Llat si koriiti dtilav. akaga l|ud»tva DeUv-ct mo oprtvlitni do v«aga btr productra|o. This paper is devoted to tha intaraata of tt>o working cla»a. Work« ara are entitled to all what thev produce. Knt*r*d •••oonJ-oiíi»» m»ii**r, U«<\ 0, |w 7. at the immi «ff» 1 »(Chicago 111. und.i tU Act of Coorr«m. of lUreb Ird. INT' Office: 214«» Blue Uland Av. "Delavci vseh dežela, združite se". PAZITE! n» itevilko v oklepa|u-ki au nahaja poleg vašega itaaiova. prilepite, nega «poda) ah na ovitku. Ako (145) )e številka . tedat vam m prihodn|o številko našega lista poteče naročnina. Prosimo ponovtte Jo takoj. Ine 19, junija bo govoril na social, pikniku v Riverview parku sodrug Emil Seidel, župan mesta Milwaukee, Wis. Stev. (No.) 144. Chicago, 111.. 14. |unl|a , June). 1910. Leto (VoL) V. Splošen pregled. — Vodje hladnih shramb (ledenic) »o pričeli zopet s staro igro. pričeli so hraniti ogromno zalogo jajec, da hi tem ložje v bližnji prihodnjosti posegli globo-go v žepe ameriškega ljudstva. Do sedaj imajo v zalogi 1,000,000 zabojev in v vsakem zaboju je 30 tueatov jajc. Iz tega sledi, da bo v šestih mesecih nad 396 milijonov at arih jajee v zalogi katere bodo prodali ljudstvu za trikrat Višjo ceno nad vrednostjo. To je kapitalističen gospodarski zistem. — Sodniki najvišjega zveznega sodišča so pokopali višjega sodnika Peekhama iz Albany - a, N. Y. Ta pogreb je stal $1448.94. Državni avditor je protestiral proti tej svoti, državni nadzornik jo je pa nakazal za izplačilo. Zakaj nef Saj prihaja denar iz ljudskih žepov, ljudstvo je pa zadovoljno, če dobi prostor za večni počitek na inirodvoru siromakov in ubožcev. Ljudstvo se noče brigati svoj dobrobit, niarveč^se raduje, če se višjim sodnikom godi dobro in se jih časti, se po njih smrti. • s * \ — Socialistična mestna uprava v Milwaukee je. v kratki dobi petih tednov že zvršila mnogo reform v splošno ljudsko korist, s katerimi se ljudstvo strinja povsem. » Sodr. in župan Seidl je odprl mestno delavnico za monterska dala pri vodovodnih napravah. Do sedaj so vodovodna monterska dela zvrševali mojstri, ki so s prejšno kapitalistično mestno u-pravo igrali pod enim klobukom in z nesramnimi cenami drli meščane Zdaj se lahko vsak meščan obrne na mestno upravo in za delo plača najnižjo ceno.. Mestnj advokat je imenoval več pomočnikov, ki dajejo siromakom brezplačne nasvete v vseh pravnih zadevah. Tudi mestna tvorniea za izdelovanje ledu je postala meso in kri. S temi majhnimi reformami so socialisti dokazali, da jim je blagor ljudstva na srcu, da ne nosijo preosnov v volilni borbi le na jeziku, temveč, da gredo, takoj na delo, kjer imajo večino. To je še le začetek. Koncem leta bomo lahko poročali o temeli-tejših preosnovah, ki bodo kapitalistom v škodo, ljudstvu pa v dobro. s • * — Zvezna vlada bo že radi sramote morala pomagati ruskim delavcem. katere so iz Sibirije im-portirali lastniki sladkornih nasadov na otočje Ha vaj, in s katerimi postopajo tam. kot z navad-njimi sužnji. Škandal je za ameriško republiko t<>9 v Sibirijo, ker so ne jim uprli japonski delavci. Agentje so siromašnim načelnikom obljubili luno z neba. Otočje so slikali za raj. Rekli so: "Vsak delavec bo imel s pohištvom o-premljeno hišo, prosto kurjavo, en sker zemlje in 40-4>0 dolarjev plače nn mesec. Ženske bodo do-bivale $30 do $35 tnožki pa lahko z delom ml kosa zaslužijo $85 mesečno. Nadalje so obljubili brez-»lačno zdravniški» pomoč. polovi- co plače za slučaj bolezni, proste šole in prosto pot. V sled teh obljub so Rusi prodali svoja posestva v Sibiriji in odšli na otočje. Tu so našli mesto hiš slabe in napol podrte lesene barake, možki so zaslužili $22, in ženske pa $12 mesečno. Vse te potrebščine so pa morali kupovati naselniki v prodajalni lastnikov nasadov. Plačevati so morali tako visoke in pretirane cene, da so se zadolžili. Ogoljufani naselniki so trpeli mesece in mesece. Pritožili so se pri Ponciju in Pilatu. A povsod zaman. Delegacijo, ki se je šla pritožit in iskat zavetja h ruskemu konzulu v San Franeiseo, so jih vrgli v 3 do 6 mesečno ječo, ko se je vrnila na otočje. Ko so drugi ruski naselniki zahtevali pojasnila. zakaj so vrgli njih voditelje v ječo, pa je policija naskočila brutalno možke, ženske in otroke. Vse to se je zvršilo v ameriški republiki, v deželi svobode. Hujše se tem r.uskim proletarccm ni ptlilo tudi v sveti Rusiji. Ob pov-ratku v Rusijo bodo berači. In za to se imajo zahvaliti ameriški svobodi. s • s — Da plačujemo pretirane cene za izdelke, dokezuje izjava Charles H. Jones-a, predsednika "Co-mmonwealth Shoe Leather Co." katero je dal komisiji mesta Boston. Čevlje, za katere plačamo v prodajalni $4.50, oddaja tvorniea za $2.60 trgovcem. Surovina stane SOM* delavska plača 60et., drugi troški 20 ct.. Čisti dobiček tvor-niee 50 ct. in 50 ct. za obrabo strojev. Ako od te svote odštejemo še dobiček fabrikanta. tedaj zaključimo. da par dobrih čevljev stane le $2.10. Če od te svote še odštejemo dobiček tvorniearja za usnje, potem vidimo, da par najboljših čevljev ne stane niti $2. Tako je v današnji kapitalistični človeški družbi, ker so produktivna sredstva, zemlja zemeljski zakladi, železnice, lastnina posameznih ljudi. s • * — Če bi dandanes živel naš najstarejši prijatelj in napol sodrug Krist, ki je po prizadevanju duhovnikov, pisma rje v. 'pismoukov in farizejev umrl na križu — na Golgati, bi zopet vzel bič v roke in pretepel marsikaterega delav-ea v vinogradu Gospodovem. Pred kratkim je umrl Volafka. titular-ni škof v Velikem Varaždinu na Ogrskem in zapustil toliko dolgov. kot so v navadi le pri "spu-fanih štabofioirjih.