7. îstov.
Novo mesto, 1. aprila
XXIV. lolnik.
DOLENJSKE NOVIC.
<
Izhajajo 1, in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poSlnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naroćcina za Kemôijo, Bosno in druge evropske drŽave znaaa 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema orednik, naročnino m oznsnila
tiskarna J. Krajce nasi, t Novem mestu.
bratie, tako da je treba le brano obrniti, da dela s krajšimi zobmi. Bodi pri tej priliki se povedano, da so najboljše brane za travnike tako imenovane „Lakejeve" travniške brane, ki so iz kovanega železa.
Kakor je treba travnike obdelovati s travniško brano, ravno tako je treba tudi deteljiš^a. Tudi deteljišca je na spomlad prevleči z brano, posebno starejsa deteljišca. S tem se zemlja površno zrahlja, nepotrebni plevel, ki je plitvo vkoreninjen, pa odstrani. Kdor ne more kupiti travniške brane, naj kupi železne grablje in naj na rokab obdeluje travniške in deteljiSčne prostore. Sicer pa zadostnje, če je v vasi saj ena travniška brana. Naj jo kupi gospodar, ki ima več travniškega prostora in naj jo izptjsoja sosedom proti primerni odškodnini. To bo najbolje. Po močno matiovitiii prostorih kaže izrit mali pograbiti z železnimi grabljami in odstraniti s travnika. Deteljišča in travnike je treba spomladi tudi sicer še očistiti. Pobrati je kamenje, razkopati mravljišča in odstraniti vse nepotrebno grmovje.
Spomladno delo na deteljiščih in travnikih.
Deteljišča in travniki potrebujejo tudi obdelovanja, Spričo raznega dela, ki ga imamo v spomladnem času po ujivali in vinogradih, se rado zgodi, da ostanejo travniki neobdelani in ravno tako tudi deteljišča. To pa ní prav. iravniške rastline in detelje so ravno tako hvaležne za dobro strežbo kakor druge rastline, ki jih sejemo po nji-vali. Tn v resnici vidimo, da so košnje po skrbno obdelanih travnikih in deteljisčih veliko boljše kakor po slabo obdelanih in zanemarjenih travnikih. Na skrbno obdelanih travnikih je vsa rast bolj živahna in tudi gnojenje nam po takili prostorih veliko več zaleže. Vse to iividevajo gospodarji po drugih krajih in zato tudi vidimo, da svoje travnike veliko skrbneje obdelujejo kakor mi.
(3e se izplača travnike bolj skrbno obdelovati, potem «e to izplača posebno po naših krajih. To pa zato, ker imamo malo travnisčine in moramo že zaraditega večjo skrb obračati na travnike, da sedanje pičle pridelke pomnožimo; drugič pa tudi zaraditega, ker imamo v obče bolj težko travniško zemljo.
Najvažnejše spomladno delo na travnikih in deteljisčih je vlačenje z dobro travniško brano. Vsak boljši posestnik bi jo moral imeti, saj se dobe sedaj že precej po ceni take brane (od 61 K naprej), ali če pogledamo po naših vaseh, je ne najdemo skoro nikjer. Travniška brana je prav koristno in potrebno kmetijsko orodje za Vsakega, ki ima kaj več travnika. S tako brano se travniki najbolj očistijo od mahu. Z njo se poravnajo tudi nad-Užne krtine. Koristna je pa tudi zaraditega, ker travniško Zemljo na površju nekoliko razbrska in zrahlja. Po mnogili travnikih raste vse polno mahu. Ta mah je škodljiv, ker zatira trave in druge dobre rastline. Kjer se mali širi, tam manjka dobrili trav in detelj. Po mahovitih mestih nobene prave košnje. Zato pa proč z mahom! Kar se da v enem letu doseči, to se da v dveh, treh letih. ^ pridnim vsakoletnim vlačenjcm v spomladnem času se ^^ mah zatreti. Še hitreje pa pridemo do cilja, ako ma-'lovite travnike (v suhih legah) gnojimo. Z dobrim gnojenjem se zopet okrepijo trave in detelje, ki so začele hira.ti vsled obilega mahu. Torej gnojenje in vlaftenje, obojega je treba, da se zboljšajo z mahom obraščeni prostori. Z brano se poravnajo tudi krtine, Kjer se pokaže ^osti krtin, jih lahko že jeseni poravnamo. V tem slučaju obrnemo brano, da dela s krajšimi zobmi. Dobre travniške brane imajo namreč po obeh straneh zobe, na »Podnji strani daljše, na zgornji krajše. Daljši zobje se fabijo zlasti v »pomladnem času, ko je treba mah trebiti |n zemljo na vrhu nekoliko razpraskati. Za poravnavanje krtin pa zadostujejo krajši zobje, ki so po zgornji plati
-r—
Dva važna opomina naâim vinogradnikom.
Čas prvega okopavanja in vežnje trt po vinogradih je nastopil. Eno kakor drugo delo je neobhodno potrebno, pa vrŠi se žali Bog! marsikje na Dolenjskem, prav nepravilno. Pri okopavanji trt opazovati je zelo povsod ta napaka, da se večinoma dol koplje, tako da se zrahljana zemlja dol v dolino tira, namesto da bi se jo na mestu puščalo. Neprijetna posledica takega okopavanja je ta, da veliko prehitro zemlja od najvišjih trt pitsameznih oddelkov vinograda odteče, ter da pridejo vsled tega korenine na dan. Pri prvem okopavanji, kopalo naj bi se povsod vedno počez, kar se tem loŽej vrši, ker stoje še nepovezani napnenci pokonci, in toraj takemu okopavanju nikake ovire ali težave ne delajo. Pri okopavanji trt, zapaziti je pri nas tudi zelo povsod to napako, da se trtam najvišje, že tik zraku rasteče, takozvane rosne korenine, pazljivo ne odřezuje, ampak na miru puste. To postopanje je že celo pri tistih trtah največje škode, katere so bile pregloboko posajane ali grubane, tako da se nahaja že ev-ropejski les v zemlji. Evropejski les se v zemlji ukoreniči, na koreninah se naseli trtna uš, katera jih v kratkem času uniči. Ameriške korenine na takih trtah pa vsled nastanja evropejskih tako opešajo, da ne morejo već trt rediti, in po njih je v par letih. Vsak kopač ima naj toraj za boto čevlja primerni nož, a katerim mora vse rosne korenine na trti, naj rastejo iz kakoršnega lesa god, gladko odrezavati.
Pri povezvanju trt h kolom, vrši se pa pri nas kaj gostokrat ta napaka, da se napnenee namesto navzdol, vkreber veže. Tako pride zgornji konec napnenca namesto pod, nad trto. Taka nepravilna vežnja napnencev ima to škodljivo posledico, da zažcnejo napnenci na zgornih konceh
kaj močno namesto na spodnjili, in to daje potem povod nepriporočljivemu zdaljievanju, oziroma poviševanju trtnega debla. Ako ni toraj nevarnosti, da ee bo napneac zlomil ali pa se odkrsil, ako ae (^a dol veže, poveže naj ae ga vedno dol, toraj proti dolini, ne pa navzgor, proti vrhu hriba.	—I—
(Opomba uredništva.) Pri tej priliki opozarjamo cenjene èitîitelje na članek ,,Nekatere opazke k obdelovanju vinogradov" v itev. 7. „Dol. Novic" lanskega leta, kateri govori o tem predmetu obširneje ter ga priporočamo v upoštevanje,
Sam Fiigner jc označil	pomen na»ih društev z besedami:
„Ne koristi, ne slave'' — ia' mi	pristavljamo še: temveč zgolj častne doižnosti! Na zdar!
Novoniosto, dno 24.	marca 1908.
Dr. Schegula, t. č. podataroeta „Sokola" v Novemmeatu.
Telovadno društvo „Sokol" v Novem mestu.
„Sokol" v Novemmestu je po Številu članstva najmočnejše druStvo v našem mestu.
To jc naravno; kajti namen ,,Sokola" jo, povzdigniti nravne in telesne sile v slovenskem narodu. Ta namen je tako vzvlÉen, da jça zamore povsem razumeti le tisti, ki že več let stoji v sokolskih vrstah.
Glcdc na ta namen obsojajo sokoli vse, kar bi zamoglo škodovati človekti na nravnosti ali na zdravju. „Sokoli" obsojajo pono-èevaiyc, vživanje opojnih pijač čez nujno jjotretmo mero, obsojajo preperljivoHt, ošabnost, sploh vse lastnosti, vsled katerih bi za-mogla trpeti nravnost in telesno zdravje.
Zaradi tega pa sokolska druživa kot takoSna tudi strasti političnih bojev ne poznajo. ..Sokoli'* a jtolitiko nimajo nič opraviti. Pač pa so „Sokoli" Izključno narodna dru-štva.
Kdor hoče stati pod sokolskim praporom, mora biti mo-ralično nsomadeževan. Na to pazijo odbori pri sprejemanju članov.
Svoj namen dosezajo ,,Sokoli" v jirvi vrsti s telovadbo in z nravnim obnašanjem svojih članov. Kar zadeva pa telovadbo, glavno sreiistvo sokolske vzgojo, je glede na neprestano »iL'njiivanje članstva vsled vojaskiîi naborov, vsled preselitev itd. težavno, vzdrževati vedno polne telovadne vrste. Tedaj je pa tembolj potrebno, da vsak član, ki je po svoji starosti alt sicer sposoben za telovadbo, redno obiskuje telovadne ure, Nikdo se ne bode kcsal, ako se udeležuje vztrajno telovadbe — in prav vztrajnost jc mero-dajna —, namesto da bi sedel doma ali iskal zabave drugod. Telovadba ne kre|ii samo telesa podlaga vsakemu delu je itak telesno zdravje —, temveč razvedruje vsakogar tudi duševno. Vsakdanje delo v kiikošui si bodi o!)rti te izmuči in o.slabi, telovadba te |)0 takem vsakdanjem delu okrepi in ti daje novo čiiost. Nikar ne reci kot delavec; ,,saj zadosti telovadim celi dan". Tak nazor je popolnoma napačen, kar je stokrat dokazano.
Častna dolžnost bodi torej v.sakemu za telovadbo le količkaj sposobnemu članu: Ob telovadnih urah vsi v telovadnico! Kdor bi imel ob telovadnih urah — pondeljek, sredo, petek od pol 9. do pol IM. ure zvečer — kakošen opravek, naj ga odloži na drugi čas.
Brezbrižna udobnost (komoditeta) ali celo lonoba sto mrtvilo, ki krati življenje in pripravlja bolezni!
Isto veljaj za obrtni in za Šolski naraščaj, ki telovadi ob ne-deljaii in četrtkih ob pol 2. popoldne.
Pozivamo s tem stariše, učitelje in mojstre, da pošiljajo dečke redno k telovadnim uram, ker vidimo, odkar smo se lotili vzgoje nai'aščaja, blagodejen vpliv te vzgojo na mladini. Pridni in vztrajni dečki, to je: tisti, ki najbolj.še telovadijo in tudi tisti, ki redno obiskujejo telovadne ure, dobili bodo od časa do časa primerna darila — n. pr. telovadne kroje, obleko, obutev, knjige, šolske potrebščine itd.
Telovad!)a je dečkom nedvomno veîîko koristnejša, kakor pa poiiajkovanje po mestu in igrarye z različnimi igračami po cestnem prahu ali celo igraje s kvartami po ulicah.
Kakošno veselje jc opazovati naš naraščaj v telovadnici ob nedeljah in četrtkih! Točno izvršuje mlada četa povelja in nravnostna navodila načelnika in podnaœlnika, ki vestno in vztrajno izvršujeta svojo častno nalogo. — Dečki niso nikoli brez nadzorstva.
