slovensko-hrvatske prosvetne zveze. Pred odhodom parnika je skupino naših tovarišev pred pomolom, ob katerem pristaja parnik za Koper, čakalo krdelo elegantno oblečenih istrskih esulov, ki so imeli očitni namen napasti naše tovariše. Svojega namena pa spričo odločnosti delegatov niso mogli izvršiti. Zato so izkoristili priložnost, ko sta se tovariša Vidonis Petar in Ferleta Ivan, oba delegata hrvatskih prosvetnih društev iz bujskega okraja, za trenutek od skupine svojih tovarišev oddaljila.
Čeprav je bila civilna policija navzoča, ju je esulsko krdelo podrlo na tla in nečloveško preteplo. Sele nato je policija intervenirala. Toda kako? Namesto, da bi aretirala napadalce, je aretirala oba napadena tovariša in jih prepeljala v zapore.
Vsa tržaška in demokratična javnost ostro obsoja ta ponovni napad na naše prosvetne delavce s strani pobesnelih esulskih razbojnikov. Zato zahtevamo, da policija ob podobnih priložnostih vrši svojo dolžnost in enkrat za vselej onemogoči divjaške in razbojniške napade fašistov na naše ljudi. Predvsem pa zahtevamo, da policija aretirane tovariše takoj izpusti na svobodo, kajti vse do sedaj — čeprav je minilo že štiri dni od aretacije — ni bilo izdano še nobeno obvestilo o vzrokih in o povodu aretacije.
Sestanek vodstev
Enotnih sindikatov in Delavske zbornice
Nov demokratični tednik
„La min Lir
giasfto SIAU
V Kopru Je začei izhajati v italijanščini nov tednik »La nostra Lotta«, glasilo Slovensko-italijan-ske antifašistične unije. List zastopa dosedanjo politično linijo SIAU in se odločno bori proti razbijačem, frakcionašem in likvidatorjem tržaškega demokratičnega gibanja ter vsem klevetnikom nove Titove Jugoslavije, ki so v tej svoji nečastni in podli roboti prišli že popolnoma na linijo fašističnega CLN.
TRST, 16. — Izvršilni odbor Zveze enotnih sindikatov je posial včeraj tukajšnji Delavski zbornici poziv za enotno skupno akcijo delavstva v obrambo njegovih interesov v zvezi s povišanjem cen, ki jih je pred nekaj dnevi odredila okupacijska vojaška uprava. Vodstvo Delavske zbornice je poslalo vodstvu Enotnih sindikatov pismo, v katerem javlja, da »prejema povabilo na skupen sestanek v cilju razpravljanja ukrepa vojaške uprave ob is včeraj na sedežu Delavske zbornice. Rezultati tega razpravljanja nam še niso znani.
Razen tega je vodstvo ES zaprosilo za pogovor z generalom Gai-therjem, medtem ko je general včeraj zjutraj že sprejel delegacijo Delavske zbornice ob navzočnosti polk. Robertsona in majorja Humphreja.
Vsebina resolucije, ki jo Je pred-sinočnjim izglasoval plenum ES, o katerem smo že poročali, je sledeča: preklic ukrepa o povišanju cen; priznanje načela, da se v bodoče ne podvzame nobena mera glede povišanja cen brez predhodne odobritve s strani ustanove, v kateri so zastopani tudi predstavniki delavskih sindikatov; prilagoditev mez*, plač itd. z življenjskimi stroški; plenum odobrava delo izvršilnega odbora glede omenjenega poziva vodstvu DZ.
Žrtvami ali nezgodami. Ponovil je potrebo, da zbere do konca leta 80 milijard, in sicer predvsem iz neposrednih davkov. Po drugi strani pa bo vlada izvajala štednjo pri proračunu.
Za raznimi sindikati je danes tudi politični urad francoske KP zavzel stališče o davčnih načrtih vlade. Potem ko ponovno zahteva sestavo vlade demokratične unije, pozdravlja komunistična partija številne manifestacije enotnosti akcije delavcev, ki anodušno zahtevajo doklado 3000 frankov na mesec in določitev višje vsote kot življenjski minimum.
Nova davčna bremena, ki jih misli vlada naložiti državi, bodo močno težila kmete, obrtnike, trgovce in sploh srednji razred, ne da bi pri tem ozdravila finančni položaj in ne da bi zajamčila stalnost franka, čigar bodočnost je ogrožena zaradi vladne politike. Politični urad obtožuje tudi načrt volitev republiškega sveta ter vabi vse republikance v ostro kampa-
preklnitvi
prej nadaljujejo ter da k tej demokratični ustanovi pristopijo demrt kratična športna gibanja na svetu, kakor je tržaški delegat tudi predlagal: udeležbo italijanske demokratične športne zveze UISP in franco. ske demokratične športne zveze. Tako bi bila dana možnost vsem šport, nikom delavcem, kmetom in demokratični inteligenci vseh narodov, da med seboj tekmujejo na vseh športnih poljih.
Konferenca bo v Budimpešti v mesecu oktobra, a organizirala jo bb flzkulturna zveza Madžarske <BST).
Ob letošnjem sokolskem zletu v Pragi, ki je bil v začetku julija, je bilo tam tudi zasedanje tajništva balkansko-srednjeevropskih iger. Tedaj je bil izvoljen za sekretarja romunski delegat Georgiadopulis, ki je pred časom poslal predsedstvu ZDTV v Trstu brzojavko, v kateri vabi naše fizkulturno združenje na sestanek tajništva za dan 8. septembra t. 1. v Budimpešti. Tega dne so se zbrali v Budimpešti delegati petih članic sekretariata, in sicer Madžar, ske, CSR, Jugoslavije in Tržaškega ozemlja. Tajništvo fizkulturne zveze Madžarske pa je prejelo pismo sekretarja, katerega je predsedujoči kandidat Madžarske prečital na seji sekretariata in ki so ga vse delegacije obsodile. No, drugi dan zasedanja skretariata pa je kljub temu delegat CSR predlagal prekinitev balkanskih iger in sklicanje v roku enega meseca nove konference, katere naj bi se udeležili vsi predstavniki vseh udeležencev balkansko-srednje. evropskih iger, obenem pa bi se po. vabila tudi delegacija Sovjetske zveze. Delegat Tržaškega ozemlja pa je predložil, naj se igre nadaljujejo, strinjal pa se je z drugim delom predloga delegata CSR, t. j, s sklicanjem konference v enem mesecu. Po dolgi diskusiji je Jugoslovanski delegat poda! sledeče predloge, ki so se delno strinjali s predlogi ostalih delegacij:
1. Balkanske igre naj ,«e nemoteno nadaljujejo.
2. V enem mesecu naj se skliče konferenca balkansko-srednjeevropskih iger ter povabijo vse članice; posebej pa naj se pošlje vabilo za udeležbo Sovjetski zvezi.
3. Naj se izvoli začasni sekretar balkansko-srednjeevropskih tger.
4. Naj se razpošlje vsem udeležencem bodoče konference dnevni red zasedanja.
Po diskusiji o teh predlogih Je bilo sklenjeno sledeče:
1. Glede na prvo točko Je zmagal predlog CSR s 3:2.
2. Drugi predlog je bil soglasno sprejet.
3. Tretji predlog je bil odbit s
3:17.
4. Četrti predlog Je bil soglasno sprejet.
V interesu tržaškega demokratič. nega športa Je tržaški delegat zagovarjal edino pravilno stališče, naj se balkansko-srednjeevropske igre nadaljujejo in s tem omogoči tržaškim športnikom udejstvovanje v mednarodnih srečanjih. Vsako potvarjanje dejstev, ki ga vršijo nekateri časopisi, češ da se je prekinilo balkan. sko-srednjeevropsko prvenstvo, ki bi se moralo vršiti v Jugoslaviji (lahka atletika), je zlonamerno, ker bi se v Istem času morale vršiti v Bu. dimpešt! Igre v tekmovanju telovadbe na orodju, v raznih drugih državah pa nogometna in druga prvenstva.
Predsedstvo ZDTV tržaške demokratične športne organizacije pa sploh ni poučeno o tem, da bi kdo lz Trsta poslal sekretariatu balkansko-srednjeevropskih Iger brzojav, ki odvzema stalnemu delegatu Trsta pravico do udeležbe in glasovanja na konferenci, kot lažejo nekateri časopisi.
