Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr
V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 glcl., za četrt leta 3 gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stoini trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša!
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredulštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I.. 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev.
7 Ljubljani, v petek 14.
avgusta
1891.
l etnili XIX.
Volilni shod
»Katoliško - političnega društva" v Bledu.
„Katoliško politično društvo" v Ljubljani priredi v smislu § 3 v nedeljo, dne 16. t. m., ob 5. uri popoldne v Bledu pri ,Petranu' volilni shod povodom volitve v deželni zbor v kmetskih občinah radovljiškega okraja.
Dnevni r e d volilnemu shodu je naslednji:
I. Nagovor društvenega predsednika preč. gosp. kanonika K. K lun-a.
II.	Govor o gospodarskem delovanju konservativne stranke. Govori vodja, državni i in deželni poslanec gosp. Fr. Povše. i
III.	Razgovor o volitvi za deželni zbor v i kmetskih občinah radovljiškega okraja. ' Poroča velečast. g. župnik Jan. Ažman. !
Na ta volilni shod usoja si uljudno po- | vabiti člane ,,katoliško-političnega društva" j in volilce kmetskih občin v radovljiškem volilnem okraju
odbor , Ka t ol i ško-poli ti enega društva6 v Ljubljani.
Domišljija ali hudobija?
»Slovenski Narod" je skušal pretekli petek v uvodnem članku nekako dokazati, da z zlobneži, kakoršni so ^klerikalci", ni moči mirno živeti, ker kakor proti liberalni stranki sploh, tako proti posameznikom „brezozimo in zavratno" posto-
pajo. Absolutni „Narodovec" pravi, da ima zato trditev dokazov iu slučajev „v izobilji na razpolaganje". Velikosrčeu pa, kakor je, hoče „le jedno markantno primero" navesti. Sedaj začne: „Narodeu trgovec, ki je član mnogim narodnim društvom in za narodne namene mnogo žrtvuje, ni zagrešil druzega, nego da je z „uaroduo-napredno" stranko glasova!. To bilo je dovolj, da je klerikalnemu sodu izbilo dno. Za njegovim hrbtom kupili so hišo, v kateri ima rečeni trgovec svojo prodajalnico, in tako mislili spraviti ga izpod strehe. Posrečilo se mu je, da mu je gospodar sosedue hiše dal za več let prodajalnico v najem iu da je razven troškov preselitve preprečil vse druge težave in zle posledice. Komaj pa so naši klerikalci zvedeli, da je omenjeni trgovec v sosedni hiši našel zavetišče, šli so nemudoma k gospodarju vprašat, je Ii njegova hiša na prodaj? A ta jim je odgovoril: „Na prodaj je seveda. A če mislite, da bodete trgovca N. N. pregnali, se motite. Pogodba velja tako dolgo, da jej rok ne poteče." Seveda sedaj s kupčijo ni bilo nič in klerikalci odšli so s kislimi obrazi in osveto v srcu."
Mraz je moral pretresti slehernega, ko je to bral. Res, zaničevanja vredni bi bili, da bi tako postopali! A začude smo se pogledovali in vprašali: Kdaj in kje se je vršilo tako neusmiljeno preganjanje? Kdo je oni narodni trgovec, katerega so „klerikalci" iz hiše spravili samo zato, ker je glasoval z „na-rodno-napredno" stranko? Nihče naših ni vedel odgovora. Zahtevali smo torej takoj drugi dan prav odločno, da „Slov. Narod" jasneje govori ter pov6 ime »narodnega mučenika", da moremo odgovoriti. Do danes je poteklo že teden dnij, a „Slov. Narod" — molči. S tem priznava, da preganjanca ni, da je opisano kruto preganjanje izmišljeno.
Ker nam je nemogoče molčati na toliki napad ua vse konservativce, poizvedali smo privatno pri pristaših liberalne stranke, na katerega narodnega trgovca bi bil utegnil misliti »Narodov" člankar. Odgovorilo se nam je na več krajih: „To je trgo-
vec s steklenino, gosp. Peregrin Kaj zel; saj sam pripoveduje, kaj ste mu storili." — Tako? Torej temu gospodu smo, kakor piše »Slov. Narod", za njegovim hrbtom kupili hišo, v kateri ima svojo prodajalnico, in tako mislili spraviti ga izpod strehe! Iu vendar smo letošnjo pomlad še le iz časnikov izvedeli, da je klepar g. Stadier kupil od gospe K. Kramar hišo št. 15 na Starem trgu. Je li. gosp. Stadier jeden naših? Ž njim nimamo nikakove zveze, in tudi ne vemo, kako in zakaj je hišo kupil. — A ta trditev zdela se je „Narodovemu" člankarju menda še premalo zlobna, torej nadaljuje: „Posrečilo se mu je, da mu je gospodar sosedne hiše dal za več let prodajalnico v najem. . . . Komaj pa so naši klerikalci zvedeli, da je omenjeni trgovec v sosedni hiši našel zavetišče, šli so ue in udoma k gospodarju vprašat, je li njegova hiša na prodaj? A ta jim je odgovoril: Na prodaj je seveda. A če mislite, da bodete trgovca N. N. pregnali, se motite."...
Kaj je ua tem ? I z m i š 1 j e n o je od prve črke do zadnje, kajti ravno nasprotno je res. Gosp. dr. Ahačič, lastnik hiše št. 13, prišel je namreč k raznim gospodom odbornikom „Katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani", ter jih je nagovarjal iu na vso moč prosil, naj bi društvo od njega kupilo hišo št. 13 ua Starem trgu. A ustno iu pozneje tudi pismeno se mu je povedalo, da omenjeno poslopje društvenim namenom ne ugaja, da torej hiše ne moremo kupiti.
Sedaj pa, dragi čitatelj, s tem povsem resničnim pojasnilom primerjaj „Slov. Naroda" zlobni napad na našo stranko. Tako je orožje, s katerim se »narodno-napredna" stranka bojuje zoper nas! O priliki hočemo navesti še več takih vzgledov, da se čitatelji prepričajo, kdo seje prepir.
LISTEK.
Zavetnik kuge sv. Rok v Dravljah.
(Zgodovinska črtica.)
Ko je v minolih stoletjih počil glas po Evropi: „Kuga se bliža!" so ljudje strahu zatrepetali in obledeli, čuvši to besedo. Tedaj je rod človeški prav vedel, da je hudo na svetu. Dandanes jedva včmo, kaj se pravi — gorje. Zgodovinopisci trdijo, da je kužna kosa po Slovenskem pokosila več ljudij, nego svojedobno turški meč. Pač ne stoji zastonj v lita-nijah prošnja: »Kuge, reši nas o Gospod!"
Na Kranjskem sicer ni tako kruto morila kuga, kakor drugod, na pr. na Slovenje Štirskem, o kateri je spisal dolgo zgodovino č. g. župnik M. S le ko vec. A tudi za našo deželo bila je ta šiba božja večkrat sila občutljiva, kakor nam to dokazuje temeljito in zanimivo opisuje v člauku „0 človeški kugi ua Kranjskem" v letošnjem »Izvestju muzejnega društva" za Kraujsko č. g. arhivar in kurat Ant. K o b 1 a r.
Ko se je bila čez 25 let prestauka zopet zanesla kuga v ljubljansko škofijo I. 1624, zapovedal je — tako nanjf pripoveduje č. g. A. Koblar v na-pominanem članku — škof Tomaž Hren molitve in
sprevode in opoldne pa jeden četrt ure zvonjenje po vseh cerkvah škofije naše in z vsemi zvonovi.
Leta 1714 je ljubljanski škof zapovedal zvo-njenje zoper kugo prestaviti od devete ure na sedmo zjutraj. Se dandanes zvoni ob sedmih zjutraj z velikim zvonom po vseh cerkvah na Kranjskem.
Ko je v septembru leta 1715 še hudo divjala kuga po sosedni deželi, je za nje odvrnitev bila oznanjena v Ljubljani procesija, ki je šla iz stolnice v cerkev sv. Jožefa, patrona kranjske dežele, k bosonogim avguštincem. In naslednje leto so bile zahvalne službe božje, ker so bili Kranjci obvarovani kuge. Še 1. 1738 je ukazala deželua vlada ua Kranjskem, naj se opravljajo pobožnosti po odredbi škofa iu gorenjskega uaddijakona, da se odvrue kuga, in ljudje naj gredo k spovedi, da se opero velikih grehov.
Pritepla se je kuga v Evropo iz jutrovih dežel. Razsajala je ob raznih časih, zdaj bolj, zdaj manj srdito. Znano je iz zgodovine, kako je 1. 430 pr. Kr. razdevala Sparto. Davila je gotovo tudi po deželi, ki se zdaj imenuje Kranjska, že prva stoletja po Kristusu. Valvazor nam jo tu prvič omenja I. 792. Vsled silnega deževja je strahovito narasla Sava. Nastopila je potem lakota in za njo je prišla, kakor navadno, kuga, ki je mnogo mladih in starih položila v grob. Trkala je tudi na vrata plemenitnikov
s tako silo, da jih je le malo ostalo živih. Zopet je strašila Kranjce 1. 883. Toliko jih je pomrlo za kugo, da so mnogokrat v en grob zagrebli po dva mrliča.
