OB PREOSNOVI-SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI NA DELEGATSKEM PRINCIPU SIS podružbljajo nekatere državne funkcije Dobra mati ne vpraša, ali hočeš, temveč da. (angleški pregovor) V zaeetku tega meseca smo se udeležili izredoo pomemb-nih volitev — tako v delovnih organizaoijah im delovnih skup-nostih kakor tudi v krajevnih skupnost h smo volili olane de-legacij za skup&čdne samoup-ravnih interesnili skupnosti. Že Edvard Kardelj je pred časom opozarjal, da nekatere teh sa-motipra-mih tntere&nih 3kupno-sti, za katere Sfno volili člane dsl&gacij, prevzemajo nase funkcdje, ki so jih doslej op-ravljali držaivni organi. In to so fumkcije, po besedah Edvar-da Kardelja, ki — ne le takrat, -ko gire za našo neposrediio pre-teklost, temveč tudd sicer, ko g?e za sodobme družfbe nasploh ¦ — vsljajo za normalne lunkei-je države. S temi da smo z izvolitvijo članov delegaoij in s komstitu-iranjem SIS pričeli te funkci-je pranašati na samoupravne interesne skupnostri, se druž-beni pomen fumkcij nikakorne &jwemi!nija. To pomeni, da bo-mo moirali SIS usposobdti, da bodo z enako odgovornostjo kot državnl argami izipolnjevali svoje družfoene obveznosti. Z dirugiml besedami, kot je dejal Bdvard Kardeij, bomo prenesli te fumkcdje na samoupravne in-teresne stoupnostd oKiroma na samoupravljalce in njihove in-tereane skupnosti. S tem pa bodo te sfcupnosti prevzelena-se t/udi zelo pomeimitwio odgo-TOimost taiko do detovnih lju-di kot do družbe nasploh. Ko gire za nakatere interes-ne sfcuipnosti, na primer na po-diro6;u izobraževanja, velja po-udariti, da smo gradivo, ki ga bo obravmavala interesna skup-nost, ni le zadeva fcistih, kii fi-naTicšrajo iaobraževanje, to je orgairvzacij adruženega dela, in tudii ne zadeva organizacdj združenega dela v samem izo-braževataem sistemiu, to je v šolskem sdstemu. To je stvar širše skopmcsti. Torej mora biti vse, kar prav-zr.prav sodi v splošinš iružbe-n' intares, vkVučeno v s;stem skuipc-reanskega odločapja. Tako postajajo skupščkie interesnih skiiipriost.i v teh priimerih eden izmed zborov občTnske ozaro-ma republišfce skupščine zena-kim položajem, ko-t ga in • jo ck-iftei zsbori teh s-kupščrn. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE — PREDVSEM VECJA UCINKOVITOST Program dejavnosti na pod-rodju vagoje in izcbraževanja za leto 1975 je nadaljevanje do-slej dosežemeiga progTaina in obenem korak naprej za dosego dolgoroonih ciljev na tem po-droaju, opredeljenih "z družbe-nimi dokumentri. Za oresnče-vanje družbenih culjev vzgoje in izobraževanja je potrebno spremeniti sistem vzgoje in izobraževain-a, zato pa je tudi po-trebno v prihodnjem letu vsa družtoena prlzadevanja us-merifci v nadaljnji razvoj sa-moupTavnih odnosov na tem področju s povezovanjem v si-stem zidsruženaga dela ji z ize-uačevamteim dmžbanjoekcnom-skega položaja izobraževalne dejavnosti z dimg^md področji , zd-uženega de'.a. Potrebno je poarlabljati idej-nost vzgojnoizobreževaln&ja de-la, povečati učinkovitost izo-¦braževanja ipd. Med glavne na-loge na področju vzffoje in izo-braževs.Tva v prihodnjem letu sodi vsekakor usposabl.ianie psdaigoških delavcev za aktiv-no nosredova.niie in insontbo marks:sti6ne ,mdsli v pedagoSki praksi, sprejetje ukrepov za uoinkovitejše urejanje Kadrov-skih vprašanj (povečanje vpisa na kadroTOke &pJe in zmanjša-nje odliva), stimulativno