Osnutek 21.12.1981 Zaradi izenačevanja pogogev gospodarcenja, skladnega razvoja SR Slovenije, zagotovitve enakopravnega položaja občana in v skladu s 7. členom Zakona o davkib. občanov sklenejo skupščine občin v SR Sloveniji D 0 G 0 V 0 R 0 USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE V LETU 1982 1. člen Skupščine občin v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeležen-ke) soglaša^o, da bodo pri oblikovanju davčne politike v občinah v letu 1982 izhajale iz naslednjih načel: - da morajo družbenopolitične skupnosti zagotoviti, da bodo ob-veznosti plačevanja davkov določene tako, da se z njimi tra^no vzpodbuja zavezance k več^i produktivnosti dela in da ne pride do neutemeljenih razlik v višini obveznosti med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi, - da občani prispevajo k zadovoljevanju splošnih druženih potreb v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi, - da se zagotovi kvalitetno in učinkovito opravljanje nalog ob-činskih uprav za družbene prihodke in prizadeva za učinkovitej-še uresničevanje ustavnosti in zakonitosti. 2. člen . Udeleženke se bodo v letu 1982 prizadevale, da se tako v repub-liškem kot v regionalnih. okvirih doseže usklajenost v davčni po- ' litiki občin in v njenem izvajanju. 3. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1982 dosegle najmanj 95 % izterjavo davkov. M-. člen Udeleženke bodo v letu 1982 predpisale naslednje davke in takse, ki so po zakonu dohodek občin: 1. davek iz osebnega dohodka delavcev 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti 3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih. dejavnosti ^. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelek- tualnih storitev 5« davek od osebnega dohodka iz avtorskib pravic, patentov in teh- ničnih izboljšav 6. davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic 7. davek od premoženoa 8. davek na doMtve od iger na srečo 9. davek na promet nepremičnin. 10. davek od prometa proizvodov in. storitev 11. takse 5. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1982 uvedle davek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,5 %• 6. člen Udeleženke bodo v letu 1982 v skladu z določbami zakona o davkih občanov razdelile zemljišča v štiri skupine katastrskih občin in predpisale proporcionalne stopnje davka iz kmetijske dejavnosti v naslednjih mejah: za I skupino od 12 do 14 % za II skupino od 8 do lo °/o za III skupino od 4 do 6 % za IV skupino od 1 do 3 °/° '0 Za zavezance, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno za-varovanje kmetov razen za kmete kooperante, ki so zd-ravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, bodo udeleženke v le-tu 1982 ne glede na razvrstitev v ekupine katastrskib občin, predpisale dodatno stopnjo davka iz kmetijske dejavnosti od ka-tastrskega dohodka negozdnili površin v višini od 3o - 46 %. Stopnjo davka iz kmetijske dejavnosti na dohodke od gozda bodo občine predpisale v višini od 25 do 32 %. Za zavezance iz drugega odstavka tega člena bodo udeleženke pred-pisale dodatno stopnjo davka aa dohodke 6d gozda v višini od 4o do 5o %. Za zavezance davka iz višinskih krajev in zavezance iz IV. skupi-ne lahko udeleženke, v skladu z razvojno politiko kmetijstva v obcini, uvedejo oprostitev davka iz drugega odstavka 5. člena te-ga dogovora. 