Torej ,še enkrat: Stariši, učitelji In mojstri, pošiljajte svoje otroke, učence in vajence v telovadnico.
Sokolska društva niso ustanovljena za zabavo ali za igračo, temveč za vzgojo,
PolitiÊni prejfled.
Přesvítil cesar, kateri )e zadni čaa nekoliko obolel vsled prehlajenja, radi česar pa je vae jedno opravljal vladne posle, je zopet popolnoma okreval in kmalo zopet prične z navadnimi sprehodi na proatem.
Doe 27. marea se je sesel kranjski deželni zbor k kratkemu zasedanju, pri kojega prvem zasedanju je novo imenovani deželni glavar gospod dvorni svetnik Šuklje v roke gospoda deželnega predsednika slovesno obljubil svoje dolžnosti vestno izpolnjevati in v katerem ae je deželni zbor konstituiral in aprejela nujnost voHvne retorme, ob enem pa izvolil ustavni odsek, ki ima nalogo pečati se z volivno reformo. Meseca junija bode sele redno zasedanje deželnega zbora, V deželni odbor so bili izvoljeni : grof Harbo, dr. Tavčar, dr. Lampe, dr. Sustersič. V ustavni odsek, kateri je imel 27, popoludne ob 4. uri prvo sejo, ao izvoljeni: Susteraič, Krek, Jaklič, Povae, Lampe, Schwegel, Tiieelitenberg, Barbo, Tavčar, Eger, Triller, Plantan.
Avstrijska delegacija zaključila je 12. marca svoje zasedanje. Državni zbor se snide 2, aprila ter bode deloval do 11, aprila nakar gre na velikonočne počitnice. Rešiti ima predlog o rekrutih. Ker pride na dnevni red več nujnih predlogov, se bode tudi o rekrutih razpravljalo v obliki nujnega predloga.
HrvaŠki sabor, kateri se je 12, marca otvoril, bil je takoj o pričetku mej velikim hrupom odgoden na nedoločen čas, in acer radi tega, ker je klical predsednik tih otvoritvi : ,,Proč a tujci ! Proč z nevredneži !"
Nemški cesar in ceaarica bila sta zadnje dni v Be-netkali, kjer ju je italijanski kralj na zelo sijajen način sprejel,
Francozi imajo se vedno boje z ilaročani, kateri ae jim hrabro upirajo, ker je proglašena mej njimi aveta^ vojaka proti tujcem, — V Indokini pa se Krancozom upira prebivalstvo, katero podpirajo taraosnji duhovni, bonel, kateri širijo med ljudstvom letake z naročilom, naj nikar ne plačuje davka Francozom in naj se jim z oboroženo roko upre.
Zgradba nove župne cerkve v Prečni. VI,
Skoz to stisnjeno soteski ami se prerdi še dokaj mirno in smo vse lepo zvrstili. Na vrsto pridejo najpreje mrtvašnice, potem ćez nekaj časa sola in na zadnje tudi cerkev. Prijazno smo se pomenili, da se napravi potreben materijal za mrtvašn ce večinoma s tlakom, ob enem pa tudi prostovoljno zložili nekaj denarja, in tako smo imeli tekom dveh let že na podružnicah mrtvašnice! Tudi áolsko vprašanje ae je spravilo v pran tir tekom let po naklonjenosti veleslavnega dež. odbora, po modrosti preblagorodnega gosp. barona Viljema Rechbaclia, sedanjega c, kr, okr, glavarja y Rudolfovem in predsednika c. kr. okr, àol. sveta, ter po požrtvovalnosti obiinakih mož in sploh posestnikov in davkoplačevalcev, O tem podam pozneje natančneje pojasnilo. Kaj pa nova cerkev? Z nabavo materijala se sploh pri teh razoaerah ne mudi preveč, ker imamo itak âe malo denarja; par tisoč kron smo pa še dali za apno. Pred vsem drugim je treba skrbeti, da se kaj ukrepe cerkvene finance; tedaj ne izdajati, ampak nabirati stavbeai

zakladi Vspeh pri tem je odvisen od mnogih odnoBajev, od dobre letine, sreče pri gospodarstvu, zdravja, živega verskega prepri-ĆEinj& itd.
T to dob« spada tudi ubbajanje sv. misijona, od 30. aprila do 8. njaja 1902, pu naročilu prevzvÍBenega knezoskofa. Utsjcn so vodili preć tjo. lazaristi s prav skulenu spretnostjo. Udeležba je bila ogromna, vspeb očlviden, ^.upnija je bila kakor prerojena. Take cerkvene slovesnosti vpljivajo T.sestraDBko na dušo in srce. Tu spozna kristjan zarts dobroto bv. vere in cerkie. Potem ima tudi bolj radodaino srce za cerkev, pa goreio vnemo za boijo iast. Tako je tudi s Šolo. Oe je šola dobra, se otroci v njej mnogo nauće, «e lepo izgajajo in omikajo, pripravijo res vredno Ka prve sv, zakramente; potem su staréi soli naklonjeni, jo ćielajo in za Bolo mnogo store.
Tako Ěe tudi vgladi ostrina in vblaii nevolja. Ob navedenih <>pravilib in denarni skrbi, kakur tudi drugih stanovskih dolžnustih fam je šlo že 1. 1902 k zatonu. Po večjih in manjših piispevkih 8010 namnožili stavbeni zaklad na 15,600 kron. Ob enem je pa tndi rastla vnema furmanov za novo cerkev. Kljub nekaterim zaprekam začeli smo spet misliti na delo za novo cetkev. Pesek, katerega bo za thko stavbo potreba silo veliko, nas je skrbel tem bolj, ker v Prečni se težko dobi večja množina peska. O t«m je treba vsestranpko posvetovati. Zato sem na prvo adventno nedeljo 1902, ko sem zakonskim (/nanil spraševanje za velikonočno spoved, pripomnil: „Z možmi se bomo tudi pomenili, kje, kako bi najpripravneje in najceneje dobili peska za novo cerkev. Leta 1903 bodo prevsv. knezožkof obiskali našo cerkev, ki je l'es revica, ^a Če jim pokažemo velikansko jamo apna in ie večji ItUp peska in t< liko tisoč kron denarja, bedo spoznali vašo dobro ^oljo." In ta diugo adventno nedeljo sem že pristavil: Z možmi se bomo pri spraševanji nadalje posvetovali Že o voiĚnji peska, vidimo, da imate dobro si ce, vse pojde z božjo pomočjo.
Za '2. polovico sušca so darovali: Neimenovani 6 kron, Fr. Pic^k, Ribnica 2 kroni. Franca Bolta 1 krono 20 vin., ííurn Franca 2 knni 20 vin,, Zarabec Meta 3 krone 60 vin., Koracin Martin, Dol. Kamence, sin 200 kron, p, n. g. Ivan Appe, liraniln. načelnik 36 kron, A. Jerič, Trebnje 1 kn-no, g. Janez Ah, Gor, Straža, posestnik, obč. odbornik 10 kron, Kavšek Marija 1 kron«, g, Ivan Rakoše, trg . Gor, Straža 12 kron, Koročin Reza 1 krono, Polak Alojzija, Mučkovec 1 krono, veleč. g. kapelan Martin Pečaiić 10 kron, g, Helena Kajžar v Podkorenu, Kranjska gora 61 kron 30 vin. Bog povrni stotero!	(Dalje uledi.)
Šent Rupert prijazno letovališČe.
(Koiiec,)
Sent Rupeit je središče obsežne sentruprške občine, ima pošto in brzojav, trirazredno ljudsko šolo, izobraževalno društvo, posojilnico in od letos mlekarsko zadrugo, V mestu je tudi ř>an-darmerijska postaja, Prebivavci se bavijo največ s poljedeljstvom, živinorejo, vinogradarstvom in sadjarstvom. Povsod se opaža Velik napredek, posebno odkar so počeli rabiti pri kmetijstvu ttmetni gnoj. Vsak košček zemlje je dobro obdelan. Tudi vinogradi 80 î,R precej obnovljeni. HentruperSka vina so dobra ter jih je hvalil že Valvasor posebno iz Apnemka (on opravi Alpurnik), Oltroga, Kiokarjev, Vranskega in Cirnika- Se sedaj obstoje Vinogradi po teh goricah, vendar pa raste zdaj najbolja roba v Zadragi in Gobci. Sploh se trudijo imovitejsi gospodarji, da si ir^rlijo vinograde, kakor to zahteva napredno vincgradstvo. Tudi Sadjarstvo lepo napreduje, vendar ne v oni meri kakor druge gospodarske stroke; dasi je lega za sadjerejo vrlo ugodna. To )e pa vzrok, ker se sadje dozdaj ni moglo laLko prodati, ko pride železnica, se bode tudi v tem pogledu obrnilo na bolje. Wavni dohodek pri kmetijstvu je seveda od živinoreje in pre* ^icjoreje; živinoreja se bode zdaj še bolj razvijala, odkar je Î'dprtfl mlekarna, ki bo tukaj gotovo dobro uspevala. Obrtnije ifa Sent Rupert malo, sčasoma bi se mogla kaj bolj razviti ter Uporabiti vodno moč Bistrice, ki tečo ravno skoz vas. Bistrica goni do 7 mlinov in 3 žage. O kakem velikem obrtu seveda ne ®ore biti govora v tem kraju, pač pa bi se moglo uvesti za Zimski čas pletarstvo, ker se dobi od poljedelstva dosti slame, * tudi vrba izvrstno uspeva ob potokih. Ne bi li se kako poskrbelo, da pride tudi v ta kraj izurjen učitelj v pletarstvu z» ®ekaj časa.
Sent Rupert bi mogel postati sčasoma zares prijazno le-wvaliáče. /jb dozdaj je dohajalo vsako leto nekoliko letovičarjev ^ ta prijazni kraj, a ko se odpre nova železnica, jih bo še več.
Kdor je potreben miru in svežega zrxka, mn mora zares ugajati tak miren in zdrav kraj kakor je Sunt Rupert. Seveda bi se moralo za lake ljudi poskrbeti, da jim bo bivanje v tem kraju ugodno. Pred vsem bi trebalo veĚe in dobro urejene gostilne Je ie zdaj par prav dobrih g< stiln v mestu, vendar če pride več gostov, jih bo težko zinestiti. Pa senca ni v letnem času v Šent Rupertu, ker je šuma precej daleč, a v vasi ni nobenega drevesnega nasada, razen malo sadnega drevja po vrtovih. Bilo hi prav potrebno, da bi se določilo v samem Sent Rupertn zgodno mesto, kjer bi se nasadil gozdič (mali park). Tudi malo kopališče bi se dalo prirediti v Bistrici. In se nekaj moram omeniti. Od kolodvora na Rnkovntku do Sent Euperta je sicer urejena cesia. toda za pešce ni poskrbljeno, kakor je to po navadi v drugili krajih. V.<!ekBkor bi se moral« urediti ob tej cesti pot za pešce ter ob potu nasaditi drevja. To bi bilo sčasoma tudi lepo spiehajališče ob poletnem času. Seveda stoje take naprave nekaj denarja, toda če kraj noče zaostati, jih mora izvesti. Sedanji fentinperški župan je napreden in podfzeten mož ter zna računati z zahtevaidi časa, zato je pričakovati, da bode storil še gotovo kaj več za napredek Jepega Sent Ruperta, da postane prav ug' dno letovališće.