vred-notenje pedagoškega poklica, vključevanje otrak v aistem ce-lpdnevne šole, povezovanje os-novne in srednje šole. še bi la-hko naštevaH, vendar je nalog toliko, poieg tega pa je bolj pomemjbno, če UigotovirniO, da je ena pomembinih nalog (za dosego zastavljemih ciljev) do-govor med nosilci politike na podirooju vzgoje in izobraževa-nja. Predvsam problematično pa je tudi vprašanje kadrov, ki letos (tako govore analize) še vedno nd ustrezno rešeno. Le z reševanjetm vprašanj lastne-ga — pedago&kega kadra bo moč reševati vprašanja idejno-sti šole, poglobljenega študija ipd. Iiista, ki vsebuje naloge na tem področju, je dolga in le če jo bomo izpolruidi — od prvega do zadnjega člena — bo-mo lahko zagotovili fcudi mo-dernizacijo vzgojnoizobraževal-nega procesa, ki je tudi eden pamembniih oiljev v prihod-njem letu. Zgolj ugobovitve, da v zveza z modernjizaoijo zaostajaino za drugiimd državami, so verjetno domiavih in 1.100 postelj v štu-dent&kiih domovih. RAZISKOVALNA DEJAVNOST — TEMELJ ZA UPORABO NOVEGA ZNANJA Baaiskovakia dejavnost pred-stavlja med vseani da-užbeaiimi dejavnostaii posetano mesto. Eaziskovatoo delo je '.lamreč po svojem značaju del proiz-vodnih in razvojnih aačrtov posameznega podjetja ali nje-gove etiote, služi potrebam po-sameanih področij gospodar-ske aii splošne dB-užbene de-ja/vnosti in s tem, da ustvar-ja temelje za uporabo novega znanja na vseh podrodjih ter daje pobude za skladen gospp-darski in splošno družbeir: na-predek celotne družbene skup-nostd, usmerjeno v splošne razvojne pota-ebe družbe kot celote. Ocenievanje uspeshoiv na tem podiročju je sila teža.vno. uspe-hi oziroma vpliv raziskovalne-ga dela se kažejo šele v uspe-h;h drugih gospodarskih in družbenih dejavnosU Kljub temu pa ,lahko rečemo, da so-di med zelo velike uspehe ne-kako Siirck prodor rafrunalništ-va, vpeljava mikrofilmske teh-nike, vpeljava proizivodnje te- poslovanju in o zavarovanju za primor brezposelnosti kat stro-kovno pomoč delovnim ljudem, da na družbeno organiziran na-čin uresnioujejo pravico do de-la ter da si zagotavljajo mate-Tialne. in druge dajatve v ča-su brezpcselnosti. Te naloge bodo skupnosti za zaposlova-nje izvajale v skladu s potre-bami, ki jih narekujejo aktu-alna gibanja, UTesmdujoč pri tem cilje dokumento\r o druž-benoekono^mskem raavoju Slo-venije in Jugoslavdje ter skle-pe in stališča 7. komgresa ZK Slovenije in 10. kongresa ZKJ. Med najpomembnejše druž benopolitične naloge v prihod njem letu sodijo vsekakor: iz-delava analize o številčnem gi-bamju delovnih potencialov do leta 1980 za potrebe srednje-ročnega družbenega načrta raz voja SRS; spremljanje in ugo-tavljanje letnih in sirednjeroč-nnli potreb po kadirih; ugotav-ljanje strukture dela in delov-nih mest po panogah gospo-dairskrh deja.vnosti; ugotavlja-nje pokliecv. pri katerih se po-javljajo večja neskladja med pomudbo in povpraševanjem; prcučevanije zapc&lovanja inza-poslenosti delavcev iz drirg-h republik v SR Sloveniji. po-membmih z vidika bcdočih po- premato... ZagatcwXev vseh do sedaj na-štetih zahtev pa je nujno po-vezana z investicijami. Šolski prostor in oprema sta oistve-na za kvaliteten pouk tn za doseganje večje učdnkovitosti y izobraževanou. Letos so investi-cije v šolski pTOstor skoraj v celoti iaoštale. RepubliSka izo-braže»valna skupnost ni zaradi pomanjkarira sredetev