7- člen Udeleženke se obvezujejo, da bodo preuvrstile na obdavčitev po dejanskem dohodku zavezance, ki se ukvarjajo z naslednjimi vrsta-mi kmetijske proizvodnje: 1. z rejo perutnine; 2. s pitanjem govedi in prašičev aa industrijski način, ki ni ve-zano na doma pridelano krmo? kot tudi v primerih, ko število živine za najmanj eno tretjino presega število, kakršno je mogo-če doseči na ustreznih kmetijskih površinab po normativih, ki jih predpiše Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prelirano; 3. s farmsko rejo drugih živali, razen eebei in ovac; 4. s specializirano proizvodnjo jagodičevja, vrtnin, cv*ja, drevesničarstva, trasničarstva in drugih kultur, ki jih do-loči občinska skupšcina, ter s specializirano proizvodnjo sadja in grozdja, razen organizirane proizvodnje z organi-zacijami združenega dela. Eejanski dohodek se ugotavlja tudi zavezancem, ki dosegajo do-hodek iz več vrst kmetijske proizvodnje iz prejšnjega odstavka in takšni dohodki presegajo znesek, ki ga določi občinska skup-ščina. Natančnejše pogoje in inerila, vrste in. obseg proizvodnje, iznad katere se zavezanci preuvrstijo na obdavčitev po dejanskem dohod-ku ter kriterije glede priznavanja stroškov, usklajujejo udele-ženke v regionalnih okvirih. 8. clen Udeleženke bodo stopnje davka iz kmetijstva po dejanskem dohod-ku, ki se plačuje od osnov, ki presegajo dohodek, ki se šteje za osebni dohodek,določile stopnje v naslednji višini: 9. člen . Udeleženke dogovora se obvezujejo, da bodo predpisale vse vrste oprostitev in olajšav davka iz kmetijske dejavnosti, predvidene v zakonu o davkih občanov. Pogoje, merile in višino olajšav bo-do udeleženke usklajevale v regionalnih ckvirih. lo. člen Udeleženke bodo za davek iz obrtnih in drugih gospodarskili de-javnosti ter intelektualnih storitev, ki se plačuje od osnov, ki presegajo dohodek, ki se šteje za osebni dohodek, določile stopnje v naslednji višini: Udeleženke bodo skladiio s določbami 81. do 96. člena Zakona o davkih občanov predpisale kompenzacijsko stopnjo davka iz oseb-nega dohdoka od obrtnib in C rugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev za zsvezance, ki jim opravljanjr- take dejavnosti ni glavni poklic. Udeleženke bodo v regionalnib okvirih usklsj-evale pogoje in me-rila za priznavanje vseb vrst oprostitev in olajšav pri obdav-čitvi dohodka iz obrtiiih in drugib gospodarskih dejavrosti ter intelektualnib storitev. 11. člen Davek po odbitku bodo udeleženke zaradi poenostavitve poslovanja izplačevalcev predpisale enotno in sicer: A) Davek po odbitku iz obrtnih dejavnosti (v smislu 89• člena Zakona o davkih občanov): 1. od dobodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij ipd. in od zbiranja naročil za časopise, knjige in revije ipd. lo% 2. od prodaje srečk in vplačil pri ^ortni napovedi ter pri lotu, od prejemkov ^avarovslnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev, doseženib z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči in od dohodkov potujočih zaba-višč 2o% 3' od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbira-nja oglasov, od dobodkov, doseženib s prodajo izdelkov upo-rabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izvajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijekib dejavnosti 3o% 4. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge or-ganizacije; od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po ^ pogodbi o delu, sklenjenih v skadu s predpisi o medseboj-nih razmerjib v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve, druge in tretje točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena Zakona o davkih ob-čanov. (¦ . 4o% Udeleženke bodo nadaljevale z uskajevanjem oprostitev tega dav-ka v regionalnih okvirib.. Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka na dohodke, ki jih. dosegajo občani z zbiranjem odpadnega materiala, in s prodajo izdelkov domače obrti, če se po obrtnem zakonu štejejo za pred-mete domače obrti. B) Lavek po odbitku iz intelektualnih storitev bodo udele-ženke določile v višini 4-o % C) Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav "bodo udeleženke predpisale po stopnji - 2o % od dobodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik,reklamn.ih pisanih in govorjenih besedii, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklam- ne glasbe, ter od reprodukcije takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnib. del, od dohodkov artistov, plasalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohod- kov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, šport- nih igriščih., kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah bodo udeleženke določile stopnjo 4o % Udeleženke bodo zadržale oprostitev tega davka od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav. D) Stopnje davkov po odbitku se objavijo v Uradnem listru SES v skladu z 22. členom Zakona o uporabi predpisov in o reše-vanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks. 12. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnje davka na dohodke od premoženja določile po enakih razponih osnov, kot so s tem do-govorom predividene za davek od osebnega dohcdka iz obrtnih de-javnosti in sicer tako, da bo stopnja pri osnovah 30.000 din predpisana v višini med 25 in 35 %> P^i osnovah nad 300.000 din pamed 50 in 60 %. 13. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnjo davka od premoženjs na posest gozdnih zemljiššč? ki se določi v mnogokratniku od katastrskega dohodka, določile v višini 1. 14. člen Davek na dobitke od iger na srečo bodo udeleženke predpisale po stopnji 15 %. 15. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnjo posebnega občinskega davka od prometa proizvodov, za katere se plačuje davek po sploš-ni stopnji, določile v višini 3 %• Udeleženke soglašajo, da v letu 1982 ne bodo izvajale oprosti-tev ali olajšav pri plačevanju tega davka. Udeleženke bodo določile pose"ben občinski davek od prometa rab-Ijenih motornih vozil ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm v višini 4 %. Merila za cprostitev bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. 16. člen Udeleženke bodo stopnje posebnega občinskega davka na promet alkoholnih pijač uskladile v naslednjih okvirih: 1. Od alkoiiolnih pijač, proizvedenih z več kot 5o % iz domačih surovin, računano po vrednosti - v določenem znesku od litra dinarjev - od naravnega vina, viiia tipa "Biser" in vinsko sadnih pioač 4,oo - od penečega vina 8,oo 2. Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 5° % iz domačih surovin računane po vrednosti - v odstotku od davčne osnove odstotek - od medice 15 % - od piva 35-4-0 % - od naravnega žganja in vinjaka 4o % - od drugih alkoholnih pijač najmanj 5o % 3. Od alkoholnih pijaČ vseh vrst, proizvedenih z manj kot 5o % iz domačih surovin, računano po vrednosti - v odstotku od davčne osnove najmanj 6o % 17. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo dosiedno ugotavljale količine proizvedenega ter prodanega vina in žganja zaradi obračuna in plačila prometnega davka od količin, prodanih končnim potrošni-kom. 18. člen t Udeleženke bodo v letu 1982 določile nove osnove in stopnje davka na promet nepremičnin v primeru, ko osnove in stopnje te-ga davka niso bile spremenjene v zadnjih dveh letih in jih us-kladile v regionalnih okvirih. 19. člen Udeleženke so soglasne, da bodo v letu 1982 uskladile tarifo ob-činskih upravnih taks s tarifo republiških upravnih taks. - 7 - 2o. člen Udeleženke so soglasne, da bodo v letu 1982 valoriziralein v regionalnih okvirih uskladile tarifo turističnih taks. . . .. 