Iz Sent Ruperta se morejo prirejali tndi ugodni izleti. Kdor ne mari v goro, ta se nioia podati po polju v Drago, Skiljevo, na Veselo goro, Rakovnik, Mirno, v Prelesje, na B strico ali v Mokronog. Kdor ljubi pa ljubi gorski kraj, ta se moie vzpeti na Okrog (521 m), tdkoder je izza lepe gotiške ceikve sv. Barbare krasen razgled p« sentruperški in mokronoňki dolini ier še dalje do G-orjancev. Skoz Eamnje pa se mote na strmi Horn, i dkoder se vidi Vře do Kranjskega Snežnika na hrvafiko. kranjski meji. Kogar zanimajo silne rezpokline tnkajšnih gor s strmimi obronki, ta naj gre skoz Hraatno, kjer se je nekdaj kopala želt/na ruda, na brdo Viher do cerkve sv. Duha, odkoder ima lep razgJed proti 8ent Janžu. Brez dvoma pa je najzanimivejši izlet po bistriški dolini skoz vas Slavne ter od tukaj ob robu globoke doline do slapa Slavnčice. To je sicer naponia pot, toda tiud se naplača s krasnim prizorom gorskega slspa. Po guli pečini se luŠi T prepad več metrov viiiioko dosta jak potok, ki hiti s početka ves kipeč dalje po globoki razselinj v Bistrico. Na Dolenjskem ne poznam lepšega slapa od tega. Najpripravnejši čas Zii izlet k slapa je poslè kakšnega večjega dežja, dokler je še voda v potoku jaka. Takrat se more tudi najbolje opazovati moč in jakost slapa po šumu, ki se slifii že od daleč, Kolikor mi je znano, ni dozdaj o tem slapu še nobeden pisal. Nadjam se pa, da bode sčasoma bolj poznat, kakor tudi ne muoge dinge prirodna krasot« tega kraja.
» H'
Fine se iiiim:
Iz šent Jerneja. — Po raznih listih se je čitalo, da nameravajo v velikih mestih na željo nagega preljutega cesarja za 60 letnico, kot jubilejno leto, napravljati razne dobrodelno Z4V(de, Vsled ttga bodo na Dunaju najeli več sto milijonov kron, da pozidajo poslopja za dobrodelne namene.
Pri nas, se ve, ne bomo se tako visoko vspenjali, akoravno bi bilo želeti, da bi se zdaj v jubilejnem letu tudi zidala sirotišnica za nase reve v tej fari. Gotovo ostane ta želja za naše prihodnje naslednike za izvršiti, ali pa moida se bodo tudi razvneli za to idejo, Bog razsvetli nase občinske može, da bi to izvršili, m želeti bi bilo, da bi novi odbor to v roke vzel. kateri bo se gotovo kmalu moral po razpustu starega voliti. — Naši, tako imenovani „Hofšteterji" t. j. prsestniki pašnika, sosi vsvoji skromnosti vendar T trajen spomin, kot jubilejski dar, postavili dne 21, marca 1908 na pašniku (gmajni) med državno in postransko cest<i „Jubilejsko svetilnico" (lampo), da bo po noči svetila ljudem, katera je bila zelo potrebna pri hiši vpokojenega nadučitelja g. Janeza Saje. Obesli BO še v par diugih krajih svetilnice, ki naj bodo kot jubilejni spomin.
Želeti bi bilo, da bi še pašnik z sadnim drevjem zasadili, v takih krajih, kjer ga ne bi živina se pasoča, niti ljudje poškodovali. Morda se bo to še kedaj zgodilo, če mi ne pričakamo tega veselja, ga bodo pa naši nasledniki, ker bi gotovo več ptujcev v nas lepi kraj po letu prišlo, ako bi imeli več senčnih prostorov, posebno pa če kedaj dobimo vsi tako želuo pričakovano železnico Novoniesto-Sent Jernej-Brežice itd. Naj pri tej priliki še omenim, da smo pepelnično sredo popoldne pokopali Janeza Zalokar, vulgo „Karlovski Janez", posestnik in gostilničar. Blagi pokojnik je neizrečeno veliko trpel. Požiralnik se mu je bil vsusil ali pa tako zatekel, da več kot sedem mesecev ni mogel uživati navadne hrane; zadnjih sedemnajst dni pa celo nobene kapljice tekočine
ni mogel doli spraviti. Umrl je vsled lakote itd. Voljao je trpel to STOJO bolezen. Kazal je velićastni pogreb k zadnjemu nočitku, kako vsestransko je bil milovan, spuntován in ljubljen. C^z petdeset zavojev 3veÔ se je med apremlajoée pogrebce razde ilo, toliko je bilo ljudstva skupaj piiŠlo. Naj blagi mož v miru poĚiva!
Iz Čateža pod Zaplazom. (Prosim Vas, gospod urednik, đa sprejmete v svoj cenjeni list sledeče vrstice, ker upam, da bodo nekaterim ćitateljem „Dolenjskih Novic" po volji.) V 11. štev. „Domoljuba" je neki dopisnik pod naslovom „Alkohol in izseljevanje" našteval vzroke, zakaj se ljudstvo kar trumoma izseljuje in skoro pri vsakem izseljencu je po njegovem mnenjn vzrok — alkohol. Jaz mislim, da se ne selijo pijanci, ampak večinoma pridni ljudje. Res je žalibog med priprostim ljudstvom pijančevanje hudo razširjeno, vendar do gotove meje ne smemo odreái kmetu, ki se n:i tem božjem svetu poti in trudi, tudi zabava; saj tudi on potrebuje razvedrila in včasih še več kakor gospoda. Domoljubov dopisnik misli, da zadostuje za osebo četrtinka vina. Naj vzame g. dopisn k moiiko v roke in pridno dela od ranega jntra do poznega večera v poletni vročini, pa bo spoznal, da utrujeno telo putrebaje več, ko spočito; gotovo ne bo zavidal kmeta, če ga v potrebi izpije tudi pol litra. — Ne trdim, da bi alkohol ue primoral včasih ljuli k izselitvi, vendar so glavni vzroki izseljevanja iskati drugod pred vsem hrepenenje po blagostanju. Revščina, dolgovi tirajo ljudi, da si iščejo sreče v tujini. Nepotrebno tožatenje posebno po dolenjskih krajih je spravilo veČ ljudi v nesrečo, celo na berask» palico, ko pa alkohol, iîalostno je gledat! našega kmeta, ko biti n. pr. zaradi neznatnega kiisa zemlje k advokatu m začnejo se pravde, pridejo komisije in njegova trma ga stane včasi stokrat več, kot je vse skupaj vredno. Bogati advoJiit si zadovoljno kopiči denarje, kmet pa mora prodati, kar ima in britko izpametovan se poda na tuje. — S.cer pa tudi vlada našemu kmetu ne obeta boljše bodočnosti. V zadnjem Času »o zíišali raznim stanovom plače, a kmetu nalagajo od leta do leta hujše davke, dobi pa le neznatne drobtinice, akoravno je kmttski stan najvažnejši v državi. Za Časa volitev obljubujejo poslanstva-željni govorniki kmetu zlate gradove, a svojih obljub navadno ne morejo izpolniti in tako ostane naš kmet na svojem poseitvu trpin vse žive dni, ako ga slučijno ne izvabijo mameče beseda v tujino, kjer si obeta svojemu trudu tudi primerno plačibt, Največkrat ga seveda tudi ti upi varajo ia ne čudite se, če hoče potopiti moreče skrbi v polni kupici vina. Odstraň te vzroke alkoholizma, če hočete videti kmeta srečnega!
DomaČe vesti.
(Imenovanje.) Deželni in državni poslanec dvorni svetnik v pok. gospod Franjo S u kije imen)van je deželnim glavarjem kranjskim. Njegovim namestnikom v vodstvu deželnega zbora imenovan je deželni poslanec gragčak gosp. Leopold baron pl. Liechtenberg,, kateri ta posel vže od leta 1897 vodi. — Novi deželni glavar Šuklje porodil se je. 1. 1849 v Ljubljani ter se posvetil po izvršitvi višje šole pmfesuri. Lata 1893 imeaovan je bil predsednikom zalogi šdskih knjig. Povodom vpoko enja 1902 bil je odlikovan z vitežkim križcem Leopoldovega reda. Poleg svojega poklica bavil se je Šuklje mnogo z javnim življenjem. Od leta 1889 do 1893 bil je ud kranjskega deželnega zbira, dalje časa pa tudi državni poslanec. — Šuklje je bil leta 1866 v vojski na Češkem težko ranjen.
(Premembe pri učitel jat vil ) Djsedanji provizorični učitelj v Dobrepoljah gosp. Pavel Ločnik, imenovan je proviz. učiteljem na petrazrednici v Liškem potiku. — Suplentiaja v Cerkljah gpdč Marija Likar imenovana je proviz. učiteljicam na petrazrednici v Mokroni>gu. — Dvamesečen dopust zaradi bolezni je dobil učitelj v Osilnici gosp. Fr. Povše, nadomeatuje ga v tem času tamošnji župni upravitelj gjsp. Jakob Bajec. — Proviz. učitelj v Šent Jerneju gosp. Franc Zagore postal je defin. učitelj in vodja enorazrednice v Hrvaškem brodu. — Izprašana učiteljska pripravnica gpdč. Z'jflja Cerne imenovana je proviz. učiteljicam v Uuterwarmbergu. — Definitivnjm učiteljem ozir, učiteljicam so imenovani gg. : Josipina M ajda v Št. Lovrencu, Marok-Sedej v Hinjab, Teodor Betriani v Ribnici, Marija Zagorjan v Loâkem potoku, Matija Žitko v SodraslČi, Uarija Jelenec v GodoviČu, Erika Kaatreutz in Josip KrauUnd v Starem logu, — Nadučitelj gosp, Josip Sedlak v Loškem potoku je premeščen v Jesenice. — Na mesto zaradi bolezni na dopustu bivajoče učiteljice gpdć. Ane Fabjan imenovana je dosedanja suplentinja na ljudski šoli v Vel. Lašičah gpdč. Ana
Erzin kot suplentinja na ljudski Soli v Semiču, — Na mesto radi bolezni na dopustu bivajočega naduČitel a gosp. F. Lunder nastavljena je izprašana učiteljska pripravn ca gpdč. Ana Goli kot suplentinja na ljudski šoli na Raki. — Gosp. nadučitelj Jan. Štrukelj prestavljen je na lastno prošnjo iz Bučke v Dobrepolje, namesto njega nastadjena je dosedanja auplentka na Studencu gpdč. Terezija Juvanec kot proviz, učiteljica, začasno vodstvo šole pa je prevzela def. učiteljica gpdč ^Ana Vavken.
(Prestavljen) je iz bolnice v 9t. Vidu na Glini na Koroškem usmiljeni brat g. br. Wilibald Belec v Gradec, ki nam je iz Kandijanske bolnišnice še v dobrem spominu.
