Kupujmo vojne BONDE in ZNAMKE SKft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINt« DAILY NEWSPAPEE CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, JUNE 6, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII >i 2 gospodarskega stališča SO bili oni dan na konfe- ZAVEZNIKI NEKJE NA INVADIRAU v Londonu ministrski ^dniki iz Dominionov, niso, Vrivali, da nameravajo po' "'krmariti svoje lastne čol-"esto da bi se navezali na Bo. To je najbrže vzrok, da zdaj Anglija nasloniti' — ; " — he na zed# države Ameriške, angleike in kanadske cefe se vsip- elavstvo bo skušalo I Se pred volitvami iz kon-j ^kako postavo, ki bo omili-, ®rec brezposelnosti po voj-l 'Plošno priznavajo potrebo Postave, vprašanje je samo, j bi postava vsebovala.' unije zahtevajo vladno; r^lno zavarovalnino, če-J Se Pa kongres upira. KRALJ EMANUEL JE DAL KRONO SINU UMBERTU Badoglijeva vlada je zopet v krizi. Tanki in letala zasledujejo bežeče Nemce proti severu. Italijanski narod navdušeno pozdravlja rešitelje. Ijejo na evropski kontinent pod varstvom zračne armade in bojne mornarice. EISENHOWER NE IMENUJE KRAJA, KJER SO PRIČELI Z INVAZIJO 8nje poletje pričakujejo, Glavni stan zaveznikov, 6. junija. — Glavni stan generala Eisenhowerja naznanja, da so se začele zavezniške čete danes zjutraj izkrcavati na obrežju severne Francije in da invadnike močno podpira zračna armada in mornarica. Produkcija jekla padla za' Nemci poročajo, da so se začeli zavezniki izkrcavati na Nekateri trdijo, da bo pa- evropskem obrežju med Le Havre in Cherbourgom. Dalje go do 10%. To pomeni, da poroča Berlin, da so se zavezniški parašutarji spustili kot ^di za civilne potrebščine,' roji kobilic po Normandiji. jejo jeklo in železo ze-! Prvo poročilo o invaziji je dal javnosti berlinski radio da-Hli,jh • ' 1 ni. Ines zjutraj ob 6:30, ob 12:30 danes zjutraj clevelandaki vojni J čas. "Rleži n Holandci so v skr-, Ob desetih dopoldne (ob štirih clevelandski čas) je pa naše vedno večje pro- nemška časnikarska agencija poročala, da so bile ameriške in ^ umetnega kavčuka. Ra-namreč, da nam bodo po . Z(>Pet prodajali naravni tuk. Ameriški izdelovalci pa v skrbeh, če ne bo rildi mednarodne politike vala produkcijo naravne-. Jčuka na Malaji in Vzhod-H Nekatere skrbi, če bo- * k 1 ?» r * j tjg' države izvažale umetni na debelo. # * # angleške čete ojačene z rezervami ob zori pri izlivu reke Sene. London, 6. junija.—Premier Churchill je kmalu popoldne prišel v parlament in tam povedal o invaziji danes zjutraj. Rekel je, da sodeluje pri invaziji najmanj 4,000 bojnih ladij po-lef, tisočev malih ladij ter najmanj 11,000 letal raznih tipov. Naznanil je, da so se zavezniške čete utrdile na obrežju Francije in da prodirajo proti notranjosti, naravnost proti Parizu. Prvo poročilo o invaziij je dal glavni stan gen. Eisenhowerja ob 3:32 zjutraj po ameriškem času. Druga vest je pa poro-'.'Sarne skrbi pomanjkanje £a]at da vodi napad na evropsko celino angleški general Mont-Ja- Nekatere so porabile g0mery. Napadalne čete obstoje iz Amerikancev, Angležev in Kanadcev. Zavezniške depeše ne poročajo kraja, kjer so začeli z invazijo. Berlin pa poroča, da so začeli zavezniki bombardirati Le Havre s silovito kanonado. Zavezniški parašutarji, ki so se spustili nad pokrajino Nor-_ mandijo, so se že pograbili z nemškimi četami. Druge zavez- F ,v)jo, da bodo razprodale nJške gete ge pa vsipljejQ na Normandijo vzdolž obrežja. . Jltfp So rvvdrl l,rv/i<"pm rlasi „ , t-,. i .. i • _..... !• ;........: ---------SXUJ Papir, ki jim je bil dolo-^katere imajo pa samo , J10 zalogo še. Istočasno je \ *niigah vedno večja zahte-ljudje bolj čitajo, kot so j Prej. Nekatere knjigar- K® še pred božičem, dasi „.ri0 takrat največja kupči-"liihi. ♦ * * *J smo dobili novo, bolj pre-J1 davčno formo, ki nadome-j^kozvani victory davek. .es. ki je sprejel novo dav-Ptavo," e je na enem pa le Victory davek bi bil nam-0 v°jni prenehal avtomati-sedanjo postavo bo pa ' akcije kongresa, če jo bo opraviti. * ♦ * PETNAJST OSEB JE UTONILO NA KANADSKI STRANI Port Stanley, Ont.—Eno miljo od obrežja se je v nedeljo prevrnila izletniška jahta Olga, pri čemer je izgubilo najmanj 15 oseb življenje. Nesreča se je pripetila, ko je motor odpovedal in velik val je zadel ladjo od strani. Ljudje so postali histerični in v zmešnjavi poskakali v vodo. Ce bi bili ljudje ostali mirni, bi se bili vsi rešili. Preiskava glede sleparij z gazolinskimi kuponi se nadaljuje tukaj Cleveland, O.—Včeraj je policija prijela Thomasa Holm-den, ki je bil uradnik v uradu za obrambno transportacijo, ko je bil tam distriktni manager Richard 'Allen. Zasliševali so ga pet ur in nato izpustili. Policija zdaj preiskuje bančne vloge Richarda Allena, ki je od marca do aprila vložil velike vsote denarja na banki. Allen je pod $15,000 varščine v zvezi s temi sleparijami. Včeraj je prišlo v Cleveland 10 ekspertov iz drugih mest, ki bodo čekirali prošnje za živilske kupone pri odboru št. 6. Na delu je tudi tajna policij'a, ki skuša priti na sled črni borzi, ki je bila vsekakor v zvezi s temi nerednostmi. "Vso. da sladkorja še več v°jni ne bo na ostajanje. 1 ga je producirala pred | 10,000,000 ton, Java in General Eisenhower, ki poveljuje vsej zevezniški bojni sili, je izdal na vojaštvo sledeče dnevno povelje: "Drugega ne vzamemo kot popolno zmago! Podajemo se na križarsko vojsko, na katero smo se pripravljali dolge mesece." Obenem je general posvaril čete, da jih čakajo težki in vroči boji, ker sovražnik je za sprejem dobro pripravljen. Vsak zavezniški vojak je dobil s seboj za en dan hrane, ki jo nosi pri sebi. To bo za prvi dan, ko se bodo izkrcali. Drugi dan bodo pa že, operirale poljske kuhinje in vojaki bodo dobili toplo hrano. * * * London, 6. junija.