21. člen . ¦ TJdeleženke so soglasne, da je potrebno nenehno analizirati in spremljati izvajanje davčne politike in na tej podlagi sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost in doslednost pri izvajanju davčnih predpisov. Pri oblikovanju ukrepov iz prejšnjega odstavka bodo udeleženke zagotovile večjo aktivnost zlasti na naslednjih podrocjih: - okrepljen neposreden nadzor nad tem, kako davčni zavezanci iz-poliijudejo svoje davčne otrveznosti; - zagotovitev ugotavljanja realnih dohodkov in davonih osnov; - dosledna izterjava davčniii in drugih družbenih obveznosti; - učinkovito in dosledno ukrepanje zoper kršitelje davčnib. pred-pisov. ¦ . 22. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo skrbele za kadrovsko in orga-nizacijsko krepitev, boljšo strokovno in tehnično opremljenost in usposob-1 jenost uprav za družbene prihodke, za ustrezno šti-pendijsko politiko, da bodo labko učinkovito izvajale svojo družbeno funkcijo. S samoupravnim sporazumom, s katerim se ure-jajo in usklajujejo odnosi v zvezi s pridobivanjem in razpore-Oanjem dohodka delovne slcupnosti uprav za družbene prihodke se določijo osnove, po katerih se za vrednotenje posebnih pogojev dela in odgovornosti pooblaščenih uradnih oseb, povečajo sred-stva za osebne dohodke do 2o %. 23. člen • ... TJdeleženke so aDglasne, da bodo uprave za družbene prihodke za-radi racionalnosti še nadalje sodelovale pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava po veljavnih predpisih ni osnovna funkcija uprav za družbene prihodke v ekladu s prog-ramom po 3. členu Žakona o upravab. za družbene prihodke. Udeleženke se dogovorijo, da bodo nadomestila za to delo znašala do lo % od pobranih sredetev. Sredstva, zbrana na podlagi tega člena dogovora in sredstva, zbrana na podlagi 3« člena Zakona o ; . upravah za družbene prihodke, se uporabijo izključno za moderni-zacijo dela uprav za družbene prihodke. 8 24. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1982 nadaljevale s pri-zadevanji za izpostavljanje enotno vodenih in računalniško pod-prtih evidenc davčnili zavezancev, upoštevajoč pri tem načelo tes-nejšega medsebojnega sodelovanja in skupnega organiziranja tistih akcij, kjer je to zaradi racionalnosti ali drugib. razlogov potreb-no. .. . .. • . ¦ ¦ 25. člen . ' . • ' ' ¦ Izvajanje dogovora o usklajevanju davčne politike spremlja po-seben odbor (odbor udeleženk), ki ima lo članov in njihove na-mestnike. Predstavnike očin in njihove namestnike v odbor ude-leženk imenujejo izvršni sveti skupščin občin sporazumao. 26. člen Odbor udeleženk spreml^a in analizira uresnicevanje tega dogovo-ra in predlaga udeleženkam ustrezne ukrepe. 27. člen Odbor udeleženk obravnava morebitne kršitve tega dogovora, ob-vesti o tem skupščino prizadete občine in družbeno-politične or-ganizacije ter predlaga ustrezne ukrepe. 0 kršitvah tege dogovora lahko odbor udeleženk obvešča javnost z objavo v sredstvih javnih informacij. 28. člen Udeleženke soglašajo, da bo administrativno-tehnične posle za od-bor udeleženk opravljala republiška uprava za družbene prihodke. Udeleženke se zavezujejo, da bodo republiški upravi' za družbene prihodke v skladu z določbami tega dogovora zagotavljale potrebne podatke za spremljanje izvajanja dogovora in sicer v rokih, ki jib. določi odbor udeleženk. 