Škof je dolgoval tudi večjo svoto stolnemu kapitelju. Škof je poleg dolgov zapustil tudi več zlatify križcev, dragocenih monšfifcane, z biseri posutih pastirskih palic, finih masnih oblek. Stolni kapitelj, ki ljubi denar, je pa dal zapleniti vse te svete reči in prodati jih na javni dražbi po znani metodi: kdo da več. Velevaraždinski stolni kapitelj je eden najbogatejših kapiteljev na Ogrskem. Gospodje kanoniki se vtapljajo v denarju. Tn tej j "sveti" gospodi še na misel ni prišlo, da bi obdržali cerkvene reči umrlega škofa za pokritje dolgov. Moštranee, kelhe in masne obleke bodo prodali, pieteta naj se gre pa solit. To je logika teh gospodov. In ta gospoda trdi, da ni materialistična! s • * _ Zdaj živimo v letnem času, v katerem bi morala pasti cena za sirovo maslo. Ali vprav narobe je. Trust za sirovo maslo v El-Iginu je v prepiru z mesarskimi kralji. Ljudstvo, kot tretje pri tem prepiru, se pa ne bo smejalo. V tem prepiru se gre, kdo bo gospodar, na trgu za sirovo maslo. Mesarski trust je preje pri trgovcih v Klginu kupil maslo, kolikor ga je mogel hraniti v hladnih shrambah. Letos v» hoče mesarski trust prihraniti pol centa pri funtu. Pričel je kupovati na odprtem trgu. To je pa razburilo trgovce v Klginu, ker jim mesarski trust hoče pokvariti "kšeft". V sveti jezi so sklenili, tla bodo maslo podražili na 50 ct. funt. Trust za maslo v Klginu obstoji iz peščice trgovcev. Vsaki dan v tednu zborujejo,^ zaprti sobi v Chicagi. Pogovarjajo se kake pol ure, potem pa pride eden oderuških gospodov iz sobe in pove ceno za sirovo maslo, katero takoj brzojavno sport»čijo v »vet. Kedar pa ta gospoda potrebuje denar, pokupi sirovo maslo, ga hrani v hladnih shrambah in tako ustvari umetnim potom, da je več kupcev kot blaga. Cena gr« kviš-ko. Kedar je cena visoka, takrat pa gospoda proda svojo zalogo. Vsakdo lahko razume sedaj, da se gospoda jezi, ker ji je mesarski trust pričel kaliti vodo. Ljudstvo pa mirno trpi in plačuje pretirane cene dasiravno bi lahko tem "švindlu" naredilo konec. • • a — O pretresljivem dogodku, katerega je doživel Edwin Gould jun. sinček milijonarja, so te dni poročali kapitalistični časniki z ginljivjtni besedami. Sin bogate postopaške rodov ine, ki se ima za svoje bogastvo zahvaliti delavcem, je v vzgojevalnem domu dobil domotožje. Pobegnil je iz zavoda in se klatil lačen po svetu, dokler ni prišel v bližino New Yorka. Mi vemo, tla sinček milijonarja ni bil navajen kaj takega. Vseeno je pa to dobra šola za njega. bo vsaj vedel, kako živijo o-troci siromašnih starišev. Seve, bo mladi Gould, zdaj zopet imel vsega zadosti. V mestu New Yorku, v kterem živi Gouldova obitelj je sedaj razstava domačega dela. Na tej razstavi je tudi škatljica cevk za cigarete. Listič ki je pritisnen na škatljico pa pove na kratko, da te cevke izdelujejo mati z dvema otrokoma v starosti od sedem do deset let. Za tisoč cevk dobi 10 centov. Tekom enega dne jih pa trojica ne more zgotoviti več kot 1500. Vsakdo lahko razume v kakšnem beflnem položaju živijo otroci siromašnih starišev. Kaj je v primeri s to bedo dogodek mladega Goulda? Nič! • • s — Pogreb za kralja Kdvarda je stal poldrugi milijon dolarjev,, katerega bo treba plačati iz javnih sredstev. Za pogreb mrtvega kralja poldrugi milijon dolarjev. Naobratno pa strada na stotisoče ljudi na Angleškem. Tako skrbi kapitalistična država za svoje otroke — državljane.Kraljem krasne pogrebe — ljudstvu pa glad. Še enkrat povemo odprto, da je večja zguba za človeško družbo, če umrje en navaden delavec, kot če poginejo vsi kralji, cesarji in druga slična svojat modre krvi in dolgih imen. • • a — Iz Rige poročajo brzojavno, da car batjuška še ni sit človeške krvi. Pred vojnim sodiščem bo pričela obravnava proti franee-burskemu centrumu. Obtoženih je 227 oseb. Dolžijo jih. da so bili člani revolucionarne milice, ki je kot vojaško izvežbana četa napadala ruske čete. 30 članov te družbe je bilo pri kazenski ekspediciji vstreljenih, 11 jih je že vojaško sodišče obsodilo na vešala, zdaj pa pijide pred sodišče še zadnjih 227 oseb. Nadalje poročajo iz Petrogra-tla, tla so tam 29 moških obst>dili na visliee v starosti od 18 do 25 let, 8 žensk pa v dosmrtno ječo, ker so tvorili razbojiško četo, ki je leta 1907 strghovala okolico Petrograda. Ker v Rusiji nimajo smrtne kazni za navadne hudodelce, marveč le za politične, je opravičen sum, tla so osebe, katere je ruska vlada proglasila za razbojnike, revolucionarji. Naše skromno mnenje je, da je. največje razbojnike v Rusiji dan-danes iskati med ljudmi ki vladajo Rusijo. • • a — Zvezni senat se noče prenagliti in takoj pričeti s preiskavo umazane afere Lorimer. ki se je zgodila v Ilinoiški državni zbornici in o kteri smo že poročali. To vest, tla se gospodi v senatu ne mudi s preiskavo, so prinesli ka-pitalistični časniki. Gospodje v senatu se menda ne zavedajo, da kompromitirajo samih sebe, ako tedaj ne uvedejo preiskave. Senatorjem se dozdeva škandal o podkupnini premalen-ko8ten. Kdo vč, če ne sedi v senatu še nekaj Lorimerov? Po ljudstvu zvoljenih senatorjev nimamo sploh danes v ameriški republiki. Po ljudstvu izvoljene senatorje bodemo imeli se le tedaj, kedar bodo delavci dali o-berna kapitalističnima strankama (demokratični in republikanski) že ztlavnej zasluženo brco. Danes so kapitalistične politične skupine v Ameriki sk-ozinskoz korumpirane in moralno gnile. In radi tega se ljudem Lorimereve vrste ni treba nič bati. # Ce bi gospoda v senatu imela le iskrico politične dostojnosti, bi že ztlavnej prisilila Lorimerft o,dložiti mandat. Povsod drugod, v vsaki civilizirani državi mi moral Lorimer takoj odložiti svoj mandat, če tudi ne bi vedel /a podkupnino. Seve, v Ameriki je drugače, dokler so in bodo kpitalisti na krmilu. a a a — Bum, bum, bum! Tako vdar-jajo na boben in pripovedujejo, da bodo v New Yersev - u sodnis-kim potom razpustili mesarski trust, tla bi ameriškemu ljudstvu nasuli peska v oči, ki je pričelo godrnjati na glas proti grabeŽkim trustom. Ondotni državni pravd-nik bo menda razvezal gorgiški vozel. Ha, ha, ha! Kdo verjame to vest. Trust za olje so raspustili že trikrat ali štirikrat. In danes? No, danes še obstoji trust za olje, kot je bil. ko se je rodil. Razlika je le ta da ima danes večje premoženje, kot ga je imel ob svojem rojstvu. Ako sodišče ne razpusti trust, btxlo gospodje Armour in drugi mesarski kralji, takoj našli drugo pot zs