—Glavni stan generala Eisenhowerja je potom radia posvaril ljudi ob zapadnem obrežju Francije, da so začeli zavezniki z nove vrste bojem in da naj se ljudje umaknejo od obrežja naj manj* 35 kilometrov, kar je okrog 22 milj. Dalje se je posvarilo ljudi,, naj takoj zapuste mesta in sicer peš, noseč s seboj samo najbolj potrebne stvari. Izogibljejo naj se glavnih cest in naj ne hodijo v velikih skupinah, da jih 'ni do '2 500 000 ton. Vselne bodo letalci smatrali za vojaške edinice. *6finerije so zdaj razbite in I Ljudi so zlasti svarili, naj takoj zapuste mesta in se poda- precej časa, da jih zo-i jo na deželo, najmanj dva kilometra od vsakega mesta. Stavijo v obrat. j Vs0 noč so hrumeli bombniki in transportna letala preko ' * * * ' I Rokavskega preliva Nekateri so nosili bombe, drugi parašu- Jtl.at je odobril predlog, da'tarje. Toliko letal še ni blio nad angleškim obrežjem kot te-jViSne narodni dolg od 210 kom zadnje noči. Jov na 260 bilijonov dolar-j Na zapadnem francoskem obrežju, sodijo, čaka en milijon _ j ^ ^ ^ ^ •JNunska zbornica je prej nemških vojakov za utrdbami na zavezniške čete. Že pred par';225, letos pa 121,229. la samo 240 bilijonov kot dnevi se je poročalo, da stoji za Hitlerja pripravljen poseben ^dolžitve dežele. j vlak, ki ga bo naglo odpeljal v Francijo, kadar bodo zavezniki L * • • • 'pričeli z invazijo. Obrambo bo vodil osebno. ^ * je tudi odobril predlog,' Vendar mislijo zavezniki, da bo poveljeval nemškim četam \ xniža kabaretni davek od feldmaršal Rommel, zavezniškim pa generala Eisenhower in j Ha 20% in da so vojaki v Montgomery, tista dva, ki sta spodila Rommela iz Afrike, prosti tega davka. - * '* * , . Zaroka >]^Sedmk Roosevelt je vpra- za $182,000,000 zal Mr. in Mrs. Anton Femec iz \ kontrolo cen v fiskalnem 20150 Tracy Ave. naznanjata, da Rim, 5. junija. — Kralj Victor Emanuel je danes izročil krono prestolonasledniku Umbertu. Kralj se je držal oblju-i be, da bo odstopil takoj, ko bo Rim osvobojen. Emanuel je star 74 let in je vladal Italiji 44 let, to je od 129. julija 1900. Na 12. aprila letos je podal svečano izjavo, i da se bo"umaknil iz javnosti na isti dan, ko bodo zavezniške j čete vkorakale v Rim. i Prestolonaslednik Umberto je'| star 39 let. Ko je bil star 29 let, ga je Mussolini napravil generala in v septembru 1942 ga je dvignil do maršala. Njegova žena Marie-Jose, je sestra belgijskega kralja Leopolda. Emanuel ostane še vedno poglavar Savojske hiše in kralj brez oblasti. Umberto bo oprav- Rusi so odprtih rok sprejeli došle ameriške letalce Nekje v Rusiji. — Kakih 700 težkih ameriških bombnikov in okrog 300 bojnih letal od 15. ameriške zračne armade je oni dan poletelo z italijanskih baz ter bombardiralo tarče po Madžarski in Romuniji, Po končanem bombardiranju se pa ameriški letalci niso vrnili nazaj na svoje baze, ampak so nadaljevali 1-1f1i vse vladarske posle do smrti pot naprej proti Rusiji. Pristali so nekje v sredni Rusiji, toda krsj je za javnost še tajen. Rusko vojaštvo, ki je bilo na tej bazi, je hitelo, da pozdravi ameriške letalce. Z bližnjih vasi so prihiteli civilisti, ki so se čudili, od kje da so se Amerikanci naenkrat vzeli. Amerikanci so izgubili na tem poletu samo en bombnik in eno bojno letalo. Eden izmed ameriških letalcev je moral takoj, ko je pristal na ruski bazi, v bolnišnico, kjer so ga operirali za slepim črevesom. -,0- očeta. Istočasno je pa vlada premier-I ja Badoglije zopet v politični krizi. Kabinet zahteva novo vlado, v kateri bo več civilnih oseb. Najbolj glasni so komunisti. Unijski demokratje, ki so izraziti monarhisti, so pa najštevii-' nejši. | Nemci so odpeljali mnogo tal-j cev, predvsem takih, ki so bili 1 antifašisti. Toda mnogo odličnih 1 osebnosti je ostalo in so zopet prosti, kot bivši premier Orlan-| do in senator Bergamini, izrazit i antifašist in lastnik Giornale Samo po tri škatljice žveplenk za Hrvate Washington. — Urad za vojne informacije poroča, da je hrvaška vlada ukazala dati civilnemu prebivalstvu samo po tri škatljice žveplenk za osebo na mesec. Tako poroča Deutsche Zeitung in Kroatien. Izdelava in razdelitev žveplenk je zdaj pod Pave-ličevo vlado državni monopol. AMERIŠKA BOJNA | ,T! bodo najbrže hoteli priti v vlado. LADJA POTOPLJENA I Italijanski narod v Rimu je NA ATLANTIKU | lrei™> +kot.še ni ^ I zadnjih 23 let. Na tisoče se jih Washington.—Mornariški od- je vsulo danes na ulice, da so mo-delek naznanja, da je bil na gjj pozdravi jati ameriške čete, ki Atlantiku potopljen nosilec So prihajale v Rim. Italijani so Block Island. To je bila prva ameriške fante obsipali s cvet-te vrste ameriških bojnih ladij, jem, jim stiskali roke in poljubo-ki je bila izgubljena na Atlan- vali. tiku. Izgube v moštvu so bile Delavci, ki so šli danes zjutraj jako majhne. ( na delo, so kar zijali, ko so za-S to ladjo je bilo 158 ampri-1 gledali ameriške kolone prihaja-ških bojnih ladij potopljenih' ti v mesto, ne vedoč, da je Rim ali poškodovanih v tej vojni. -o- Važno naznanilo Albina Novak, predsednica že v rokah Amerikancev. Nekaj časa so debelo gledali, potem pa pometali svoje orodje proč in se pridružili veseli množici. Gotovo so bili pa Italijani naj društva St. Clair Grove No. 98 Woodmen Circle, naznanja čla-'bolj veseli in navdušeni, ko so nicam, da se prične nocoj seja že j videli drdrati v mesto velike tru-ob sedmih, ker ob osmih se bo ke, polnih živeža. Euclid Rifle klub Članom se tem potom naznanja, da bo jutri popoldne ob treh zelo važna seja na Močilnikarje-vi farmi. Treba bo ukreniti več važnih zadev in