Če je verjeti Dolničarju, je Ljubljano I. 1006 kuga razdejala, ker pravi, da je pomrlo za njo 12.000 prebivalcev. Istina pa je, da je ob istem času hudo morila po Slovenskem.
L. 1195 so priletele na Kranjsko neštevilne trume kobilic. Počepale so v vodo, ki je vrgla uto-njene na suho. Začele so gniti, delale grozen smrad in zasejale kugo.
Splošni sovražnik človeškega rodu je 1. 1230 posebno hudo streljal svoje brze pušice po vsi Kranjski in po Frijulskem. Mnogo ljudij je za kugo mrtvih popadalo na ulicah. Strašansko je zopet razsajala 1. 1348 po vsi Evropi.
Za verne kmete pa je bilo tedaj najbolj žalostno, da so bili ločeui od farne cerkve, če se je kuga lotila vasi. Take okužene soseske so dobile časih svoje dušne pastirje, ki so kontumacovani opravljali službo božjo pri njih podružnici. V lopi pred cerkvico se je postavjl altar in verno ljudstvo je nekoliko oddaljeno bila^jorano pod milim nebom k najsvetejši daritvi. Lehko se misli, kako da so ljudje v taki stiski klicali na pomoč Boga in svetnike in delali slovesne obljube. Za kužne patrone
Družbe sv. Cirila in Metoda redna VI. velika sKUfiš&ttA.
v K amen i ku dne 2Š. julija l8d).
(Dalje)
Razvilo se je pri jako točni postrežbi pravo prijateljsko občevanje, primerne zdraviee so netile navdušenost, ki se je tudi dejanjsko manifestovala, ko so domorodne gospice jele razpečavati Vodnikove pesmi ter so jih kmalo oddale 99 izvodov, zadnji stoti iztiš pa se je na dražbi prodal za 50 gld. ter pripal odvetniku dr. Štoru iz Ljubljane. Družba sv. Cirila in Metoda je skupila za teh 100 izvodov 106 gld. 60 kr.
Dospeli so nastopni telegrami:
Litija: Bog blagoslovi družbo sv. Cirila in
Metoda in nje podpornike. Na zdar!
Zadržane litijske Slovenke.
V rh n i k a : V prospeh bližajoče se sijajne zmage majke Slave pomozi Bog! Živelo narodno šolstvo!
Tominec. Pour. (Vrhnika.)
Praga: Ker se letošnje glavne skupščine ne
morem udeležiti osebno, duhom sem prisoten; srčen
pozdrav zbranim pokroviteljem in zastopnikom. r	Hribar.
Celje: Bog daj, da bi postala družba sv. Cirila in Metoda mogočen steber narodnega napredka in vidDO znamenje lepše prihodnjosti.
Franc Hrašovec, sodnik, dr. J. Hrašovec.
Ljubljana: (Poslancu Žitniku): Zadržan.
Dam pooblastilo Tebi od podružnice Pivške.
Matej Sitar.
Kostanjevica: (Deželnemu odborniku dr. Vošnjaku): Blagovolite zastopati podružnico Kosta-njevsko.	Notar Rosina.
Nemški Benešav: Zastopnik in predsednik podružnice Brežki okraj na potu v Prago srčno pozdravljata zbrano društvo, želeča dober uspeh naši stvari.
Doktorja Firbas in Schmirmaul.
Prišlo je z letnimi poročili od mnogih podružnic iskrenih pozdravov in srčnih voščil za prospeh slovenskega šolstva.
Župan Močnik je bil tako prijazen, da je povabil drage mu goste na sprehod po najprijetniših krajih lepe okolice ter jih slednjič pripeljal na Fišerjev vrt, kjer se je razvila prijetna zabava z godbo in petjem.
„Lira" in posebni litijski zbor sta ta dan pokazala, kako ljuba jim je slovenska pesen. — Krog '/, 9. ure so se stranski gostje z godbo in pevci na čelu podali skozi mesto na kolodvor. Navdušeni živio-klici so se posebno razlegali pri mestni hiši in pred stanovanjem mestnega župana. Na kolodvoru pa je bilo ob odhodu navdušenje vsesplošno, kakor ko se prijatelj loči od prijatelja. — Slava i hvala uzorno slovenskemu Kameniku! Čast vsem skupščinarjem in gostom, ki so žrtvovali čas i denar — za vzvišeno slovensko stvar!
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. avgusta.
A%"©tr»nfe dežel©.
Mladočehi. Drug za drugim stopajo mladočeški poslanci pred volilce svoje. V svojih govorih
si pa močno nasprotujejo. Te dni je poročal svojim volilcem dr. Vašaty. Hudo je bičal Kramafa, ki se je na volilnem shodu izrekel, da mu še prav znano ni, iaj je češkq državno pravo. Tak poslanec seveda tudi ne pore zagovarjati češkega prava. Hudo je Y«ia'ty napadal mladočeški klub, ki je premalo odločen in je zlasti v adresnem načrtu prerahlo ome-»jal dfiavno pravo. Posebno obsoja svoje tovariše, 5a iz ozfrov na Poljake neso pustili govoriti o vnanji politikj. Govorniku se ne zdi umestno ozirati se na Poljak^, ,|i so ža le vladni pristaši. Jedina zasluga Mladočehov je, ali so odstranili dunajske punktacije. Govornik je vse svoje govore predložil rnlado-češkemu klubu, ki jim je tudi pritrdil, ali v javni seji zbornice poslancev ga je pa klub zatajil. Vašatj misli, da se njegovi nazori popolnoma vje-majo z nazori pokojnega Palackega. S svojim govorom v državnem zboru je hotel doseči, da bi cesar slednje leto nekaj mesecev bival v Pragi, letos obiskal razstavo in se dal kronati za kralja češkega. On je bil vedno tega mnenja, da se v državnem zboru sme govoriti tudi o vnanji politiki. Madjari govorš tudi v državnem zboru o vnanji politiki, ne pa le v delegaciji. Vašaty je prepričan, da bi se slovanski vpliv povečal v Avstriji, če se sklene zveza z Rusijo. Z veseljem je govornik spominjal se dogodkov v Kronstadtu. Na vprašanje jednega volilca je pa Vašaty priznal, da bi njega ne volili v delegacijo, ko bi se tudi volitve udeležili. Volilci so bili zadovoljni z Vašatyjevimi pojasnili in so mu izrekli zaupanje. — Mladočeško glasilo pa pere sedaj Kramefa, češ, da so listi gotovo njegov govor napačno sporočili. Tako, kakor je on govoril, ne mogel bi govoriti nikdo, ki ie kandidoval na podlagi mladočeškega programa. Iz vseh govorov Mladočehov posnemljemo, da v resnici ni mej njimi prave jedinosti.
Odlikovanje. Župan tešinski, dr. Ivan vitez Demel, je odlikovan s komturnim križem Fran-Josipovega reda. Ta mož je pristaš nemško-liberalce stranke, ali vzlic temu mu tudi mi avstrijski Slovani iz srca privoščimo to odlikovanje. Mož je zmeren in se je večkrat pokazal Slovanom pravičnega. Njegovemu uplivu se je zahvaliti, da je lani šlezijski deželni zbor dovolil nekatere podpore slovanskim dijaškim društvom. Zaradi tega so ga pa jako sovražili vsi prusofili. Napeli so vse sile proti njemu pri volitvi v deželni odbor in so res namesto njega vrinili „privandrauega" Prusa Miillerja. Iz tega odlikovanja sklepamo, da višji krogi nikakor niso naklonjeni nasprotnikom slovanstva, temveč hočejo podpirati le oni del levice, ki ni naravnost sovražen Slovanom, temveč želi, da se napravi sprava.
Vnanje dr&ave.
Rusija. Znano je, da je v Rusiji letos nenavadno slaba letina, seveda ne v vseh krajih. Ruska vlada je zaradi tega prepovedala izvažanje rži, ržene moke in otrobov. S to naredbo je radikalno preprečila le bedo. Žito, ki bi se bilo tako izvažalo, bode se sedaj za zmerno ceno prodalo v krajih, kjer je slaba letina. Ta prepoved bode pa jako hudo zadela Nemce. Nemški listi se že jez3, zakaj da se ni ob pravem času znižala carina, kajti v tena slučaju bi se bili trgovci bolje založili z žitom. Rž se je v Berolinu jeden dan za 3 marke pri 100 kilogramih podražila. To povišanje cene bodo posebno čutili delavci. Veleposestniki bodo pa seveda še veseli, ker bodo žito mnogo dražje prodali. Letos se bode dobro videlo, kako je težko Nemcem izhajati brez tujega žita in da so bile le prazne besede kneza Bis-marcka, da Nemci dovolj domi pridelajo za domače potrebščine.
Srbi in Bolgari. Povedali smo že, da srbski kralj ni vsprejel deputacije bolgarskih emigrantov.