s-odelo-va!a pri nobeni novi investici-ji. Izjemo predstavlja.io prene-šene invssticijske obveznosti repaiblike. V priiiodnjem letu bi morali nujno pričetd z gradnjo 37 os-novnib. šol, 16 srednjih &ol, 4 diiašilrh doniov, 9 visokih šol, 2 Studentskih domov in z adap-tacijo 31 srednjih šol, 18 do-mov srednjdh Sol, 7 visokih &ol, 2 Studentskih domov in 11 zavodov za usposabljanje. Sktapna imvesticijska vred-nost preddaganih projektov po c&nah iz letošajega leta znaša 970 milijonov, z gradnjo teh obiektov pa bi pr:dobili 13.800 sectežev v osnOTOih šolah, 5.500 sedežev v srednjih šolah, 1.300 sedežev v višjih in vdsokih 5o-lah ter 3.000 postelj v dijaških lefcinsikih central z avtomatlko na raduin&ki osnovi ipd. V prihodinoem letu bi bilo nujno potxebno razširiti raai-skaive s podirodja samouprav-nega sistema isn pri tem dati več poudarka zlasti študijam veszaniin na nadaiiniji razvoj teocnije in prakse našega siste-ma. Posebno skirb bi bilo ob tem treba posvetiti raziska-vam •rarokov, pojavnih oblik in posledic neenakomemega so-cialnega raajvoja. Vefije pofflo-rnosti. bi morale bti deležne tudi raezskave, us-merjene v izdelavo družbenih razvoiTiih načrtov. To sta le dve težr.ščd in novosti v razisko-valnem programu za prihodnje leto. Verjetno bi bilo smotrao sprejetd fcudi družbeni. dogovor o vlaganju v raziskovalno de-javnost v Sloveniji do leta 1985, ki bi zagotavljal izvedbo na&rtov dolgorodne^a ra^voja Slovendje in Jugoslavije. ZAPOSTX>VANilE V T.ETTT 1015 — NOV ZAKON Z MNOGIMI NOVOSTMI Naloge na t>odro6'i! zpposio-vanja opTedeljisje zakon o za- treto pri pokrivanju kadrovskih primanjkljajev in reševanja so-cialnih in ekonomskin proble-mov, ki so povezand z medre-publiškim zaiposlavanjem. Z izdelavo teh nalog bi si skupncst zagotovila potrebu-o podlago, s pomočjo katere bi lahiko potekala njena operativ-na dejavrnost na raziičnih pod-ročjih dela. Po drugi strani pa bo to tudd osnova za lzdelavo oziroma oblikovanje po-litike zaposlovaniia in kadrov&ke po-litike. Precejšnje bo delo skupnosti v zvezi z zaposlovanj&m in po-sredovanjem dela, prav tako tu-di na področju poklicnega izo-braževanja, poklicnega usmer-janja, velike so tudi naloge v zvezi z zavarovain.jem za pri-mer breeposelnosti (tu bo pri-hodinje leto uveiljavljen nov si-stem dena.rnih in ostalih daja-tev za brezaposeline osebe), Z novim zakonom bodo. 'ivedene minoge nOTosti, med njimi ve-Ija otneaiU predvs«m odpravo premožeiKskega cenzusa kot po-goja za pridobitev pravice do denarneera nadome^tiia. ki bo iepiadevano v viš'ni z zakonom določenega najmanjšega oseb-nega dohodka v republiki. USMERITEV KULTURNE DEJAVNOSTI — KULTURA DELOVNEMU CLOVEKU Dosedanji razvoj na tuiltur-nem področju je pokazal, da kultura ni nekaj izven sociali-stičnega sarnaupfavnega siste-ma, temveč je njen bistveni se-stavhi ded. Glede na to, da je ustvarjanje in spremljanje kul-ture neodtuijljiva pravica sle-he-mega delovnega človejca, je fcudi to področje, ki ga želijo ljudje urejati v skladu s svo-jimi hotenji in željaini. Prav zato je tudi p->membno, da se kultuirne skupnosti čim-prej izobrkuj&jo tako, da se bo v njih tudi resnično izra-zlla volja delovnega iloveka. Naloga kulturnih skupr.osti. če , omenimo le eno tem&ljijih. je vsekakor omogočanje in pospe-ševanje še posebej tistih vrst kulturne dejavnosti, ki prbli-žujejo kuilturne vrednote 