predsednik apelira na člane, naj se udeleže v polnem številu. Nekaj manj jih dela V 100 velikih tovarnah so dognali, da je od lanskega leta zaposlenih v teh tovarnah nekaj manj delavcev. Lansko leto jih je bilo zaposlenih 129,- prisostvovalo pomenljivemu programu "Spornimi umi'lim člani-1 cam" ter graduaciji iz mladinskega v odrasli oddelek, ki se vrši v avditoriju SND na St. Clair ju. Navzoče,bo zastopstvo vseh W. C. društev v Clevelandu in pričakuje se lepa udeležba od strani občinstva in domačih članic. Vstop je dovoljen tudi ne-članicam in moškim. Darovi za Mrs. Vene Elizabeta Papesh naznanja, da so ji bili izročeni sledeči darovi, katere je oddala potrebni Mrs. Vene: Mike Vrček iz 78. St. je Italijani pravijo, da je v Rimu ostalo še dosti fašistov, katerih Nemci niso hoteli vzeti s seboj. Domoljubi jih zdaj iščejo in gonijo skupaj, ker so sodelovali z Nemci. Ameriški tanki in pehota se Berlin in Tokio sta zdaj na vrsti, pravi predsednik Roosevelt Washington, 5. jun. — Danes je govoril narodu po radiu predsednik Roosevelt, ki je izjavil, da sta prihodnja cilja zaveznikov Berlin in Tokio. "Prva prestolnica osišča je zdaj v naših rokah, ko smo zavzeli Rim," je govoril Mr. Roosevelt. Predsednik je tudi izjavil, da ne gre nobena zahvala Nemcem, ako je bilo Rimu prizanešeno, ampak da so ga obvarovali samo zavezniški generali s svojo fino izvedeno strategijo. Naciji ne bi mogli ostati toliko časa v Rimu, da bi ga razdejali, kot so Neapelj in druga mesta, ako niso hoteli pri tem izgubiti svojih armad, zato so se raje naglo umaknili, je rekel predsednik. Obenem je predsednik svaril, naj okupacijo Rima ne smatramo za preveč važno, ker čakajo nas še veliki napori, predno bomo dosegli Berlin. Razdalja do zmage je še velika, toda ne bojte se, to razdaljo bomo ob gotovem času prehodili, je slovesno izjavil Mr. Roosevelt. -o-— Poljski premier je prišel v Washington na razgovor Washington.—Sem je dospel iz Londona Stanislav Mikolaj-czyk, premier poljske vlade v pregnanstvu. Povabljen je bil iz Bele hiše, zato se sodi, da se bo morda le doseglo, kak sporazum med poljsko in rusko vlado. Ameriška vlada je svoje čase ponudila posredovanje v sporu. Predsednik Roosevelt bo poljskega premier j a pogostil v sredo v Beli hiši. Obe, poljska in ruska vlada sta bili obveščeni o .... , m-, , v .. i tem obisku poljskega diploma- vsipljejo preko Tibere za bezeci-1^ -o- mi Nemci. V zraku pa so roji zavezniških bombnikov, ki venomer obsipljejo z bombami in strojnicami bežeče kolone. General Clark se je pripeljal v mesto danes ob desetih dopoldne. Na sebi je imel preprosto uniformo brez vsakih dekoracij. 1944. V 1945. * se je zaročila njiju hčerka Julia Helen z Pfc. Edward A. Ziv- 20ške tovarne so od Pearl kovich, sinoin Mr. in Mrs. Ziv- zgradile že 171,257 le- ltovich, 381 E. 165. St. Zaroče- u :irmado in mornarico. V nec, ki je topničar na bombniku, StiHh mesecih letos so jih se bo po enajstih dneh dopusta % 6 35,009. vrnil v Westover, Mass. Progresivne Slovenke Krožek št. 3 Progresivnih Slovenk bo imel redno sejo jutri večer ob osmih v SDD na Recher Ave. Zadušnica Jutri ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Simon Verbiča v spomin 22. letnice njegove smrti. Kupujte vojne bonde! IIlIITTTTTrTinMTT»THHTIIHimmiIIIIII»mm dal $5 po $1: Mr. Volčanšek iz, , 82. St., Joe Strekal iz Greenvich! "e'lH' se je naravnost v mestno St., Mrs. Rose Tomšič iz 80. St ' Najlepša hvala vsem skupaj. Naii fantje-vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Poročnik Frank D. Unetic iz 822 E. 155. St., ki služi pri ameriškem letalskem zboru nekje na južnem Pacifiku kot navigator in bombardir, je prejel zdaj še odlikovanje hišo, kjer je uradno naznanil okupacijo Rima. Rim skoro ni okusil bojne vihre in Vatikan je ostal popolnoma nedotaknjen. Na trgu. sv. Petra se je danes zbrala velika množica naroda, kateri je govoril papež Pij XII, hvaleč Boga, da Rim ni bil razdejan. Med množico je bilo opaziti tudi mnogo ameriških vojakov. -o- Družina Kenik iz 8908 Union Ave. je naročila sobotno Ameriško Domovino za sina Edwarda, ki služi Strica Sama v Indiani. Njegov naslov je: Pvt. Edward na v cerkvi sv. Vida maša za po-hrastovega peresa' Kenik, 35840083 A. S. N., Co. A kojnega Victor Bezjaka v spo- Prva obletnica V sredo ob sedmih bo darova- poleg letalske medalje. Vrlemu 798 M. P. Bn. Fort Benjamin min prve obletnice njegove smr-slovenskemu letalcu čestitamo! Harrison, Indiana. ti. Graduacija V četrtek 8. junija bo gradu-iual iz Euclid Central višje šole Rudy. Ivančič, sin družine Rose Ivančič iz 854 E. 207. St., Euclid, O. Po graduaciji bo odšel Rudy v Detroit v vojaško službo, kamor je bil že potrjen. Njegovi trije bratje že služijo Strica Sama in sicer Joe, Frank in Eddie, zdaj bo šel še četrti, a doma sta še dva sinova. Rudytu čestitamo k njegovi graduaciji ter mu želimo vso srečo v vojaškem stanu. Iz upravništva Onim našim naročnikom, ki stanujejo na Locherie in Newton Ave. naznanjamo, da bodo dobivali odslej list po pošti. Vzrok je, ker za te oddaljene ulice ne moremo dobiti raznašal-cev. Ako jih bomo kdaj dobili, bodo na prizadeti naročniki zopet dobivali časopis po raznašal. cih. Za enkrat pa ni drugače mogoče, kot po pošti. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. _Published daily axcept Sundays and Holidays_ NAROČNINA' Za Ameriko in Kanado na leto »6.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta »4.00 Za Ameriko in Kanado, Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta »2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto »6.50. pol leta »3.50. > četrt leta »2.00 __Posamema itevilka 3 cente______ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, »8.50 per year. Cleveland, by mall. $7.50 per year D. S. and Canada, $3.50 lor 8 monthi . Cleveland, by mail, $4.00 for 8 months C. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by m«il $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; »3.50 for 6 months. »2.00 far 3 months. Single copies 3 cents Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.__________ *3||g^83 No. 132 Tue., June 6, 1944 Narod bi rad več luči Predsednik Roosevelt in državni tajnik Hull delata na načrtu za povojno svetovno organizacijo, kar je jako hvale vredno. Ni pa še rečeno, da je program dober, če je zanj administracija, narod pa ne ve nič o tem. Državni tajnik Hull je imel posvetovanje topogledno z senatnim opdodsekom, v katerem sta zastopani obe stranki. Pododsek je tajnikov program sprejel. To bi preprečilo tež-koče, ki so se pojavile, ko je predsednik Wilson odklonil sodelovanje republikancev, zato je pa s svojo ligo narodov tudi tako pogorel. Wilson bi bil svojo idejo lahko spravil na gladko pot, če bi bil pridobil zanjo obe stranki. Tako je pa postala liga narodov politična kost ali demokratsko dete in republikanci so se postavili po robu in Wilsonu navili ušesa. Predsednik Roosevelt vodi ameriško inozemsko politiko popolnoma sam. To se pravi, narod je navaden političen otrok, ki se na take stvari ne razume. Ameriški narod oči-vidno še ni dorasel, da bi mogel zapopasti fakta o mednarodnih odnošajih. Morda je tako postopanje diplomatsko, demo-krotsko ni pa prav nič. Ameriški program o povojni svetovni organizaciji je bil razložen poslanikom Anglije, Rusije in Kitajske. Naročeno jim je bilo, naj si izberejo zastopnike in jih pošljejo v Ameriko k dogovorom. Toda vprašajmo se: ako smejo ta program vedeti angleški, ruski in kitajski diplomati, zakaj bi pa pa ne smel vedeti ameriški narod, saj v tem vendar niso zapopade-ne nobene vojaške tajnosti, če govorimo o pragramu davno po vojni. Danes je povojna svetovna organizacija na jeziku vsakega Amerikanca, ki se količkaj zanima za dogodke zunaj pred svojim pragom. Da se Amerikanci tako zelo zanimajo za to je vzrok ta, ker želijo sodelovati v tem, da se ustvari res trajen mir po tej vojni. Ameriški narod ne bo na ničesar pristal, kar ni že prej dobro premlel. In če se ameriško javno mnenje obrne proti kakemu programu, bo gotovo pre-padel, pa naj ga administracija še tako močno zagovarja. Administracija in naši državniki sploh naj si zapomnijo, da ameriški narod ne bo podprl nobenega programa, če ne bo videl v njem pravice za vse, za male in velike. To se pravi, da ameriška publika ne bo trpela, da bi veliki narodi sukali male narode po svoji mili volji, kakor bi se to prilegalo interesom velikih držav. To nadalje pomeni, da bo ameriško javno menje zahtevalo, da imajo mali narodi besedo o svoji bodočnosti in da ne bodo samo lutke, ki jih veliki narodi prestavljajo, kakor to njim prija. Naš lasten prestiž zahteva, da pridemo z jasnim in čistim programom v javnost. Kakor naši državniki vodijo inozemsko politiko danes ali kot so jo vodili do zdaj tekom te vojne, vzbuja sumnjo po svetu. Mi igramo v inozemstvu prav tako politiko, kot jo je igrala vsa stoletja Evropa in ž njo drvela v pogubo. Zato bi pa ameriški narod rad videl več luči in je za to svojo zahtevo tudi upravičen. Mi nimamo vlade enega človeka, kot je v Nemčiji in Rusiji, mi vsi smo vlada, tako nam vsaj garantira ustava. Amerikanci brez izjeme vsi zaupamo in verujemo v končno zmago v Evropi in v Aziji. Naše orožje in naša industrija, pa NAŠ DENAR bodo zmagali v tej vojni. Toda mi pa ne verujemo v mir po tej vojni, ki bo sledil naši zmagi, ker ne vemo programa za ta mir. Več luči, prosimo! Vojna v Italiji Sicer mi nismo poklicani, da bi se vtikali v vojaške stvari, vendar smo v Ameriki že tako navajeni, da radi razmotri-vamo tudi bojne fronte ter ugibljemo o tem in onem, kako bi bilo boljše in kako ne. Koncem konca smo zainteresirani v vojno, ker smo dali armadi in mornarici svoje sinove, dajemo denar zanjo in delo svojih rok. Torej nam ne more nihče zameriti, če malo podebatiramo tudi o vojni strategiji. Če bi mi, in marsikdo drug se z nami strinja, imeli kako besedo v tej vojni, bi nikdar ne trošili časa po Italiji. Ta boj po Italiji je prav všeč Nemcem, ker se na ozki liniji lahko branijo. Toliko mesecev se že bijemo v Italiji, pa smo prišli komaj do Rima. In ko smo v nedeljo zavzeli Rim, kaj zdaj? Rim še ni Berlin in če mi zasedemo vso Italijo, ne bo to prav nič škodovalo Hitlerjevi Evropi. In če bomo mi potem, ko smo enkrat zasedli Rim, začeli prodirati naprej po Italiji proti severu, nas bo zopet vzelo mesece in mesece, predno se bomo prerinili do glavne nemške linije ob reki Pad. Kar bi morali zavezniki napraviti, ako so že hoteli imeti Italijo, bi bilo treba poslati del brodovja v Sredozemskem morju do Genove, pol pa v Jadransko morje onstran Be-Benetk in prerfczati grlo Italiji na severu. Potem pa naj bi delal feldmaršal Kesselring v spodnji Italiji s svojimi divizijami, kar bi hotel. Z našim brodovjem in z našo zračno in pozemsko silo, ki visoko nadkriljuje nemško, bi bili ta načrt lahko izpeljali in bi bili že davno stali tam pod Alpami. Mesto da bi bili udarili naravnost v severno Italijo z morja, smo še pa prepirali z Badoglijem in raznimi italijanskimi strankami, kdo bo na vladi in kdo ne. Ako smo se že izkrcali na obrežju pod Ri-rnmo in tam obstali kljub vsem besnim napadom Njemcev, bi se bili prav tako lahko izkrcali tudi gori pri Genovi, ali ne? Voda za petrolej Nedaleč* od Arabije leži v Perzijskem zalivu otok Ba-hreni. Ta otok