Toda z lažjo ni mogoče priti da. leč. V Interesu vseh pravih športnikov Tržaškega ozemlja je, da se balkansko-srednjeevropske Igre čim
z Molotovom
LONDON, 16. — Londonski diplomatski opazovalci napovedujejo naslednji sestanek med predstavniki zapadnih velesil in Molotovom v prihodnjih 24 urah. Omenjeni predstavniki so baje že dobili nova navodila svojih vlad. Dobro informirani toda ne uradni londonski krogi smatrajo, da bo težko prišlo do sporazuma pred otvoritvijo glavne skupščine OZN, ki bo v torek.
Kot poroča agencija Frnce Presse izjavljajo v Foreign Officeu, da ni česar ne vedo o nekakih namenih predstavnikov zapadnih velesil v Moskvi, da bi odpotovali v Soči, kopališče ob Črnem morju, kjer bi naj bil generalisim Stalin na počitnicah, kakor so pisali nekateri angleški novinarji. Zanikajo tudi, da ima posebni Bevinov odposlanec Frank Roberts namen potovati v London ali v Pariz, da bi se sestal z Bevinom. Uradni britanski krogi odvračajo mnenje o prenehanju razgovorov z Molotovom.
Vojaški ataše ZDA v Španiji, polkovnik Miller, ki je opravil če celo vrsto potovanj v glavni »tab ameriške okupacijske cone Nemčije, je spet odpotoval iz Madrida v Wies-baden, Frankfurt in v Berlin. Z njim potuje njegov pomočnik in več tajnikov.
Zloglasni lise Koch, ženi poveljnika koncentracijskega taborišča v Buchenwaldu, ki je bila lani obsojena na dosmrtno ječo, so letos znižali kazen na štiri leta. Agencija DENA, ki o tem poroča, poudarja, da je lansko leto ameriško vojaško sodišče celo upoštevalo njeno nosečnost pri odmerjanju kazni in le na ta način se je takrat rešila smrtne kazni.
za monarhofašizem in „amerikanokraciio
«	Mulim	i	MM1I	»III	III. II || HIIIUIIIIIMlgllliliimiMTIIgl—  M—11 W
Razbijačem OF
ob njihovi resoluciji OZN
Razbijači enotnosti demokratičnega gibanja pri nas in še posebej razbijači enotnosti Slovencev v Osvobodilni fronti Tržaškega ozemlja, so poslali, izrabljajoč ime OF, skupščini Orzanizacije združenih narodov resolucijo «o vprašanju situacije na Tržaškem ozemlju«. Vprašamo te razbijače in samozvane predstavnike OF, ali mislijo s podobnimi resolucijami doseči od Organizacije združenih narodov, da jih bo priznala za voditelje Osvobodilne fronte?. Prepričani naj bodo namreč, da slovenski narod njihove razbija-ške delavnosti in njihovega samo-zvanstva ne bo nikoli piznal!
Novi uspehi demokratične vojske - Vojaški načrti monarhofašistov in Američanov popolnoma propadli
V zunanji politiki se monarho-fažisti in Američani z namenom, da prikrijejo svoje neuspehe, poslužu. jejo nespretnih izzivanj in oboroženih napadov proti severnim ljudskim republikam. Pripravljajo tla, je poudaril Zahariades, da bi dose. gli s pomočjo tako imenovane balkanske komisije in skupščine OZN do imperialistične intervencije v Grčiji in upajo, da bodo s tem lahko dosegli, kar ni uspelo mo-narhofašistični vojski.
Končno je Zahariades poudaril, da ima demokratična vojska dovolj sile, da uniči vse načrte tuje in domače reakcije.
PARIZ, 16. — Sovjetski rad:o je oddajal komentar «Pravde» o konferenci štirih o bivših italijanskih kolonijah-
»Predstavniki zapadnih velesil, piše list, delajo vse mogoče, da bi zavlekli rešitev vprašanja italijanskih kolonij. Negotov položaj po vojni, ki jim popolnoma odgovarja, dovoljuje zapadnim velesilam, da si še bolj utrde Že pridobljene položaje v teh kolonijah. Vsekakor ni težko odkriti, da vsi nespretni manevri angloameriških kolonizatorjev samo zmanjšujejo njihov ugled pred mednarodnim javnim mnenjem. Vprašanje italijanskih kolonij nudi svetovnemu javnemu mne. nju novo priložnost, da se prepriča o kaj malo odkritem značaju ciljev, ki jih zasledujejo imperialistične velesile.
Po drugi strani pa je pariška konferenca predstavnikov štirih še enkrat dokazala vrednost stališča Sovjetske zveze, ki se bori za življenjske interese vseh ljudstev, tudi ljudstev v kolonijah. Stalinska diplomacija dviga visoko kakor vedno zastavo borbe za splošen mir in varnost narodov«.
Circa la guestione relativa a cio che al nostro giornale plače o non piace, osserviamo che a noi fd piacere tutto cio che contribuisce a ratlorzare la lotta contro Vimperialismo, come dall’altra parte, ci fd di-spiacere tutto cid che, in »n modo o nelTaltro, contribuisce alVindebolimento ed alla liqui-dazione della lotta del popolo contro i suoi nemici.
II fatto che il Radich — noto esponente della tendenza eco-nom.ist.lca, e quindi oportuni-stica, in seno al movimento sindacale triestino — sia stato cooptato nel CE dei Sindacati Unici, dopo esserne stato per la stessa ragione allontanato a suo tempo, non fd che con-fermare la nostra constatazio-ne per cui il movimento sindacale triestino si d pošto sul-ia via del compromesso coi nemici di classe del proletariata triestino. E per tale ragione questo fatto non piace nš po-tra mat piacere al nostro giornale.
Noi non abblamo fretta; tut-tavia cid non cj esime dal se-gnalare, man mano che vi st manifestano, tutti i fatti che la direzione dei Sindacati Uni-ci compie suUa via delVinvo-luzione rivoluzionaria del movimento sindacale triesiino.
PARIZ, 16. — Danes se je v Parizu sestal Varnostni svet pod predsedstvom angleškega kandidata Ca-dogana. Sklenili so, da se pritožba Hyderabada zaradi indijskega napada vpiše na dnevni red.
Prišlo je do dolge diskusije o postopku. Slo je za to, ali naj se sploh zadeva vpiše na dnevni red. Zadeva se je vpisala na dnevni red z 8 glasovi proti 3 vzdržanim (Kitajska, Sovjetska zveza in Ukrajina). Na to sta predstavnika Indije in Hydera-bada podala izjavo v imenu svoje vlade.
Varnostni svet bo nadaljeval razpravo o tem vprašanju v ponedeljek.
IZ PISEM NAŠIH ČITATELJEV
qi„Primorski
Nazaj grede sva obiskala Ljubljano.
Prva pot nam je bila na pionirsko progo. Ni mogoče opisafi veselja teh dečkov in deklic, kako so ponosni na svojo službo, kakor da bi bili zreli možje in Žene, kako čistijo svojo lokomotivo in svoje vagone in kako jih varujejo. Z žalostjo smo primerjali to mladino z našo mladino tukaj. Koliko mladine v Trstu se pokvari in namesto da bi postala takšna kakršna je jugoslovanska mladina. Krivdo za to pa nosijo tukajšnje oblasti.
Druga pot nama je bila v novo tovarno Litostroj. Pri tej velikanski tovarni so naju najbolj zanimali ogromni bloki modemih stanovanj za delavce, kjer se bodo delavci po trudopolnem delu res odpočili.
Ko pošten človek vse to vidi, vso ljubezen in požrtvovalnost ljudi, M je vse to zgradila, ne more več verjeti obrekovanju ter blatenju Jugoslavije ter njenega vodstva, kajti če bi bilo vodstvo slabo, ne bi moglo ljudstvo vsega tega doseči, ker če je gospodar slab, tudi njegovi podrejeni ne morejo obvarooafi gospodarstva.
Videla sem še mnogo stvari, toda ni mi mogoče vsega opisati, ker bi bilo sicer treba napisati
(Nadaljevanje včeraj objavljenega pisma)
Tej svoji sopotnici sem rekla, da bi tudi ti bivši bogataši lahko delali v zadrugah, kjer dela na tisoče in tisoče ljudi, katere sedaj ona šteje za gospode. Pa mi je rekla, da bi si marsikateri v prejšnjih časih lahko pomagal in postal bogat kot oni, toda marsikdo ni hotel skrbeti in delati ter je rajši pil in pohajal. Res je, sem rekla, toda odgovornost za to nosi ravno privatno bogastvo, kajti prav takšni brezbrižni ljudje so bogatašem koristili, ker se niso brigali za vzroke svoje revščine in so bogataši zato lahko delali z njimi, kar so hoteli. Danes pa v Jugoslaviji tega ni več. Tam so se rodili pošteni možje, ki hočejo enkrat za vselej napraviti konec izkoriščanju človeka po človeku, in upam, da bodo sčasoma tudi tisti bivši bogataši razumeli in spreuideli, da je le takšna pot pravilna. S tem sm se ločili.