Peterburška poročila trdijo, da kralj ni hotel vspre-jeti deputacije naroda, katerega vlada postopa proti volji Bqsije. Ta vest 6e nam je takoj 2 začetka malo sumljivi zdela. Cankov iq drugi ftti&igrantje nemajo pač nobene zveze s Stambulovom in tudi v Rusiji jih dovolj čislajo. Zaradi tega se pa nant idl ifenogo verojetnejša vest „Pol. Corr.", da krttj fii vsprejel deputacije, ker se ni hotel zamerit} sosedni Bolgariji, s katero želi Srbija živeti vzroku.
Španija. Govori se, da leto« ieseni ali pa prihodnjo pomlad odpluje špansko broaovjš V Kron-stadt. Spanci menda hočejo s tem poiazati, da bi radi pristopili bodoči rusko-francoski zvezi. V Londonu bi bili najmanj veseli špansko - francosko-ruskega prijateljstva. Zuano je, da Španija nič posebno rada ne vidi Angležev v Gibraltaru in zveza z Rusijo in Francijo bi ne mogla imeti druzega pomena, kakor da Španci ob ugodni priliki s pomočjo teh dveh držav poskusijo Angležem vzeti to trdnjavico.
Vstanek v kongiški državi. Francoski listi so zvedeli, da so se začeli puntati zamorci v kongiški državi. Punt je naperjen proti Arabcem in pa proti kongiškim upraviteljem. Vstajniki so požgali več arabskih vasij in pobili nad petsto Arabcev. Bojd se, da se bode vstaja razširila.
Izvirni dopisi.
Iz Zagreba, 9. avgusta. V našem mestu se že pozna, da bode v kratkem odprta razstava. Ze zdaj prihaja vsak dan mnogo tujcev semkaj, a kaj bo še le za časa razstave. Prostor, namenjen razstavi, je zdaj zaprt, kajti dogotavljajo se dela po paviljonih ter vrejujejo razstavni predmeti, katerih je mnogo več, nego se je s početka mislilo. Posebno lepo bode zastopana posestrima Dalmacija, da tudi Bosna, ki si je dala narediti gotovo najlepši paviljon. Na stotine rok dela zdaj na razstavnem prostoru,, kajti radi bi do 15. avgusta vsa dela dokončali, kar je pa kaj neverjetno, ker je prišlo za razstavo za polovico več predmetov, nego se je s početka mislilo. V glavnem bode brž ko ne vse gotovo, a malenkosti se bodo lahko kasneje spopolnile.
Razstavni odbor je za sedaj odločil sledeči red v razstavi: 15. avgusta ob 10. uri zjutraj svečano odpretje. Vsak dan bode v razstavi koncert od 7. 11. ure zvečer; 16. avgusta produkcije biciklistov. Od 15. do 25. avgusta razstava cvetlic, zgodnjega sadja in grozdja; 19. in 20. avgusta blagoslovljenje zastave društva podčastnikov; 22. in 23. avgusta shod hrvatskih obrtnikov; 22., 23. in 24. avgusta shod hrvatskih šumarjev; 25. avgusta prihod Dal-matincev; 26. avgusta odkritje spomenika Kačiče-vega; 26. in 27. avgusta glavna skupščina hrvatskih učiteljev; 5., 6., 7. in 8. septembra svečanosti hrvatskih pevskih zborov; 6. septembra prihod Slovencev; 6., 7. in 8. septembra razstava goveje živine; 8. septembra razstava molznih krav glede do-j brote in množine mleka; 6., 7. in 8. septembra j razstava mlekarstva; 9., 10. in 11. sept. poskusno oranje; 12. septembra konjska dirka in elite-ples; 13. septembra javna tombola društva človečnosti; 12., 13. in 14. septembra dvajsetletnica požarne brambe ter svečanosti zveze požarnih bramb ; 14.,
(Dalje v prilogi.)
so si izbrali Marijo Devico, sv. Roka, ki je sam poskusil, kaj je kuga, sv. Boštjana, sv. Barbaro, sv. Rozalijo in druge. Po raznih krajih so postavljali tem svetnikom na čast altarje in nove cerkve. Omenimo naj le treh cerkva, ki so se postavile na Kranjskem na čast sv. Roku, namreč v Dravljah pri Ljubljani, pri sv. Roku v fari šentvidski na Dolenj-kem in na Tolstem Vrhu v fari šentjernejski. Hervard Wuseth, posestnik Gracarjevega Turna, je radodarno 1. 1682 odstopil na omenjenem griču toliko svojega posestva, da je na njem sezidala srenja cerkvico na čast zavetnika kuge.
L. 1532 je kuga obiskala Tolminsko, in 10 let pozneje je pravični Bog — kakor pravi Valvazor — zopet spustil dvojno orožje svoje jeze nad Kranjsko: lakoto in kugo. Priletela je neizmerna jata kobilic, ki so pozobale vse, kar je bilo zelenega. Obrale so vso deželo. Spravile so se potem na kupe, začele guiti in smrdeti. Ker ni ničesar zraslo, so ljudje trpeli lakoto, in smrad kobilčji je napravil kugo, ki je davila še leta 1543. Na Goriškem so je bili že prosti in zato so dobro zavarovali mejo proti Kranjskemu. Pričela je pa vnovič svojo košnjo leta 1553 v Krauji iu jo nadalieva^r posebno po Krasu, leta 1554. Cepali so ljudje, kakor bilke pod koso.
Priselila se je vnovič z Goriškega na Kranjsko leta 1563 in hudo morila po Ljubljani. Gosposke
so pobegnile v Kamnik. Naslednje leto so jo pa imeli še v Šmariji in Št. Rupertu na Dolenjskem, a tudi Ljubljana je ni bila še prosta. Klatila se je sem ter tje in se oglasila leta 1576 v Radečah. A ni bila še ugnana. Razsajala je leta 1578 zopet po vsem Kranjskem in jih posebno mnogo spravila pod zemljo v Cirknici, ob Temehici, v Št. Rupertu, na Krškem, v Novem Mestu in Kočevju. Da naslednje leto (1579) Ljubljana še ni bila čista, kaže to, da so se gosposke zaradi kuge preselile v Kranj, kjer je bil deželni zbor meseca novembra istega leta. Tudi Škofjaloka ima svoje kužno leto, namreč 1582. Gledala je le štiri leta morilka mirno v deželo, na to pa planila leta 1586 v Ljubljano, kjer je na zimo delala svoje žalostno obiskovanje.
Leta 1646 je grozovito morila kuga po Kranjskem, zlasti pa v ljubljanski okolici, v Dravljah, dalje v šentvidski župniji, ni ga bilo skoro duhov-j uika, koji bi se bil upal pastirovat med kužne. V tej stiski in bedi oglasi se ljubljauski kanonik Marko i D o lin ar, ki je pozneje postal prošt, da hoče iti v | Dravlje opravljat duhovno pastirstvo med kužnimi. , Kapitelj, čegar je fara šentvidska, r veseljem sprejme to ponudbo. Stanovat gre Dolinar s svojim pomožnim duhovnom Andrejem Žlebnikom, ki je po kugi postal župnik v St. Vidu, v posebno hišico v Dravlje. Tretji mesec že zahteva morilka svoje žrtve. Dolinar
sklene na čast sv. Roku sezidati v Dravljah cerkev. Kakor hitro sosedne srenje z Ljubljančani vred to obljubo potrdijo, kuga poneha. Valvazor pravi, da je po mnenju ljudij priprošnja sv. Roka morilki iztrgala iz roke meč in ga zdrobila.
Ko se Dolinar vrne iz Dravelj, začne pri Ljubljančanih nabirati mile darove za cerkev sv. Soka. Ljudstvo je bilo zelo radodarno. Kapitelj je podaril svoj travnik v Dravljah, kjer se je leta 1646 začela zidati nova cerkev. Na dan sv. Roka je šla potem vsako leto slovesna procesija iz Ljubljane v Dravlje. Vodil jo je stolni prošt. Zbrali so se v velikanski sprevod vsi cehi in bratovščine z zastavami in vojaki ia gospoda in na tisoče ljudstva. Vzdignili so se iz stolnice svetega Nikolaja in se v sprevodu tja vrnili.
Ker je pa 1. 1682 kuga še hudo razsajala po Štir-skem in po vsi savinjski dolini, bila je v dan svetega Roka procesija prepovedana v Dravlje. Zato jo je pa bratovščina „Odrešeuika Sveta" napravila po Ljubljani. Pred špitalskimi vrati so počastili podobo sv. Roka. Dopoldne je bila v stolnici sv. maša in nemška pridiga, popoldne pa slovenska. Tembolj slovesna je bila pa procesija v Dravlje 4. julija leta 1683 v zahvalo, da je kuga Kranjski prizanesla, ko je tri leta krog in krog davila. Vod 1 je sprevod ' prošt Buccellen'. Pod cesarjem Jožefom II. je bil a
Priloga 184. štev. „Slovenca" dn.6 14=. avgusta 1891.