združitev, n Trustom se pride do živega le s social i zi ran jem človeške družbe. Delavci, ako ste proti trustom, tedaj glasujte za socialistične kandidate po vsoti in pri vseh volitvah in tmstjanske slave bo konec. • s * — Trust za les je tudi na dnevnem redu. Lovi ga zvezna vlada. Po Shermanovem protitrustjans-kem zakonu hoče zabraniti poljubno draženje lesa. Preiskava se vrši proti trustu za les kterega so leta 1898 ustanovili z glavnico $20.000 in katerega tvorijo tri največje lesne tvrdke z zapada. Ta trust je neomejen gospodar na lesnem trgu. K draginji živil je oskrbel lesni trust še draginjo lesa. Posebno stavbinski les je drag. Vzlic napovedani gonji proti lesnemu trustu ostanemo pesimisti. Mi' imamo kapitalistično vlado. In tlokler bomo imeli kapitalistično vlado, se kapitalistom ni treba bati, da jim pojde za kožo. Sgj do danes še nismo doživeli, da bi'vrana vrani izkljuvala oči. a a a — Avstrija tudi boleha za boleznijo ki se pojavlja povsod, kjer mora država čuvati intere«e kapitalistov. Avstrija hoče biti velesila. To je sati anektacije Rosne in Ilercogovine, ki je zopet oživila na zgodovinskem gnojišču trohneli habsburški imperalizem. Avstrija se hoče uvrstiti med tiste države, ki last u jejo največje bojne ladije oklppnjače (dread-noughts). Po poročilih iz črnoru-mene monarhije je spoznati, da je tam zdaj skupna državna misel v modi. Kapitalistične stranke (liberalne in klerikalne) vseh tsm ži \ f'<"• i h narodov kar tekmujejo med seboj, katera bo več dovolila za oborožbe na suhem in na morju. Zdaj gradijo dve oklopnjači, Seve na 14puf*', ker je Avstrija zadolžena skozinskoz. Slovenski delavci, ki delate v Ameriki in pošiljate svoj denar v staro domovino, da bi rešili svoja mala zadolžena posestva, veste sedaj zakaj tam plačujete visoke davke. Krščenim in nekrščenim kapitalistom, ki so državi posodili denar, je treba plačevati obresti. Delavci, ki živite tukaj in s trdim delom služite vsakdanji kruh, priskrbite si rajši državljansko pravico v Ameriki. Majhna zadolžena posestva prodajte in si kupite zemljišče tukaj. Mesto, da svojcem pošiljate denar na Slovensko, jim kupite vozne listke za v Ameriko. Otroci vam hodo hvaležni, ker imajo tukaj desetkrat ugodnejšo priliko izobraziti se, kot pa v kakšni vaški šoli. Koliko iz med vas je potovalo že dvakrat in trikrat čez lužo. Vračali ste se, ker vam ni bilo živeti v domovini. Ko so vam davki in škriei požrli vaše prihranke, katere ste zaslužili s trdim delom, ste se zopet vrnili v Ameriko. Tej igri naredite konec in postanite ameriški državljani, ker drugače niste ne krop ne votla. a a * — Danes se kronajo le po božji milosti izvoljenih knezov. Tako čast prirejajo versko blazni ljudje tudi mrtvim podobam. V ( entohavu na Rusko Poljskem so kronali podobo matere božje. Papež je materi božji poslal novo krono vredno stotisoč frankov, ker so ji lansko leto v oktobru neznani tatovi ukradli prejšno. Pri svečan ju krone je bilo na tisoče romarjev navzočih. O materi božji v Centohavu pripovedujejo pobožni ljudje, da je zvršila brez števila čudežev. Meti številnimi romarji, ki so prišli prodajat zijala pa najbrž ni bilo nobenega, ki bi logično mislil: Če je podoba matere božje čudodelna, zakaj ne pove, kdo ji je ukradel krono? S tem bi bila sv. očetu prihranila nepotrebne stroške, lumpa, ki se je drznil zvr-šiti svetoskrunstvo, hi pa izročila roki pravice. Ali romarji le verjejo, za nje, mislijo drugi, ki žive o njih veri. — Ameriški kapitalisti se med vsemi kapitalisti na svetu poslužujejo najbolj nizkih in umazanih sredstev v boju zoper delavce. V Lead S. D. je lopovska dru-hal katero so brez dvomno najeli kapitalisti, vdrla s silo v prostore časnika "Black Hills Daily Register" z namenom, da bi zrušila vse stroje. Ta vandalski čin je pa provzročil okoli $800 škode. Van-dalska druhal je hotela uničiti vse stroje, tla bi onemogočila izdajanje časnika, ki brani neustrašeno pravice in zahteve delavcev, posebno pa rudarjev, katere je izpr-la liomestaeke družba. Večino delnic te družbe lastuje Ilearsto-va obitelj. Ali ta podel čin ni vzpel popolnoma, ker je surova druhal prezrla tiskarski stroj v drugi sobi. Nekateri ameriški kapitalisti so res tako nizkotni, da bolj nizkotnih ljudi ni dobiti na svetu. Vzemimo nasprotno! Unijski delavci bi n. pr. razbili stroje v tiskarni kakšnega kapitalističnega časnika. Vsi kapitalistični časniki bi zahtevali složno, da morajo odborniki unije takoj v ječo radi zarote. Ker je pa "Black Hills Daily Register" branil pogumno pravice organiziranih rudarjev, se pa noben kapitalističen pisač ne zmeni za ta vandalski čin. Poročilo se glasi, da Zedinjene , države potrosijo vsako leto čez sedem milionov dolarjev samo za vzdrževanje detektivov. Zopet je nov dokaz kako pošten in pravičen je sedanji kapitalistični sistem. k DELEGATJE ZA PRVI JUGOSLOVANSKI KONGRES V CHICAGI. Slov. soc. klub št. 1. v Chicagi, 111.: Sodr. Mike Kulovec in Frank Petrič. Slov. soc. klub št v. 2. La Salle, HI. sodr J. Bratkovič. Slov. soc. klub št. 3 Conemaugh, Pa., sodr. Frank Podboj. Slov. soc. klub šf. 4. Glencoe, Ohio sodr. Nace Žlemberger. Slov. soc. klub št. 9 "Proletar-ka" v Chicagi, sodra. Helena Za-vertnik. Jugosl. soc. ud rušenje Alleghe-nv. Pa., sodruga Tomo Bešenič in Blaž Žikič. • Jugosl. soc. žensko udreženje v Chieagi sodruginji Katarina Strahota in M. Horvat. Tajnike slov. soc. klubov prosim, da mi nemudoma naznanijo imena delegatov, da jih objavim v "Proletarcu." Vsak delegat naj mi sporoči, s katerim vlakom se bo pripeljal v Chieago, da ga bo kteri čikaških sodrngov pričakoval na železniškem peronu. Upoštevajte to in zvršite! John Petrič, tajnik slov. soc. zveze. Nota: Naslov glavnega tajnika slov. soc. zveze se glasi: John Petrič 1638 W. 22. St. Chicago, Tli. POZOR! Sodrug Frank Petrič potuje za Proletarca po državi Minnesota in Wisconsin. Opravičen je do vseh poslov, ki spadajo v področje Proletarca, kot pobiranje naročnine, prodajo knjig in pogajanje za oglase. Priporočamo ga sodrugom, da ga podpirajo pri težavnem poslu. Vsem vdeležencem splošnega socialističnega piknika, ki se bo vršil dne 19. |unl|a v Rlvervievv parku v splošno korist soc. časopis|a, priporočamo, da prlnesefo luncti (prigrizek) sebo|- ODBOR. sak slov. delavec v Chicagi, ki je proti kapitalistični sužnosti pojile dne 19. jonija na piknik v Rivervievr park. J»ROLETAREC 'ust za interese oslavskega ljudstva. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik in isd»J»Ulj. Jefotlevaaftka delavska tiskovna družba v Chkafs. III. *«ro£aiaa: Za Anerico $1.90 ta celo leto, 7Jc sa 901 ista. Za Evropo ti sa celo lato, $t aa pol »sta. OoUui p* doow* m tprm^mbi MtaUifr j, rvU«pa MMnmniii tudi STARI natiot . PROLETARIAN Owned and published Evaav Tuesday by Seats Slavic Workmen's Publishing Company Cbicafo, Illinois. Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. Prank I'odllpec, i'realdeut; Jobn l'etrlcb. Secretary; Frank J a neilt. Treasurer. »oascaimpN bates: United States and Canada, i SO a year, 7Sc lor half year. Foreign countrici |2 a year, %\ for ball year. anvaaTitiNO mates on sfrecnicnt. NASLOV • AODKESSli "PROLETAREC" 2146 Blue Island ave. Chicago, 111. si Irugi se lovijo za popu- linijskim delavcem. (Konec.) Neunijskim delavcem. Resnica, pribita resnica je, da mnogo ljudi zaničuje neunijske delavce in da so tega zaničevanja po največ krivi neunijski delavci. V ameriški republiki imamo stotisoče nennijskih delavcev. In med njimi je morda nekaj tisoč značajnažev. Neunijski, delavci ne pristopijo v unijo: Ker so med njimi ignoranti. Ker so med njimi strahopetci. Nekateri so trmoglavci. 4 Drugi radi verskega "prepričanja." Zopet d larnost. Pri nekaterih odločujejo politični obziri. Dmgi se zopet bojijo poduka. In med njimi so tudi duševne propalice. ^Zadnji, katerih je največ, se pa bojijo delodajalcev, ker delodajalci ne priznajo unijskih načel, ali so se pa navzeli plutokratičnih misli, katere trosi v svet korum-pirano kapitalistično časopisje. Zadnji najzadnjih si pa domišljajo, da lahko živijo in poginejo brez unije. Agitatorji za unionizem so skoraj izčrpali vsa sredstva, da bi neorganizirane delavce pridobili za strokovno organizacijo. Ali vi ste jih zasmehovali ali pa topo poslušali kot govedo. S tem postopanjem ste prinesli sebi, svojim družinam, svojim ženam in deci gorje in žalost. Tovarišem svojim, delavcem, ki so se borili za človeške življenske razmere, ste pa zadnji grižljej kruha odtrgali od ust, ker ste nastopili v ulogi stavkokazov. S tem na svojo čelo utisnil i pečat Judeža, za kar vas bodo vaši otroci kieli, ko bodete počivali že v gomili. Ako prevdarimo, da tekom zadnjih 25 let so pošteni unijski delavci tisočkrat in tisočkrat nastopili proti kapitalu, da so bili pripravljeni darovati vse, če je treba tudi svojo svobodo in življenje za unijska načela in cilje, tedaj vas mora obliti rdečica sramu, ker ste ovirali pot za boljšo prihod-njoat, gospodarsko enakopravnost, kulturo in napredek. Vem in priznam, da se bo marsikateri izgovarjal. Mi simpatira-mo t unionisti. Vaša načela in cilji so pravi. Ali naše družine so potrebni našega zaslužka. Slab in jalov izgovor. Ali ste mislili takrat o čem bodo živele družine unijskih delav Ostali bi lahko onkraj velike luše in darovali zadnji griiljej za škofove zavode v &t. Vidu nad Ljubljano, potem pa umrli gladu z zavestjo, da pojdete gorki v nebesa/ Neunijski delavci! Ako ostanete na tem stališču, katerega zavzemate danes ste nasprotniki samega sebe, svojih žena in dece. Pripoznate, da skrajšani delavnik, bi koristil vašemu zdravju, boljše plače pa vam, vašim ženam in vaši deci. Zakaj ne vstopite v vrste unij-cev, ako veste, da je strokovna organizacija koristonosna za delavce? Ako bi neunijski delavci zavrgli trmoglavost, nezavednost in sebičnost, bili bi z nami. Vi ne razumete na*. Radi tega trdite, fla ste rajši neorganizirani, ker imate večjo svobodo. Smešno! Vi imate svobodo? Svobodno lahko poginete^za plotom, kedar vas kapitalisti kt izžeto citnono vržejo na cesto. Taka je vaša svoboda! Delate lahko za kakeršno plačo hočete in kapitalisti vam še poleg milostno dovolijo, da smete umirati v cestnih jarkih. Kes, krasna svoboda! Za tako svobodo se zahvalijo poiteni unijski delavci, prepuščajo jo tistim, ki jo priporočajo vam. /Neunijski delavci! Unijski delavci so s svojo vstrajno borbo preprečili, da plače vobče niso tako nizke kot v Evropi. S tem so se bojevali tudi za vas, ki jih danes še prezirate. Ali mi smo ljudje. Odpuščamo vam vse grehe in napake in vabimo vas v naše vrste. Zdrava človeška pamel_yam narekuje, da posamezni m* «li>s«'/.c nič. Zakaj se ne organizirate T Zakaj nočete z nami skupaj marši-rati proti zlobnemu sovražniku delavcev — kapitalizmu? V organizacijo neorganizirani delavci! Vi ste naši bratje po razredu. Kapitalizem vas odira in izkorišča kot na3. Kdor je nejasen glede ciljev in načel strokovne organizacije, in kdor ne vč, kako se ji pridružiti, naj piše meni ali pa uredništvu '' Proletarca' \ Dobil bo povoljen odgovor, ker je želja vseh, ki stoje okoli "Proletarca", da delavec zavzema tisto častrio mesto v človeški družbi, ki mu gre po naravnem pravu. Torej naprej do izobrazbe, zavednosti in napredka in doli s kapitalistično tlako! (Za "Proletarca" napisal Frank Stonich.) Dopisi. Kansas, City. 23. maja. Cenjeni sodrug urednik! Vse drugačnega napredka sem pričakoval pri našem novem klubu kakor je. Namesto, da bi napredovali, pa nazadujemo. Kaj je vendar uzrok temu? Nekaj je gotovo uzrok nasprotje. Veliko naših sodrugov se je pa ustrašilo grožnje klerikalnih društev, ko so jim zapretili, izobčenje iz društva ako ne puste soc. kluba. In ti boje-čneži so se ustrašili in zapustili naše prekoristno delo. Iz tega lahko razvid i te, da pri tacih ljudeh je težko kaj do«eči, kjer se nahaja še vsa verska blaznost. In mi par sodrugov, res ne moremo druzega imeti, kakor par suhih klu-bovih sejah. O kakšnem shodu še zdaj za misliti ni. Pred tednom dni je bil tukaj štrajk prevažal-cev ledu in neki skeb je ubil z železnim drogom necega tovariša. Kaj mislite, da se je zgodilo z ubijalcem? Kapitalistični sodnik ga je popolnoma oprostil. Pred nedavnim časom je bil tu- kaj štrajk izdelovalcev sedel. V cev, ko ste kot stavkokari - gar-inpki. *°"tilni v n«ki jevci zavzeli njih mesta v delav- I*?