Iz tega najinega pogovora lahko vsakdo spozna, kako je neresnična trditev, da gre nova Jugoslavija v kapitalizem in da so sedaj vsi bogati za Tita. Res je namreč ravno narobe — vsi bogataši so proti njemu. Tudi v Prekmurju sem se prepričala, da so ravno bogati kmetje največji Titovi nasprotniki, ker ne morejo več izkoriščati, kakor so bili navajeni.
Nekateri nezadovoljneži so mi pripovedovali, da po Štajerskem
veliko knjigo. Omenim naj le še, da sem govorila tudi z ljudmi, ki so mi pravili o raznih napakah, pomanjklivostih in nepravilnostih; povedali pa so mi tudi, da se zelg skrbi, da bi se vse z izobrazbo zboljšalo. Neki tovariš mi je dejal, da največ upajo v mladino, ker mnogi stari nočejo razumeti. So nekateri, ki nočejo storiti nič dobrega, zahtevajo pa, da bi bilo vse takoj prav. Slišala sem 17-letnega sina, ki je rekel očetu, ker je prodal hrano na črni borzi; «Kaj si to storil, saj veš, da se ne sme; na prvem sestanku te bom razkrinkal«. V mladini je torej največja nada, z mnogimi starimi pa je težko, ker jim je egoizem preveč v krvi.
Povedali so mi tudi, da se življenjske razmere to jesen zelo boljšajo. Po vezanih cenah prihaja vedno več hrane v zadruge, za katero dobi kmet vse druge potrebščine, ki jih njegova družina potrebuje.
H koncu bi želela, da bi me Prav razumeli. Marsikateri, ki pride iz Jugoslavije, kjer je videl, da tam še ni vsega, kar si ljudstvo želi, blati Jugoslavijo. Takšen človek noče razumeti naporov in požrtvovanja ljudstva v Jugoslaviji in noče spoznati resnice. V mnogih primerih so med takšnimi ljudmi tisti, ki so nekoč iz cone B nosili noč in dan vse, kar so mogli, se bavili s črno borzo. Sedaj jim je žal, da ne morejo več črnoborzijaniti in zato kričijo in blatijo novo Jugoslavijo. Počkar Rozalija . Trst
in proti Prekmurju hodijo vsi ljudje bosi, ker nimajo čevljev. In res, tudi jaz sem videla bose posebno žene in otroke, videla sem pa tudi, da so njive obrodile obilo koruze in ajde in drugih pridelkov in zato se mi je to čudno zdelo. Ko pa sem vprašala ljudi, so mi povedali, da je pri njih takšna navada, da hodijo vse poletje bosi, pa ne zaradi tega, ker ne bi imeli obutve. Pokazali so mi, da čevlje nosijo s seboj v košarah in se obujejo, preden vstopijo v mesto ali v cerkev, kar sem na primer v Doljnji Lendavi pred cerkvijo sama opazila.
V Prekmurju sva z možem videla petrolejske vrelce in se prepričala, s kakšno marljivostjo vršijo svoje delo tam zaposleni delavci, ker pred seboj vidijo lepše življenje. Za delavce se povsod gradijo in so v veliki meri tudi že izgrajena udobna stanovanja, moderne bolnice itd. Vidijo, da se položaj boljša v vseh pogledih. Zato je njihovo vztrajnost trdna in trdna je tudi njihova ljubezen do Tita in Jugoslavije.
Tudi o nacionalizmu se ne more govoriti. Madžar ima svojo prostost, Hrvati svojo in Slovenci svojo. Vsak je govoril, kar je znal;
PRAGA, 16. — Organi državne varnosti so v Gablencu odkrili in aretirali skupino sovražnikov ljudstva, ki so tiskali in širili propagandne brošure proti državi. Sest oseb, med katerimi tudi neka oseb. nost narodno socialistične stranke, je bilo aretiranih. Aretirani so v svojih letakih pozivali kmete, naj ne izročajo presežkov žita, s katerimi se jamči oskrba prebivalstva. Razen tega so hujskali prebivalstvo na nerede, na povzročanje požarov in druga sabotažna delanja.
Tajfun na Japonskem
TOKIO, 16. — Nad Japonsko je divjal izredno močan tajfun in povzročil veliko škodo, V predmestju Tokija je bilo poplavljenih okrog tisoč hiš. Železniški promet med Tokijem in Osako je bil prekinjen, morska plovba je tudi prekinjena in velike površine rižnih polj so poplavljene. Med tem še dalje trajajo veliki nalivi in tudi sila tajfuna ni pojenjala, tako da se je bati še večje škode.
LOK ION. — Britanske kompetentne oblasti sedaj preučujejo sovjetski predlog za trgovinske zamenjave med Veliko Britanijo in Z.S.
S.R. V angleških uradnih krogih izjavljajo, da bo datum za pogajanja o izvajanju trgovinskega dogovora določen, ko bodo preučili omenjeni predlog.
FRAGA, 16. — Po še ne popolnih podatkih je čekoslovaška policija do sedaj aretirala 140 jugoslovanskih vajencev in 19 njihovih inštruktorjev. Aretirali so tudi 2 uradnika od'-seka za delo in socialno srbstvo jugoslovanskega poslaništva v Pragi.
PRAGA, 16. — Močan pritisk se izvaja na skupino delavcev iz Mosta v CSR, ki so pred kratkim obiskali Jugoslavijo, in ki jih je sprejel maršal Tito, naj prekličejo svoje izjave o bratskem sprejemu in o poiožaju v Jugoslaviji, ki so jih podali pred svojim odhodom. Grozijo jim, da jih bodo odpustili z dela in da ne bodo mogli več najti dela g CSR
„Doslednost,f
»Kampanja se ne vodi proti narodom Jugoslavije, niti proti KPJ p celoti, temveč proti Titovi nacionalistični skupini«, pravi v kričečem napisu včerajšnji «11 Lavoratore«. Najboljši dokaz, da se te trditve «drži«, pa je njegovo naštevanje držav tržaškega zaledja, držav, med katerimi zaman iščete Jugoslavijo. Jugoslavija je namreč iz logike in iz možgan urednikov Vidalijevega glasila —: popolnoma izginila, razen seveda tedaj, kadar je treba metati nanjo blato.
fllehmm So 'Mia
nadaljnje Vidalijeve manevre
Članek, ki ga je prinesla moskovska Pravda, je dal Vidali-jevim frakcionašem nekaj novih moči, s katerimi so se zagnali na delo. V zadnjem času sd se že počutili kot bolnik, ki ve, da so mu dnevi šteti in . se v svojem brezupu oklepa slamnate bilke. Množice so jim uhajale in že je grozila resna nevarnost, da jim uidejo še oni, ki so jim bili do sedaj ob strani, ker še niso v sebi izoblikovali pojmov, ki tvorijo pogonsko silo Vidalijevi malovredni igri.
Poživljeni s to predsmrtno injekcijo so se vrgli na teren. Teren pa obsega za njih predvsem slovenski živelj in temu gre njihova največja pozornost. Pod krinko nekakšnih predavanj za Slovence se mu hočejo približati, ga snubiti zase, odtrgati od slovenske skupnosti in ubiti v njem duha Osvobodilne jronte. Ključ do teh predavanj naj bi bila obletnica ustanovitve Tržaškega ozemlja, njihova osnova pa je tista, ki jo uporabljalo že ves čas in ob vsaki priliki. Nenehno se povračajo na eno točko — na blatenje Jugoslavije. Iz te razpredajo dalje in se nujno utapljajo v močvirju brezperspektive.
Lansko leto je ob priliki ustanovitve Tržaškega ozemlja zapisal centralni organ KPl «Unita» sledeče: «La giomata di lunerii che segnera per Trieste il distac-co ufficiale dalVltalia, non potrd non essere un giomo di profonda amarezza per la cittadinanza trie-stina, essa sentird piu forte il peso degli errori commessi dagli uomini che hanno guidato la po-litica estera italiana e per inte-ressate polemiche di parte non hanno voluto cogliere la possibi-lita che si offriva loro di /ar ri-manere Trieste alVItalian. Tako stališče je do pripadnosti Trsta zavzemala v oprreki z voljo demokratičnih množic vsa demokratična in reakcionarna Italija, ki se tu srečujeta na isti črti, kljub kritiki, ki je bila iznešena KPl zaradi njenega nemarksističnega odnosa do teritorialne pripadnosti Trsta.