15. in 16. septembra konjska razstava; 15. iu IG. septembra kupovanje kouj po vojaški komisiji; 15. septembra tekmovanje v podkovanju; IG. septembra premovanje konj belovarske križevske, varaždinske in zagrebške županije; 18. in 19. septembra sestanek hrvatskih mernikov in graditeljev; 19. in 20. septembra razstava svinj, ovac, perutnine in psov. Od 21. septembra pa do konca razstava zelenjadi in kasnega grozdja.
Neki že računajo, koliko bode obiskovalcev na našej razstavi. Največ bi jih moglo biti do 400.000, ker bi bilo za naše okolnoati mnogo, a za razstavni odbor povoljno, kajti na tak način bi se stroški poravnali. Posebno sijajno mislijo sprejeti Dalmatince, ter se je v to svrho zasnoval že odbor, ki bode skrbel za vse, kar je pri tem potrebno. Nič manje ne bode ljubeznjiv sprejem Slovencev, kajti pobra-timstvo obeh narodov je že zdavnej utrjeno. Važno je, da se pripravljajo tudi Rečani obiskati našo razstavo. Da jih čaka v Zagrebu sijajen sprejem, ni dvoma, kajti Hrvati, ki znajo tako oduševljeno in pogumno braniti svoje pravice, kakor Rečani, so vredni vsakega odlikovanja. Pa tudi bosanski Hrvati iz samega Sarajeva in iz ostale Bosne pridejo k nam, da se o3vedočijo na lastne oči, kako je Hrvatska napredovala in kako jih je v napredku nad-krilila. Da bodo tudi oni kot pravi bratje sprejeti, ni dvojbe.
Kačičev spomenik bode vendar le postavljen na mestu, katero je bilo zanj prvotno namenjeno. Nekim ljudem to ni bilo po volji, pa so proti temu pisali, ali brez vspeha. Zdaj se stavi že temelj iu ko nas bodo Dalmatinci obiskali, bode spomenik odkrit in Zagreb dobi ž njim prav lep kras. V gorenjem mestu naj se postavi pa kakšen drug spomenik in zato naj bi poskrbeli oni, ki so hoteli Ka-6ica videtj v onem kraju mesta. Zagreb je precaj velik ter ima za sedaj premalo spomenikov, pa ko bi se še ti postavljali na tihe in mirne trge, ne bi odgovarjal? svrhi. S časoma morajo dobiti vsi trgi svoj kras, t za zdaj pa le bolj živahni.
Sinoči je bil prvi poskus razsvetljave z električno lučjo, pa je krasno vspel. Luč je intenzivna, tli vendar blaga, gori mirno in tiho ter razliva po razstavnih prostorih pravo morje svetlosti. V celem je 30 svetilk z jakostjo 60.000 sveč. Stroji delajo 5isto mirno ter se celo v največji bližini ne sliši aiti najmanji štropot. Samo dim bo morda malo nepriličen, ker so dimniki prenizki. Občinstvo, ki j« razsvetljavo gledalo, bilo je kar začarano od vspeha. Obzirom na mestne okolnosti more sa trditi, da dozdaj ni bila še nobena razstava v našej Monarhiji v svojej celini tsko lepo razsvetljena, kakor bo naša.
V Zadnji mestni seji se je razpravljalo tudi vprašanje o svoti, kater* se ima dovoliti našemu župana za sprejem in podvorbo odličnih korporacij in oseb, ki bodo obiskale našo razstavo. V to ime se je dovolilo županu 10.000 gld.
Mala operna stagipna ae dobro drži. Do zdaj j« dak že štiri predstave, namreč »Trovatore",
sprevod odpravljen. Mnogo ljudij pa še dandanes privre od vseh stranij o godu sv. Roka v Dravlje. Da bi pač vsi vedeli — zakaj! Letošnja skupna procesija vseh ljubljanskih farft odide iz stolnice v Dravlje prihpdnjj ponedeljek ab 4. uri zjutraj.
Po zgrajeiyu draveljske cerkve je kuga tako rekoč, ilovo jnela od Kranjske. Strašila je še skoraj sto let po raznih krajih., a naša dežela je tembolj goreče mdila ln gosto stražo postavljala na mejah.
Leta 1'736 je v Carigradu in okolici za kugo pomrlo okrog 200.000 ljud|j. Bližala se je zopet našim krajem- Leta 1728 so jo imeli v Eilipoplju, leta 1731 v Dalmaciji in Bosni. Umrlo jih je travniku 3500, v Jajcu 3000, v Sarajevem 5400, v Mostaru 8500. Prišla je celo med turško vojsko, ki je ležal« jedno uro od avstrijske meje. Ker naslednje leto še morila po vsem turškem cesarstvu, ni pustila naša straža žive duše čez mejo, če je bilo kdličkf« sumljivega.
Zadnjikrat so se Kranjci tresli pred kugo leta 1738, ko je ljud morija okoli Oseka po Slavoniji Sredi minolega stoletja se je pa človeška kuga za vselej poslovila od naših krajev ter umaknila — koleri, koja je pred šestimi leti rojila i po Ljubljani. V zadnjem času se je zelo nevarno pojavila ob Ru-
dečem morju, kjer umre na dan na stotine ljudij.
A. S.
Malega vojvodo" dvakrat in pa „Fausta". Kritika se je precej pohvalo izrazila o predstavah, ali onih pevskih sil, ki smo jih imeli pri stalni hrvatski operi, po pravici pogrešamo. Podjetnik g. Hrelja-uovič se je potrudil, da dobi za nekoliko predstav glasovito pevkinjo Bianco Bianclr, ki bode privabila gotovo mnogo občinstva v gledališče; dne i4. avgusta se bode pel »Zrinjski" od Zajca. Juranica bode predstavljal poznati tenor g. Raverta. S to opero bode Hreljanovič gotovo dobro vspel. Mi le želimo, da bi se gledališče vselej napolnilo, da bi vrli podjetnik s svojim zborom imel koristi, iu da se reši narodna čast ter dokaže onim našim nasprotnikom, ki so le iz zavisti zatrli našo opero, da niso imeli prav, in da zagrebško občinstvo zna ceniti^višjo umetnost.
Ta teden se bode začel dolati zadnji kos tramvaja, namreč od kolodvora skozi Ilico, in tako se niidejamo, da se bodemo početkom septembra že vozili po konjski železnici od kolodvora v mesto in od tukaj do Save in celo v Maksimir. Celih pet let se je razpravljalo o tej železnici med našim mestnim zastopstvom in domačo ter ogersko vlado, a ko je bila dovoljena, naredila se bo v enem mesecu. Najboljši dokaz, kako se večkrat prekoristna podjetja s pisarijami in nepotrebnimi razpravami zaustavljajo, mesto da se, kakor praktični duh zahteva, hitro dovolijo in izvedejo.
Meseca julija je tudi pri nas nvedena postava o praznovanju nedelj in praznikov. Po novi postavi smejo biti odprte prodajalnice le dp 10. ure dopoldne; ravno tako ima prenehati vsaka trgovina na javnih trgih. Ni to sicer pravo praznovanje, če se celi dan ne posvečuj«, vendar pa je tudi to bolje, nego poprej, posebno pri nas, kjer se je po mestih in trgih ravno na nedelje razvijal sejem z vsemi proizvodi, samo ne z živino. Počasi se bode ta trgovina že zmanjšala ter prestavila na delavne dni, kar bi bilo tudi v redu.
Iz Prage, dne 10. avgusta. (Slovo Slovencev in Hrvatov iz Prage. — Nemško hujskanje zoper izložbo.) Dragi pobratimi iz »bele Ljubljane" in Zagreba, koji so te dni doživeli krasne trenotke med nami, vrnili so se včeraj v svojo domovino. Pred odhodom poslali so vredništvu Češke Politike" list, v kojem se poslavljajo od Prage v najganljivejših in najiskrenejših izrazih. Dopis slove: »Slavno vredništvo! Vsi Hrvatje in Slovenci izrekajo ob svojem povratku iz zlate Prage v svojo domovino najodkritosrčnejšo zahvalo češkemu narodu na iskrenem vsprejemu, koji se jim je izkazoval povsod, kamor so dospeli v češki deželi.
Osobito zahvaljujejo iz globine srca vse občan-stvo slavnega kraljevskega mesta Prage, vrle meščane in cenjene gospč in gospice mesta Chocefi, Pardubice, Nove Strašice in Kolin, ob Labi. Krasna ta trenotja, koja smo doživeli v češki domovini in v stostolpi metropoli češke dežele, ne izginejo nam nikoli iz hvaležnega spomina.
Tisočero dokazov goreče ljubezni vtisnilo se je v duše naše! Bog blagoslovi bratovski narod češki in daj mu, da doseže vrhunee slave in vseh svetih idejalov, po kojih hrepeni in za koje se bori od pamtiveka! — Na zdar zlati Pragi! — V Pragi, dn<5 9. avgusta 1891. — Za Hrvate: Ljudevit Slamnik, Ivan Jakovina. — Za Slovence: Ivan Gogola, dr. Gustav Gregorin."