(Novo sveto mašo) bral je 19. marca v benediktinski cerkvi v Celovcu č. g. dr. Josip Ogórek. Gospod novomašnik je še marsikateremu Novomesčanu v dob'em spominu izza njegovega službovanja v letih 1874 do 1881 na tukajšnji gimnaziji, kjer so ga gg, tovariši - profesorji in tudi dijaki jako čislali m ljubili. Gospod dr. Ogórek je bil rojen 11. januarja 1844 v Dembovi v Galiciji ter se posvetil po dokončanih gimnazijskih študijah filologiji, katero je študiral v letih 1867 do 1871 v Lvovu in na Dunaju. Po prestanih državnih izkušnjah na Dunaju, je služboval kot proftisor v Celju, Ljubljani, Novem mestu in slednjié na nemški gimnaziji v Lvovu in sicer do leta 1906. Doktorjem filozufije je bil promoviran na Ivovskem vseučilišču leta 1885, kjer se je tudi potem, ko mu je umrla soproga, posvetil teologičnim študijam. Mesta, koja zavzemata njegova dva otroka, kažeta jasno, kako Zilo je skrbel za nju vzgojo, S,n je zdravnik v prvem sanatoriju na Dunaju, hči pa, katero je oče sam poučeval vsled pomanjkanja dekliških gimnazij v vseh gimnazijskih predmetih, je sedaj praktična zdravnica v Lvovu ter poročena z nekim profesorjem akademije. Stopivši v pokoj, potoval je g. profesor Ogórek v Rim, kjer se ie posvetil poldrugo leto filozofskim in teologičnim študijam. 64 letni novomišnik je se mladeniško čil in zelo dobrega spomina ter govori poljsko, nemško, slovensko, italijansko, francosko, rusko in rnsinsko. C. g. dr. Josip Ogórek ostane kot mašnik,v krški škofiji.
(G. Ignac Špacapan) zidarski podjetnik stanuje v hiši g. Jakšeta „pri Slonu" v Novem mestu v pritličju.
(Zupanom v Ambrnsu) je izvoljen posestnik gospod Anton Vidmar.
(Vabilo) vsem članom obrtne zadruge za sodni okraj novomeški na VIII. občni zbor, kateri se bode vršil v nednlju 6. apr la 1908 ob 2. uri popoldan v gostilni g. Kopača v Ru-dolfovein s sledečim vsporedom: 1.) Pozdrav načelnika. 2.) Glasovanje za še naddjni obstanek zadruge ali za razlružitev eveii-tuelno razrušitev iste, 3.) V slučaju sklepa še nndaljnega obstanka zadruge, volitev novega načelnika, 10 odbornik )V in 4 namestnikov. K obilni udeležbi ae uljudno vabi z opomnjo, da, ako se zbora ne udeleži četrtina udov, ne bole sklepčno in se boda moral 4 tedne pozneje zopet sklicati o\ični zbor, kateri pa hode razglašen v „Dolenjskih Novicah". Volilo se bode po listkih. Vsak član dobi k vabilu priložena dva listka, na enem bode tiskano, ali naj se obstane zadruga, in na drugem, ali naj se razdruži. Vsak se mora izkazati z vabilom, drugače ne more glasovati. Pooblastila niso veljavna. — Ako kateri gg. obrtnikov pomotoma ne bi bil prejel vabila, sc lahko vseeno udeleži zborovanja in prejme volilne listke pri vstODU.	,	Načelništvo.
(Umrla) je v Hmihelu pri Novem mestu dne 18. marca č. sestra Dominika Avsec iz reda ubogih Šolskih sester de N. D. v mladostni dobi 33 let. Pokojna pohajala je vse razrede v samostan« v bmihelu ter si po izšolanju tuii izvolila prevzvišeni poklic čč. šolskih sester. Nje čč sestre kakor tudi učenke so jo visoko čislale in ljubile, kar je tudi sijajno pokazal nje pogreb, katerega so S9 udeležile vse učenke in ogromna množ ca ljudstva. Omeniti še moramo,^ da je to prva izmej častitih sester, odkar je ustanovljen v Šmihelu samostan, katero smo izročili materi zemlji na šmihelskem pokopališču. Svetila ji večna luč!
(Umrl) je v Toolicih 29. marca' občeznani „pan Telátko", gostilničar. Rojen je bil 1. 1B34 na Ceikem, veliko let je bil pri vojakih kot pek in je tudi v Toplicah c. kr. vojašnico preskrboval s pristnim komisom. Kopališki gostje so radi prihajali k njemu, ker se je dobila pri njem izborna kava s finim kruhom, pa dobro vino pridelka Ivana Suštersiča star. iz Semiča. Vdova bo v zvezi s hče-ko gospo Marijo Senčar nadaljevala obrt. Telátko je bil le nekaj dni bolan O sv. mi-sijonu je bil previden. Poštenega, prijaznega Ceha je vse ljubilo. Naj sladko spi med brati Slovenci!
(Umrla) je v Kočevju gospa Marija Log, roj. Verderber v 86. letu svoje dobe.
(S tra tif i k aci jak i tećaj.) V četrtek, dne 9, aprila t. 1, ob 9, uri zjutraj priredi c, kr. vtoai ski nadzornik g. B. Skdîcky v državni osrednji trtnici v Brsljinu pri Rud^ilfovem praktični tečaj vcppljenju in Btljenja ati kalenju (stratificiranjn) ameriKkib kljočer. Želeti je obilne udeleibe od strani vinogradnikov in trtničarjev, da se priuče temu koristnunu in pripravnemu delu,
(Prostovoljno gasilno druHvo v Novem mestu.) Na obćnem zboru 22. aušca izřolil se je sledeči odbor: Načelnik g' Avgust Luser, pođnačelmk g, Jos. Bergmann, blagajnik g Jos. Ogoreutz, adjutant g. Karol Rozman, tajnik g Fr. Kenda, vodja plezalcev g,,lan. Ferlić, vodje brizgulmc g. Jos. Ogoreutz in g. Ant. Stopař, namestnik g. Recelj in orodjar g. J. Preželj.
(Vinograd na Trski gori) pokojnega g. R MuhvlCa, sta ga lansko leto kupila gg. Selak in Kos, je kupil g. Marenčič, trgovec in posestnik v Kranju od g. Kisa iz Gor. Ijične z» ceno 12 900 K, Zirea lepo, da se zanimajo za našo ■dijbro kapljica tudi Gorenjci. Želimo vresnidenje besed pesnika JB. Potočnika: „Pridi Gorenj'c z mrzle planine, vabi Dolenj'c v gorke ravnine itd,!"
(Sv. misijon v Hmihelu) prt Novem mestu, ki se je obbajal akozi 14 dni, zaključil se je v nedeljo 29, marca popoludne s slovesno procesijo z Najsvetejšim. Da je bil spored izvanredno Telik, označijo številke udeležencev, od katerih je bilo moških nad 870 in žensk nad 1480, tiraj skupaj nad 2360 oseb.
(Sv. misijon v Toplicah) pod vodstvom čč, očetov iz reda sr. BYaněiďka se je prav uzorno zvršil in b i vsem udeležencem v trajnem spominu. Nični motilo lepega reda, sv. tibota in resnoba «e je polastila vsegi prebivalstva. Obhajanili je bilo do 2500 oseb, misijonskih pridig in krajših naguvuruv ob skupnih obhajilih je bilo 30. Pri aktepu je bila cerkev prav do stopnjic velikega altarja napolnjena. Bili smo se, da bo kaka nesreča, a vse )e sijajno in glndko poteklo, Procesija, ki jo je vodil mil. proit dr. Elbert, je bila ttikrdt tako dolga kot navadno. Bandero dekliške Mar. 4raite s krasno v žamet vezeno sliko Marije lur^e in sv. Neže je prvič zaplapolalo. Bsndero je poi^ebne vrste, nekaj čisto novega, omamljivega in je vzbudilo splošno pozornost. BjŽji blagoslov je očividno spremljal milostni iniajonski teden,
(Prihodnji sejm v Kandiji) bode 16, aprila 1.1. Kupci in prodajalci se vabijo v mnogobrojni obisk.
(Na seim v Kandijo) je bilo v četrtek 26. suíci pripeljanih okolu 60 voz prešićev. Kupčija pa ni bila posebno živahna, pogrešali nmo kupce iz Snh>kfajne in iz žnžemberškega okraja. Zaradi tpga pa je bila kupčija tem boljša za veletržca g. Končina, ki .je nakupil do 80 jako lepih prešičev po nizki ceni — Goveje živine pa je bilo na aejm postavljene čez 500 glav. Ta kupčija je bila zelo živahna, akoravno je cgu;í nekuliko poskočila. Pjsebno veliko je bilo kupcev Bbčanov in ýmarčanavia iz Notranjskega, ki so največ živine peljali v Pulj. —
(Živinski se III nji na Dolenjskem) meseca aprila tňdo: v Novem mestu 6. (mesečni) in 21. (letni), potem 13. in 27. tedenska prešičja; v ^Mokronogu 4., v Zlenski vasi 6., v Žužemberku 11. in 24., v Št. Jerneju in Višnji gori IS., v Črnomlju 14., v Kandiji in Zatičiui 16., v Dobrniču 21., v Št. Vidn pri Zitičini 22 , v Bučki in Zagradcu 25, v Podbukovji pri Krki in Semiču 27., v Metliki 28. t. m.
(Cepljenje proti preSičji rudečici.) Občutno škodo povzroča vsako leto gospodarjem nalezljiva bolezen rudečica pri pi'sHičiU, proti katere) je najzanesljivejša odpomoČ cepljenje še zdravih prešičev v ta n^men, da ae jih ne prime rdečica. Cepljenje j« Že dobro preskušeno in se vrši v druzih deželah vsako leto v veliki meri. Stroški za cepljenje so, kfr oddaja država cepivo brezplačno primerno nizki in toliko nižji, kolikor večje je število cepljenih prešičev v enem kraju. Cepljenje se prične spomladi in je treba radi naročjtve potrebne množine cepiva zglasiti dotične prešiče po županstvu na okrajno glavaríítvo. Gospodarje opozarjamo nujno na cepljenje proti prešičji rudečici.
(Prepoved prešičjih semnjev.) Vsled razširjene pre-«ičje kuge so v črnemaljsketn političnem okraju prepovedani do preklica vsi prešičji semnji in vsaka odprodaja trgovinskih prešičev, (Lep uspeli preš ič j ere je. ) Poseatnik Alojzij Pavlin T Trebnjem je zredil 18 po 200 kg teikih prešičev, katere je Kiipil veletržec Janko Popovič iz Clrkaice in katere bo postavil »prila me.<!eci na razstavo za pitano Živino na Dnnajn.
(Prvo sluko [Snefa])je pri nas ustrelil 13. marca graščak S- Rudi)lf Smola v Jazbincih pod Cerovcem pod Gorjanci. Pri gonji ae je prepodilo 13 zajcev, znamenje, da so letos zajci dobro prezimili. Številka 13 je sicer za lovce nesrečna, a vkljub
temu je upati vendarle prav bigate zajčje jeseni. Lovci, glejte tedaj, da bodo puške pripravljene! — Te-le dni pa je neki sicer jako dober lovec razstrelil neko sluko tako izvrstno, da jo je moral pobrati v svoj robec (pravi Scbnepfen . , , .)
(Stava V. RoUrman-Gilly) G. poštni blagajnik G i 11 y je podaril dobljeno stavo v znesku 2 K tukajšnji moški podružnici Ciril-Metodovi podružnici. Za dar mu v imenu družbe izieka najtoplejšo zahvalo blagajnik I Maselj.