V enem letu se je ta odnos sa-: mo še zaostril in je postal z objavo resolucije Informacijskega urada docela jasen. Vrgel je na piano Vidalija in z njim vse one oportuniste v našem demokratičnem gibanju, ki jim je bila njegova revolucionarna ostrina v težko breme. Pod napuščem bur-žuaznih strank, s katerimi preko Delavske zbornice dejansko že stopajo v kompromise, bodo bolje vedrili in laže zavarovali svojo kožo. Prav nič jim ni mari o-gromna škoda, ki jo s tem povzročajo demokratičnemu gibanju v Trstu in vsemu demokratičnemu gibanju v svetu.
Njihov postopek je voda na mlin domači in svetovni rakciji in od njega imata le ti dve stvarni koristi. S tem ko Vidali s svojo frakcijo razbija naše demokratične sile, s tem ko bi hotel tudi tržaške Slovence raztelesiti in jim vsiliti svojo Osvobodilno fronto, ustvarja imperialistom največjo uslugo za dosego njihovega smotra in je kot tak njihov najboljši zaveznik.
Ljubezen do Sovjetske zveze in žov. Stalina se ne manifestira s ■nisegami o zvestobi, z deklaraci-ami in visoko donečimi govori, ot to delajo vidalijevci, nego s rvjo in borbo. To so pa storili amo jugoslovanski narodi, ko so e 1941 leta v najtežjih dneh za 'ovjetsko zvezo in zase edini odvali njenemu klicu. Pod vod-tvom svoje partije so storili se, kar so mogli storiti, da bi ako približali dan zmage sebi in sem deželam, ki so trpele pod acifašizmom. Pri tem jih je vo-ila misel pomagati predvsem ovjetski zvezi v zahvalo za Veki oktober in za pomoč, ki jim o je ona dajala.
Pisma, ki jih pišejo danes svoji partiji, in v katerih zahtevajo, da se preneha s klevetniško kanu-pan jo proti Jugoslaviji, in nove delovne obveznosti, ki jih sprejemajo, so najzvestejša priča, da tudi v tem trenutku razumejo svoje zgodovinsko poslanstvo. Z njim bodo dokazali, da gradijo socializem in da niso izstopili iz fronte svetovne demokracije.
Vidalijevi «predavatelji» pa hočejo dokazati nasprotno. Toda vse njih prizadevanje se bo razblinil o ob kremenitem značaju našega človeka, ob njegovi miselni povezanosti z brati v domovini, oh udarcih kladiv, s katerimi ti kujejo socializem, in katerih odmev se sliši hote ali nehote, naj te to vidalijevcem prav ali ne, do Trsta in še daleč preko tja do Vidma, Bologne, Barija in vse Italije, od koder hodijo italijanski delavci v Jugoslavijo.
Ni ga dneva, da bi jih beda in skrb za vsakdanji kruh ne pognala preko bodeče žice.
Zavezniški) sodišče
se bavi k tatvinami
Ze nekaj dni sem se pred višjim sodiščem vrši proces proti obtožencem. od katerih jih je nekaj obtoženih, da so ukradli blago vojaškega izvora iz angleškega vojaškega skladišča v lesnem pristanišču (Sca-lo legnami), ostalim pa očita obtožnica. da so nakupovali blago sumljivega izvora. Predsednik sodišča je kapitan Leaning, obrambo sestavljajo odvetniki Kezich, Mussaf-fia Tuberini, Jacuzzi in V. Bologna.
Ker je bilo zapleteno v tatvino tudi nekaj zavezniških vojakov, se je proti tem začel proces na angleškem vojaškem sodišču.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Kako naj služi povišanje cen
obnovi tržaškega gospodarstva?
S 1. oktobrom bomo imeli povišane cene življenjskim potrebščinam. To je glavna misel vsakega Tržačana, ki se mora danes boriti v težkih zaradi zelo slabega gospodarskega položaja. Kako bodo sedaj izhajale tržaške delavske družine, ki še do sedaj niso mogle kriti vseh mesečnih stroškov za nakup življenjskih potrebščin? Kako bo lahko vzdrževal preprost tržaški delavec svojo družino, ko pa je njegova plača tako nizka.
Da bi se nekoliko olajšal položaj delavcem, je bilo sklenjeno, da bodo prejemali ti doklado za kruh, ki bo znašala 520 lir mesečno. Ta vsota je res zelo nizka, če pomislimo, kako visoka bo cena kruhu; toda še celo to doklado bodo dobivali samo nekateri delavci — brezposelni, upokojenci in vsi tisti delavci, ki so že prekoračili 55 let starosti ter imajo pravico do upokojitve, te doklade ne bodo prejemali.
Toda vzemimo, da bi ta doklada vsa; delno krila stroške tistim delavcem, ki bi jo prejemali. Toda ni se podražil samo kruh, podražila se je moka, testenine, mast, evapuri-rano mleko itd., tramvajske tarife in s 1. oktobrom se bodo podražile tudi železniške tarife. Kako bo delavec lahko kril te stroške? To ostane za sedaj samo še problem odgovorne oblasti se za to ne brigajo. Jasno je, da bo to povišanje cen še poslabšalo položaj tržaškega prebivalstva, prav posebno pa brezposelnih in upokojencev, ki prejemajo svoje mesečne prejemke morda z 2 ali 3 mesečno zamudo.
Zato bi bilo nepotrebno ponovno naglaševati, da so sedanje plače delavcev ob neprestanem višanju plač dosti prenizke ter ne morejo na noben način kriti stroškov tudi za najskromnejše življenjske zahteve.
Kako naj si to razlagamo, da so odgovorne oblasti sklenile povišati cene, ko pa vendar prav gotovo poznajo, v kakšnem položaju se danes nahaja tržaško prebivalstvo, kakšne plače prejemajo danes delavci in kakšne prejemke brezposelni in
Glasbena Matica v Trstu
Vpisovanje v glasbene tečaje Glasbene Matice bo v ponedeljek, dne 20. ' t. m. Za lanske in novodošle gojence iz mesta bo vpisovanje v Vicolo del-l’Ospedale militare št. 2 od 10 do 12 in od 15 do 18. Isti dan ob istem času bo vpisovanje v Barkovljah (Rumena hiša), na Opčinah (Ljudski dom), pri Sv. Ivanu (gost. Milkovič pri cerkvi) in v Skednju (pri Belem konjičku, pri cerkvi).
Razen klavirja in violine se bodo poučevali tudi drugi orkestralni instrumenti in harmonika.
Uveden bo tudi solopevski in operni oddelek s predavanji za dramsko umetnost.
Dne 1. oktobra bo v vseh omenjenih krajih razdelitev učnih ur in naknadno vpisovanje za zamudnike od 10 do 12.
upokojenci? Kako so mogle odgovorne oblasti izdati takšen ukrep, ne da bi se prej posvetovale s sindikalnimi organizacijami? Toliko torej so njim interesi ljudstva popolnoma postranska stvar. Ce bi prišlo do medsebojnih pogajanj med vojaško upravo in sindikalnimi organizacijami, bi prav gotovo lahko rešili to vprašanje povišanja cen v prid tržaškega prebivalstva in sicer tako, da bi predčasno zvišali plače in druge prejemke toliko, v kolikor bi se cene živilskim potrebščinam podražile.
Zaman so besede, češ da bo ta denar služil obnovi tržaškega gospodarstva. Kako bi si lahko predstavljali, da se bo gospodarski položaj Trsta izboljšal, če bodo morali tržaški delavci živeti v takšnih razmerah?
Odkritje spomenika
padlim borcem v Orehku pri Cerknem
19. t. m. bodo odkrili spomenik 97 borcem v Orehku pri Cerknem, ki so padli v zadnji ofenzivi meseca marca 1945.
Ljudstvo bližnjih vasic — Orehek, Jesenica, Ravne, Zakriž — jim Je pripravilo spomenik v nepozaben in trajen spomin, v znak spoštovanja in hvaležnosti do naših padlih junakov, ki so se nesebično borili ter položili svoja mlada življenja na oltar domovine.
Zato vabimo vse in še predvsem borce slavnega IX. korpusa, da se v polnem številu udeležijo te velike svečanosti in da tako še enkrat skupno počastimo njihovo gomilo.
Program svečanosti: 1. Otvoritev s partizansko borbeno pesmijo, ki Jo bo zaigrala mladinska godba iz Idrije. 2. Govor predsednika Zveze borcev. 3. Odkritje spomenika. 4. Govor sekretarja okrajnega komiteta KPS. 5. Govor zastopnika JA. S. Polaganje vencev. 7. (Žrtvama, zaigra mladinska godba. t. Ceta vojska Izstreli častno salvo.