29. člen Na podlagi sprejetih sklepov skupščin občin 0 pristopu k dogovo-ru, se dogov or objavi v Uradnem listru SES. Številka: 42-25/8o Obrazložitev , Pri pripravi dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1982 smo izhajali iz sprejetih. družbeno-političnih usmeritev, analize o delovanju in izvajanju davčnega sistema in davčne politike, analize o delovanju dosedanjih sistemov obdavčevanja dohod kov iz kmetijstva, dosedanjegadogovora o usklajevanju davčne politike ter družbenega dogovora o izvajanju politike napodročju splošne pora-be na ravni občin v SE Sloveniji v letu 1982. S tem se želi doseči enotno izvajanje davčne politike v SE Slove-niji, ustreznejšo odmero davkov in učinkovitejšo izterjavo dav-kov. Pripravljen je na podlagi stališč, obravnavnib. reposvetu direktorjev uprav za družbene prihodke, sprejetib. stališč v zve-zi s financiranjem potreb splošne porabe v priho&njem letu na ravni občin in republike ter sklepa Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenioe. Za davek iz osebnega dohodka delavcev se predlaga določitev enot-ne stopnje v višini o,5 %• Ocenjeno je bilo, da glede na potre-be financiranjja splošae porabe ni ufcemel jenih razlogov za različ-no obravnavanje stopnje tega davka. Pripomniti velja, da je bila v letu 1981 določena stopnja izpod predlagane višine le v 4- obči-nah. Pri davku iz kmetijske dejavnosti se predlaga zvišanje stopenj po skupinah katastrskih občin za 3o %, pri čemer bi se veljavni razponi davčnih sfcopenj zvišali v: I. skupini od 9 - 11 % na 12 - 14 % II. skupini od 6 - 8 % na 8 - llo % III. skupini od3- 5%na4-6% IV. skupini od 1 - 2,5 % na 1 - 3 % Stopnja dodatnega davka iz kmetijske dejavnosti od negozdnih povr-šin naj bi se določila v razponu med 3o in 46 %, Razlog za predlagano zvišanje stopenj davka iz kmetijske dejavnos-ti je v dejstvu, da je katastrski dohodek kot davcna osnova kon-stantna kategorija? ki ne sledi vsakoletnim spremembam cen kme-tijskib. pridelkov in stroškov proizvodnje, zato bistveno zaosta-ja za ugotovljenitn narodnim dohodkom iz zasebnega kmetijstva. Ker po letu 1978 kljub ugotovljenim spremembam ni bila izvršena valo-rizacija katastrskega dobaka, je nevedeno zaostananje med drugim možno regulirati s spremembami davcnih stopenj. Podatki o odmeri davka iz kmetijstva in podatki o višini narodnega dohodka iz za-sebnega kmetijstva kažejo, da bi za izenačitev obremenitve narod-nega dohodka v letu 1982 z letom 1978, ko je znašala 2,2 %, bilo potrebno veljavne stopnje zvišati za približno 5° %. Ne glede na ugctovljeno zaostajanje ocenjujemo, da je sprejemljiv pristop o postopnem preh.odu na tako izenačitev. Zato predlagamo zvišanje stopenj za 3o % pomeni postopno približevanje k izenačit-vi obremenitve narodnega dohodka iz zasebnega kmetijstva na raven leta 1978. ¦ - - N ¦ Vzporedno s predlaganin zvišanjem stopenj po skupinah katastrskih občinab je Mlo ocen.jen.o, da bi "bila nujna tudi postopna izenačitev skupnih obremenitev zavezancev, ki ne plačujejo prispevka za zdrav-stveno in starostno zavarovanje kmetov z zavezanci - čistimi kmeti, ki plačujejo navedene prispevke. Približna izenačitev obveznosti v tem primeru zahteva povečanje dodatne stopnje davka iz kmetijstva od sedanjih lo % na okrog 46 %. Ocenjujemo, da je tudi pri določangu višine stopnje dodatnega davka sprejemljiv postopen prehod na izena-čitev skupnih obremenitev zavezancev - čistih kmetov z ostalimi za-vezanci, zato predlagaiao, da se stopnja tega davka določi v razponu me Jo in 46 %. • . Glede na različne ekonoinske pogoje, poselitvene, obrambne in druge razloge se odločitev o morebitni oprostitvi davka iz kmetijstva (delno ali v celoti) za zavezance iz višinskiJa krajev in za zavezan-ce iz IV. skupine katastrskih občin, prepušča občinam. Delovanje predlaganih davčnih stopenj pri zavezancih - čistih kme-tih. in ostalih zavezancev je razvidno iz pregleda o višini obremeni-tev pri katastrskem dohodku 2o.ooo diu v I. skupini katastrskib. ob-čin in v IV. skupini katastrskih občin. 