(Kronaki darovi) Mn igi gospodje, zlasti g, dr, Žitek, g. vodja R Dolenc, g. Vlad. Vojska s*) podpisanemu opetovano izrazili željo, naj bi s polo nabiral meseine darove, kakor ao ie v nekaterih krnjih v navadi. Zato pniai podpisani vse one gospode, ki tudi želijo dajati kake prispevke, naj bi mu blagovolili svoja imena na kakršenkoli način javiti. I. Maselj,
(Delovanje hranilnice in posojilnice v Kandiji v 1. 1907.) Hranilnica in p(»Hojilnica zi Kandijo in okolico je imela přetečeni pondel ek dne 20. marca t. 1. svoj redni občni zbor. Iz letnega poročila načelništva podamo sledeče podatke: Koncem 1. 1907 je imela 1774 zadmžnih članov. Denarni promet je obsegal a) prejemkov 1,106 653 K 74 h, b) izdatkov 1,107.682 K
64	h, skupaj 2,214.236 K 39 h, proti prejšnjemu letu ae je povzdignil za 402.998 K 76 h. Zadružnih deležev je bilo 2797 z vplačanimi deleiti 75.491 K 80 h ; enkratni deleži so znašali 3208 K. Hranilnih vlog ae je vložilo 663.272 K 28 h; stanje vseh hranilnih vlog je bilo koncem leta 1,173918 K 9Sh; ki bo bila naložena v 1585 knjižicah. Posojil «e je izplačalo 406.656 K, stanje vseh posojil koncem leta je znašalo 1,153.005 K 84 h. Račun bilance iïkazuje: Aktiva: Posojila 1,153.005 K 84 h, tekoči račun z zvezo 46.085 K 86 h, inventar premični 1297 K
65	h, inventar nepremični 52 385 K, zaostale obresti posojil 86Ô4 K 78 h, vrednost tiskovin 807 K 48 h, deleži pri Zadružni Zvezi 1000 K, efekti 1000 K, C, k, poštna hranilnici 1449 K 82 h, obresti pri drugih zwodih 639 K 43 h, gotovina 31. grudna 1907 20 164 K 57 h, skupaj 1,286.520 K 32 h. Pasiva: Deleži razdeljeni in enkratni 77 699 K 80 h, hranilne vloge z kapital, obrestmi 1,173 818 K 98 h, predplačane obresti posjjil 3858 K 06 h, jubilejni zaklad 100 K, zaklad za obrestovauje razd. deležev 8894 K 82 h, davki iu doklade 714 K 13 h, rezervni zaklad 6016 K, zaklad za slučaj zgnbe 6928 K 68 h, fisti di>-biČek 9390 K 96 h, skupaj 1,286,520 K 32 h. V načelništvn so bili na novo izvoljeni dosedanji člani (čč, gg Porenta, Za-krajšek io Appe), ker je pošla niib dosedanja doba; v nad-zoruiStvo sta bila izvoljena gg. praf B. Remec in posestnik Fr. Smuk. Od Čistega dobička se je oddalo 390 K 96 h, pen-zijskemu Zfikladu za po8i>jilniAka uradnika 4000 K obema rezervnima zakladoma in 6000 K jubilejnemu zakladu, iz katerega potem načelništvo po lastni preadar,iosti daje podpore v obče-koristne namene. Iz teh podatkov je očitno, kako uspešno, v obče korist, blagodejno in procvitnjoče je delovala hranilnica in posojilnici v Kandiji v pretečenem letu, koliko koristnega pa imamo v bodočnosti še od nje pričakovati !
(V političnem okraju Novo mesto) z 48 970 prebivalci se je v pretečenem letu 268 parov poročilo. Rojenih je bilo 1636, umrlo pa 1034 oseb, mej temi 377 otrok v starosti do petih let. Starost 50 do 70 let doseglo je 244, nad 70 let pa 270 umrlih. Na jetiki umrlo jih je 115, na vnetju pljuč 131, na davicl 22, na škrlatinki 5, na ošpicah 10, na legarju 13, ponesrečencev je umrlo 19, samomorilci 3, umorjene ali ubite no bile 3 osebe; vsi drugi umrli so na raznih boleznih-
(0skrbništvo vodovoda v Novem mestu) naj bo prijazno opozorjeno na veliki nedostatek, kateri se je v noči 25. marca o priliki požara pri g. Murnu, mizarju v Zabjivaii, glede vodovoda pojavil. Hiša g. Murna oddaljena je le 5 m 80 cm od hidranta mimo vodeče cevi novomeškega vodovoda, kar v aten« hiše vzidana železna ploščica jaano spričuje. In vendar je bilo istinito potrebno, da je na pomoč poklicana novomeška požarna bramba vodo za gašenje požara iz hidranta, umeščenega preti hiša brivca g. Karasa po ceveh k požaru napeljati morala. Ravno navedena hiša oddaljena je pa od one g. Murna gotovo dobrih 150 do 200 m. Pa zakaj, iz katerega vzroka je požarna bramba to storiti morala? Zato, ker pred Muruovo hišo hidranta najti ni mogla, dasiravno ga je iskala, da, v to svrb^ po njem kopala. Hidrant, to je plošča hidranta, nahaja se namreč nekoliko oddaljenejši nego to v steno Murnove hiše vzidana ploščica pravi, in zasuta je bila skoraj 20 cm na globoko ne s anegom, ampak z blatom, zemljo. Kako naj bi bilo pri takih okolnostih na pomoč prihiteli novomeški požarni brambi mogoče hidrant najti? Kar je bilo pa pri tem požaru mogoče, mogoče bo še gotovo pri
kakem dmgem tudi, bodisi v mestn samem, ali v Kandiji itd. MogoÈe bo namreč, da se hidranta najti ne bo moglo, četudi ne bo njegovo mesto s snegom zakrito. To bo pa mogoče, ako bo oskrbništvo vodoTcda 1, zato skrbelo, da bodo tablice, katere mesta hidrantom zaznamujejo, istinita, to je, resnično oddaljenost hidrantom označujoče, ako ne bodo 2. plošče (pokrova) liidrsntov tako umeščene, oziroma označene, da se jih bo lahko takoj na prvi pogled zapazilo, ne pa da jih treba Šele izkopavati iz zemlje. Ta prijazna opozuritev naj ima toraj to posledico, da se vsi hidranti novomeškega vodovoda, bodisi v mestu samem, kakor tudi v sosednih, z vodovcdom previđenih vaseh kakor hitro mogoče natanko pregledajo, revidirajo, in ako potrebno — popravijo.
(Lastni vodovod) dobi graščina kneza Auersperga v Višnji gori tekom letošnjega leta. Stroški proračunjeni so na 8800 K in se prične s priprav}jalnim delom vže tekom te spomladi.
(V Metliki) se je nstanovila „Fodrnžnica za Metliko in okolico družbe sr. Cirila in Metoda v Ljubljani" s sedežem v Metliki in so dotična pravila od vlade vže pi.trjena.
(Vesele novice) pošiljajo v svet Brusnice: Od zadnjega Božiča ni bilo Še nobenega mrliča. — Ljudje božji, nikar se zato ne jezite, — temveč, vsi lepo Bnga hvalite!
(Knjige „Slovenske Matice") za 1, 1907 so ravnokar došle in čiani jih dobijo v „Narodni Čitalnici" v sredo zvečer ali pa v nedeljo dopoldne. Ob enem se bo pobirala naročnina za društveno leto 1903.
(Pasji kontumac.) Vsled pasje stekline je uveden pasji kontumac t občini Krka (Litijski okraj) do preklica in v občini Dvor ter v Žužemperkn, Cvibljan, Zafari, Rebri, Praprečab, Budganji vasi, Stranski vasi, Gradacu, Velikh in Malih Lipljah in Klopcili (občina Žuiemperk) do 15, junija t. 1.
(Tatvina.) Dne S'2. marca pošetile so v jutro dve ženski prodajalno taknjšnjegd urarja g<sp. Blažona in si ogledovale r blago v razložbah ter potem cdšli. Pozneje vrnila se je mlajša pod pretvezo, da hoče t prodajalni počakati druge in se vstopila k omari, v kateri so shranjeni tudi uhani. Ko gospod Bla?.on streže drugim odjemalcem, zapazi, da leži nekaj uhanov na tleh, katere pobere in shrani, čez nekaj časa vidi da zopet nekaj leži na tleh, kar se mu začne sumljivo zdeti, ko je vendar ravnokar vse pobral; v tem trenotku pa pade izpod prepasnika dotične íenske zopet par uhanov. Tu ne pomišlja več, ampak privzdigne predpasnik ženske in vidi, da ima ista pod predpasnikom Skatljico z raznimi uhani. Ženska se začne sama čuditi, kako da je prišla akatljica v njene roke ter se z raznimi izgovori izviti iz neprilične sitnvacije ter odknriti, nato jo prime gosp, Blažon za jopič in začuli nekaj trdega pod jopičem. Na zahtevo, naj ženska pokaže, kaj ima pcid jopičem, mu ta odgovori, da ga to nič ne briga. Ker sluti okradeni, da se mogoče tudi za jopičem nahaja njemu ukradeno blago, odpne jopič in najde — klobase — katere je ienska, kakor je sama priznala, pograbila v prodajalni delikates gpdč M. Seidl. Di^kazi napotili so gosp. Blažona, da je izročil tatico mimoidofemu stražniku, kateri ji je poskrbel za stanovanje v okrajnem sodišču. Piše se Marija Kebelj in je iz Kurtelevega, stara okolu 20 let, njena spremljevalka pa njena mati, katera je baje vže presedela radi tatvine dokaj časa. Pravega imena in stanovališča ni hotela povedati, ampak navedla vse napačno, dokler je ni izdal dečko, kateri jo je osebno poznal ter se začudil njeni aretaciji. Ker se posebno pred prazniki ponavljajo po prodajalnah obiski takih kolikor toliko znanih uzmovičev, priporočati je pozornost, da se jih spravi na varno.
(Mrtvega) našli so dne 24. marca zjutraj 26 let starega Janeza Berus iz Ždine vasi ob cesti od Mačkovca do Sevnega. Peljal je kolje v Trško goro, mej potjo je obležal, konji pa so sli sami naprej do bližnjega klanca, kjer so obstali. Našel jib je g. Medved iz Mačkovca brez voznika, kateri jih je tndi spravil v hlev v Sevnem. Drugo jutro našli so voznika, kteri je bil jako priden delavec, mrtvega ob cesti. Kakor so je pozneje dognalo, padel je v pijanosti pod voz in vsled poškodb umrl.
(Ogenj) nastal je dne 25. marca po 1, uri zjntraj pri mizarskemu mojstru Ignaciju Murn t Žabji vasi. Gospodarju, kateri je ob pomanjkanju druge pomoči skušal sam s svojimi rešiti, kar je bilo mogoče, prišel je na pomoč gospod J, KošiČek, kateri ima v bližini parno iago in svojo vito, in sicer zadnji trenutek, preskočil vie goreči prehod v podstrešju in s pridnim polivanjem preprečil razširjanje ognja na drugi del hiše. Branitelje, kterih se je nekaj sešlo na čelu jim od napora in vročine vsega premočenega gosp. KošiČka, nadomestilo je pozneje — na pogorišče došlo prost, gasilno društvo iz Novega mesta. Pogorel je del hiše, drugi del je ostal, toda streha je tudi na tem toliko obgorola,
da se bo moral nov st^l čez celo hišo postaviti. Tadi nekaj lesa, pripravljenega za mizarstvo, je zgoi-elo. Ogenj nastal je na sledeč način. Posestnik Novak iz Dol. vasi vračal se je zvečer iz Trške gore, kamor je peljal kolje, s popolnoma upijanjenim hlapcem doma. Ker hlapec ni mogel hoditi, na vczu, na katereok je domu peljal tisne obrezine, pa prostora ni imel, naprosil je Murna, naj mu prenoči hlapca. Marn je dovolil, da spravi hlapca v hlev, kateri se je nahajal v pogorelem koncu hiše, s pripomnjo, da mu naj gospodar cdizame vse, kar Ima pri sebi, kar je tudi gospodar storil. V noči se je hlapec Janez Gorjup zbudil in hotel pogledati koliko mu je ostalo denarja, katerega pa je spravil njegov gospodar. V ta namen nažgal je žvepljenko, po kateri se je vnelo v hlevu nahajajoče listje. Ko s» ogenj opazili, ni bilo hlapca več v hlevu. — Da ogenj ni vpepelil popolnoma hiše, ima se Mnrn zahvaliti v prvi vrsti giisp. Košičku in na pomoč prišlim sosedom. To je sedaj v dnigič, da je omenjeni a svojim energičnim nastopom ravno v Žabji vasi preprečil večji požar, za kar je tudi v prvič prejel od okrajnega glavarstva pohvalno diplomo.