Za pristaniške delavce samo obljube
Prvi vtisi z jugoslovanske razstave na pomorski postaji ■ Kakšne so potniške kajnte na ladji „B i a n c a m a n o“
Kakor smo že poročali v našem časopisu, so včeraj ob 11 odprli občinstvu vrata v sejmske prostore na pomorski postaji. Malo prej, ob 8 je predsednik sejmskega odbora g. Jakob Modiano razkazal razstavne prostore zastopnikom domačega in tujega tiska, ki so si ogledali sejmišče na pomorski postaji in na gradu, kjer so pripravili novinarjem tudi malo zakusko.
Včeraj ob otvoritvi je bila še večina razstavnih oddelkov nedokončana in mnogi so bili še popolnoma brez blaga. Na dvorišču ob pomorski postaji so še zidali podstavke za težke stroje, ki bodo tukaj razstavljeni Tudi okrog letala »meteor* je bilo več slikarjev in mehanikov, ki so sestavljali propagandne grafikone in urejevali posamezne letalske dele.
Večje tržaške tvrdke so v glavnem dokončale svoja pripravljalna dela. Zanimiva je skupina ladijskih kajut, ki so dosledna kopija v naravni velikosti kajut z ladje «Bian-camano* in predstavljajo po eno kajuto prvega, drugega in tretjega razreda z vsemi pritiklinami ter nam prikazujejo nacionalizacijo moderne tehnike, ki zna tudi v skopo odmerjenem prostoru urediti prijetno in udobno bivališče.
Na splošno se opaža na letošnji razstavi znaten napredek v primeru z lanskim letom, tako glede ureditve razstavnega prostora kakor glede blaga, ki ga je mnogo več kot lani. Na j več ji napredek pa smo opazili pri jugoslovanskem delu razstave, ki pokaže na prvi pogled načrtno ureditev posameznih oddelkov v skladu s celoto. Vse je zelo okusno urejeno in razstavljeno tako, da si obiskovalec lahko v vsakem
oddelku ustvari prjbližno sliko, kateri so glavni proizvodi, ki jih Jugoslavija nudi za izvoz iz dotičnega področja.
V pritličju pomorske postaje imamo n. pr. oddelek za rude in kovine Jugoslavije. Tam je baker, živo srebro, železo, svinec, aluminij, antimon, razni nemetali itd. V sosednem oddelku vidimo razstavo kamnov, kjer so vzorci vseh vrst od skopskega marmorja do sežanskega rezanega kamna. Kemični oddelek nam prikazuje farmacevtiko in domača zdravilna zelišča, medtem ko razstavlja steklarska industrija svoje votle proizvode.
v prvem nadstropju imamo v prvi skupini usnje, usnjene izdelke, kožuhovino in podobno. Lepo in okusno je urejen oddelek za folkloro in turizem, kjer se slike v narodnih nošah vrstijo z domačimi izdelki vezenin in preprog visoke umetniške vrednosti. Takoj zraven je oddelek za državni monopol s svojimi tobačnimi proizvodi in pritiklinami, ki nam prikazuje najboljšo vrsto jugoslovanskega tobaka. V lesnem oddelku imamo razstavljene glavne vrste jugoslovanskega lesa od surovine do najrazličnejših izdelkov domače lesne industrije, ki tudi kaže lep napredek od lani. V posebnem oddelku je razstavljeno drugo blago jugoslovanskega izvora. kakor morske gobe, klobuki vseh vrst v polizdelku, črevarska industrija, hmelj, perje vseh vrst za blazine in žimnice; itd.
V celoti zavzema jugoslovanski razstavni prostor 550 kv. metrov površine in, čeprav je razstavljenega precej blaga, je vendar vse urejeno tako, da človek nima vtisa prenatrpanosti.
?*ki/
ura.
-si
Beograjska «Borba» je prinesla v nedeljski številki članek pod naslovom »Povodom raspuštanja Balkansko - srednjeevropskih igara*. Iz članka povzemamo glavne misli.
Obločbe komiteja balkansko-sred-njeevropskih iger v Budimpešti je naša javnost sprejela z globokim nezadovoljstvom in presenečenjem. V zadnjih tednih so bile v Beogradu In-tezivne priprave za čim boljšo Izvedbo balkansko - srednjeevropskega prvenstva v lahki atletiki. Hkrati pa smo s povečanimi napori dograjevali novi veliki stadion za 60.000 gledalcev, da bi tako tudi na zunaj dali lahkoatletskemu šampionatu čim večji karakter manifestacije bratskega, športnega sodelovanja demokratskih držav.
Naši flzkulturnikl se zato po pravici vprašujejo za vzroke, zakaj Je prišlo do te razbijaške poteze in kje leži odgovornost za ukinitev do sedaj tako plodnega športnega sodelovanja narodov demokratskih držav, ki je bilo hkrati tudi velik doprinos k razvijanju njihovih splošnih prijateljskih odnosov. Ze sam način sklicanja konference v Budimpešsti, kakor tudi njem potek, so jasno pokazali, kje se nahajajo razbijači in kakšen cilj so zasleJovati pri svojem škodljivem delu. Konferenco je sklical generalni sekretar komiteja BSI Georg Likiar-dopol. Njegova metoda sklicanja konference Je že v začetku Jasno odkrila, da gre tukaj za	zakulisno Igro, ki
jo je treba čim bolj zakriti od mednarodne športne	javnosti, a pred-
vsem od Fizkulturne zveze Jugosla-vije. V Jugoslaviji sploh nismo dobili dnev, reda, dočim so druge demokratične države	dobile protislovna
obvestila. Ko so se demokratične države zbrale v	Budimpešti, so na-
mesto generalnega sekretarja dobile samo njegovo pismo, v katerem Je sporočil, da Izstopa iz komiteja in predlagal likvidacijo balkansko-sred-njeevropskih iger. Prav tako Je bilo ugotovljeno, da niso prišla Albanija In Bolgarija na konferenco zato, ker Jim je Liklardopol svetoval, naj ostanejo doma.
Postopek generalnega sekretarja Li. kiardopola je izzval protest pri vseh prisotnih delegacijah. Njegovo raz-bijaško delo so na prvem dnevu konference ostro obsodili predstavniki Poljske. Češkoslovaške, Jugoslavije,
Madžarške in Trsta. Na drugem zasedanju konference, 7. septembra, se je pokazalo, da so delegacije Poljske. Madžarske in Češkoslovaške v času prekinitve zasedanja zavzele identično stališče z romunskim predlogom o razpustitvi konference. Tem delegacijam je bilo jasno, da se romunski predlog o razpustitvi balkansko- srednjeevropskih Iger ne more opravičiti z nikakršnimi argumenti, pa so kljub temu prekršile svojo prvotno odločbo.
Vsem je znano, da je Fizkulturna zveza Jugoslavije eden od ustanoviteljev balkanskih iger in da so bili jugoslovanski flzkulturnikl na vseh ekmovanjih BSI zvesti tolmači teže-čenj jugoslovanskih narodov za čim trdnejše prijateljske odnose z narodi vseh demokratskih držav. Na kongresu FIFA-e V Luxemburgu 1946, leta je Fizkulturna zveza Jugoslavije predložila, da se vključijo tudi sovjetski predstavniki v izvršni komite FIFA-a, kar se je tudi zgodilo. Jugoslovanska delegacija je bila na kongresu v Luxemburgu edina, ki je protestirala proti prisotnosti nogometne zveze fašistične Španije. Isto Je bilo na kongresu Mednarodne smučarske tekmovanjih BSI zvesti tolmači teko je vodila in vodi Fizkulturna zveza Jugoslavije v vseh mednarodnih športnih organizacijah ln v vseh mednarodnih športnih tekmmovanjlh, v katerih sodeluje.
Jugoslovanska delegacija, ki je poudarila demokratski značaj športnega sodelovanja v okviru balkansko-sred-njeevropskih Iger, Je predložila konferenci, da se trditve romunskega predstavnika enodušno odbijejo kot popolnoma nepravilne in neosnovane. Jugoslovanska delegacija je nastopila proti razpustitvi balkansko-srednje-evropskih iger, vendar je stališče jugoslovanske delegacije podprla le delegacija Trsta. Delegacije Poljske, Madžarske in Češkoslovaške niso mogle niti z eno besedo zavrniti jugoslovanskega predloga, ampak so šle za tem, da bi čim hitreje Izglasovale odločbo o razpustitvi BSI in predlagale, da se meseo dni kasneje skliče nova konferenca v Budimpešti, na kateri bi se pretreslo vprašanje formiranja nove organizacije In nadaljnjih športnih odnosov. Jugoslovanska delegacija Je sprejela predlog o sklicanju nove konference, Izjavila pa Je, da ne vidi razloga za ustanovitev nove organizacije. Predlog jugoslovan-
ske delegacije, da se do naslednje konference odigrajo vsa najavljena tekmovanja, Je bil odbit s tremi glasovi proti dvema. (Jugoslavija, Trst).