je v sedanji vojni zelo pomemben za Angleže, ker z njega dobivajo ogromne količine petroleja. To ime smo slišali že v novembru 1940, ko so italijanska letala izvedla bombni napad na petrolejska ležišča. Otoku Bahreinu 'vlada sultan Hamad ben Isa, ki je pod angleškim protektoratom. Nekako pred petnajstimi leti je bil dobil sultan nenavaden obisk. Obiskovalec je bil visok Anglež, plavih oči z imenom Frank Holmes. Prišel je bil z nekega drugega otoka, Nove Zelandije. Holmes je razložil sultanu, da se nahaja na njegovem otoku petrolej ter ga je zaprosil za izključno pravico do vseh najdišč. Sultan pa ni bil zadovoljen z njegovim predlogom, ko je zaslišal, da se nahajajo na njegovem otouk petrolejski vrelci, za katere se nemirni Evropejci bore. Ves čas je mirno vladal na tem otoku, ki ni posebno velik. Zastopnik angleške vlade pa je bil neki mirni major, ki se ni vtikal v sultanove stvari. V glavnem so na tem otoku pridelovali kavo, nekaj žita, bilo pa je tudi mnogo ovac, ki so dajale dobro volno. Nasprotno pa so črpali iz morja veliko večjo vrednost, bisere, ki so bili tako krasni, da so jih smatrali za najlepše na svetu. Biserno morje V sezoni lova na bisere je odšlo na stotine majhnih jadrnic iz pristanišča proti nasprotni obali, kjer so ostajali po tri mesece. Dan za dnem je na tisoče potapljačev dvigalo školjke iz morja. Ribiči s tega otoka ne žive dolgo, ker so se preveč potapljali, mnogi izmed njih pa oslepe, ker so odpirali oči v slani vodi. Dogodi se pa tudi/ da jim odvzame življenje kakšna velika riba, katerih se ne manjka, kakor tudi biserov ne. Kljub temu pa ti ljudje ljubijo svoja nevarna podjetja. Lov na bisere je kakor hazar-dna igra, večkrat ko igraš, večje veselje dobiš za igro. Mnogokrat se potopijo po stokrat, pa ne prinesejo nobene polne školjke, lahko pa se potope samo enkrat in se ne povrnejo več, lahko pa tudi dvakrat in obakrat prinesejo školjko z dvema biseroma. Voda za petrolej grvotno je sultan odklonil Holmesovo zahtevo. Holmes pa, trmast kakor vsi Evropejci, če jim Sre za dobiček, ni prenehal s svojimi zahtevami. Ker ga je bila priporočila angleška vlada, je sultan bolj obzirno postopal z njim in mu končno postavil predlog, za katerega je mislil, da je neizvedljiv in da bo s tem vsiljivega Angleža odgnal. "Rabim pitno vodo," je dejal sultan. "Ako mi najdeš vodo na otoku, ti bom dovolil,, da iščeš petrolej." Otok je skalnat in nima sploh nobenega izvira pitne vode. Pitna voda izvira globoko pod morjem. Domačini so prisiljeni, da se potapljajo globoko v morje in da s posebnimi posodami; dvigajo vodo. To je dalo povod za povest, v kateri pravijo, da reka Evfrat teče izpod morja, vse do otoka Bahreina. Holmes je z veseljem sprejel sultanov predlog. Slišal je že legendo o Evfratu in je videl, kajko domačini dobivajo vodo in ker je bil geolog, se je odločil že prej, preden mu je sultan povedal svoj predlog, da bo dobival vodo s pomočjo arteških vodnjakov, katere bo postavil na mestu, kjer .je otok najnižji. Ko je slišal pravljico o Evfratu, je bil prepričan, da mora biti petrolej na Bahreinu. če je Evfrat podalj- šan-do otoka, je bil prepričan, da so tudi petrolejska ležišča iz Mezopotamije in Iraka podaljšana. Denar, smrad, upori Od časa,, ko sta sultan in Holmes imela razgovore, je preteklo šest mesecev in domačinom se ni bilo več treba potapljati. Hamad ben Isa se je razveselil, saj bo sedaj lahko imel zeelne vrtove, enake onim, kakršne so imeli njegovi predniki, ko so vladali Perziji. Rasle bodo palme, pomaranče, kakor v vrtovih Haru-al-Rašida. Holmes je dal Bahreinu vodo, sam je pa dobil petrolej. Sprejeti pa je moral službo v njegovi zakladnici. Med tem časom je porabil ves svoj denar pri vrtanju za petrolejem. Podal se je iskat denarja. V Londonu, Amsterdamu, New Yorku, povsod je govoril o bogatih petrolejskih najdiščih in o sultanu, ki ne prenese petrolejskega smradu. Vsi so njegova predavanja s zanimanjem poslušali, nikjer pa ni dobil denarja. Ko je bil že skoro obupal, se je za njegove izvore pričel zanimati Andrew Mellon, predsednik "Gulf Oil Corp." in sicer v trenutku, ko Holmes ni imel nobenega denarja in je bil pri-moran vzeti to, kar so mu ponujali. Ti Bahreinski izvirki so prišli v roke "Gulf Oil Co.," potem k "Standard Oil of California" ter končno v "Bahrein Petroleum Co.,', ki je iz Kanade. Ko je odrinil prvi parnik z otoki^, je prišlo do upora pri domačinih, ker je nafta namazala morje in se nihče več ni upal potapljati. Nameravali so razdreti "pipeline," izvore in ladjo. Petrolej—blagor Lastniki petroleja pa so imeli sredstva, o katerih sultan šo sanjal ni. Družba je zgradila bolnišnice in šole ter razdelila toliko denarja med domačine, da se jim ni bilo več pogrebno potapljati. Še več, sultanu so darovali avtomobil in zgradili so mu cesto okoli otoka, po kateri se je vozil vsak dan. Stvar pa je z vsakim dnem bolj napredovala. Petrolejska zona se je nahajala v sredini otoka, komaj 30 km od sultanove palače, ki jo je imel v Manatme. "Pipeline" vodi petrolej od izvora do rafinerije, ki ga distilira in izločuje ostale neuporabne snovi. Vsa proizvodnja je bila pošiljana v vojaško postajo, ki se je nahajala med Ba-hrainom in Muharako. Vsak mesec je prišlo po 25 velikih ladij po petrolej. Bahrein je leta 1939 imel več kot milijon ton petroleja, kar je zelo mnogo, če pomislimo, da znaša romunska produkcija letno največ osem milijonov ton. Največji del tega petroleja je po-kupovala Japonska, a zdaj pa vsega porabijo Angleži. _—1—o- Čudna pota usode, združila mater in sina Pri potniških avtobusih v Milanu je bil kot vozač usluž-ben tudi neki Luigi Liviotti. Vozil