*» »bjl r*vno tisti niči, železnici ali premogokopn ? 8°?nik f ob"od,, v d<*m*™> Ne vi niste mislili na to, ker ste f*0 'V ^ !a- sebičneži najnižje vrste. Vam je'*0 " /T1 Tv^vT ... . , , . .. .,. kler bodo taki možje sedeli v ljud- mi za zgled luteranski pridigar, u u , , . \ , , v , . - 7 skih zbornicah m dokler bodo so- ki je molil za svojo ženo, mojega dn|ki fc „ syojB inpstfl z sina. mene m mojo soprogo. "Mi narjpm AH to mora gpremellitit štirje, pa nihče drugi V tem se to „ efmip vei trftjati> tifločkrat jp zrcali vasa sebična morala. , proklsti ta vladni sistem in mora Zopet omgi pravijo, da nečejo pagti Tr g0 že mAje kajti povgod v unijo, ker so nekateri unionisti v dflavskih srcih jripi jeza. v verskem oziru druzega mišljen-, Na omenim še to. Bilo je par ja. Zopet plitek izgovor. Saj so dni pred Božičem/ko so delavci bili možje, ki so proglasili ameriš- po tukajšnjih klavnicah prav pri- ko republiko tudi druzega vera- dno pobirali darila za svoje bosae. kega prepričanja. Ako ste tako Spominjam se še dobro nekega tankovestni glede vere, zakaj ste klerikalnega rojaka, kteri se je pa prišli v ameriško republiko? povsod ponašal, da ima pod ko- mando delavce, kajti on je bil za bossa pri nekem oddelku v klavnici. In on je vsakemu delavcu zabijal. da ne sme priti več delati, ako ne prinese darila /a bossa. In kaj je prišlo nato? Boasi so i-menitno se ponašali z zlatimi urami, kupljene s krvavimi žuljami delavskih rok. Delavce so pa postavili drugi dau po Bo/.iču na cesto, med tem, tudi našega klerikalca. V hudi zimi brez denarja, brez stanovanja in konipanija te ne mara več. Da, grozne so razmere, ki vladajo v tukajšnjem mestu, zlasti po klavnicami. Od ene strani vidi človek razkošne lepe palače, krasne avtomobile, krasne letovišča, od druge strani pa bedo, revščino in glad. Veliko je tukaj družin, ki v majhni koči bivajo 3 do 4 skupaj. Pa te razmere se morajo poboljšati. Že se blišči v daljavi rešilna luč v podobi socializma in ko bo ta luč posvetila po gnjilih zbor nicah in po temnih postavodajal-nicah, takrat se še le bodo odprle oči tistim, kteri nas zdaj zaničujejo in klepečejo od nas po klerikalnih časopisih. Take, ako količkaj pameten človek bere, vidi, da so bolni na možganih. Take ljudi priporočamo rimskemu papežu za molitev, da bi jih razsvetlil. S socialističnim pozdravom A nt. Opara. sodrug. Eveleth, Minn 5. junija. Cenjeno uredništvo "Proletarca" Ker se redkokedaj sliši iz našega temnega mesteca Eveletha. se hočem jaz nekoliko oglasiti: Veliko število delavce\. rojakov je v tej naselbini, ali obžalovanja vredni, ker spijo, v večnem spanju. Ali res rojak^lcJaVecrse ne boš prebudil ter vstal in pogledal malo"okrog sebe, ali res ne vidiš, kaka krivica se ti godi? . V mojem opazovanju z dne 20 maja 1910 je takozvani mili škof Trobec blagoslovil novo cerkev ter držal slavni govor delavcu v pogin. Ni vprašal, kako se delavec trudiš v potu svojega obraza težko zasluženi vsakdanji kruh. Ne misli dragi rojak delavec sotrpin, da te hoče on v nebesa postaviti, njegovo geslo se le glasi: "Napolnim svojo nenasiteno malho" ter se postavim na trdno stališče, da me ne bojo svetna niti peklenska vrata premagala! Drugi tvoji izkoriščevalci so takozvani: "bussines meni", ali ne vidiš, kako ti pijejo kri in potem, ko vso zgubiš, se pa v pest smejijo za teboj! Zatorej dragi delavec sotrpin! vstani. pogledaj okrog sebe ter se otresi svojih izkoriščevalcev, hrani svojo lastno kri in ne pusti, da 1)i ti jo drugi pili. tvoji največji sovražniki. Vstani. ter primi za Glasila, ker ti bode gotovo v korist ki se glasi: "Delavci vseh dežela, združite sc." Združimo se in obdržimo svojo geslo, ker to nam je le edina rešitev le to nas resi pogina bestenega! Z bratskim pozdravom vsem zavednim Slovencem in Slovenkam. •T. A. licaj telebnil s eepcem po glavi. Lokalni kapitalistični list, pri katerem mu glavno besedo sin tu-kajšnega glavarja policajev je pa prinesel z debelimi črkami: "Al-ooholiimus" kills prisoner.. (Alkoholizem ie umoril jetnika.) Zdaj |)a drugi slučaj: V Cedar Point, lil. ao hoteli upijski delavci ustaviti delavce pri rudniških sesalkah. Seveda skebe! Takoj je bil nu licu mesta Šerif (najvišji o-krajoi birič) z 20 biriči in birički ila varuje skebe. Delavci, iz navedenega se učite dvpje : Kedar greste v gostilno, pazite, kam greste. Takih delavskih prijateljev, ki vas ljubijo, dokler čutijo groš v vašem žepu, je dandanes mnogo na svetu. Drugi nauk je, da je delavec v kapitalistični človeški družbi brez pravna parija. Vsak policaj ali "varuh zakona" ga lahko pobije, kot steklega psa, kedar se mu le zljubi. Taki dogodki, ki se dogajajo vsaki dan v današnji družbi, morajo vzbuditi tudi zaspane delavce, da pričnijo misliti. Delavci! Organizirati se morate kot razred v socialistični stranki. Dokler bomo imeli v državnih in mestnih zastopih kapitaliste in njih privržence, dotlej bomo delavci brezpravni sužnji. V posta-vodajne zbore morajo naši bratje, delavci. To je pa mogoče, če se organiziramo. Delavci v socialistično organi- zacijo ! S soc. pozdravom N. N. Reading, Pa. ( Vrijeni un*dnik ! V prigibu Vam pošiljam celoletno lY^fix'uino /a novega naročnika in želim, da bi se v srce segajoči list "Proletarec" tako razširil, da bi ga vsak slovenski delavec v Ameriki čital s tako vnemo kot jaz. V naši naselbini je približno sto Slovencev. Delamo pa skoro vsi, ker se tukajšnim kapitalistom prav dobro godi. Sploh se nam ni treba bati za delo, dokler bodo kapitalisti iz našega dela črpali lep profit. Dela imamo dosti, denarja pa malo ali skoraj nič, ker s oplače tako nizke, da vsled današnje draginje zadostuje komaj za najpotrebnejše. Težko