Odločbe konference v Budimpešti predstavljajo hud udarec mednarod-nema športnemu sodelovanju. Iz Ce-škovaške je že prišla brzojavka o odpovedi nogometne tekme Jugoslavija-Ceškoslovaška, ki bi morala biti v Zagrebu. Madžari so prav tako odpovedali udeležbo na lahkoatletskih tekmovanjih v Beogradu. Ista odpoved je prišla tudi iz Bolgarije. Tako se pod parolo borbe proti tako zvanl izolaciji športnih organizacij demokratskih držav od mednarodnega športa, kakor tudi od športa v kapitalističnih državah, vodi danes v odgovornih krogih demokratskih držav kurs izolacije Jugoslovanskih fizkulturnlkov. Vendar naj odgovorni funkcionarji v demokratskih državah vedo, da ne bo ta krivica, ki so jo napravili Jugoslaviji, nikogar napravila malodušne-ga. Z odločnim protestiranjem proti temu razbljaškemu postopku bodo naši fizkulturniki znali še bolj dvigniti športni ugled svoje socialistične domovine v demokratskem svetu.
KOŠARKARJEM V ISTRI
ZDTV, odsek košarkarjev za Istro opozarja vsa včlanjena društva in člane komisij teh, da bo nocoj 17 t. m. ob 17 url sestanek na sedežu ZDTV
v Kopru.
Ženi je pobegnil
Ze večkrat se je zgodilo, da je žena, ki ji je mož posvečal premalo pozornosti, zapustila njegoy dom in se vrnila k svoji materi. Odkar pa so postale žene enakopravne, pa zadene včasih podobna usoda tudi zakonskega druga.
Tako Je predsinočnjim ob 18 civilna policija iz Kolonje ustavila in pridržala v zaporu 37-letnega jugoslovanskega begunca Franca Kavčiča, ker so dobili od goriške kvesture sporočilo, da ga iščejo. Mož, ki je v Trstu brez stalnega bivališča je namreč pobegnil od žene. Vzroki tega njegovega zakonskega bojkota niso znani.
ZAPLENJENE CIGARETE
Policija je zopet obnovila svojo zalogo cigaret na račun tihotapcev. Blizu ribarnice so zaplenili dvema potnikoma iz cone B 2650 jugoslovanskih in ameriških cigaret. Egonu Gerometu iz ul. Molin a Vento so tudi odvzeli 2400 ameriških cigaret. Na avtobusu, ki vozi iz Škofij v Trst, pa so olajšali dve ženski za 860 jugoslovanskih cigaret, ki sta jih namenili tržaškim kadilcem. TVdi na Opčinah je policija olajšala Marilo Ferfilla iz Rojana za 1600 ameriških cigaret.
Tržaško pristanišče je že od nekdaj slovelo zaradi svojega močno razvitega prometa, ki je mnogo pripomogel k temu, da je trgovina zacvetela. Mnogi in premnogi so pri tem ogromno zaslužili; prav posebne koristi pa so imeli pri vsem tem trgovci in nekatere pomorske družbe. Danes je seveda v tržaškem pristanišču položaj precej drugačen, vendar so še vedno ljudje, ki služijo tam lepe denarce.
Le pristaniški delavec je ostal vedno le uboga para, ki jo je lahko vsak gospodar po svoje izkoriščal. Vedno je moral trdo delati in si s težkim delom prislužiti vsakdanji kruh pa naj so bili časi za delodajalce še tako sijajni; če pa se je seveda gospodarjem slabo godilo, so to bolj občutili delavci, kot gospodarji sami.
Ker je delo v pristaniščih zelo
OPOZORILO VINOGRADNIKOM
V zvezi s členom 3. VI. odstavkom splošnega ukaza štev. 105 vojaške uprave morajo vsi vinogradniki najkasneje tri dni po trgatvi sporočiti mestnemu trošarinskemu uradu količino nabranega grozdja, ki je namenjeno za iz-delavnovina. Na za to določenih uradnih obrazcih je treba navesti ime in priimek lastnika, najemnika, polovinarja vinograda. Vrsto in količino nabranega grozdja ter kraj kjer se nahaja. Kam je namenjeno vino, ki bo izdelano iz tega grozdja. Pri tem je treba napisati, ali je namenjeno v prodajo ali pa za domače potrebe, v obeh primerih je treba navesti količino vina.
Vinogradniki lahko dobijo obrazce za Izpolnitev teh podatkov na osrednjem trošarinskem uradu v ul. Mazzini štev 6-II, dalje pri drugih trošarinskih uradih in pri sektorskih delegacijah. Prav v teh uradih pa bodo sprejemali izpolnjene obrazce. Te obrazce morejo izpolniti tudi oni predelovalci, ki so oproščeni trošarine. Proti kršilcem te odredbe se bo postopalo po zakonu.
naporno in težavno, je marsikateri izmed teh delavcev pustil tam svoje zdravje in dostikrat tudi življenje. Toda kako malo hvaležnosti so mu izkazali njegovi delodajalci, ki si ga samo izžemali in zatirali. Ce pomislimo, da morajo ti delavci dnevno prenašati ogromno težo in da opravljajo tako delo več let, si pač lahko predstavljamo, da njihovo zdravje pri takem delu trpi in da bi s: zaradi tega zaslužili, da bi njihovi delodajalci z njimi drugače postopali ter jim nudili vsaj nekaj ugodnosti, ki bi jim že olajšale njihov položaj. Toda ravnateljstvo Javnih skladišč še do danes ni pokazalo nobene volje, da bi ukrenilo kaj za izboljšanje tega položaja; omejilo se je samo na obljube in je s tem mislilo, da je svojo dolžnost že opravilo. Te obljube se seveda vlečejo iz leta v leto in končno so se teh naveličali vsi delavci, ki od samih obljub ne morejo živeti.
V' pristanišču je delo zelo naporno; ker se delavci pri delu znoje in ker je njihovo delo zelo umazano, bi nujno potrebovali prhe in toplo vodo, da bi se po končanem delu umili in osvežili. Zaradi pomanjkanja jedilnic, morajo delavci jesti kar čepe, ali pa naslonjeni na zaboje ali vozove, ker jim namreč vodstvo do sedaj ne ni preskrbelo niti nekaj miz in stolov. Seveda se tako ne morejo niti nekoliko odpočiti, kar bi jim zelo koristilo. Kadar koli so se zaradi svojega težkega položaja pritožili, so jim vedno obljubili, da bodo skušali ugoditi njihovim prošnjam. Sedaj pa so delavci že siti vseh teh obljub in nočejo več čakati ter samo poslušati lepe, a prazne obljube.
Milijoni in milijoni so bili že potrošeni za obnovo starega pristanišča. Izgrajene so bile krasne in udobne pisarne — toda na delavce zopet ni nihče pomislil.
mwm
Petek 17. septembra
Lambert, Domoslav Sonce vzhaja ob 5.45, zahaja ob 18.13. Dolžina dneva 12.28. Luna vzhaja ob 18.14 in zahaja ob 4.25
Jutri 18. septembra
Jožef K., Miroslava
SPOMINSKI DNEVI:
1802 je umrli Jurij Vega, znameniti slovenski matematik, ki je bil rojen 1. 1754
PRESKRBA
Sprejemanje naročilnic za mleko na dodatne živilske nakaznice za oktober. Sepral javlja, da morajo biti od danes 17. t. m. pa do 23.t. m. sprejete v mlekarnah naročilnice za mleko na dodatne živilske nakaznice, ki pritičejo bolnikom, nosečim ženam, dojiljam in umetno hranjenim dojenč. kom. Naročilnice veljajo za obrok mleka, ki ga bodo delili v oktobru.
ENOTNI SINDIKATI
Kovinska stroka. Vsi kovinarji, ki so bili odpuščeni z dela po 1. aprilu 1.1., naj se obrnejo na sindikate, kjer bodo dobili pojasnila glede nove normativne pogodbe.
ČEBELARJI: V nedeljo 19 t. m. ob 9 url zjutraj bo v prostorih ES v ulici Imbrlani 5-1 važen sestanek.