1. VI. skupini katastrskih občin zavezanci - čisti kmetje ostali zavezanci VRSTA OBVEZNOSTI obremenitev po obremenitev po veljavnib stopnjah predlagamh višjiii "st. veljav. prediag. stopnjah viš.st. - 3 - 2. V IV. skupini katastrskih občin zavezanci - čisti kmet.je ostali zavezanci obremenitve po obremenitve po VESTA OBVEZNOSTI —=-,----rr------r.-----rr---------,----~-----,,---- veljavmh predlagamh. veljavmh predlag. stopnjah viš^iii st. stopnjah viš. st. OPOMBA: 1. za I. in IV. skupino katastrskih občin je upoštevana zgor-nja meja razpona davčnih stopenj 2. pri izračunu davka po dodatni stopnji je upoštevana zgor-nja meja razpona (46 %) 3. pri prispevku za zdravstveno in starostno zavarovanje kme-tov ni upoštevano morebitno zvišanje teb. prispevkov zaie-to 1982. Iz navedenega prikaza je razvidno, da so zavezanci, ki so v delov-nem razmerju, kljub plačevanju dodatnega davka^iz kmetijstva, gle-de skupnih obremenitev v mriogo ugodnejšem položaju kot čisti kmet-je, katerim je delo na kmetiji edini vir preživljanja. Na to opo-zarja podatek, da znašajo skupne obremenitve z davkom in prispev-ki pri čistih kmetih do 65 %, medtem ko so cbremenitve z davki pri ostalih zavezancih znatno nižje - največ 21 %. S predlaganim zviša-njem dodatne stopnje davka iz kmetijstva, bi se skupne obremenitve teh zavezancev približale izenačitvi in bi pri čistih kmetih znaša-le največ 67 %, pri ostalih zavezancih pa največ 60 %. Večje razlike v skupnih obremenitvah v letu 1982 so lahko le posledica morebitne-ga zvišanja prispevnega instrumentarija. Glede na to, da stopnje davka na dohodke od gozda od vrednosti le-odkazanega za posek niso usklajene niti v regionalnib. okvirih, je dan predlog, da se stopnje tega davka določijo v razponu med 25 in 32 % za zavezance, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje; za ostale zavezance pa dodatno stopnjo v razponu me-d 4o in 5° %• Iz podobnib razlogo-v kot pri davku iz kmetijstva se za dohodke od premoženja na posest gozdnih zemljišč, ki ga plačuoejo obča-ni, ki se po določbali zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo ze kmete, 5e površina takih zemljišč presega 0,5 ha, predlaga zvi-šanje mnogokratnika na 1. V tej zvezi velja opozoriti, da ti za-vezanci plaču^ejc posebej še davek na dohodke od gozda, če jim je bil v letu, za katero se davek aimerja tudi les odkazan ze posek. V obdavčitev s posebnim občinskim davkom od prometa z rabljenimi motornimi vozili se vključujejo tudi motorna kolesa s prostorni-no nad 125 ccm. Manjše korekture so predlagane tudi pri davku. na promet alkohcl&ih pijač. V zvezi z davkom na promet nepremičnin ;Je v osnutek dogovora vne-šena določba, ki občine zavezuje, da bodov letu 1982 spremenile odloke o davku na promet nepremičnin v vseb. tistih primerih, ko osnove in stopnje tega davka niso bile spremenjene v zadnjih dveh letih. Ugotavljamo namreč, da nekatere občine že od leta 1976 ni-so prilagodile obdavčitve nepremiČnin. Iz podobnib. razlogov je y osnutek vnesen predlog o uskladitvi turističnih taks. Zaradi načr-tovane spremembe zakona o upravnih teksah in taksni tarifi, bo v letu 1982 potrebna uskladitev tarife občinskib upravnih taks. Spremenjeni 22. in 23. člen zavezuje udeleženke, da bodo upravam za družbene prihodke zaučinkovito izvajanje njibove družbene fun-kcije zagotovile tudi ustrezno vrednotenje in nagrajevartje del in nalog ter sredstva, zbrana kot nadomestilo za opravljeno delo na-menile izključno za modernizacijo dela uprav. V tej zvezi velja opozoriti, da so občinske uprave za družbene pri-hodke z razvidom del in nalog opredelile vrste in zahtevnosti nalog ter število delavcev, vendar se razvidi del in nalog predvsem glede zahtev po strokovni