6:m večjemu krogu občsnov Med pomembnim! naiogami bo tudi v prihodnjem Utuspod-bujan.je domače izvirne Jt=rar-ne ustvarjalnosti, podobno pa velja tudi za prevajalsko de-javnost in za pisan;e ¦strokov-nih in ananstvenih del. Prccej stvari je potrebno uiediti tu-di na področju založništva — od usklajevin;ia programov, ra-cionalizacije, preko omogoča-nja dostopnosta knjige, do n:ž-je prodaine cene kvsi:tetnih Ie-poslovnih del (Se posebej m'.a-dinskih) ipd. Skrajrn. čas je že tudi, da se lotimo sanaciie re-vialnega tiska, ob tem pa je pomembino, da ne poveču!emo števila revij, temveč da dvig-nemo naklado in poveoamo število naročnikov oziroma bralcev. Potrebni so tudi prein;ki na po-droSju knjižnične m.reže, kier bo potrebno čimprej dcse-či spre'ete normative. Gre za n-ormative v zvez.i s knjižnično zalogo (10.000 izwodov). naba-vo kniig (1 kThiiga rw nrebival-ca). kadro-vsko Z3?edbr> fna 10.000 i>reb.:v!ace-v 1 knjižnrar in 1 kn''žn>!čni marii-Dul^nt) šte-vilo bralcev (20 odstotkov pre-biva.lstva), izpo-soio kni;g (3 knjige na- prebivaica ozJroma 3- do 4-kratna izposoja knjig) in podobno. / Takoj se ,je treba lotiti re-ševanja vpra«anj. k1' se r>ora-jaio ofa poklionih ffledališoih (štavila le-teh ne gre povefe-vat.'), v glssbfrfm ž:vljeri:u, v l^kovno-traleri.iski de'avnrsti, giede zašči^e Irult.^Tiih spome-nikov, glede do^topnosti radij-skerra in,te!evi?-iiskeo'fi Drosra-ma ce'otnemu slover>s'-emu pre-b:val5tvu. v zvezi s stik: z dru-giini iugoslo-vanskimi ^arodi in na.rednostmi in tsko da,l:e TET.ESNA KtTI,TtI"A V. SRS — VIAGANTE V r-iO^EKA IN NJEGOVO ZDRAV.1E Telesno kulturno pcdročje je bilo lani prvič vkliučeno v pro-ces družbenega dogovarjanja in samoupravnega spcrazumeva-nja, saj so bile ustanovljene te-meljne telesno kulturne skup-nostd in telesno kultyima skup-nost SRS šele ob koncu leta 1973. Vklju&tev te dejavnostl v proces družbenenfa in sarno upravnega dogovarjanja pa je izrednega pomena za njen na-dalinji razvoj. Napor skupncsti v prihodno-sti bo še bolj usmerjen v od-pravlianje še vedno pričujoč"!h zaprek za telesno kulturno udeistvovanje. katerih vzrok j« moč najti tudi v različnem so r,;alnem tio^ožaiu delovn;b l'u-di. Zato je še posebej pomemb- no, aa sku.pnos.ti usmerijo svo-je deio na množlaJKist 111 sicer še posebej pri telesni vzgoji in šolskem špartu, saj bi lahKo s tem ustvarili tudi resnično os-novo za staino in redno udej-sfrvovanje ljudi in občancrv v množični tele&no kulturnj de-javnosti. Programirati in organizirati bo poDrebno redno in načrtno vadbo tako, da bo dostopnain privlačna za kar naj-večje jte-vilo občanov in delovmh ijudi. Ohraniti m še nadalje raavi-jati bo potrebno mmiOžična tek-movanja v KS in TOZD itd. Skupnost bo paleg naštetega množiano telesnokudturno de-¦javno&t manifestirala predvsem z množičnimi tekmovanji in manifestacijami v hoji, tekih, plavanju, srnučanju, kolesarje-nju in drugimi obiikarru. Da pa bd lahko vse začortane akcije in želje tudi izpeljali, bo potrebno precejšnjo pozomost posvetiti kadrovski proDlama-tiki in izgradnji potrebn.il ob-jektov za telesno vzgojo, šport-no rekreacijo in šport. Sredstva za telesno tiulturo so predvsem vlaganja v člove-ka in zato rezultati ne morejo piriti čez noč, ampak v dalj-šem obdobju, ob vzitrajnem in smotrnem delu mnogih ljudi. OTROŠKO VARSTVO — ZAPOSLENE MATERE Kar zadeva