Obvestilo Zveze ES
za nameščence menz in hotelov
Zveza Enotnih sindikatov za nameščence menz in hotelov javlja vsem zaupnikom in nameščencem kavarn, barov, itd., da je bila podpisana nova normativna in mezdna pogodba, ki je vstopila v veljavo s 1. julijem. Obenem naproša vse člane, da se javijo na sedežu v ul. Imbriani vsak dan od 10 do 12 in od 16 do 18 ure.
SLOVENSKO-------
NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
V soboto 18.9.48 ob 28.30 gostovanje v prosvetnem društvu v RICMANJIH (na prostem) z igro
GOLDONIJ A-RUPLA:
Primorske
zdrahe44
??
V nedeljo 19.9.48. ob 18 uri gostovanje v prosvetnem društvu na OPČINAH z igro
MIŠKA KRANJCA:
Pot do zločinau
IDI
lovai
Pravica je za vse enaka
Za tatvino v višini 5 tisoč lir
kazen, ki je za dva meseca višja od Hidoiijeve
Okrožna Unca ■ v Kopru
V nedeljo 19. t. m. ob S uri bo v gledališču »Ristori* V Kopru okrajna konferenca SIAU s sledečim dnevnim redom. I.) Gospodarsko in politično poročilo, 2.) organizacijsko poročilo, 3.) razvoj gospodarstvu v okviru ljudske oblasti, 4.) ljudska oblast in njene naloge, 5.) naloge množičnih organizacij.
Konferenca bo točno pretresla zlasti dosedanje delo ln uspehe dvomesečnega tekmovanja. Z ozirom na važ-i nost dnevnega reda, posebno, ker bo | konferenca dala smernice za bodoče naloge, je udeležba za vse člane ob-
Fred okrožnim sodiščem je bil včeraj obsojen Anton Riemtschnig, ker je letos 2. avgusta ukradel v kleti gospe Mustacchi s trga Volon-tari giuliani 9 preprogo in nekaj stojal za fotografije. Vendar pa mu niti uspelo, da bi vse to odnesel, ker so ga ulovili že v veži, ko komaj je prišel iz kleti. Za ta delikt je sodišče pod predsedstvom dr. Fabrija obsodilo Riemtschniga kar na tri leta ječe in na 24 tisoč Ur globe. Vrednost ukradenega blaga pa je znašala reci in piši celih 5 tisoč lir.
Isto sodišče je nato obsodilo neke. ga Alberta Kovačiča na 9 mesecev ječe, ker se mu je 15. avgusta t. m. med prerivanjem na pomolu v Miljah posrečilo izmakniti denarnico nekemu potniku.
* * *
Zgornji primer z Riemtschnigom bi verjetno mimo prešel v zapraše ne predale sodnih uradov in niti živa duša se ne bi zanimala več za to zadevico, če ne bi prav te dni sedel na isti zatožni klopi Ni-doli in njegova družbica. Toda glej, Nidoli, vodja sleparske druščine, ki je sleparila s ponarejenimi dokumenti, je ociganil za težke milijone in si poleg tega mislil spraviti v žep izkupček od prodanega čezoceanskega parnika, je bil za vse to obsojen samo na dva meseca ječe manj in samo na 4 tisoč lir globe več kot Riemtschnig.
Zares zelo čudna je pravica, o kateri piše na sodniji, da je za vse enaka.
Vidalijevi podrepniki na delu v Skednju
V delavskih hišah škedenjskih livarn (1LVA) stanujejo vsakovrstni ljudje, Slovenci, Hrvati, Italijani. Med temi ljudmi se najdejo tudi taki, ki najbrže mislijo, da so se povrnili stari fašistični časi, ko so preganjali Slovence kot brezpravno rajo. O tem bi lahko kaj več povedal tov. Hafner Anton, ki stanuje tam. Ker je Slovenec, je seveda na poti nekaterim tamkajšnjim sosedom. Ti sneznanis sosedje so pred časom poslali policiji pismo s sedmimi podpisi. V njem so zahtevali, naj policija Hafnerju prepove braniti koristi Slovencev. Tov. Hafner je bil na podlagi te ovadbe seveda takoj klican na policijo, kjer so ga posvarili, na) neha s tako propagando. Kolikor pa nam je iz vedorostojnih virov znano, tov. Hafner ne dela nikakršne hujskaške propagande, kakor jo pač delajo nekateri drugi. Vzrok ovadbe pa je ta, ker je tovariš kot Slovenec v napotje določenim ljudem, v katerih se je zadnje čase razbohotil strupeni italijanski šovinizem.
Fašistične metode Vidalijevih pristašev so na las podobne onim, s katerimi so nekdaj fašisti preganjali in grozili vsem, ki so či-tali slovenske časopise. In res, smo tudi danes priča tem izlivom onemoglega besa proti slovenskemu časopisju. Ni jim več dovolj, da pošiljajo tako imenovane delegacije izzivačev na uredništvo in upravo «Primorskega dnevni-kas, kjer napadajo uslužbence z raznimi izmišljenimi trditvami. Niti jim niso več dovolj članki v njihovih glasilih. Sedaj so že kar javno začeli groziti posameznim čitateljem in naročnikom ((Primorskega dnevni kas. To nam do-
kazuje primer v gostilni na lesnem pristanišču (Scalo legnami) pod Skednjem, kjer je dne 9. t. m. nek Kavalič Remigij, voznik iz Skednja opozarjal gostilničarko Marijo, naj neha čitati ((Primorski dnevnik«, ker drugače se ji lahko kaj hudega zgodi; da bo izginila kar preko noči.
O pomanjkanju argumentov se Vidalijevi pristaši Kavaličevega kova poslužujejo groženj in terorja. Vendar naj bodo vsi ti teroristi uverjeni, da bo vsak pritisk na naše ljudstvo propadel tako, kot je že to pot napravil pokojni fašizem.
ITALIJANSKI MORNARJI IZ JUGOSLAVIJE
Včeraj se je vračalo po železnici preko openske postaje iz Jugoslavije 86 italijanskih mornarjev. Mornarji so bili namenjeni y La Spezio.
Ustnico mu je odgriznil
Prejšnji večer, bilo je že okrog polnoči, sta se v ul. del Veltro sprla zaradi nekih malenkosti 20-letni Serjan Gvido iz ul. Sette-fontane 101 in 34-letni Gorjup Ferruccio, ki nima stalnega bivališča. Qd besed sta prišla kmalu do klofut in kar naenkrat se je Gorjup približal Serjanu, ga objel in mu z enim ugrizom odgriznil pol spodnje ustnice.
Popolnoma razumljivo je, da je po tem dejanju minila Serjana vsa bojevitost in tudi Gorjup je pobegnil, ko je videl, da mu je ostal v ustih takšen kos nasprotnikove ustnice. S policijskim kamiončkom so odpeljali ranjenca v glavno bolnico, kjer so mu prisodili najmanj 15 dni zdravljenja. Cez približno dve uri pa je policija z Istrske ceste našla tudi Gorjupa in ga aretirala.
Olrok je ulonil v apnenici
Komaj dveletni Furlanič Bazilij se je igral na dvorišču svojega doma v Škofijah. Med igro se je približal jami, ki je bila izkopana za apno in je bila zaradi nedavnega dežja skoraj do vrha napolnjena z vodo.
Starši, bodisi iz nemarnosti ali zaradi pomanjkanja časa, niso ogradili apnenice niti je niso pokrili z deskami, kakor je ponekod navada. Mali Bazilij se je med igro približal robu apnenice in otroška radovednost ga je gnala, da je pogledal preko roba, kaj je v njej. Pri tem se je verjetno preveč nagnil in izgubil ravnotežje.
Ker ni bilo nikogar, ki bi pazil na otroka, tudi nihče ni videl njegovega padca. Sele čez precej časa so starši pogledali za otrokom in ga začeli mrzlično iskati, ko ga niso našli na dvorišču. Po dolgem iskanju so ga našli v apnenici že mrtvega, ker je utonil.
Ze večkrat so se pripetile podobne nesreče in bi starši morali bolj paziti na svoje otroke, ali pa vsaj naročiti komu drugemu, da pazi nanje, kadar sami ne utegnejo.
Pijanost
ki zahteva dveletno pokoro
Stanislav Kolarič je bil 5. julija t. 1. pijan. In prav v tej pijanosti je bila kal njegovega greha, ker je v takem stanju tako nesrečno mahnil nekega Fadina, da je ta odletel po tleh in mu *jfri tem počila lobanja Prav zaradi tega je Kolarič sedel včeraj na zatožni klopi na okrožnem sodišču. Obtožnica mu je očitala, da je namenoma povzročil hude telesne poškodbe.