Dnč 6. t. m. pa, ko so bili Slovenci in Hrvati zbrani v »Meščanski besedi", spomnili so se velikega vladike S t r o s s m a y e r j a ter mu poslali nastopno brzojavko: »Zbrani Slovenci in Hrvati v ^Meščanski besedi" v zlati Pragi iz dna srca pozdravljajo Vašo ekscelencijo in Vam žele, naj Vas Bog fe dolgo ohrani v slavo in ponos naš; pjim se pridružijo tudi bratje Cehi."
V poslednji ddbi se je vsipala zoper češko izložbo prava persekucija raznovrstnih prepoved. V izložbo korakati z godbo s kolodvora, — bilo je prepovedano; delavski sprevod v izložbo preko mesta — bil je prepovedan; prepovedano je bilo igrati narodne pesmi na orgije, izložeue v industrijski palači, in zdaj se je zopet prepovedalo, podravljati došle goste na praških kolodvorih. Toda te prepovedi — ne bodo škodovale izložbi, — temveč razvnele bodo smisel češkega ljudstva še bolj za to lepo narodno podjetje.
Potovanja avstrijskih Slovanov v Prago, a tudi neavstrijskih gfistov, n. pr. Bolgarov, Srbov, da, celo Francozov, grizejo te ljudi, ter v svojih uem-
ških glasilih opisujejo to kot najčrnejši panslavizem. Vprašam pa: Ni li pozdravil in vsprejel odbor pe-štanske izložbe, v kojem so te nahajali celo ministri, tudi velikega francoskega vlaka, koji je dospel v izložbo? To vsakdo vd; in Madjari so jim to s tem povrnili, da so potovali v pariško izložbo. Niso li obiskali peštanske izložbe tudi Srbi in Bolgari? Ali se niso dunajski »Schiltzenvereini" peljali k vsenemški strelski slavnosti v Monakovo ter delali ondi parado pred samim bavarskim vladarjem? Ali se niso peljala nemška telovadna društva v Draždane, in celo pred jednim mesecem na shod v Hamburg? In ko je bila izložba na Dunaju, in deželna v štir-skem Gradcu, ali se niso sestali ondi Nemci iz vse Avstrije in iz Nemčije, in niso baš minole dni povodom shoda »Alpenvereina" poslali iz Stirskega Gradca nemškemu cesarju — brzojavni pozdrav, kar je ožigosal list »Politik"?
To ni bil pangermanizem; ako pa avstrijski Slovani prihajajo v Prago, kličete po policiji in strašite svet s panslavizmom! Toda izvedite resnico. Avstrijski Slovani;, zlasti Cehi, so ponosni na to, da v izložbo prihajajo vsi avstrijski Slovani; ponosni in srečni so, da je še košček zemlje ua svetu, kjer si vsi avstrijski Slovani podajejo roke.
»In ko pridejo k nam neavstrijski Slovani," — pravi olomuški »Našinec", — »ne bomo zatajili svoje krvi; tu bomo ljubezen do sorodne krvi, zavest pokrvenstva združili z dolžnostjo gostoljubja, koje treba spolnovati vsem gostom, osobito pa sorodnim gostom, v mejah naših iz dolžnosti do naše države in državnih koristij, in ponosni bi bili na to; da, avstrijska država sama morala bi biti ponosna na to, ko bi na izložbo jednega njenih narodov prihajali vsi Slovani z vsega sveta, kajti povzdiga, čast in slava jedne dežele je povzdiga, čast in slava vse države!"
Dnevne novice.
V Ljubljani, 14. avgusta.
(Nadvojvoda Albreht) se bode udeležil \tij tretjega vojnega kora pri Celju; stanoval bode s spremstvom v Teharjih.
(Imenovanje.) Poljedelski minister je imenoval deželnega g«zdnega nadzornika g. V. G o 11 a gozdnega svetovalca.
(Volilni sliod.) Opozarjamo vse člane »Katol. pol. društva" in volilce v radovljiškem okraju na vabilo, ki je natisnjeno na prvi strani današnje številke. Dostavimo še, da se bode večja družba že zjutraj odpeljala v Bled in okrog 10. ure udeležila sv. maše v cerkvi na otoku, ob 2. uri pa skupnega obeda pri „Petranu".
(Zuana tožbena zadeva) č. g. Andr. Kaiana in posestnika Janeza J e v c a zaradi agitacije pri občinskih volitvah je, kakor se nam poroča z Dunaja iz zaneljivega vira, ugodno rešena, ker je presvetli cesar obema spregledal vse nasledke sodnijske obsodbe. S tem je konečno završena zadeva, katero so naši politični nasprotniki v svoji netaktnosti če3to-krat pogrevali in uporabljali za svoje strankarske namene.
(»Slovenski Narod") je svojemu tovarišu »Brusu" podoben, kakor krajcar krajcarju. Niti židovski »šmoki" mu ne sežejo do vratu. Stare, že davno ovržene bajke vlači na dan v svojih odgovorih na naše še ne končane članke: »Kdo seje prepir?" Dotični člankar je včasih prav otročje naiven, včasih farizejsko zvit in zloben. Tako je n. pr. pisal včeraj: »Klerikalni dnevnik ima vedno »krivače" naprej obrnene, dan na dan ima kakšno polemiko. . . . Ne miruje nikdar, navzlic temu pa utika kakor ptič noj svojo tonzurirano glavo v klerikalni grm." Res, jako duhovito; Svift je proti njemu šušmar. Dalje: »Pri klerikalnem dnevniku delujejo sami mladi ka-pelani, ki ne trpd nobenega ugovora, ki se vsak posebej zmatrajo za nezmotne, svoje politiške kozolce pa za dogme." Jako se moti, če misli, da nas more žaliti taka pisava, ker smo že prestali časnikarsko vročico — in vdmo, kako daleč segajo študije »Narodovih" vrednikov. Le tako dalje, odgovora ne ostanemo dolžai.
(Katoliškemu tiskovnemu drustvn) daroval je za napravo nove tiskarne prečast. g. duhovnik ljubljanski, kateri najrajši natihoma dobro stori, petdeset goldinarjev. Vračaj mu Bog! — V isti namen nabral je neki gospod ob novi maši v Nemški vasi
pri Ribnici štirinajst goldinarjev ter jih odboru poslal. Živeli gospodje, ki se tudi ob takih prilikah spominjajo našega društva!
(Umrl) je dne 11. avgusta v Mihelivasi v Beli Krajni Ivan Jerman. Pokojnik je zvršil 6. razred novomeške gimnazije 1. 1888, a neozdravljiva bolezen zaprla mu je pot, da bi nadaljeval svoje študije in dalje zajemal iz knjig gradiva za svojo že probujeno muzo. Že kot mlad dečko ni imel druzega v mislih, kakor kako bi kje primerno besedo in rimo dobil; in povspel se je bil tako daleč, da so se njegove pesmi v višjih razredih v šoli prednašale.
—	Kakor se čuje, pa je vse svoje spise sežgal in sicer menda zato, ker ga je bolezen ovirala, da bi se njegov duh dalje razvijal. — In kako tudi ne, ako mora človek življenje spoznajoč in se ga veseleč prekiniti vsako vez, koja ga veže z vsem, kar mu daje gradiva za njegove pesni, ter se preseliti v pogorsko v&s — hirat. — Tužna domovina — posebno tužua Belokrajna, koliko talentov v mladi dobi ti pograbi rana smrt! Eanjki bodi priporočen blagemu spominu vseh znancev, posebno sošolcev, koji se ga bodo gotovo vedno spominjali radi njegove dovtipnosti. N. v m. p.!	—n.
(Zakrament 8v. birme) delili bodo prevzvišeni g. knezoškof ljibljanski v nedeljo dnd 16. t. m. v Mavčičah pri Kranju.
(Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) Čast. g. Janez Plevaneč, župnik v Boštanju, je predlagan za faro Soteska; čast. g. Avgust Turk, župnik na Jančem, pa za faro Koroška Bela. — Lazarist č. g. Adolf Pogorelec je premeščen iz Ljubljane v Celje; na njegovo mesto pa je prišel čast. g. Janez Cižek, ki je pastiroval dosedaj v Neudorfu pri Dunaju v ondotni kaznilnici.
(Zadnjo pesnika Prešerna sestro Alenko) smo v petek, 7. t. m., pospremili na novo pokopališče pri sv. Krištofu v Ljubljani do rodbinske rakve Zupanovih iz Smokuča. Kar lilo je z neba; zato nas je ginilo tem bolj, ko je tik za rakvijo znamenite žene izmed naroda stopal s sinom osmošolcem kranjski župan g. Karol Šavnik, prihitel sem kot najprvi zastopnik onega mesta, ki v svojem okrilju zvesto čuva naše današnje pokojnice velikega brata.