(Požar) vpepelil je dne 16.^raarca zjutraj ob 4. uri hišo in hlev posestnika Mlakarja pri St. Rupertu. Zraven stoječ » slamo krit kozolec je ostal, mej tem ko je bila hiša in hlev z opeko krita. Gospodar je bil zavarovan za 800 kron. Uzrok ognja je neznan.
(Slovesna otvoritev c, kr. II. državne gimnazije) se je vršila v Ljubljani 19. marca. Iz poročit ljubljansk h listov posnamemo, da je bila ta slavnost pravo ponižanje in preziranje Slovencev. Žalostno je v resnici, Če slovenski ravnatelj nima poguma javno pokazati, da načeljuje zavodu, ki je vsaj po imenu slovenski in ki nima niti enega nemškega dijaki. Tako ravnanje zamori v mladih sicih narodni ponos in rodi mržnjo do materinščine^ boječim voditeljem pa navadno tudi ne prinese p) ićakovnnega odlikovanja, ampak opravičeno preziranje pri vsakem poštenjaku^ bodisi Slovenec ali Nemec!
(Razglas. Vzlic večkratnemu svarjen'u od strani uradov in po časnikih se še vfdoo ponavljajo slučaji, da gre ljudstvo španskim sleparjem, takoimenovanim „zakladoiskitvcem" na lima-nice. Pred temi goljufi se prebivalstvo toraj ponovno svari.
(Izseljencem!) Zadnji čaa se je dalo mnogoštevilno avstrijskih izseljencev pregovoriti, da so se iz Aigentinije podali v Chile, ker so se jim iz Buenos-Aiiiiaa slikale zelo ugodne pri-dobninske razmere. V tej deželi, ki se nahaja sedaj v veliki guspodarski krizi, ae je zadnji čas u.stavilo mnogo obratov, ter se je vsled pomanjkanja kapitala priložnost dobiti delo zelo zmanjkala in se je tudi dnevnina občutno znižala. Vlada bila je od komore celo pozvana, predlagati postavna sredstva, da se naseljevanje zabrani toliko Časa, dokler nastopijo zopet redne razmero. Pod temi okoliščinami mora se pred izseljevanjem v Chile nujno svariti.
(Vlada države Espirito Santo v Braziliji) namerava naseljevanje ptujih dflavcev pospeševati. Iz tega namena se delajo priprave za odmerjenje nove Affunzo Penno imenovane kolonije ob bregovih reke Guandu. Druge kolonije se budo baje vstanovile ob reki S, Jose ter ob izviru reke Itaunas in reke Ita-pemirim. Ker zopetno državno pospeševanje nasoljenja v državo Espirito Santo zadeva tudi avstrijske izseljence, in z ozirom na to, da se je položaj vže sedaj tam naseljenih Avstrijcev vsled tega, ker je postala kava, ki tvori glavni produkt te države, manjevredna, zelo poslabšal, in ker so podneVne in druge razmere za te kolonije določenih krajev prav malo ugodne, se pred izseljevanjem v državo Espirito Santo nujno svari.
(V združenih državah ameriških) vže nekaj mesece? trajajoča finančna in trgovinska kriza s svojimi posledicami tudi Canadi ni prizanesla, vsled tega je vlada v Canadi odredila na-sledne omejitve glede naseljevanja. Izkrcanje v Canadi dovoljeno je sedaj samo izseljencem, kateri pridejo naravnost iz svoje domovine oziroma rojstnega kraja, ne pa, da bi šele po dolgotrajni odsotnosti prišel v kanadsko pri8t.anišče. Ta določba pa za avstrijske izseljence v Canado vsled okolsčine, da Avstrija nima direktne zveze z Canado ter so izseljenci primorani potovati skozi ptuja pristanišča, kakor: Antwerpen, Havre, Cherbourg ali Liverpol — nima slabih nasledkov, ako isti potujejo nepretrgoma in brez ovinkov v Canado. Tudi m^ra vsak izseljenec, da se mu doyoli izkrcati, do meseca malega trayna t. 1. imeti pri sebi najmanj 250 K, od malega travna naprej pa 125 K. Izjema je samo za tiste izseljence, kateri potujejo k svojim sorodnikom in jih isti Sprejmejo. Kakor t združenih državah, tako ee tndi v Canadi
odpnlfiîi vedno več delavcev ter je vsled tega zelo težavno dobiti ^ela. Z oziťoin iia te okolščine se pred izseljeT&íijcm v Canado Đujno avari.
(Današnji list) obsega deset strani.
Gospodarske stvari.
—	(Narofinikom trt) Kdor Je naročil trte pri kmetijski podružnici nov<itiieški, naj pride pranje za gotovo v pondeljek dne
aprila t. 1. Trte ae bodo oddajale v trtnici na LoSenski cesti. Opozarjamo ob Bnem, da so se morala naročila zastran Dbdnih priglasitev in primeroma bolj pičlega pridelka izdatno skrčiti.
—	(Sadni divjaktza 8olskevrtoTe)se dobe pri kmetijski Boli na Grmu in sicer jabolčni divjaki za cepljenje v roki.
—	(Za zboljšanje hlevov — driavne podpore.)
letos se bodo delile državne podpore za zboljšanje hlevov.
Lansko leto so dobili te podpore posebno Gorenjci. Letos se hočejo dajati v kraje, kjer je posebno važna govedoreja v zvezi z mlekarstvom, Nagradili se bodo hlevi, ki so taki popravljeni, đa imajo tlakane staje, odtoke zi gnojnico, gnojnično jamo in prav napravljeno gnojnišče. Seveda morajo ti hlevi tudi v drugih
ozinh ddgovarjati zthtevam, ki jili imamo do dobrih in zdravih hlevov. Kdor se íťli oglasiti za tako podporo, mora Dajprtj avoj hlev popraviti. Še le potem se je oglasiti za podporo in sicer do 1. septembra t. I.
—	(Kje je mleko shranjevati?) Mleku je shranjevati na hladnem, zračnem in suhem prostoru. Ker se mleko rado nav-zame slabega duha posebno v poletnem časa, ko je bulj občutljivo ^akor po zimi, zato je paziti, da ne pride do mleka slab duh. Ce imamo mleko v jedilni shrambi, je paziti, da se ne nahajajo v tej skrambi stvari, kt plesniju ali gnijejo in ki Sirijo neugoden duh. Za shrambo mleka so po kmetih pripravni zračni in hladni hodniki v biši, v katere naj se postavljajo omare za mleko. Da je treba po mlečnih shrambah največje snage, umé se samo ob sebi.
—	(Opešane travnike) kař,e preorati in čez nekaj let, ko ae je stara ruša uničila, zemlja pa očistila in zagnojila, na novo obsejati, ali jih je pa z dobrim gnojenjem in poaetvijo dobrega travnega aemena izboljšati. Preorati jih je v tem slučaju, ako je ruša čiato oslabela. Ue jih zboljšujemo z gnojenjem in Setvijo travnega s^ena, potem je sejati travno seme po prvi košnji. V lem slučaju je iravnik krepko prevlačiti, da najde seme pot v zemljo. Zlasti je s tak>h travnikov iztrebiti mah, ki zajeda dobre travniške rastline in j h duši. Z\ tako zboljševalno setev S8 priporDČa posebno paaja trava, mačji rep, pasji rep, travniška latovka, Bvedskii detelja in nokota.
—	(Zeleno gnojenje po vinogradih.) Gnojenje vinogradov je dragi m težavna reč. Kdor nima dnsti gnoja in svoje živine, tega stane gnojenje mnogo denarja. Opravičeno je tedaj vprašanje, ali ne bi kazalo tudi pri nas vpeljavati tako--zvano zeleno gnojenje v zvezi z umetnimi gnojili. Zeleno gno-knje obstoji v tem, da ae sejejo gnojilne rastline n. pr. graiica, lupina itd.^ ki se pud irjejo ozir. podkopljejo v cvetjn. Več o tem prihodnjič.
—	(Lucerna na opuščenih vinogradih.) Oe hočeš star vinograd opustiti in na novo nasaditi z ameriškimi trtami, potem je prav, da puaeješ za nekaj let po takih vinogradih nemško deteljo. Saj tri leta naj bi taki prostori počivali, da ae v Win času izboljšajo za nove nasade. Lucerna vpliva kot duSik Nabirajoča rastlina ugodno na vinogradsku zemljo, ker jo očisti •n otiogali na dušikn.
—	(Ne puščajmo atarili deteljišč za travnike.) Stara deteljišča ne dajejo nikdar dobrih košenj, zato naj sa pre-wjejo in obdelajo zopet za kak diug njivski sadei. Kdor hoče Oapraviti travnik, naj ga poseje z mešanico dobrih detelj in trav. Le na ta način dobi takoj od začetka goato in dobro rušo in z
vred tudi bigate kitšnje. Kdor pa pušča stara deteljišča za košnje, ima slabe košnje, ker ostaja taka ruša vedno redka, ne glede na plevel, ki se zaseje po takih prostorih.
—	(Katere vrste pesa je najbolj rodovitna.) V poskuševališču kmetijske šole na Grmu so se lansko leto sejale razlićne vrste pese in aicer: rudeča mamutovka, rumena mamu-V^^vka, rumena oberndorfovka, rumena ekendorfovka in rumena ^časta pesa. Niijbolji pridelek je dala rudeča mamutovka, ki ^ pploh rada prideluje po naših krajih.
~ (Nedeljski tečaj na Grmu) je bil dne 22. marca Pi'av dobro obiskan. Udeležilo se je pouka 97 gospodarjev iz lovomeške okolice in nekateri tudi iz St. Jernejskega okraja.
Predaval je c, k. višji živinozdravnik O. Skale o prašičji radečici in o cepljenju prašičev proti tej bolezni. Gospodarji so z zanimanjem sledili pouku in se nazadnje izrekli za cepljenje. Ptigla-sila za cepljenje buda sprejemala županstva in je le želeti, da se vsa zadeva kakor hitro mogoče reši Gospodarji naj se tedaj nemudno zglase pri svojem županstvu, kskir hitro se bo po županstvih objavil razglas glede cepljenja prašičev proti rudečici. — Z veseljem moramo slednjič priznati, da ao se začeli gospi)-darji prav močno zanimati za nedeljska predavanja na kmetijski soli na Grmu in kar je še posebno poudarjati, da smo videli med udeležniki mnogo najboljših naših gospodarjev iz novomeške okolice. Tako Je prav!