progo "G." Star 34 let, srečen družinski oče, ki ga je ob pogledu na svoje otroke in materinsko srečo svoje žene morila le ena skrb, svojih staršev ni nikoli poznal. Odkar je odrasel, je bil ves v hrepenenju, da bi videl svojo mater, da bi .bil deležen tiste sreče, ki so j"o uživali njegovi otroci ob njegovi ženi. Na njegovih listinah je bilo zapisano, da se je rodil leta 1905 v hospicu "San Columbano al Lambro," odrastel pa da je v sirotišnici v Milanu. Že desetletja je poizvedoval, da bi našel svojo mater, ki ga je pred 34 leti v bogve kakšni spiski izročila -sirotiš- nici in potem odšla v svet, kjer živi bogve kako. Tudi svojim stanov^km tovarišem je večkrat razodel to svojo bol, da so vsi vedeli, kako je z njim: da je najdenček, ki išče svojo mater. S tem avtobusom na progi "G," ki ga je vozil Luigi Liviotti, pa se je vsako jutro iz ksnčne postaje v predmestju v središče Milana vozila tudi neka priletnejša gospa. Ker je bi lavtobus skozi prve postaje navadno zelo slabo zaseden, jo je zlasti sprevodnik dobro poznal kot vsakdanjo potnico in se je tu in tam' zapletel z njo tudi v pogovor. Pred kratkim mu je gospa pripovedovala, da bo v nekaj dneh odšla v Rim in je ne bo vsako jutro na običajni postaji, v Rimu da mora urediti neke družinske zadeve. Sprevodnik se je takoj spomnil svojega tovariša, ki je sedel spredaj pri krmilu. Mislil si je, da bi žena morda mogla v Rimu pri oblasteh kaj poizvedeti glede njegove matere, ki jo že toliko let išče po svetu. Po končani vožnji je razodel to svojo misel vozaču in ko je naslednje jutro žena spet kot redno prišla v avtobus, sta jo sprevodnik in vozač že pričakovala, Luigi Li-vioti je prinesel s seboj tudi svoje dokumente in je ženo prosil, če bi mogla v Rimu "v ministrstvu" kaj natančnejšega poizvedeti, kdo je njegova mati in kje je. Žena je obljubila, da mu rada stori to uslu go in je šop dokumentov vtak nila v svojo torbico. Čez nekaj dni je žena šla na pot. V brzovlaku Milan-Rim. se je spomnila tudi avtobusnega vozača in njegove bridkosti. Pred oči so ji stopila njena mlada leta, ugibala je, kakšno usodo je živel njen sin, ki ga je morala pred 34 leti izročiti v tuje roke. Tudi ta vozač bi po njenem mnenju ne mogel biti star več kot 34 let. V teh mislih odpre svojo torbico in prvič začne pregledovati njegove dokumente. Kako se piše? Liviotti — kot ona: In kdaj je bil rojen? Leta 1905, točno tistega poletnega dne, ko je ona v hospicu San Colombano al Lambro . . . In v njegovem rojstnem listu je bilo zapisano: San Colombano al Lambro. Na prvi postaji je izstopila in se odpeljala nazaj v Milan. S kolodvora se ni odpeljala na svoje stanovanje, ampak na stanovanje avtobusnega vozača Liviotti j a. Sam ji je prišel odpret in žena, ki se je že več mesecev redno vsako jutro vozila z njegovim avtobusom v mesto, ga je objela in vsa gi-njena izvpila: "Nič več ni treba iskati. Jaz sem tvoja mati." Mladega vozača je novica, da je našel svojo mater, ki jo je imel pred seboj, tako pretresla, da dva dni ni mogel v službo. Stregle sta mu njegova žena iri njegova mati. S tem dnem je mož postal enak svojim tovarišem: imel je mater. --o- "Ustreli me skozi srce" Rao, Indijski jogi je mrtev, ker ni premagal učinke strupa. Umrl je v Rangunu. Z njim je umrlo upanje milijonov Hindov, ki so temu tajinstvenemu možu sledili iz Ceylona v Afganistan,- iz Siama v Perzijo. Reo je bil mož, ki je dan za dnem mirno trdil: "Jaz ne bom umrl. Lahko storim karkoli, ničesar mi ne more škodovati." Ko sem ga videl v Laboeru, J glavnem mestu Punjaba, je pri-! stopil k oboroženemu redarju, mu iz torbe vzel pištolo in ga vprašal: "Ali je nabita?" —-"je.» — "Ali si jo sam nabil?" — "Sam," je odgovoril redar. "Potem veš, da krogle niso j grah." — "Seveda niso." j "Potem me ustreli skozi srce. : Ustreli me skozi sence. Kamor II. lle S( pa dobra Joe Lekšanova U, ] nica- *P »te* > Predno smo se pa ^od0 f • pozdraviti, kakor se t° med Slovenci, mi je >i glavo stava, ki sva jo s M napravila Francetu. ^ ^i "O, tri sto h ..se"1 Ju -nj reči, pa sem se naglo » ^ s ustih, skočil pokonci in. ^ >i proti hiši: "Jim, Obiski so že tukaj!" j. »< ^ Potem šele sem st.opjj,p]o uslužno odprl vrata in ..j ^ si segli v roke s prijavi f dQ Tok tukaj ste," je y 0 ] ther Jager, "niste s ce] slabega kraja." ^či Vožnja me je potarnal Jože Lekša»> V sem." h t,esf "ta Ustrašil sem se te^^ ^ Marička ti meni po^a kaj so prišli izmučen1 urejeni popotniki, v his1 d0s kapljice. ^ h Jože," sem rekel ^jif ig 'res \ $ D staremu znancu, . Jl. dosti v naši iskrom"1 ^ \ H\ ampak toliko ti pa ' ^ Ili!{ Montmoulin je od-"lateri mesto na veliki 1i toči in ji natanko pripo-vse, kar se je tikalo ^ bivših in sedanjih Pohvali se, da je Mati je k temu pride-Me opazke, a bila je li(T Jako zadovoljna. Vi- Ol* •ij'ie sicer sina nekam ble-. nik z nasmehom in mu podari too suhega, vendar ne bolni &obra mati mu polaga ^ 1 da se mora bolj paziti, iP1 sme pozno v noč učiti *vsem, da naj se nikari P°sti. župnik se je do-0 nasmehnil tem do-"J ^ materinskim opazke mater opomnil, da Enotna zdrav in da se °^ega. "Sicer pa mo-faSa mati, odslej sama s!»