—	Tem lepše gorenjsko jutro pa je zasijalo nad Triglavom, ko smo pri Žalostni Materi Božji na Breznici pod Zelenim Stolom obhajali v četertek, dnč 13. t. m., osmi dan po istinito pobožni Prešernovi Alenki. Akopram ob hudem poljskem delu napolnila se je vendar obširna brezniška cerkev pri biljah in pri sv. maši, ki jo je pdl g. Tomo Zupan ob strežbi brezniških dveh bogoslovcev gg. Ivana Legata in Pristova. Na mislečega domoljuba je bilo nenavadnega vtisa to blago iu razumno sočutje priprostega tukajšnjega dobrega ljudstva: ket bila je današnja pač zadnja slovesna molitev, ki jo je zglasovala sv. cerkev po najbližjem sorodstvu največjega naših pevcev. — Mili Bog pa naj podeli Alenki Prešernovi, ki smo ji moleč ob pogrebu in ob 8. dnevu skazovali zadnjih naših časti, večni j mir!
(V postojnski jami) bode jutri popoldne izvan-redna veselica z električno razsvetljavo. Da ne bode prevelike gneče, določilo je upraviteljstvo jame, da pojdejo vojaki v jamo takoj popoldne in se morajo vrniti do 3. ure. Vstopnina za osobo 1 gld,, otroci pod 10. letom so prosti vstopnine.
(Iz Metlike) se nam poroča: Zdravstveni svet metliškega sodnega okraja je sklenil visokemu deželnemu odboru priporočiti, da okrožnim zdravnikom za Metliko izvoli g. dr. Evgena Breberina, rodom Slavonca, zdaj v službi v varaždinskih toplicah. Gospod dr. Breberin je doktor vsega zdravilstva, 26 let star in ima izvrstna spričevala. Znani karlovski zdravnik nam je čestital na tej izvolitvi. Dobro nam došel, novi doktor!
((irad Soteska) pri Novicerkvi blizo Celja je dobil novega lastnika v osebi gosp. Redisbergerja, konzula švicarskega. Posestvo je o svojem času spadalo pod oblastvo knezoškofov krških. Ko je ono leto grad prišel v druge roke in so snažili prostore, je nekdo slučajno prišel tje ter na gnojišču med smetmi našel neko diplomo iz leta 1771, na katerej se naštevajo vsi dotični podložniki graščinski. Listina je prišla v roke našemu poročevalcu, a ta jo je osebno izročil ravnatelju deželnega arkiva štajar-skega. Ista se torej sedaj hrani v Gradcu.
(Jnbilarna razstava v Zagrebu.) Mestno poglavarstvo je določilo cene sob za čas izložbe tako-le: Za sobo z eno posteljo računa se na dan 50 do 90 kr., 1 gld., 1 gld. 20 kr., največ 1 gld. 50 kr.
in 2 gld. Svečava in postrežba računa se posebej. V gostilnah je na razpolaganje 290 sob s 477 posteljami, v zasebnih stanovanjih 477 sob z 891 posteljami, za prenočišče „en masse" je doslej 367 postelj. Odlične goste in zabavne vlake bode v imenu izložbenega odbora vsprejemal g. F. Arnold z nekaterimi odborniki.
(Iz Žužemberka) se nam poroča, da snujejo tam podružnico kmetijske družbe. Dne 30. avgusta ob 4. uri popoldne bode v prostorih ^Bralnega društva" ustanovni zbor, h kateremu so povabljeni vsi člani kmetijske družbe v Žužemberku in okolici.
(Premovanje konj) bode v Ljutomeru dne 6, v Ormožu dnč 9., v Celju dne 11. septembra, v Št. Lenartu v Slov. Goricah dno 12. in v Brežicah dne 13. septembra.
(Goljufija.) Pri okrožnem sodišču v Celju je bil nedavno Karol Lampreht iz Spodnje Selnice pri Dravi obsojen na jedno leto težke ječe, ker si je hotel pri posojilnici v Mariboru izposoditi denarja na tuje posestvo.
(Denar) sta ponarejala Jože Zupan iz Pirševca pri Brežicah in Matija Leskovar iz Gorovlja pri Po-ličanah. Prvi je dobil sedem let, drugi dva meseca težke ječe.
(Čast. gospod Josip Jnrčifi,) župnik v Dramljah, je dobil dekanijsko župnijo pri Št. Lenartu v Slov. Goricah.
(Morskega volka) so te dni vjeli v kvarnerskem zalivu blizu Kraljeviče; žival je tehtala 4000 kilogramov.
Telegrami.
Dunaj, 13. avgusta. „Pol. Corr." poroča iz Carjigrada, da so na črnogorsko-albanski meji vedni nemiri in poboji. Turška vlada bode nekda guvernerja v Skadru nadomestila z drugo osebo.
Dunaj, 14. avgusta. Odkar je na avstrijskih državnih železnicah vpeljana tarifa po pasih (zonah), pomnožilo se je število popotnikov za 9 milijonov, dohodki pa za 167.213 gld., torej prvo število za 43-5%, dohodki za 3%.
Sarajevo, 13. avgusta. Dr. Makanec, ki je mejtem umrl, poslal je iz Džeddaha poročilo, da je od 90 bosanskih potnikov v Meko 20 oseb umrlo vsled starosti, 18 vsled truda, 2 za kolero.
Pariz, 13. avgusta. Sredozemskega bro-dovja 22 ladij pride 25. avgusta v Ville-franche, kjer se snide z angleškim brodovjem.
Tulon, 13. avgusta. V varskom depar-tementu je že 1200 hektarjev gozda v plamenu.
Carjigrad, 13. avgusta. Baron Ilirsch hoče nekda vzeti v najem obširna zemljišča v Mali Aziji, kjer so bodo naselili ruski
s?
5KJ"-
zasebnik, iz Kopra. — Moline s hčerjo iz Tržiča. — \Veibitsch, zasebnik, iz Ljubljane. — Nagy, potovalec, iz Lipsije. — Vidergar, župnik, iz Šentjurja. — Kljun, župnik, iz Tuhinja.
—	Lončarič iz Selc.
Pri avstrijskem čaru: Buzzi iz Pulja. — Kern iz Logatca. — Zore iz Senožeč. — BogdešiČ, učitelj, iz Dra-govcev. — Šcbec, učitelj, iz Jakšič. — Čop, učitelj, iz Ribnico.
Pri Juinem kolodvoru: Vranošič, trgoveo, iz Metlike. Krivanek iz Pulja. — Mullich iz Trsta. — Roll iz Trbovelj.
—	Stukel iz Novega Mesta.
Umrli ho:
9.	avgusta. Agata pl. Potzenhard, uradnikova vdova, 82 let, Trubarjeve ulice 1, atrofie.
10.	avgusta. Marija Svetlič, branjevčeva žena, 39 let, Dunajska cesta 15, krvavenje. — Marija Pfeifer, delavčeva hči, 3'/s leta, Ulico na Grad 10, croup. — Jovana Fritz, so-darjeva hči, 18 dni, Kravja dolina 4, božjast.
11.	avgusta. Friderika Lavaček, zasebnica, 47 let, Pod Trančo 2, jetika. — Ludmila Fritsoh, krojačeva hči, 13 mesecev, Soteska 10, rachitis.
12.	avgusta. Robert in Anton Dessillo, trgovčeva sinova, '/j ure stara, Tržaška cesta 6, oslabljenje.
13.	avgusta. Andrej Felfer, dninar, 33 let, Poljanski nasip 50, earcinoma ventriculi.
Vremensko sporočilo.
a rt O	Cas	Stanje		V.ter	Vreme	> S " •g« s sag
opazovanja		zrokomera T mm	toplomera po Coliija			
13	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvee.	737 1 735-5 7368	16 0 26-0 19-8	brezv. si. zap. n	megla jasno del. jasno	13-50 dež
Srednja temperatura 20 6°, za 1-2° nad normalom
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti svojega preljubljenega očeta, oziroma brata, tasta in starega očeta, gospoda
Matije Goloba,
posestnika,
ki je danes zjutraj ob '/t6. uro po dolgi bolezni, previden večkrat s svetimi zakramenti za umirajoče, v 79. letu svoje starosti v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v soboto, dnd 15. avgusta, ob 4. uri popoldne.
Svete maše brale se bodo v tukajšnji farni cerkvi.
Predrazega ranjkega priporočamo v blag spomin in molitev.
Šentjur, dud 13. avgusta 1891.
Josip Golob, sin. — Marija omož. Rasinger, Amalija omož. Pezdič, Alojzija omož. Robič, Antonija Golob, Frančiška omož. Svetic, Angela Golob, hčere. — Katarina Šporn, sestra. — Mihael Rasinger, Ivan Pezdič, Ivan Robič, Anton Svetic, zetje. — Marija Golob roj. Podrekar, sinaha. (i)
Piccoli-jeva tinktura za želodec iš
je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre- "3£JS 3KžT bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, S2S, aer kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Oena "gO steklenici 10 kr.	' (300—160» "S2S
Tujci.
12. avgusta.
Pri Slonu: Hrras s hčerami; Ilaeker; Perko, dež. živino-zdravnik, iz Trsta. — Perinsig, trgovec, iz Pulja. — Gamlich, Meier, trgovca; Weipert, iz Monakovega. — Del Pante, trgovec, iz Florence. — Freund, Taussig, trgovca; Zatzka, stavbeni podjetnik, z Dunaja. — Vischer iz Gradiške. — Sartori,
ež
e-
«
S
M
sž
-a
a s-
j-j
(1331) Ljudsko-poučni spis (3—2)
Kako ohraniti si življenje.