— (Slovenski kmetovalci!) Ne trpite, da se z uvozom mesa 36 000 volov in 70 000 svinj iz Srbije vaši živini a silo jemlje vrednost in da se izroči največjim nevarnostim oku-íevanja! Nevarna kuga na gobcu in parkljth, svinjska kuga se je pri nas zatrosila z balkansko živino in v deželah onstran teh držav, s katerimi so v svobodnem prometu živine, še ni niklar ponehala pljučna kuga in strašna goveja kuga. Ako bi se pojavi) v Avstriji le en primer take živalske bolezni, bi to zadoščalo, da bi se Nemčija odločila zapreti svoje meje zoper vsak uvoz živine ali mesa iz Avstrije. S tem pa bi bil zapečaten pogin avstrijskega kmetskega stanu, zakaj sk iro 90% naše Živine je v kmetskih rokah. Vaše kmetijske družbe au pn c. kr. vladi že odločno protestirale zoper to nameravano vnovično nasilje na najvitalnejše interese vsega avstrijskega kmetijstva. Slovenski kmetovalci! Prirejajte protestna zborovanja, sklepajte rezjlucije zoper uvoz živine in mesa iz inozemstva, torej tudi zoper vsako tako privoljenje v novi trgovinski pogodbi s Srbijo. Pozivajte svoje poslance, ustno in pismeno ter pošljite Jim sklenjeno rezolucijo, ki jo naj podpišejo vsi udeleženci shod», da naj brezobzirno odklonijo vsako trgovin.sko pogodbo, v kateri bi bilo kakršnokoli privoljenje v gitrnji smeri! Varstvo naše domače živine se mora vzdrževati v pulni meri. Za to se hočemo boriti z vso močjo naše agrarne agitacijske zmožnosti in v tem boju računamo na krepko sopomuč in podporo vseh slovenskih kmetovalcev. Za bilko in ar! — Na Dunaju, 6. febr. 1908. Alfred Simitsch, državni vitez Hohenblum, glavni poročevalec agrarnega središča, glavni odposlanec veterinarskega pridodanega sveta.
Ra/no stvari.
*	(Silon potre s) je bil v Mcksiki marca. liaiyene so štiri osebe. V ulici S. Francisco je poškodevanib mnogo hl.s, nekaj jih je pa porušenih. Mesto Mipala v državi tiuarcro je v razvalinah in gori. Koliko ljudij jo ondi mrtvih, se ào ne ve. — Mesto, ki ňtejc I."!.!*'!!! prebi val rev, je porušeno. V razvalinah so jo zanetil ogctij, tako da je zdaj vse v planienu. Kdor je ostal živ, beži iz mosta. Nc ve s« dozdaj niti jiribližno, koliko ljudij je mrtvih.
*	(Umorjeni f rančí is k an.) V Děrní v Tripolisu jo bil ponoči 2H. marca umorjen italijanski frančiškan. liil je štirinajst krat ranjen z nožem. Italijanski jioslanik je zahteval od turško vlade, <la se moriJca (»rimo in kaznuje.
*	(Bogat berač.) Neubergu na ("aškem je umrl star berač, Adam Wilfcr, ki jo zapustil srečnim dedičem razun stav-bifiča in gozdov tudi hranilnično kiyížieo ki so glasi na Hoon K.
Sinešnice.
(Tudi pomoč.) A.: „Jutri moram plačati krojača; ali morem računati na tvojo pomoč v slučaju, da bi mi kaj manjkalo?" — B. : „To ae razume, pomagam ti krojača vnn vreči!"
(Ni videl.) Mati: „Tinče, povej mi vendar, kako to pride, da sta v omari samo dva kosa potice, ko sem včeraj tri noter položila?" — Tine: „Da, tnati, bilo je namreč v omari tako temno, da drugih dveh nisem mugel najti."
(Tudi bolezen.) Dijak: „Danes mi je strašno hudo!" — Goapodinja: „i^lite, da grem po zdravnika?* — Dijak: „Menile, da mi ta kaj posodi ?"
(Mali navihanec.) Mati: „Te ni sram toliko čaaa spati?" Sinko: „Oh, mati sanjalo se mi je, da sem kapo zgubil, primorao sem b'l toraj, jo toliko časa iskati!"
(„Ktera učna ura) ti je najljubša v šoli", vpraša stric Jankota, — „Ura za petje!" — „Zakaj pa ravnu ta?" — „Ker sem oproščen petja."
(Moderoo.) Oaa; „Sedaj moraš z menoj iti, menda vendar ne mipiis, da bodem v moji novi obleki, za kojo aem dala gotovih 200 krone, doma skisala?" — On; „Potrpi vendar, saj vidiš, da si stnifm fraože fd hlač!"
Darovi za dijaško kuhit^o v Novem mestu.
Gpđč M. Seiill 25kg riža; veleč. g. iupnik J. Plevíniú 20 K; slavna posujilnictt v Žužeiubeiku 60 Ei bIatiia pciBojiluica v Ćtnomija 30 K; velei, g. f A. Kokelj, iiipnik 10 K; veleú. g. M. Znjmii, Žnpnik v p. 20 K; veleĚ. g V. Eajdiž, kftplan £0 E; neimen')rBn dtttnvnik 10 K; ^g. Maku Brnnaer, posMtuik 2 E; zalueA piva bratov ReiningliiLnfi 10 K; g. i^telan Ogrlne, zastopnik firme bratov Kciiiinglian« 6 K, — Lepo se lahvaljnjetn vsem dobrotnikom. DoTolji^era si [la zapet pr< Snjo. Zmanjkalo bo '-i0''40 mernikov kram' pirja. Posestniki ga bodo ravno eeilaj sadili. Tema ali oaeiuu goepodn ga utegne kaki mernik ostati — naj se spomni dijaške knliinje ter ga ji polije, 8r£nu bo bral« ž en
Dr. Jos. Marinka.
Listnica uredništva:
Opetovano prosimo, naj nam blajfovolé cenjeni dopisniki pravoiasno vpošiljati spise in novice, tj. vsaj tri dni pred 1. in 16. vsacega meseca, — Isto velja tndi sa insetate.
Dražbeni oklic.
E 4/8
	Loterijske številke.		
TRST.	14. marc.a 81 26 3	79	12
GRADEC,	21. marca 69 2 65	43	36
TRST,	28, marca 18 59 8	88	65
Občni zbor okrajne bolniške blagajne za politični okr^ RudoHovo se bode vršil v nedeljo, dne 12. marca 1908 ob 10. uri dopoldan v blagajniških prostorih v Rudoltovem.
K temu shodu so vabljeni in imajo pravico samo 26. marca 1906 izťoljeni delegati, kateri se imajo na zbora z izkaznicami legitimirati.
DNEVNI KED:
1.	Poročilo g. načelnika o blagajniškem delovanju v pretekli upravni dobi.
2.	Poročilo blagajnika o računskem zaključku.
3.	Poročilu zai)topnikov u&dzurovalnega odreka in razsodišča.
4.	Volitev načelništva.
5.	Volitev iiadzorovalaega odeeka.
6.	Volitev razsodišča.
7.	Razni predlogi.
Ako bi občni zbor po pravilih ne bil ob 10. uri sklepčen, vrši se eno m o pozneje pri vsakem številu delegatov.
Okrajna bolniška blag^na v Rudoltovem,
dne 30. marca 1908.
S. pl. Sladović, t. £. načelnik.
f69)
Učenca
sprejme takoj Ig. Zalokar, stavbeni, galaoterijski ia ornamentni klepar, uvoditelj vodovoda, strelovoda itd. v Brežicah ob Savi. (73-3-1)
Posestvo na prodaj
z vsem gospodarskim poslopjem, njivami, travniki in hosto, vse ekupaj Ja v lepi ravnini, »8 proda iz proste roke na Dobravi 22, pošia Škocijan, Dolenjsko. — Cena se izre ravno tam, in proda se tudi več stotov dobre mrve.	(72-S-i>
(66J
V nedeljo, dne 12. aprila 1908 po 3. uri popoldne bo podpisani
razprodajal zemljišča
Po zahtevanjn Mestne hranilnice v Novem mestn, sastopane po dr. Scke-gnla, bo dne
7, malega travna 1908 dopoldne ob 10. uri
pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi ^t. 6, dra£ba zaveiančevega zemljišča vi. St. 173 k.o.BerSlin, obstoječe iz lesen«, s f^laino krite hifie St.11, na zahodu vaai Cft^elnira in svinjaka, dalje s opeko zidane, na pol izdelane hiSein zemljišč pare. §t, H09/3 (njiva U ar, ilovnaia zemlja) ter 1/17 soposestva vi. it. 200 k. 0. Berntiti » pritiklino vred, ki sestoji iz 1 nintike, 2 srpic, 1 kose^ I grablje, 1 srp, 1 naranini koi, 1 sekira, 1 roiSna iaga, 1 lesena klop, 1 motika, 1 žaga, 3Ck) Eidarskib opek.
Nepremični tli, ki jo jo prodati na dražbi, je določena vredaojt na UĐ3 K pritikline na 9 E 80 h.
Najmanjši pomidek znaša G(>7 K 54 b, pod t«m zneskom se ne prodaje.
Dražbene poçoje in listine, ki se tičejo nepremičnine («emljiSko - knjižni icpiiek, biputekartii izpisek, izpinek iz katastra, cenitveni zapisnik itd. ^ smejo tisti, ki želé kopiti, pregledati pri sjiodaj uznaniei^eni sodniji v izbi it. 6 med opravilnimi lirami.
Pravice, katere bi ne pripnsEale dražbe, je o(;iasiti pri eodniji naj' pozneje v dražbenem obrokn pred začetkom dražbC: ker bi se sicer ne mogl» razveljavljati gledé nepremičnine same.
O nsdaljnib doKodkib dražbeitei^a postopanja ae obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih zadobe v teko dražbe* nega postopanja, tedaj samu z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stannjej» v okoliSn spodaj ozaatnenjene sodnije niti ne imennjejo tej v sodnem okrnjn staniijočega pooblaščenca za vročbe.
C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II.,
dne 10. febrnarjit 1908.
Dražbeni oklic.
(62) K 23/8
Po zfthtevanju Matije Hrovata posestnika v Dol. Šioab, zastopanega p» dr. J. Scbegiila, bo dne
14-, malega travna 1908 dopoldne ob 10. uri
pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi St. (í. dražba 1. zeniljiiSča ni. át. 105 k. o Dobiodol, obiitoječega iz hiše iSt. 27 v Urinih selili z gospodarskimi poslopji in zraven apadajočib njiv in travnikov;
2, zemIjiŇča vi. ât. lOS k. o. Bobindol, obstoječega iz parcel St. 2940, pašnika in 3. vi. St. 743 k. o. Jarkavas, obstoječeita iz enega gozda s pritiklino vred, ki sestoji is enega polskega voza in dveh ieitev za voi.
Nepremičninam, ki jili je prndati na dražbi, je določena vrednost ad 1. 3 417 K 72 1), ad a. lOOK, ad 3. 300 K pritiklinam na 11 K.
Najmanjši ponndek zaaSa ad 1. 2.21S K 48 )j, ad 2. 67 K, ad 3. 2U0 K pod tem zneskom se ne proda^je.
Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zeintjiSko-knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katestrn, cenitvene znpisnike itd.) smej» tisti, ki žele kopiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi áL 6 med opravilnimi nrami.
Pravice, katere bi ne pripnščale dražbe, je oglasiti pri soduiji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljaviti glede nepremičnine same.
U nadaljnih dogodkili dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar uiti ne stsnujejo t okoliin spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenivjejo tej v sodnem kraju sta-QDjočega pooblaščenca za vročbe,
C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek 11.,
dne 27. januarja 190tj.
Gostilna v Kandiji št. 26
pri Novem mestu MV^ se da v najem Pogoji se izvedo ustmeno ravno tam.
s prvim majem.
(66-0-1>
O sv. Jurji, t. j. 24. aprila 1.1. vršila se bo v Toplicah
prostovoljna dražba	=
lleinigerjove gostilne
2 lepim vrtom, kegljiščem, ledenicoj z vbo pripravo in zemljišča vi. št. 74, 79, 184, 187, 188 It. o. Toplice po pogojih, ki so v notarski pisarni v Rudoltovem na ogled.
obstojeća iz njiv, travnikov in gozdov Velki Marof in Mali Marof pri Prpćni pod prav ugodnimi pogoji na manj ali veè obrokov.