izhodišča za pro-gram na področju otroškega varsfcva v prihodnjem ietu, ve-lja predvsem omeniti, da bo potrebno okrepdti družbeno po-moe družinam pri vzdrževanju otrok, tako da bomo razširili krog družin, ki bodo prejema-le otroški dodatek in da bomo vzdrževali njegovo realno vred-nost. Manj kot poiovica družin, ki ž-vijo v Sloveniji, vadržuje 85 odstotkov vseh otrok. »Otro-ški dodatek izplačujeino za 50 odstotkov otrok, starih do 15 let, ker veljavni dohodkovni cenzus ostro izloča- upravičene do tega socialnega korektiva. Za izpilačilo otroSkega dodat-ka. so namemjeiu komaj trije odstotki od skurme vsote neto izplačanih osebnih dohod-kov ...« (Izhodišča za progra-me in financiranje otroškega varstva v Ietu 1975 — Zasno-ve programov samoupravnih interesfiih skupnosti s področja skuipr>e porabe ?a leto 1975, str 23 2. odstavek). O r,em, da je rmino potrebno ukreiaati, verietno ni treba niti izgublja-ti besed! Poleg tega je potrebno tudi izboljšati varstvo zaposlene ma-tere ob rojstvu otroka, pospeši-ti je treba urejevanje pogojev za organizacijo dnevnega varst-va in vzgoje predšolskih otrok in §e bi lahko na&tevali. Zato bo potrebno Simprej pregledati potrebe in progra-miranje razvoja dnevnega var-stva in vzgoje predšolskih ot-rok, sodelovati s starši in z varstvenimi družinami, spreje-ti programe za razvoj otroške-ga varstva, sodetovati s TOZD zaradi dodataega zdiruževartja sredsteiv za uresmčitev teh pro-gramov — nosilec teh naiog je krajevna skupnost. Skupnoistl otroškega varstva bodo morale zagotoviti izdela-vo občdnskih prograinov otro-škega varstva v povezavi s kra-jevnimi skupnostmi in deiovni-mi orgaaizaoijami, iadelavo in-vesticijskih programov za nove objekte, soLdarnostno zoiranje sredstev za investicdje m sub-vetnoionirane dejavnosti ipd. Zveza skupnosti otro&kega var-stva pa bo marala izpeljati de-narno pomoč družinam, izpe-ljati podaljšanje porodniškega dopusta va še marsikaj arugega, kar bi omililo ne ravno ideal-no stamje na tem področju. POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAKOVANJE — PREMAJHNE POKOJNINE Zna6ilno za skupnost pokoj-minskega in invalidskega zava-rovanja je, da delovni Ijudje v njej na podlagi r&zultato-v mi-nulega dela in po načelih vza-jemnosti uresničujejo prvice .z pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V skupnosti si zagotavlja so-cialno varnost okoli 716.000 za-varovaneev, ki prispevajo sred-stva za realizacdjo pravic iz po-kojninskega in inval dskega za-varovanja. Jiniija lefcos e bilo v SRS 196.307 upoko.jencev — od tega 95.491 starostnih, 50.089 invalidskih, 50.728 družinskih. Tako pride na 3,5 aktnruh za-varovancev en upokojenec. Približno enako razmerje je že nekaj let nazaj, saj je stopnja rasti števila upokojencev pri-bližno enaka stopnji rasti šte-vila zavarovancev. Za prihod-nje leto predvide\rajo, da bo približno 204.000 upotojoncev in 9.500 uždvalceiv drugih denar-tiih dajatev. Popreana starostna pokojni-na z varstvenim dodatkom je znašala v prvih sedraih mese-cih 1.760,08 din, po povečaniu 1. 8. 