Dogodek, čigar zadnji odsevi so se včeraj obravnavali na sodišču, se je zgodil nekako takole. Petega julija popoldne je bilo v neki hiši ob Lonjerski cesti domače slavje. Domačin Karel Fadini je priredil majhno družinsko slavnost, ker je bil 'njegov sin birman. V tem je prišel pred okno v pritličju, kjer je bila zabava, Kolarič v precej vinjenem stanju. Z nič kaj preveč vljudnimi besedami je zahteval steklenico piva. Ker piva niso imeli pri roki, so mu ponudili
vina. Toda Kolarič je še kar naprej sitnaril z odvratnostjo, ki je značilna za neke pijance. To je Fadinija naveličalo in odločil je, da napravi temu konec Ko se je približal Kolariču, da bi ga odgnal stran, ga je ta sunil. Pri tem je Fadini, ki je bil že malo okajen, izgubil ravnotežje in zletel na tla. Pri tem je Fadini tako nesrečno padel na kamen, da mu je počila lobanja. Sreča v nesreči je bila ta, da je Fadini zapustil bolnišnico živ, čeprav šele čez 70 dni.
Včeraj se je Kolarič moral zagovarjati. Re„ je, da se je držal precej kislo, celo solze so mu prišle v oči. Tudi odličnega branilca je imel v osebi odvetnika Zenna-ra, ki ie poudaril, da je obtoženec zagrešil dejanje v pijanosti. Toda vse to je bilo še premalo. Sodišče je moža obsodilo na dve leti in 15 dni ječe. Tako bo pač moral Kolarič delati dve leti pokore in premišljevati, kaj pomeni prekomerno uživanje pijače.
Pasji potniki na tramvaju
Ne mislimo s tem naslovom žaliti dvonožnih potnikov, ki se običajno vozijo s tramvajem ali avtobusom. Gre v resnici za prave štirinožne potnike, ki jim pravimo psi.
Odkar so zvišali tramvajske cene je menda na tramvajih toliko prostora, da se je uprava ACE-GAT-a odločila, da dovoli vstop V svoje vozove tudi psom. To velja sicer samo za dan, ko bo v Ljudskem vrtu pasja razstava. Vendar bo tudi to pomagalo dvigniti Acegatove finance, ker bodo plačali psi, to je njihovi spremljevalci, normalni vozni listek. Psi bodo morali ostati na zadnjem delu voza in morajo biti na vrvici ter opremljeni z nagobčnikom.
Velike atletske tekme v Beogradu
Namesto balkansko srednjeevropskega prvenstva v lahki atletiki, ki Je bilo odpovedano, se bodo naši atleti udeležili velikega četveroboja, v katerem bodo sodelovale ekipe Srbije, Hrvatske, Slovenije In »Partizana* Tekmovanje bo 18. in 19 septembra na novem stadionu CDJA »Partizan*.
Kmetijsko nadzorništvo obvešča kmetovalce-dvolastnike, ki so že ''loži li prošnjo za dvolastniško dovoljenje za prebod meje STO-FLRJ zaradi obdelovanja svojih zemljišč, da prinesejo čimprej na imenovani urad-ulica Roma 20-1 še dve fotografiji z osebno likalnico od vsakega člana družine (največ 4 člani in 3 najemniki), za katere žele prejeti propustnico.
javlja, da bo vpisovanje diijakov od i. do 4. oktobra 1948. Pravico do vpis? imajo oni dijaki, ki so dovršili nizi9 srednjo šolo, Začetek rednega pot** bo dne 6. oktobra 1948.
Ravnatelj***0,
SESTANEK DIJAŠKE MATICE
Osrednji odbor Dijaške matice vabi vse člane krajevnih odboro* DM in poverjenike na sestanek, ® bo v nedeljo 19. septembra ob dopoldne v Dijaškem domu lu’-M. Buonarotti 31).
VPISOVANJE IN SPREJEM V DEČJA ZAVETIŠČA
20. t. m. se bo začelo vpisovanj* za sprejem v otročja zavetišč* mestne občine. K vpisu je treba prinesti rojstni list, potrdilo o cepljenju proti kozam in davlci ter p°" trdilo o zdravstvenem stanju oceS' V zavetišča sprejemajo otroke, so ob vpisu že izpolnili tri leta st ■ rostl.
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo »Ravber* Prir?!n v soboto 18. t. m. ob 20.30 v SvoJI™ prostorih kulturni večor s pestrim redom, pri katerem sodelujejo tudi baletna skupina in harmonikarji iz la“J , delnice Sv. Marka ter solisti italiJ* -skega kulturnega centra.
IZLETI
IZLETI PDT. Planinsko društvo * Trstu priredi v nedeljo dne 3. °ktc*!L izlet v Brda na trgatev ln na K°ra° nad Kanalom. Odhod iz ul, F. SeV1er ob 6. Vpisovanje vsak dan v ul. Filzi 10-1 od 17 da 19, in v Rojsov* čevljarni Gec na trgu Tra i Rivi 3 20. t. m.
RADIO Ulil
7.30. Koledar. .735, Jutranja 8laS^ 7.45. Napoved časa in poročila« *** 1 Reproducirana glasba. 12.00. Sodeib«1 Anglija. 12.10 Zabavni orkestri. 12. * Napoved časa* in poročila. 13.00. Glasu po želji. 13.45. Skladbe za klarinet « oboe. 14.00. Poročila. 14.15. Dn°V" pregled svetovnega tiska. 17.30. ’OP retna glasba. 18.00. Naša povest. I8-1j Iz Griegovih del. 18.45. Straussov valčki. 19.00. Tehnika in gospodarstv 19.15 Pestra glasba. 19.45. Napoved c* sa in' poročila. 20.00. Violinski končen-K. Pacchiorija. 20.0. Tržaški kultur« razgledi. 20.45. Samospevi za gla5 ‘n klavir. 21.00. Mojstri besede. 21-3 • Lahka glasba. 21.45. Simfonična 22.40. Slovenski sindikalni kvint**' (prenos Iz Ljubljane) 23.00. Pl«!), glasba. 23.15. Napoved časa in P0T°\ la. 23.30. Kaj vam nudi jutrišnji sjjri red? 23.35. Polnočna glasba. 24.00. ključek.
KBNO
ROSSETTI. 15.30 «Pesem ljubezni« K. Hepburn, Paul Henreid, R°be VValker.
SUPERCINEMA. 16:	«Bernardka»
(Čudež v Lurdu). J. Jones. FENICE. 15: »Ljubimci brez ljubezn C. Calamal.
FILODRAMMATICO. Zaprto NOVO CINE. 16: »Zeleni pekel*-ALABARDA. 14.30: «Napad šeststotih« Errol Flynn, Oliva de Havilland. IMPERO. 15.30. »Birmanske noči*, ITALIA. 16: «Vellkan Iz Bostona*, D Crosby, L. Darnell.	«
MASSIMO. 16: «Sokoli na rumeni r ki», R. VVarrich, R. Scott.	j
GARIBALDI. 16: »Veliko spanje*, Bogart in Laureen Bacall.	(
KINO OB MORJU. 16: »Tako St umira*, C. v. Stroheim.	j,
SAVONA. 16: »Pripovedka o ljube21 M. Lockvvood.
IDEALE. 16.30: »Poslanka Angc,ina A. Magnani.	^
ODEON. 16: »Veliki naliv*, M. bo7< Povver, G. Brent.
MARCONI. 16: »Pustolovščina v Ma f ku» B. Crosby, B. Hope. D. Lam AZZURRO. 16: «Veliki naliv*, M- 1,0 T. Povver, G. Brent.	^
RADIO. 16: «Pred njim se je trefe* Rim», Ana Magnan! in Tito Go ADUA. «Okrog Franclje«.
VITTORIA. 16: «Indijanska devica*-VENEZIA. 16: »Pekel v puščavi*-BELVEDERE. 16.30: «KralJ rdečeK0 cev*, R. Scott.
STADIO. 20.30: »Jutri bo svet*.
KINO V LJUDSKEM VRTU. 21: Sen dvomov.
Odg. urednik STANISLAV REN*0 Tiska Tržaški tiskarski zavod^
tiRFnNISTVO’ ULICA MONTECCHI st. 6, III. nad. - Telefon St 93-808. - UPRAVA: ULICA R. MANNA St. 29 - Telefon 27-847 In 27-947. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18, teL 27-847. Cene oglasov: Za vsak mm viSIne v Širini 1 stolpca: trgovski 40, flnančno-pravni 60, osmrtnice 70 lir.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750,
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski
polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugotir; FLRJ: 55, 165, 330, 650 d*m imorskl dnevnik*, Trst U-5'74; za FLRJ: «Prlmorski dnevnik*, uprava: Ljubljana 6-90601*