je slovenske delavce pridobiti za vzvišen nauk socializma. Preveč so še v sponah klerikaliz-ma. Ali to nas ne sme ostrašiti. Tisti, ki smo se že seznanili s socialističnim nauki, moramo buditi druge svoje tovariše. Ako je enkrat premalo, povejmo jim stokrat. Današnje bede, revščine, brezpravnosti in trpljenja nas zamore rešiti le socializem. Vsem socialistom bratski pozdrav, "Proletareu" pa mnogo čitateljev in naročnikov! P. Kočevar. Vsak delavec naj se zaveda svoje dolžnosti in vsak delavec naj gleda, da pridemo prej ko mogoče do svojih pravic. Potem nam no bode treba več biti suženj sedanjih kapitalistov. Ka'r želimo mi delavci, ni druzega. kakor pravica — pravica v javnosti in pra-vica \1 delu« Vabim še enkrat zavedne delavce na naš piknik dne 19. junija v New City parku in ostajam s so-cijalističliim pozdravom Josip Snoj, tajnik. MILWAUKEE. — Socialistična mestna uprava se zdaj trudi, kako bi zboljšala zdravstvene razmere delavcev v milwauskih tvornicah in delavnicah. Prejšnega komisarja zdravstvenega oddelka je nova uprava odslovila, ker je zanemarjal svoje dolžnosti s tem, da se ni brigal za zdravstvene razmere v tovarnah. [vokalni kapitalistični listi so sicer zagnali velik hrup radi tega, toda socialisti se ne zmenijo zato; zdravstveni komisar je zanemarjal dclavce in to jim je bilo dovolj. Sodr. Seidel je na to skrbel, da je prišel v zdravstveni oddelek dr. Rucker, izkušen zdravnik, kteri si je pridobil mnogo zaslug v [Californiji, ko se je vspešno boril proti koleri. Dr. Rucker je posvetil sedaj vse svoje moči, da izboljša zdravstveno stanje v tvornicah. Sestavil je načrt, po kterem bodo tvomiški inšpektorji vedno ž njim v dotiki. — Prebivalstvo v Milwaukee, ktero še ni socialistično, ima polagoma vedno več simpatij z novim županom in ostalimi socialisti v mestni hiši. Na Decoration Day, ko je sodrug Seidel na vec krajih mesta javno govoril, primlilo mu je ljudstvo povsod silne ovacije. — Socialistična stranka vt\Vis-consinu je na svoji državni konvenciji v Milwaukee 28. in 29, maja sprejela platformo s sledečimi revolucionarnimi točkami sedanje državne in zvezine ustave: La Salle, 111. Sodrug urednik! O ameriški policiji je redkokedaj citati, da se obriaša gentle-mansko. kitali smo o policajskem graftu v Chicagi, o napadih policajev na štrajkujoče delavce. Zaznali smo tudi. da so štirje detektivi v Chicagi streljali na mirnega pasanta^, kot na zajca, ko se je vračal domov. Ne smemo se čuditi. ako policija po deželi posnema čikaške policiste, ali jih pa še skuša prekositi v surovosti. f'ikaškini policajskim surovinam se do danes še ni skrivil las na glavi, kapitalistično časopisje pa prikriva polcajske surovosti, ali jih pa slika tako, kot da bi bili policaji nedolžne žrtve. Dne 4. junija je v La Salle naletel policaj Juliua Gostin na dva brata angleškega rodu iz Ottawe, Tli. ki sta bila malce pijana. Kaj se je vršilo na cesti, mi ni znano. Fakt je. da je policaj brata privlekel v gostilno rojaka Frank Gregorčiča. Tam je podrl enega na tla in ga trikrat1 vsekal s policajskim kolom po glavi. Pridrdral je policajski voz. Naložili so oba in hajd na policajsko postajo. Na potu je pa dotični brat umrl na vozu. na katerega glavi je policaj poskušal svojo moč in bnzdovan. Mrliško ogledniška porota je o-prostila policaja, ker edina zaslišana priča (F. Gregorčič) ni povedala, da je videla, ko ga je po- Kansag City, Kans. Dragi mi Proletarec:— Želim poročati, kako se kaj imamo v našem kraju. Delavcem gre slaba, kot povsod in pojde tudi tako dolgo, dokler ne bodo delavci volili svoje ljudi v zastopstva. Delavci si moramo v pr\^ vrsti pomagati sami. potem zamoremo še le računati na boljše čase. V dosedanjih strankah nimamo mi nič zaslombe. Posebno slaba gre z nami slovenskimi delavci Večina od teh se vse preveč zanima za razne pone-umnevalne zavode. Da bi kaj napravili v fcvojo korist, o tein ne razmišljajo nič. Vedno se še boje v tem prosvetlenem stoletju pekla in drugih podobnih bavbavov. Sužnost je sicer med nami že davno opravljena, ampak samo po imenu. Mi delavci smo večji sužnji, kot pa so bili oni resnični, ktere je oprostil Abrahaifi Lincoln. Sporočani .nadalje, da priredi naš socialistični klub it v. 21. ftik-nik dne 19 junija v New City parku. Vabimo vse sodruge in vse zavedne delavce, da se za gotovo udeleže tega piknika. Pričakujemo, da nas bodo delavci obiskali v velikem številu. Dolžnost je nanireč naša, da začnemo skrbeti tudi malo zase. Danes ni dovolj, da je delavec socialist samo pri vrčku pive ali pa pri pijači sploh. Vsak delavec se mora tudi pokazati socialista v dejanju. Ni dovolj, da agitiramo samo po salonih, i bilo dobro, kaj nc^ Ce hočemo v resnici delafi za našo stvar, potem se ne smemo strašiti nobenih ovir. odprava senata, volilna pravica ku oba spola; zavarovanje delavcev za onemoglost in starost ; po-državljenje trustov; samouprava /ji vsako mesto itd. Glede od prave sedanje ustave je sodr. Berger utemeljeval dotično točko, da u-Ktava je sedaj že za nič. Primerjaj jo je z otročjo obleko, s ktero silijo odrasčenega človeka, da jo nosinosi. Obe ustavi, državna in zvezina , sta bili izdelani, tiste čase, ko ni Amerika še niti sanjala o velikem razvoju industrije ka-koršna je danes. Zato pa ustava kot taka že davno ne zadostuje več zahtevam modernih problemov; vsledtega jo je treba odpraviti in nadomestiti z drugo, svobodnejšc. klub ¿t. 1. potrdi, da je sodrug N. N. delegat m prvi jugosl. «o«, kongres v Ameriki. Slede ]»odpisa in peiat. • PrejMiročam sodr. tajnikom, da vpo-fitevajo ta nasvet in ga izvrSe. 