1974 pa znaša okoli 1.895 dinarjev, popreoje za jetošnje leto pa znaSa 1.816 dinarjev. Ob predvidevaniiih, da &o zna §al poprečni osebni dohodek na zaposlenega okoli 2.868 dinar-jev, bo anašala v tem letu po-prečna starostna pokoinina okoh 63:3 odstotka poprečnega osebnega dohodka, kar je znat-no manj kot v lanskem letu (68,5 odstotka). Če primerfcmo poko>;nine v Sloveniji s podom-za-vod«, netoe vrste veliko druži-no, ki bi sprejela v oskrbo ma-lega otroka in mater. Pomembno je tudi področje varstva otrok z motnjami v te-lesnem in dnševnem razvoju (okrog 5 odstotkov rojenih ot-rok v anem letu — približno 1.400 — je motenih), takšnih je približno 1.700 od 5. do 19. le-ta. Organizirane obravnave pa jih ie deležno le 650! Ob tem ne bi smeli tudi mi-mo varstva odraslih, kjer je še posebej pomembno varstvo duševno in telesno prizadetih adraslih ljudi, kd jih je po po-datk:h v SRS okrog 15.000. Bli-zu njim so tudi' osebe z druž-beno neigativnirn v©denj©m — alkoholizem, narkamanija, na silstva, posilstva, itd. Menimo, da je delo te skuipnosti sko roda .temeljno za našo iružbo st>'oh. PREDVSEM GRE Z\ IJUDI IN NJIHOVE PRAVICE V letu 1974 bodo sarnouiprav-ne intereOTie skupnosti po oce- nah raapolagale z 11.428 mili-joni dinarjev. Zadnjih nekaj let smo tem deja-vmostim daii 18,3 do 18,8 odstotka narodne-ga dohodJca. Z letošnjo resolu-cijo skiipščine SRS o iružbe-nioekonomski politiki in z druž-banim dogovorom smo točno opredelali naloge in sredstva za to področje. Od tako im&novane skupne porabe namenimo v republiki za otrosko varstvo približno 7 odstotkov, za izobraževanje 23, za kultouro 2 odstofcka. za zdravistvo blizu 27 odstotkov, za pokojnine in inval'dn;ne 37 od&totkov, za raziskovalno de-lo 2 odstotJka, za telesno kul-turo 1,5 odstotka iri za zaposlo-vanje 0,15 odstotka. V teh okviaih ni bilo zago-tovljeinih dovoltj sredstev za uiresmJčevanije proigramov v srednjem šolstvu, slab pa je tudi paložaj domov za učerce in študente. Predvseim pa lahko ugotovimio, da ma.njka kvalifi-oiranih delavcev in strokovnja-kov za proizvodnjo in za. izo-braževanje in da sedanji si-stem izobraževanja ni primer-no usposoblijein in orgainizaran, da bd to dosegli. Slovenija glede tega zelo za-Oistaja in bodo že v letu 1975 potrebne nekatere širše družbe-ne akcije. Zato je pobrebno te-mu vprašaniju posvetibi še po-setmo pozornost. RaziskovaLni d&lavca pa bodo le z ustreznejšo organizacijo in usmeritvijo na bisfcvene .ia!oge našega razvoja prispevali še po-membn&jiši delež k napredku. V organtzacijah združenega de-la bi naorali ukreiiiti vse, da bi se b:stveno zmanjšalo veli-ko števdlo nesreč (več kot 50.000 lebnp), prav tako pa bi moralo biti raanj nesreč na ce-stah, če bomo z razumevanjem izvajali nove vaimicstae ukre-pe. Z načrfcno akcijo moramo tu-di oanejiti zelo škodljive po-sledCce altoholaEana in dala kjerkoli pod učimkom alkoho-la. Takšaii in podobrm ukrepi ali akcije lahko veliko prispe-vajo k omejevanju skupne po-rabe na vseh področjih, fejerje poraba preanalo racionalna. Se-daj je predvsem pomembno vs&sbransko dosiedno prizade-vanje aa intenzifjkacijo gospo-darjenja v družbeniih dejavno-stih, kakor v gospodarstvu :n s tem tudi kakovost storitev. V bistvu gre za ljudi, njihove pravice v mejah možnosti in za zdravo življenje. O teh vprašamjih raziprav-Ijajo in pripravljajo uk^epe v vseh interesnih skupnostih. Sa-' moupraiviie interesne skupno-sfci so že doživele svojo preos-novo na delegaitskem načelu :'n zagotovitjvi neposredinega sode-lovanja h Tcakovosfcnejšemu do-lofianju programov in polifcke, interesne skaaipn^asti pa je tre-ba za to seveda tudi še uspo-s&biti. Slavko Drlje