(Volka - Gesundheltslehre.)
Navodilo zdravim in l>oliiim.
Izšlo bode v desetih vsak mesec jedenkrat izhajajočih po pet pol obsegajočih zvezkih. Cena zvezku jo 36 kr., s pošto 38 kr.
Prvi zvezek je na razpolago. — Naročila vsprejema
•T. o i iti ni -j eva
knjigotržnioa in zaloga papirja v Ljubljani.
Vozni red državne železnice.
P o 8 taj e
Ljubljana j. k. Ljubljana R. k. Vižmarje . . Medvode. . . Loka . . . . Kranj . . . Sv. Jošt (ostaj.) Podnart . . . Otoče (ostaj.) . Radovljica (ost.) Lesce. . . . Žerovnica (ost.) Javornik . . Jesenice . . . Dovje. . . . Kranjska gora. Rateče-Bela Peč Trbiž. . . .
Beljak j. k.
št. 1718
12-05 1210 12-20 12-32 12 46 1-02 1-08 1-23 1-29 1-42
1-51 2 02 212 221
2-38
3-01 3-16 3-32
5'03|
št. 1714
6-30 6-38
6-48 701 715
7-30 7-3G 7-51
7-58
8-11 8-21 8-32 8-41
8-51 910
9-32 9-47
10.03
11-50
St. 1716
1150
11-55
12-	5 1217 12-31 1246 12-52
1- 7 114 1-27 1-37 1-48
1-57
2-	G 2-24
2-46
3-	1 316
4-36
št. 1712
4-22 4-30 441
4-53 507
5-23 5-30 5-45
5-52 605 616
6-27 6-37
6-48 706
7-28 7-43 7-59
8 56|
Postaje
Beljak j. k.
Trbiž. . . . Rateče-Bela Poč Kranjska gora. Dovje.... Jesenice. . . Javornik . . Žerovnica (ost.) Lesce.... Radovljica . . Otoče (ostaj.) . Podnart . . . Sv. Jošt (ostaj.) Kranj . . . Loka . . . . Medvode. . . Vižmarje . . Ljubljana R. k. Ljubljana j. k.
št. 1711
7-36
8-20 8-35
8-48 9 11
9-30 9-37 9-46 9-58
10-04 1016 10-22 10-35 10-41
10-56 1110 1122
11-30 1134
št. 1715
11-51
1-25 1-43
1-58
2-23 2-43 2-50
2-59 313
3-20 3-33 8 41
3-54
4-— 415 4-29 4-42 4-51 4-58
št. 1713
4-37
606 6 24
6-39 705
7-26 7-33 7-43
7-59 806 819 826
8-40
8-46
9-92 916 9-28 9-37 9-45
št. 1717
10-511
2-28
2-45
3-3-23 3-42 3.49
3-59
4-12 418 4-31 4-39
4-53 4'b9
5-15 5-29 5-41 5-50 565
(60—18) (60-49)
'8
katero iz kineške rabat*, bare, kerhlikovcovega lubja in svežih pomerančnih olupkov prireja O. PICCOLI, lekar ,prl angelju' v Ljubljani, je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 stekl. velja gl. 1'36, z 55 steklen., 5 Kg teže, velja gl. 6'26. Poštnino plača naročnik.
sssr s
ssr
SKT*
Preselitev trgovine.
(52-1)
str*
trgovina z železjem, ro-kodelskim, hišnim in ku-hinjskem orodjem
jo od dne 1. julija t. 1. nadalje
na Valvazorjevem trgu št. s
(l>rej France Trček) v poslopji okrajnega glavarstva. I^Ss

Preobleke


LMikusch,
tovarna dežnikov, Ljubljana, Mestni trg 15.
Cenilniki
zastonj in franko.
Največja zaloga
šivalnih strojev
JAN. JAX,
LJUBlJAJkl,
Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se dovoljujejo. (30-21)
Zamenjuje stare stroje.
Poprave vrše se točno trajno in ceno.
iS
Ravnokar izšla je v slovenskem prevodu kuiižica:
Okrožnica
sv. Očeta Leona XIII.
Preložil Andrej Kalan,
viedriik ,,Domoljuba".
Cena posameznim izvodom 10 kr. Pri večjih naročilih za razdelitev mej ljudstvo po dogovoru cenejša.
Dobiva se v
,.Katol. Bukvami" v Ljubljani.

|f Si
is" s"
(O*
I?
'li p1
%
s #
f
II £k
-- fcj"*
S*
ki žele dijake izročiti za zmerno oeno v stanovanje, na hrano, dobro odgojo ter vestno nadzorstvo, priporoča se trospodtuia, katera se že več let skrbuo iu vestno trudi z izgojo.
Več se izv4 v prodajalnici konsumnega društva V Ljubljani na Francovem nasipu kouec Krojaških ulic hiš. štev. 8, kjer se sprejemajo tudi pismena vprašanja.	(1330) 3-1
tXXXXXXXXXXXXXXXXX
živinski kugi,	X
pšenu prašičev, muham v hlevih, mrčesom vsake vrste, gnjllobi In oštorjenju lesa, hišni in zidni glivi, mokrim zidovom itd. daje priznnuo na jTtol.j&i	f(
X
X
Varstvo proti
Barthel-ov izvirni
(16-13)
carbolineum s
hkratu najcenejši in najboljši orehovorujavi namaz za lesene predmete, kateri potem 3—4krat dlje trp6.
X S Mg. po pošti gld. 1'50, 100 Mg. ' gld. 16'— na Dunaju.
X Troški majhni — korist stoterna.
X Prospekti in vsa druga pojasnila zastonj in franko.
*	MIHAEL BARTHEL & Co. S
J Dunaj, X., Keplergasse 20. g
X	(Ustanovljeno 1781.)	(5) g
lj	Zalogo imata
S brata Eberl-a v Ljubljani, g
S	Dopisuje se slovenski. "T®®	^
xxxxxxxxxxxxxxxxxx
4 -i
1
*
<
m J
1
v

ms
YY
i«
n
3§ir
************
Ravnokar je izšel prvi zvezek lične knjižice z naslovom:
Povesti
slovenskemu ljudstvu v poduk iu zabavo.
Sestavil in uredil
A. Kalan,
urednik »Domoljuba«. —o Ponatis iz „Domoljuba'! o—
I. zvezek. — Cena 20 kr. Obseg:
Zlati lasje. — Bedsčhia. — V zametih pokopan. — Veronika. — Sama smola! — Trojni sveti večer. — Božič na sv. Gothardu. — V valovih življenja. — Lovski tat. — Luč na oknu.
—	Po viharju svetlo solnce. — Požar.
—	Lepi pirhi. — Marušnik. — Ob-
hajilo v ječi.
Dobiva se v „Katol. Bukvami" in pri H. Ničmanu v Ljubljani.
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi priporočam
svojo bogato zalogo najraznovrstnejših
© v* i
čepic za požarne brambe itd.
vse po najnovejšem kroju, line in bolj priproste, izdelane iz močnega trajnega blaga, po najrazličnejših cenah.
Sprejemam naročila na vsakovrstna
krznarska dela,
katera izdelujem v lastni delavnici.
V mnogobrojno nakupovanje uljudno vabim (1328)	spoštovanjem	(15—2)
^utoii Krejči,
klobučar in krznar, Kongresni trg štev. 8 v Ljubljani.
i Gg. dijakom dovoljujem prednostne cene.

Ta tovarna izdeluje po prav nizki ceni
GirimiiiTElji Ukinili]!
Glasovi so silno lepi in sostava jako močna. Vplačevalni pogoji so ugodni.
Ceniki orgelj in harmonijev pošiljajo se zastonj.
V kratki dobi 16 let narejenih je bilo blizo 300 novih orgelj, med
temi bilo je več velikih, kar je najboljši dokaz o izvrstni zmožnosti in re-elnosti te tvrdke.	(24—16)
Zjedinjenih držav zavarovalno društvo za življenje v lovemlorku.
Ustanovljeno leta 1859. — Koncesijonovano v Avstriji dne 11. oktobra 1882.
,Equitable' je prvi in največji zavod za zavarovanja za življenje na svetu, zakaj to društvo
imelo je največ zavarovanj 1. 1890 .............gld. 1.801,656.182
sklepalo je znova največ zavarovanj 1. 1890	- 509,565.267
prejelo je največ premij 1. 1890	* »7,591.708
Vsi zakladi znašali so 31. decembra 1890 ........... 298,109.361
Dobička je bilo koncem leta............... »
Avstrijskim zavarovancem posebna garancija je velika društvena palača ,.Stock-im-Eisen" na Dunaji, katera je vredna dva milijona gld. Uspehi dvajsetletnih doživljenjskih poosobnih rent društva „Equitable": Podloga izplačevanja 1801. lota:
A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela I.