8 soc. pozdravom John Petrifi. — Poziv na vse jugoslovanske socialistične organizacije v Ameriki. _. '^H Predlogi j »od pisanega odbora so po splošnem glasovanju sprejeti v celoti, valedtega skleujemo Prvi Jugoslovanski Socialistični Kongres y Ameriki. KH za v nedeljo 3. in pondeljek 4. Julija 1910 v Chicago«, HI., v Narodni dvorani, 1800 So. Centre Ave. s sledečim dnevnim redom: I. Otvoritev in konstituiranje kongresa: a) pozdrav medjugoslovanskega odbora za sklicanje kongresa; b) volitev treh članov za pregled pooblastil; e) volitev petero članov za utrjen je dnevnega reda; d) volitev dveh predsedataljev in ¿tirih zapisnikarjev. II. Poročila slovenskega, hrvatskega, bolgarskega in srbskega poslanstva 0 gibanju in položaju organizacij. III. Organizacija Jugoslovanske Socialistične Zveze v Ameriki: A) referati (poročila) in resolucije: 1. Izseljevanje Jugoslovanov in njih pol°i»i v Ameriki;—poroča nodruf Pimitar E^onomoff. t 1 2. Jugoslovani in delavsko razredno gibanje v Ameriki;—poroča sodruf Milan Olumac-JuriSič. 3. KtaliSče ameriikeg« jugoslovanskega socialističnega gibanja napra» jugoslovanski socialni demokraciji v Evropi;—poroča sodrug Blagoje Savič. * v» * B) zaključek o platformi; - C) pravila; — poroča sodrug Josip Zavertnik st. IV. , Zvezina tiskarna; — poroča sodrug Stjepan Zlodi. T,0^^ uPr»vn®g» in nadzornega odbora Jugoslovanske Socialistične Zve». VI. Slučajnosti. VII. Razpust kongresa. SploSno glasovanje je nadje odločilo, da se v soboto pred kongresom ob 3 uri zvečer vrfti pred konferenca; , da vsaka organizacija zarnoro poslati največ dva delegata in da \se organ* zacije po ao vejo svoje člane, da dajo prostovoljni prispevek za pokritje stroikof koftgresa. . ' J Socialistični klubi kteri vsled velikih stroškov ne morejo poslati delegat» na kongres, lahko pooblastijo zastopnika ktere druge organziicijc ali kluba, dS .ph zastopa na kongresu. Dali bo pa dotični delegat imel toliko glasov kolikor mandatov, o tem odloči šele kongres. - } Poživljamo vas torej, da takoj izvolite delegate in naznanite njih imena tajniku tega odbora najzadnje tri dni pred kongresom. S socialističnim pozdravom „ , .. Medjusoslovanski odbor za sklicanje kongresa. A ( hicago, S. junija 1910. Slovencem v Chicagi! Slov. soe. klub št. 9 "Proletarka»' v Chicagi je sklenila na zadnji seji, da se vrši pikcik na Riverside mesto dne 17. julija dne 10. julija, ker ima društvo "Slovenija*' svoj piknik dne 17. julija v So. Chicagi. Vsopnice za piknik stanejo en dolar za možke in 50c za ženske. Pijača in prigrizek prosta. ODBOR. i komedijant roosevelt. Bivii predsednik Roosevelt se I« nekaj ¿hsä potepa od jednega vladarskega dvora do drusegi po Evropi in pri tem strelja take ko-fle in pojenja take neumnosti, da j«. Amerikanee, kteri imajo še količkaj pravega ponoaa v sebi, že sram tak.-ga "sodržavljana". , Ko je Roosevelt prilezel iz srednja Afrike, ker je «koro leto dni stresal svojo krvoločnost nad nedolžnimi opicami, žirafaiui in sloni. se je ustavil v Cairi. Tam je povedal Egipčanom, da še niso sedaj spoaobni za wtmAvlado in da ne smejo revoltirati proti svojinv vsiljenim angleškiu» gospodarjem. Egipčanskim rodoljubom se je pa V8led tega silno zameril. Študentje dotične univerze, v kteri je Roosevelt govoril svoj sramotilni govor. so mu pred hotelom, v kterem se je Nastanil, priredili mačjo godbo in pogazili v blato ameriško zastavo. Tak »prejem je imel Teddy v prvem civiliziranem mestu. Na to je šel v Rim in je tam vpri-zoril znano kričečo afero s papežem. Priklanjal s»» je italijanskemu kralju, avstrijskemu cesarju, raznim "plemenitim" ciganom v Budimpešti, belgijskemu, danskemu iu švedskemu kakor tudi norveškemu kralju, nemški* kronani kroni vseh bedakov, Viljemu in na zadnje novoporočenemu kralju na Angleškem. V Parizu je proslavljal republiko in svobodo — kakkršno že on razume! — V Br-limi se je navduševal za militarizem in krvavo klanje, a na Nizozemskem pa za — svetovni mi! Najlepšega kozla je pa vstrelil bivši "divji jezdec" v Londonu.) V svojem govoru v Guildhallu zadnji teden se je Roosevelt spomnil na Egipt in rekel, da morajo Angleži. magari z železno roko in nasiljem obdržati vlado nad Egip-; čani. Tu je Roosevelt priznal, da je tudi on pristaš nasilja, toda samo na strani vladajočih — nikakor pa ne na strani zatiranih. Po njegovem mnenju ne smejo zatira- , ni narodi, kot je Egipčanski, še niti misliti na kakšno vstajo, med tem, ko ima vladajoča premoč popolno pravico, vprizoriti z oržjem vsako nasilje. To je ideja 'prvega' državljana ameriške republike! — , Napredno angleško časopisje se zdaj pošteno norčuje z Roosevelta, Znani londonski satirik George B. Shaw piše: 4'Ker se Roosevet že vtika v notranjo in kolonijalno politiko angleške države in nam svetuje, kako si moramo upokoriti Egipt, bila bi naša dolžnost, da se spomnimo tudi Amerike. Ako je po mnenju Roosevelta naša dolžni, da si podvžemo Egipt brez ozira na voljo egiptovskega prebivalstva, tedaj imamo še večjo dolžnost, da si pdvržemo Zedinje-ne države, ki so že bile del Anglije v 18 stoletju." Tako "ga kida" slavni Teddy po Evropi. Hearstovo časopisje j ga silno napada; pravi, da je izda-jalee naše republike in zaveznik ' evropskih monarhov in tiranov. "Justice" socialistični list v Lon- 1 donu, piše, da je bil Roosevelt bržkone "navdahnjen" po angleških kapitalističnih vampirjih. In kaj bomo lahko še doživeli? Ko se Roosevelt, vrne domov, ga bodo kapitalisti sprejeli z odprti-1 mi rokami. Sedanji nezadovoljneži v republikansfem taboru, kteri skrivaj in očito rujejo proti Ta- | ftovi administraciji^ga bodo povzdigovali do neba kot vzor — dr- I žavljana in "jedinega rešitelja" stranke, "prosperitete" in dežele. Razbojniško kapitalistično časopisje. ktero ga danes napada, mu bo pelo slavo od Atlantika do Pacifika. "Dobro" ljudstvo bo zopet hipnotizirano. In tako bo "veliki" Teddy spet "primoran" sprejeti — kandidaturo za pred-sedništvo leta 1912. "Divji jezdec", izdajalec republike, zaveznik kronanih despotov in vampirjev, ameriški "Napoleon" (!) — bo spet ljubljenec "od svobodnih" državljanov velike in "svobodne" ameriške republike! O tempora, o — humbug!! hodih in na shodih, ki se vrše na planem. lastniki pekarij jemljejo skabe, kolikor jih morejo le dobiti. Neka gospodinja je našla v šfruci skabskega kruha kos človeškega prsta. Prst je izgubil nek nesrečni akab v Hobokenu; odrezal mu ga je