č11' ostati in nad menoj ^Pomni sin. "Ko hitro °dpočiješ in smo spili kave, bodemo skupno 2l)rat celico, v kateri ti Popravil stanovanje.'" takoj," pravi mati "Ojllin. "Nič nisem trudne pa pridejo še ot-j Potem se ne bo mgolo i i o na steno, če se mi , J Pripeti. In glej, kako tu razgled po dolini . J0 Ste-Baume-a." bjkakor hočeš, mati! ,fc^ice so malo večje in '^ne. Toda tudi te dve Prav čedno opravila; p^a biti pobeljen in ste-apecirane. Vzorce sem °cil in ti si jih moreš rati. jutri bom poslal ^Ja in tapecirarja m v ®ta moreš že priti k j, °tem boš uživala mir- 9 JPe dneve, po vseh tr- , „„. ' s katerimi te je Bog i' -^i i>, Hri Franc!" vzklikne M^ti in si skrivoma ob-j » "O tvoji ljubezni ni-"^ar dvomila. Toda ka- \ Vse te stroške mogel •saj nimaš bogve ka- °dkov?" e brez skrbi, mati! "Ah, moj Bog, saj jaz vendar ne bom šla na daljne otoke k strahovitim ljudožrcem _i" "Dobro, dobro," se smeje župnik, "in sedaj nam prinesi tvojo dobro kavo!" Kmalu so se posedli vsi štirje okrog mize in pili dišečo kavo, ki se je res.skazala prav izvrstno in lomili so trde preste. "Jaz dobim eno več kot ti, Julija, ker sem jih jaz prinesel in imaš ti lepšo čašico kot pa jaz," pravi živi dečko. "Že dobro," odloči stric, "ti boš imel eno presto več in Julija eno časico več kave, kajti pravica mora vladati.! In kadar bosta končala, potem smeta preleteti vse celice in si že zdaj zbrati vsak eno spalnico za počitnice, ki jih bosta seveda tu prebila pri materi." "Hura! To bo veselje!" kri-če Karol. "Hitro, Julija, fepij, kar imaš." "Da, šla bom s teboj; toda ti moraš pri meni ostati; kajti bojim se sama iti skozi te neprijazne qelice. "Toda posebne sobe zase ne potrebujem. Kaj ne, mamica, v počitnicah bom spala pri tebi; kajti od strahu bi umrla, če bi bila tu sama čez noč. Veš, da so bile zadnje nune v tem samostanu tako strašno obglavljene, bilo jih je 22 skupaj in vse so bile mučene tam na dvorišču. In stara. Suzana trdi, da se še sedaj sprehajajo pri luninem svitu po'hodnikih in da vsaka nosi odsekano glavo v rokah — puh! In zato tudi ona spi gori na "Oljki," za vse na svetu bi namreč ne spala le eno noč tu doli, mi je sama povedala." "Takih prismojenosu bi ti stara Suzana ne smela pripo- Očetova krivda Povest. Spisal F. (Nadaljevanje) Francoska bukev je dobila znamenje. Z živimi barvami je naslikal domač umetnik, Žnidarjev Pepe iz sosedne vasi, po poklicu ne urar, ne brivec, ne klepar, ne slikar, vendar vse to v eni in isti osebi, na štirioglato dejsko na tleh v krvi ležečega moža; ropar s š^rokokrajnim, zmečkanim in n4 oči potegnenim klobukom ter z dolgim nožem v roki pa beži v goščavo. Na vsej sliki je bila francoska bukev še najbolj zadeta, ker je bila — zelena. Kdor je šel mimo znamenja, se jte odkril in prekrižal, in ta in oni je zmolil še očenaš za dušo nesrečnega pokojnika. Zvečer so hodili mimo le pogumnejši možje, a še tem so se ježili lasje, in vsakdo je pospešil korake, ko je imel bukev za sabo. Počasi so pozbaljali ha umor, le nekaka mora je ležala še dalj časa nad vasjo. Čas sicer celi rane, a Mlinarjevim jih je celil počasi, počasi. Svetna pravica ni mogla kaznovati krivca, ker ga ni dobila. Bode li res ušel zasluženi kazni? III. • Štajercev Jurij je živel kot poprej, le na dnine ni hodil več. Popravljal je svojo kočo, ker se je bil namenil na zimo v Slavonijo med drvarje ter hotel ondi ostati nekaj let, da si kaj zasluži. Postal je nekako zamišljen in samsvoj; kaj čuda, če hoče človek zapustiti svoj domači, rodni kraj ter se podati v tuj, nepoznan svet, kjer gi\ čakajo neznane nevarnosti; kaj ne bi bil zamišljen? Koncem vinotoka se odpravi na pot. Mati ga prekriža in pokropi z blagoslovljeno vodo, kot ga je kropila in križala tedaj, ko je šel v vojake, in še poprej kot malega otroka. Debele solzne kaplje polže dobri starki po velem , lic-u, ko ga prosi, naj ne pozabi Boga, ko mu nairoča, katere molitvice naj moli vsak dan zjutraj, katere zvečer. Daje mu nauke, kako naj varčuje, kako se ogiblje slabi tovarišiji, — revi-ca, ki sama ni poznala prav nič tujega sveta, saj ni bila še dalje iz Javorja, kot na božji poti na Brezjah. Nanjo naj nikar čisto ne pozabi, saj bode molila zanj; da ji pošlje le kak goldinar, potrebuje itak ne dosti, le za malo kave in sladkorja naj ji pošlje, saj tako ne bo več dolgo. 'mal, da bode. Poda ji roko in | nestrpno stopi čez domači j prag. Pri sosedih in znancih se ni bil poslovil nikoder. Z veliko culo v roki koraka skozi vas ter hiti proti mestu. Na potu dojde potovko. Zgovorna ženica ga kmalu zaplete v pogovor, da nehote stopa počasneje ž njo. Pri francoski bukvi se potovka Jera prekriža in na glas moli očenaš za ranj^ga Mlinarja; tudi Jurij se odkrije in moli. "Poglej, Jurij," pravi na to Jera, "rada molim, v cerkev rada hodim, verujem, da je Bog večen, vsegaveden, milo-stiv in vse, vse lastnosti božje, a da bi bil tako pravičen, kakor pravijo naš gospod župnik, vendar ne morem verjeti. Zakaj ne kaznuje morilca, zakaj ga ne pokaže, da ga obesijo? Zakaj? Oh, pri spovedi me bodo gospod župnik zopet kregali, kot so me zadnjič, ko sem povedala, da se vedno jezim na' Evo, ki nam je zaprla raj, in da to ni prav, da moramo vsi trpeti zaradi njenega jabolka; kaj pa je to, če je snedla to ali ono jabolko? Pa so rekli gospod, da je Bog že vedel, kaj dela, in da je prav tako, kot je naredil, pa da se ne sme nikoli reči, da to ni prav, kar On stori. In danes sem zopet rekla, da Bog ne de-a prav. On, pa že ve, kaj dela! Ne bode mu ušel, ropar grdi, naj se je skril kamorkoli, On ga dobi! Poslej bom pristavila vselej še po en očenaš, ko poj-dem mimo znarnenja,; da bi Bog roparja kmalu pokazal, da ga prej zapro ali obesijo. Kolikrat mi je ranjki napil s kozarcem mošta, in največ pisem sem znosila njemu, in največ krajcarjev dobila od njega. Kako so že rekli zadnjič gospod župnik, veš tedaj ko so pravili o tistem bogatinu, ki je jedel na veliki petek meso in se norčeval iz Boga, kaj ne: "Bog ne plačuje vsake sobote, a dolžan nikomur ne ostane." Tako je govoričila Jera venomer, Jurij je pa molče korakal poleg nje. "Pravijo, da greš po svetu, Jurij; kam pa vendar greš?" "Doli v Slavonijo