Vkupna Vrednost v premija gotovini 30 gl. 454'— gl. 573- — 35 .. 527-60 „ 693'-40 „ «26-— „ 850.-— 45 ,. 759-40 „ 1065 -50 ,, 943-60 .. 1387-Kakor svedočijo smrti tekom 20 let po^tabeli I z 63,'« do 7 % obresti j. — Prosta poosobna renta
Polica oproščena premij gl. 1230 -„ 1310-„ 1310-.. 1620 -„ 1930 —
Starost
B. Zavarovanje za slučaj smrti z 20let-nimi premijami. Tabela II.
Vkupna Vrednost v Poliea, opro-premiia gotovini Scena premij 30 gl. 607-20 gl. 909 — gl. 1940 -35 „ 681-60 „ 1039 - „ 1970--40 „ 776 60 ,. 1204 — „ 2030 -45 „ 900-60 „ 1424 - ., 2170 — 50 „ 1087-60 .. 1746-— .. 2430'-
Starost
zgoraj navedene številke, usigurava renta razven
"' lo 4°>,
C. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slučaj smrti in za doživetje. Tabela X.
Vkupna Vrednost v Polica opro-premija gotovini ščena premij 30 gl. 970-60 gl. 1706 — gl. 3650.-35	995 80 „ 1746 — „ 3310"—
40 ,. 1035-60 „ 1813 ., 3070-— 45 .. 1100-80 „ 1932 — „ 2950 — 50 ., 1209 — „ 2156-— „ 3000 — brezplačnega zavarovanja za slučaj <;,: po tabeli i I •/. 4*\ do 5",. »„ ; po tabeli X.
mucu i. povrnitev vseh premij	,	.
Police oproščene premij osigumajo dvakrat toliko, a le do četrtega dela up acanih premij. >nta nekaka polronta z nekoliko višjimi premijami, daje zavarovancu po pretekufednega leta popolno
^o-ledfn^^	fevzemš vojaško službo: po preteku dveh le« .jo ni moči izpodbijati, po
pretoku treh lct^ ne more več zapasti in jo" je z oziron; na rento pri regulovanju moči uredit, na sest načinov.
Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Korošk- in Kranjsko v GRADCU in o hivni aeastopiiilc ^si Kranjsko :
(26—3)
S , l«" ht-EI > I >i :> S Iv v Ljubljani, Mestni trg št 25.

Andr. Druskovič,
trgovec z železnino, Mestni trg 10, LJllBLJAM, Mestni trg 10,
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnikov, nagrobnih križe v, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna iu vrata, cementa itd., sploh vsega v to stroko spa-dajočega blaga.	(lh)
Fine vodne žage in pile,
za kojih dobroto se jamči, po najnižji coni.

Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo!
Plugi, brane, njivni valarji, sejalnice, stroji za košnjo, obračalnica za seno, konjske zobade, stiskalnice za seno, mlatilnice, gepelji, loko-
mobili, trieure, snažilnioe žita, stroji za robkanje turšice, slamoreznioe, stroji za trenje žita, za rezanje repe, za mlenje in mečkanje sadja, za stiskanje grozdja in oliv, peronospora-aparati, stroji za lupljenje ovočja, sušilnice za ovodje in zelenjad, smrki (pumpe) za vino, kletne priprave, smrki za vodnjake, krožne žage, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, mlečni separatorji, priprava za vzdigavanje sodov, stroji za vrtanje, avtomatično delujoče stiskalnice 3ladke krme, stroji za žehtanje, (20—12) treslice itd. (20-12) Vse uajt»olje izdelano po najnižji tovarnišlii coni.
Jamstvo! Pripravno plačevanje! Cas poskušnje! Zaloga kmetijskih in vinorejskilt strojev
IG. HELLER, II, Dunaj, Praterstrasse 78.
Bogato llustrovani 144 strani obsezajoči ceniki v nemškem, italijanskem ^	in slovanskem jeziku se pošiljajo gratis in franko.
^ HOgr Zanesljivi zastopi se povsod osnujejo.
X
u
j n
w mm za mm v iml
>i t!
Podružnica za Ogersko:
Podružnica za Avstrijo:
j, Masira 1, i
v hiši društva.
ll
št 5 in 6, v hiši društva.
(12-8)
glavni zastop v Ljubljani
pri
Gvidu Zeschko-tu,
Tržaška cesta, št. 3 b.
Društvena aktiva dne 30. junija 1890..........frankov 111,610.(513
Letni^ dohodki premij in obresti dne 30. junija 1890 ..........n	20,084/349
Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v
dobi društvenega obstanka (1848).....■ . . .	„	234.804.082
V zadnji dvanajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za	„	55 985.275 novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka
skupni znesek vloženih ponudb....................n	1.666,812.555
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police,	kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno
Nepresegljivo za zobe!
X, Trnk-6ozY*jeva uafna voda,
aromatična, vpliva okrepčujoče. zabrani gnilobo z6b ter odstrani iz ust neprijeten duh. Veliua steklenic 50 kr.
IX. Trnk6czy-jey zobni prašek,
splošnje priljubljen, vpliva dokaj okrepčujoče, ter ohrani zobe čisto bele, i
i 30 kr.
Navedeni sredstvi, o kojih je dcšlo mnogo zahvalnih pisem, sta vedno sveži v zalogi v
lekarni Trnk6czy-jevi
poleg rotovža t IVjubijaiii. Naročila z dežele preskrbe se z obratno pošto.
V Gradcu: Deželna lekarna Wend. pl. Trnkoczy-ja, Saekstrasse; Na Dunaju: Lekarna Viktorja pl, Trnkoczy-ja, „pri sv. Frančišku" (zajedno kemična tovarna), V., Hundstlmrmerstrasse 113;
Na Dunaju: Lekarna Julija pl. Trnkoczy-ja, ..pri zlatem levu', VIII.. Josef-stadterstrasse 30.
Na Dunaju : Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczyja, ..pri Eadeekviu", III., Radetzkv-Platz 17.	'	(26)
Sargova glicerinova zobna crema.
Izvrstno sredstvo za lepe svetle zobe. Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob.
iont.
Od zdravstvenega urada potrjeno. Prav prilično na popotovanji. Dišeče okrepčevalno.
flV Neškodljivo celo za najneznejše zobe.
V Nemčiji, Franciji itd. se rabi že z največjim vspehom, nadalje na dvorih, v najvišjih krogih, kakor tudi v navadni družini.
Dobiva se v lekarnah in parfumerijali itd. Komad 35 kr.	(46)
Pri Jožetu v Brežcah.
Velt-častiti duhovščini, učiteljem in slavnemu p. n. občinstvu priporočam svojo s popolno novim in modnim
suknenim, platnenim, volnatim blagom za ženske obleke in kurentnim blagom, istotako tudi vedno svežini špecerijskim, drogueriškim, kolonijalnim in materij alnim blagom
i^dobro založeno trgovino,-*
v kateri pr< daiam tudi najrazličnejše vrste čaja, konjaka, ruma, razne likere; dalie vsake vr t« deželne pridelke in jajca, ter zagotavljam vkljub bodisi katerikoli koukurenci vsakomur najcenejšo in pošteno postrežbo
K blagohotnemu obilaemu obisku uljudno vabirn ter se priporočam
z odličnim spoštovanjem
Jože Kukovie.
(4-3)

Dunajska t> o
r z a.
Dne 14. avgusta.
Papirna renla 5 %, lri% davka . . . Srebrna renta 5%, 16»» davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... Papirna renta 5%. davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gid. .
Kred tne akcije. 160 gkl...... .
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini .........
Nemških mark 100.....
92 gld. 25 kr.
. 92	„ 10 ..
. 111	„ 75 „
. 102	„ 30 .,
. 1025	,t _
	
	» >,
. 118	„ 05
9	.. 40 .
	., 61 ..
. 58	n 05 „
Dne 13. avgusta.
Ogerska zlata renta 4%.......103 gld.
Ogerska papirna renta 5%......101 .,
4	% državne srečke I. 1854.. 250 gld. . .	135 „
5	% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	148 .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....180 „
Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke 4% 97 „
Zastavna pisma „ „ „ „ B 4' Vk	100
Kreditne srečke, 100 gld.......1S8
St. Genois srečke, 40 gld.......60
85 kr. 50 „ 50 „
20
Ljubljansko srečke, 20 gld..............20	gld. 50 kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	„ SO
Rudolfove srečke, 10 gld............20	_
1 D • .....-v	„	„
Salmove srečke, 40 gld........59	n _
\Vindischgraezove srečke, 20 gld..........49	50
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	155	— „
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2715	„ —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. ...	93	n 75
Papirni rubelj . . ...............1	22 „
Laških lir 100..............95
tmenjarnicna delniška
.muiivuil dFUŽl)a na Dunaju>
"	I., VVollzeile štev. 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem ;stu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Razna naročila izrršč sc mijtočneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinacijske zadolžnioe. 4''3% zastavna pisma peštanske ogerske komer-
cijonalne banke. 4' 3% komunalne obveznloe ogerske hipotečne banke z 10% premijo.
Na to papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
Zemljiškokreditne promese
a 1 gid. in 50 kr. kolek.
Glavni dobitek i|e|gld.av.velj.
Žrebanje je že dn6 17. avgusta!