Kupec ima za kupljeno zemljišče takoj deset odstotkov kupnine vložiti in ostanek pa v dveh letih po dogovorjenih obrokih plačati. Rudolfovo, 29. aujca 1908.	,	,
Josip Košíček,
Narodna Čitalnica v Novem mestu sppejme slugo v službo.
Vstop, plača in drugi pogoji po dogovoiii.
Prošnje vložiti je do 15. aprila pri odboru.
Odbor.
(C8j
[jtaSHmaSggHgaSSgHEasI i |a5HSgSa5H5H5H5B5a5H5 IbI
PRODAJA vozov.
Usujaiuo si bUv, občinstvu in Dašim ceajeoim odjemcilcem, ki 80 nas ob skovali na Sr. Jakoba trgu v Ljnbljani, javiti, da izdelujemo rajilične vozove, iiajvei koleselne in lahke vozove, jako krasno tn trpežno, ter jili sedaj prodajamo
p^* V LJubljani, na Poljanski cesti Št. 73 "^P^
nasproti živinskemu semnju vsak konjski semenj,
Kedor hoće imeti torej zanesljivo in trpežno blago, naj sď obrne na Ivan Zajca, kolar Vir p. Domžale pri Ljubljani, ali pa na Janez Avmana kovać, rtivnotam ali pa na Franca Pirnata, kularja v Sred. Jaréah 23, pošta in Železniška postaja Domžale. (6a3-l
									
)n		ni nf Id J	■ ir ni' 1.	n 11 i U	era	izi	rf	Hn i	• n d
Kadi oddaje trgovine bodem prodajal
■ t:-------- doVelikenoči
(57-3.1)
vse oblačilno (manufakturno) blago po tvorniških cenah. — Kavno tako b( dnm železnlno, poljski mavec, portland- in roman cement, razna semena. Špecerljo In vse drugo blago po možno znižanih cenah prodajal.
Kupoval bodeni t^ nadalje vse deželne pridelke, posebno jajca In maslo, ter po najvišjih cenah plačeval.
Jakob Petrovčič, „pri Škofu" — Trebnje, poleg cerkve.
Oelihonočno naznanilo.
p. n, gospodom uradnikom, duhovnikom, mešřanom in slavnemu občinstvu sploh vljudno naKnanjam, da sem otvorll v Kandiji pri Novem mestu v hiši-g. Srebotnjaka novo opremljeno
■V krojaško obrt
kjer bodem Izdeloval vsakovrstne obleke za gospode po najnovejšem kroji solidno, lično In po ceni ter se priporočam v mnogobrojna naročila.
Z oillifniDo ipoKtitTanjetu Ivan Pleterski. krojač.
Ravno tam sprejema v pranje in v svetlo likanje vsakovrstno perilo ter se priporocuje v cenjena naročila
(68-3-1)	Terezija Pleterski.
1 • v v
\i\Mmmi
u

PP jb
^^ Zadruga ^^ za režnjo Mí v Leinig no Koro^tiBni
potrebuje 5 do 7 mož, ki umejo šoto rezati. — Začetek dela 15. aprila 1908. Već pove Peter Ebner, Lakenwirt, Feldkirchen, Kiirntea.	(65)
Posestvo, gostilna in opaldo
je na prodaj tik parne opekarne na prometni dolenjski cesti pet minut od Novega mesta.	(eas-i)
Več se izve prt J, Kobetu v Žabji vasi št. 38.
Sprejmem učenca ^^
v iiiailjšili ill Tcčjili Jinioxiiujli so dobivii na graščini Struga, pošta St. i'otor na DoienjHkeni. Cena po (logovom, {67.3.1,
Dve njivi no mestnem poljul
SE dajo v DDjBfn. AvgustaKalclc. HudolfovoL.gt. m.
22-3-3
dve v Rudolfovem, dve na Drski poleg zgradbe nove ielezniee, so na prodaj ali v najem. Zraven so Še drugi lepi vrtovi in gusptidarska pjslopja. — Veé o tem pove Marija Nečimer v Rndulfuvem, za šolami št. 60, in upravništvo Novic**.
PotrehujEin tri ŽflOOPje
ki umejo dobro rezati na dvojne gatre s štirimi plehi tavolete ali pa testone. Plača dobra. Oglasiti se je pri 1. Šutej-u v Jelen-doln pri Zagrebn.	(44-3-8^
Podpisani se sla^nemn p, n. občinstvu in pieć. duhovščini najuljudneje priporoča za cenjena naročila
blazin, pohištva in tapeciranje soli
po najnižjih cenah. Naroća «e lahko po dopisnici.
Proda tudi ceno tridelno zimnico iz konjske žime.
SjiuStovanjein	(&3-S-2)
Janez Kuntara,
tapetnik in dekorater v Šmihelu pri Novem mestu dt. 51. Na račun ali v najem se takoj odda (?])
gostilna v Novem mestu
katera obstoji ie veliko let in se nahaja ob prometni driavni cesti. — Prtdiiiist imajo oženjeni brez otrok.
Pojasnila daje in ponudbe sprejema M. Seidl, Novomesto.
ki ima vesdje do kljuiiavničarđke in vodovodne inštalacijske obrti. Star naj bode popolnima 14 let. — Natančneje pri
Jakobu Preželj,	íí^«)
vodovodni instalater in ključavničar v Novem mtstu.
[fl 00S

v starosti H do 16 let se sprejme v trgovino s špecarijo. — Vei se izve v «pravništvu „Dol. Novic".	(70)
Vsa oprava za trgovino
s špecarijo in z železiiino je zaradi prostora proti takojšnjemu plačilu 200 kron takoj na prodaj. Taista se ima v tekn enega tedna po nakupu odpeljati. Natančneje se izve pri J. Krajec nasi, v Novem meatn, kjer se oprava tudi lahko pogleda.
ifrejmetfi m dva aëeaea
ki imata veselje do sedlarske obrti, pri Antonu Valentinćlć, sedlarski mojster v Novem mestu. — lisvnoum je lepa kočija na prodaj za enega ali dva konja vprežena.	(61-3-1)
Posestvo
s hilo in vaem gijspodarskim poslopjem, s zraven »padajočim poljem, travnikom in hosto, je na prodaj na Vel. CIkavi št. 2 pri Novem meslu,	3C-8-3
Natančneje povt Janez Sladic ravno tam.

(2-10-7)
Tovarna strojev in /elezolivaruu
K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska)
se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor:
plugov, bran. sejalnih strojev, strojev za ietev in košnjo, vitlev, mlatilnlc, žitnih čistilnic in od-birainilcov (tríjerjev), siamoreznic, reporeznic. l(oru2nlli robkarjev, drobilnih milnov, pariinih kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobil, vrtalnih strojev In strojev za kroženje obrocev. Popolne opreme opekarn, samotnih in tovarn za mavec, mr Zmerne cene. ugodni plačilni pogoji
HM Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznar^i. ^^^^ Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj in poštnine prosto. Dopisuje slovensko.
Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strojev v Ljubyani: J, ZSOXXlSltiČ, Dunajska cesta itsv. 31.

EiueSftne is reiane kupu-mrm	■	m	jem po najvii^ji ceni.
J g ^^ ^ I ^^ I ^	ledelnjem Tsa TliBUljarska
dek. V Ealogi imftin fiua toaletna mila, (iTive francoske parfume itd. BAY-RUM tekočina proti izpadanju las in prhat, odlikovana ï 10 zlatimi kolajnami, HAAHPETROL ta rast pu-mladka. NUSiOL is orehovega iEvIeûka xa lase in brade Únduvu uspeh, prekata vsa dosedanja barvila. Poleg tega pripuroúam moj anani BRIVSKI SALON na novo nrejen i najnovejšimi higijemûnim komfurti, s hitro, úisto indobio postrežbo, Ěeleí mnogobrojnega obiska.
Spoštovanjsm se priporoúam Ivan SveteC, (6-24-10)	brivec in vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg. (Nasproti mestne hiie.)
Steckenpf erd - lilijsko-mlečno milo
Bergmanna & Co. Oraždani in Tečin n. L
je in ostane glasom vsak dan došiib priznalnii; najuspeSneJíe Tseh medecinaluih mil proti po^ain kakor tndi v dosego iu ohranitev nežni, mehke kože in rožnate polti. — Dubiva «e po 80 v komad v vseh lekarnah, drožerijab, parfonierijah, trgn-vinali mila in brivnicab.	(1.8-7)
Proda se posestvo OobllO ZQ nolllip ÍStP. Vllia.
iz proste roke v vasi Praprotna polica êt. 7. Cena in prgoji izvedo se pri Antonu Ver bič u iz S'. Jmja pri Kranju ali pa pri lastniku. Janez Burgar (zdaj y bolnici v Kandiji pri Eudolfovem.)
Hiša v Brusnicah
z vso trgovsko pripravo in prostori, kuhinjo, dvema sobama in shrambo, je iz proste roke
—na prodaj. ^^^^
Hiša leži poleg farne cerkve. — Natančneje se izve pri Andrej Hudaklinu ravno tam.	(M-3-2)
ne samo za vse mogoče industrijske potrebe, ampak tudi za vsa domaća dela te vrste dobijo se samo pri nas
I Singerjevi šivalni stroji
t X
: :
t
Pazi naj se, da se kupuje stroje v naáih proda— jalnah, H
k-k-'-é-
t t Î
Fino pristno garantirano vino, veô tisoč hektolitrov, belo, rudeče, in ćrno od 36 v naprej postavljeno na tukajšnji drž. kolodvor proti gotovemu plačilu, je za prodati in se ekspedira iz vzorne kleti kráč. vinarske zadruge v Vodnjanu. Geneza vagona po dogovoiti. Tro-pinovec m droienka (istr. konjak) I» od 70 do 80 eov6. liter.
Za kršć. vinar, zad) ugo:	(6-12-6) ^^
Ivan Pujman, poslovodja. Dignano, Istra. ■■
m- UČENEC
ki je dovršil vaaj ljudsko šolo, se takoj sprejme v trgovÎDo z železnino,	(39-3.3)
Franc Guštin, trgovina z mešanim blagom v Metliki.
Na prodaj je
mmm ea
katere se vse lahko spozna po zraven stoječem znaku.
Singer Ko. ahcijsito društvo za šivalne stroje
v liudolfovem, Glavni trg. Podružnice v vseb večjih mestih,
Vsi iivalni streli. hI Jih ponujajo pod Imenom .,Slrtger", so ponarejeni po našem starejiem sistemu, ki ga sedanji novejši sistemi rodbinskih strojev dalei presegajo po konstrukciji, delazmožnosti in trpežnosti.
obstojeàe iz na novo zidane hiše, kleti, Ětale in Iileva — vse zraven dobrega potoka, kjer se lahko malen napravi — treh dobrih njiv, travnika, leáíitre, zemljiSća, pripravnega za vinograd napravit. Celo poiestvo je skupaj. Postavljen kup je 2400 kron.
Natanćno se poizvé pri Janezu Kralj v Gorenjih Eaduljah »t. 19 pri Bućki, pOHta Bućka, Dolenjsko.	_	(46-3-2)
Domovanje z gostilno
lepim \rtom in tremi njivorai v Škocijanu tik mosia je po ugodni ceni na prodaj.
Natančneje podatke daje lastnik
(49-2-2)	Martin Andrejčič v Škocijanu.
Odgovorni ntedtuk, isdi^jatelj ta saloicik Urban Horvat.
Tlak J. Krajec na»!.