grem." "Po kaj pa doli? Doma bodi; ljubo doma, kdor ga ima!" I, drvaril bodem doli in kaj denarja zaslužil; pravijo, da se dobro zasluži doli, doma ni nič!" "Doma ni nič? Pa bi delal doma, paj bi bilo kaj! Kdor polega po senci in pijančuje pri Premetovcu, za takega ni nikjelr nič, tudi v tisti tvoji mi, da bodeš postal tak, kot. Kozlov Tomaž s Suške gore. Tudi ta je drvaril doli nekje v Bulgariji, ali kako se že reče. Hej, ko je prišel domu bi bil skoro vprašal, koliko velja vsa Suška gora. Bahal se je s cekini in tujimi tolarji ter zmerjal župana z beračem; čez dobrega pol leta pa je šlo vse po grlu, in zdaj hodi od hiše do hiše ter nadleguje poštene ljudi. No, pa ti morda ne bodeš tak, ali pa bodeš tudi. Doma bi bil, Jurij, doma!" "Zdaj sem se odločil, da grem, torej grem.! Pa pozdravljena, Jera, stopiti moram hitreje, da ne zamudim vlaka." Nestrpno je bil korakal mladenič ob zgovorni ženi nad pol ure in odleglo mu je, ko jo je imel za sabo. čim dalje je bil od doma, tem brzeje je stopal, kot da mu gori pod nogami. Niti ozrl se ni nazaj proti rodni vasi in proti znanim domačim hribom, še vlak mu ni vozil dosti hitro, najraje bi bil že med temnimi hrastovimi in aukovimi slavonskimi gozdi. Družba, v katero je zašel, je bila privrela iz vseh vetrov, le nekaj ni bila ta družba, dobra ni bila. (Dalje prihodnjič.) delo dobijo delo dobijo Jurij je nemo zrl v tal in ki-'Slavoniji ne bode nič. Zdi se MALI OGLASI Hiša naprodaj Proda se hiša na Reno Ave. Je za 2 družini, 5 sob spodaj in 5 zgorej. Zgorej je prazno, da se lahko takoj vselite. Za podrobnosti vprašajte na 3599 E 81. St. (132) PRODUCIRAJTE ZA NAPADALCE Pomagajte nam izdelati kritične vojne produkte Mi potrebujemo Metal Stampings Inšpektorje Spot welderje Dobra plača od komada Punch Press operatorji za pomočnike Die Repairmen in Die Makers Pometače Pomožne Shear Operatorje Punch Press Operatorje Moške in ženske Dobra plača od komada The Geometric Stamping Co. VOJNA TOVARNA 1111 East 200th Street IVanhoe 3800 Moški za Kupimo bicikelj Radi bi kupili dobro ohranjeno kolo (bicikelj) za 10 let staro dekletce. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči svoj naslov uradu tega lista (x) Boljša družina Bi rada dobila za več let stanovanje 6 sob z garažo, vse spodaj, najraje hišo zase, fur-nez na plin ali olje; blizu poulične železnice-ali busa; na vsoto najemnine se ne gleda; garantirani dobri plačniki v slabih in dobrih časih. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči naslov v uradu tega lista. (x) Moderna hiša Proda se po ugodni ceni moderno urejena hiša za dve družini v dobrem stanju. Vpraša se za pojasnila na 1126 East 72 St., spodaj. (133) poln ali delni čas Visoka plača od ure Joseph T. Ryerson & Son, Inc. 5414 Hamilton Ave. _(133) LATHE OPERATORJI in učenci INŠPEKTORJI Plača od kosa 52 ur na teden MAŠINSKI OPERATORJI in učenci PREVAŽALCI S TRUKI Plača od kosa in visoka plača od ure Ohio Piston (o. 5340 Hamilton Ave. _036) Za v kuhinjo Takoj vzamemo v službo žensko, ki bi pomagala v kuhinji poln čas, ali pa del časa. V službo se vzame tudi strežkinjo za restavracijo. Zglasite se v Sorn's Restaurant 6036 St. Clair Ave. (133) Peč naprodaj Proda se kuhinjska peč na plin. Vprašajte na 1385 E. 41. St. Oskrbnice Poln čas 5:30 zvečer do 1:40 zjutraj Šest noči na teden V mestu 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. Zahteva se dokaz o državljanstvu Urad za najemanje odprt: 8 zjutraj do 5 zvečer dnevno razen v nedeljo THE OHIO BELL • TELEPHONE CO. 700 Prospect, soba 901 Moške in ženske splošna tovarniška dela «e potrebuje e« V : ,sPa Blanchard, pred- vedovati, otrok," pravi župnik. društv I1* ji.^štva sv. Jožefa, je | "Dobre nune tudi niso bile tu i emožna ii dobrodelna obglavljene, ampak na trgu v j.e \ ,llekako tvoje starosti, j Aixu in gotovo ti ne bodo de "< r,^0' da se bode s teboj ' 1 !v - a in marsikatero uro letenju za uboge pre-' nJi.' No, ta dobra go-' členila pripraviti mi ilj.^Oglo svotico, da ma-e Uredim sobe in si na-n<3,kaj knjigi za svojo »i ^iižnico. Torej le nič "el. p skrbi, mati, in sedaj o! it,Hva je že pripravljena; Okliče!" sta v temno kuhinjo, deklica ravno vlivala ij^fCf0 v kav°in radostn° vjjj a: "Izvrstna bode, bo-a mamica! Toda mi-"v.Pogrnjena in tako ve-leži na nji in Karol L \ vrnil od peka. Hitro, ' j]te mij" ? ^o bile knjige odstra-Ha čeden prt je bil polo-% ^'20 in razpostavljene K' lale nič zalega; kajti svetnice so v nebesih. Obglavili so jih, ker so molile za dobrega kralja Ludovika XVI., ki je tudi umrl kot svetnik." Otroci so tedaj spili kavo in so začeli "svoje potovanje po samostanu, dočim aita ostala pri mizi župnik in njegova mati in se pogovarjala o žalostni prešlosti in o boljši bodočnosti, ki jima bode baje sedaj zasijala. • (Dalje prihodnjič) --o- Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAF 16131 St. Clair Ave. (Tuea. x) Kupujte vojne znamke! ženske dobe delo kot KUHINJSKE POMOČNICE Spreminjajoči šihti 9:30 A. M. do 4 P. M. 6:30 P. M. do 8:30 P. M. Bus boy 7:30 A. M. do 4 P. M. Redna plača Hrana iti uniforme zastonj. Osborn Mfg. Co. 5401 Hamilton Ave. (132) Heat Treat pomočnik •i m Rough Grinders Plača od m s,'.-ca pa so žalostna in cčl polne grenkih solz, ker ^ ko ljubili. Za Teboj žalujejo Tvoji dve lepi hčerki. JJ____________^ _____I___ _____ _ .jgiiK si tako goreče ljubila, za Teboj žaluje mati. kateri si bila ^ r!ld> it in ponos, objokujejo Te brata in sestri, kateri so Te imeli, draga Josephine. , m solz trpljejna, kjer vlada srečni mir, a Tvoj duh živi med 'ianl ostal, dokler se enkrat snidemo nad zvezdami. Draga nam nepozabljena, odšla si tja, kjer ni soW IP