usposobljenosti delavcev in predvidenem številu izvajalcev nalog med posameznimi občinskemi uprav-ami prece^j raz-likujejo. Iz poročil o izvajanju kadrovske politike v občinskih upravah je tudi razvidno, da je število zaposlenih za 7 % niž,je od predvide-nega števila delavcev po razvidu del in nalog in da je največji iz-pad delavcev na izvajanju nalog inšpekcije in kontrole (za 14 %) ter na odmeri davkov (za 7 °/o), torej na na.jbolj kreativnib. nalogah. Tudi izobrazbena struktura delavcev ni ugodna. Skoraj tri četrti-ne delavcev je s srednjo izobrazbo, s poklicno ali celo osnovno šolo in le 27 % z višjo in 2 % delavcev z visoko šolsko izobrazbo. Navedene ugotovitve že glede na obstoječe naloge kot tudi na pred-videne nove naloge narekujejo potrebo po organizacijski in kadrov-ski krepitvi občinskih uprav ter ustreznejši usposobljenosti njihovih delavcev. Glede na določbe predloga resolucije o politiki izvajanja družbe-nega plana SE Slovenije v letu 1982, po ka+eri na.i bi rast sploš-v_ ne porabe temeljila med drugim tudi na boljši oziroma učinkovitejši izterjavi in giede na določbo 2. člena družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe aaravni obcin v SR Slovenioi v letu 1982, se predlaga žvišan;je odstotka iz-terjave na 95 %• Predlagana sprememba zadnjega Slena omogoča objavo dogovora na podlagi sklepov občinskiii skupščin o pristopu dogovora. S takšno rešitvijo bi odpadel postopek predhodnega podpisovanja dogovora. STALISCE IZVRSNEGA 3VETA: Za izvedbo sprememb, predlaganih v dogovoru, bi bilo potrebno spre-meniti aekatera določila v. - odloku o davkih 'jbčanov, - odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov, - proračunu občine za leto 198?, V odloku o davkih občanov bi bile spremembe naslednje: - pri davku od kmetijstva se povišujejo vse stopnje, ki jih bo po-trebno vskladiti v regi.ji, - pri davku od iger na srečo se stopnja poviša z lo na 15 %• V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od pla-čil za storitve bi bila vključena obdavčitev prodaje motornih koles s prostornino 125 ^cm z davčno stopnjo 4 %, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnje pridobitve. V pi-oračunu občiue za leto 1982 je potrebno na aovo oceniti prihod-ke od kmeti.jske de.javnosti in iger na srečo. SKLEP IZVEŽNEGA SVETA: Izvršni svet skupščirie občine L^ubljana-Giška je osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu. 1982 obravnaval na svoji 246. seji dne 25.12.1981 in sprejel naslednja sklepa: 1. Izvršni svet predlaga odboru udeleženk dogovora: - v tretjem odstavku 15. čleaa predlagamo, črtanje besed "motor-nib koles". Glede na manjši obseg zavezancev, ki bi bili zaje-ti q to ^premerfibo in relativno nizkega finančnega efekta, ne - - bi bilo stnoterno predlagati eamc zaradi tega spremembo odloka, zato predlagamo, da se. to odloži, - da v skladu z 12, členom Zakona o davkih občanov, ki določa, da se stopnje davkov praviloma predpisujejo za več let, zago-toviti tiajnejšo veljavo dogovora, ki na,j ae bi spretninjal davčne osnove in. stopnje vs3ko leto. 2. Izvrsni svet predlaga osautek dogovora z navedenimi predlogi skupsčini občiae v obra^mavo in sprejem. •;, '.',1';'.'.,.:,.i.,^::.\ izvesni evet t *-,«%*• 1-U> Izhaja od leta 1964 namesto Občlnskih razgledov, ki jlh |e leta 1961 začel Izdajati občinskl odbor SZDL Ljubljana-šlika. Naslov: »Javna tribuna«, LJublJana, Trg prekomorskih brigad 1, soba 405 — Gradivo pripravli za tisk: Sekre-tarlat skupščine občine Ljubl|ana-Slška — Tisk: Tiskama Slovenija, Ljubljana — Po mnenju sekretariata za Infor-macije IzvrSnefla svota SRS it. 421/1/72 z dna 7. II. 1974 je Javna tribuna oproščena prometnega davka.