stroj, ki reže testo v odmerjene kose za štruee. Dokaz: koliko je vreden skabaki kruh, — 12.00 premogarjev Pennsyl* vania Coal kompanije v okolici Scrantoua, Pa., je valed odredbe eksutivnega odbora premogarske organizacije končalo štrajk. Pogodba z operatorji še ni sklenjena. — Organizacija mizarjev, ki je znana pod imenom "The United Brotherhood of Carpenters and Joiners of America", ima 2000 lokalnih skupin v Zedinjenih državah in Canadi in čez 250.000 članov. . — Na Franeoske.n je bil ravnokar sprejet zakon za starostno zavarovanje delavcev. S tem 'za-konuom bo pomagam» 17 milio-nom francoskim delavcem obojega spola kakor tudi malim kmetom. Vsak star in onemogel delavec bo dobival od vlade pokojnino ali penzijo. In v Ameriki? — Illinoiški kralji premoga si zdaj pomagajo napram štrajku-jočim preinogarjem s starim "tri-ckom" — s sodišči. Decatur Coal Co. je pri zvezinem sodišču izpo-slovala "injuntion", s kterim se voditeljem štrajka prepoveduje približati premogokopom. V doti-čnih jamah je namreč še nekaj delavcev pri strojih in sesaljkah, ktere bi radi štrajkarji pridobili v svoje vrste. V White Ashu so štrajk u joči premogarji s silo pregnali ostale delavce iz rova. Operatorji premoga zdaj groze z milico. = Oddelek Illinois Hteel kompanije, ki j edej roparskega jeklarskega trusta, s svojimi obširnimi tvornieami in plavži v Jolie-tu. se oborožuje. Poročilo se glasi, da je naokrog po tvornicah v Jolietu razstavljenih več tisoč civilnih policajev, oboroženih s kratkimi kolei in revolverji, kteri "čuvajo" gibanje tamošnjih delavcev. Samo v tvornici za žgani premog (coke) je nastavljenih petindvajset takih "žandarjev". To-inobiliziranje jeklarskih kapitalistov dokazuje, da se boje Poljakov, Slovencev, Hrvatov in drugih delavcev, kterih je tam okrog 2300, da, se ne bi zdramili in zahtevali nekaj več za svoje srage in žulje. Skratka : jolietski bossi se boje sužnjev. — Iz Wilkesbarre, Pa., poročajo, da je prišlo do nekega sporazuma med ondotnim štrajkujoči-mi premogarji in Pennsylvania Ooal Co. ktera poseduje devet pre-mogovih jam v dotiČnem okrožju. Operatorji premoga so pri volji pretresati zahteve štrajkarjev, toda hočejo, da se zadnji poprej vrnejo na delo. Ne ve se, ali so premogarji s tem sporazumom zadovoljni. ali ne, morda se vrnejo na delo, toda štrajk se mahoma obnovi. ako delavci sprevidijo, da jih kapitalisti nameravajo potegniti za nos. 12.000 premogarjev je tam na štrajku. — Premogarski štrajk po drugih državah tudi še ni končan. V Illinois žo od prvega aprila počiva okrog 75.000 pre-mojarjev. Vse kaže. da tudi ta mesec še ne bo konec boja. Slovenske delavce drugod po Ameriki svarimo, da naj ne gredo dela iskat v premogarske okoliše, dokler v "Prolctarcu" ne naznanimo. da je štrajk premogarjev žc končan. _ Osemsto neorganiziranih delavcev v Olobe—topilnicah v >n-vem, Colo., j* zaštrajkalo minoli teden. Delavci zahtevajo 25 centov več na dan; sedaj imajo *t.6[> oziroma *2.10 na dan. Štrajkarji „o večidel Slovenci. Poljaki. Rusi in Madjari. zacij je upati, da pride na ta kongres najmanj petdeset zastopnikov razrednozavednega jugoslovanskega proletariata v Ameriki. Slovenski socialistični klubi sc tu še posebej poživljajo, da naj čimprej izvolijo delegate in njih imena dopošljejo tajniku ,medjugo-slovanskega sklicatvenega odbora, kterega naslov je na drugem mestu v "Proletarcu." — Volitev delegatov ameriške socialistične stranke za ¿nednarod-ni socialistični kongres, ki se vrši meseca avgusta V Copenhagnu na Danskem, je končAna. Izvoljeni so sledeči sodrugi in sodruginje: Victor L, Berger, Wm. D. Haywood Robert Hunter, Morris Hillquit, Lena Morrow Lewis, John Spar-go, May Wood Simons in Luella Twining. KNOWLES UMRL. Sodrug Freeman Knowles, urednik socialističnega tednika "The Lantern" v Deadwoodu, So. Dakota, je dne 1. junija umrl. Pobrala ga je pljučnica. Sodr. Know les je bil jeden izmed največjih boriteljev za delavske pravice na Zapadu. Pred nekaj leti je v svojem listu neustrašeno pobijal znani famozni Dickov vojaški zakon, vsled česar ga je vlada sodnjisko preganjala. Posebno pozornost je obudil pretečeno zimo, ko se je s svojim listom ognjevito boril s štrajkujočimi rudarji v Leadu, So Dak. Vsledtega so ga ondotni kapitalisti nepopisno sovražili in naperili so proti njemu kar tri tožbe; od dveh tožb je bil Knowles že oproščen, a tretja ga še čaka in ga bo tudi — čakala. Sodr. Freeman Knowles je bil veteran civilne vojne in umrl je v 64 letu «vole starosti. Zavedni dslavel ga no bodo pozabili. SLOVENCEM V OONEMAUOH IN OKOLICI! A Slov. soc. klub štev. 3 bo priredil dne 10. junija 1910 piknik na prostorih Jo«. Hrovata (Ban Air). Odbor najuljudneje vabi več Slovence v Conemaugh in okolici, da se piknika vdeležijo. Čisti dobiček se vporabi za delegata, ki pojde na prvi jugosl. soc. kongres v Chicago. Z ozirom, da je čisti dohodek namenjen v blag namen, upamo, da se slov. delavci in o-brtniki odzovejo našemu vabilu ir. -»e vdeležijo piknika vsi do zadnjega moža. Vstopnina 1 dolar za moške. Ženske so vstopnine proste! Pivo prosto! ODBOR. ■' I \ K IGE v zalogi "Proletarca". Socializem 1 zv.................( Socialna dnaokr, in kmet. Ij. ti zv. /.i k h.) smo HoeialiHti,' 3 zv....... KomunUti^ni manifest, 4 zv..... Kdo uničuje proizvanjanje v ma letu. 5 zv..................... Kat. svetovno naziranje in svo- hotlna znanost, 7 zv........... O konsumnih druitvih, 8 zv..... Kapitalistični razred, » zv. ...... Nevarni socialisem, 10 zv....... Narodno vpraAanje in Slovenci, 11 zv........................ Strahovi, 12 zv................. Vojna in *oe. demokr........... Primož Trubar in «lov. ljudstvo.. V dobi klerikaliztna............ Razprave...................... Občinski Moeializem ............ Francka in drugo .............. t z nižin življenja................ Modern} socializem.............. Socialistični katekizem . ....'.. [Pfc|S§Sl . ... .................. .10 .05 .10 .20 .15 .35 .10 .15 .15 .15 .15 .15 .05 .20 .30 .35 .25 .50 .10 .10 1.25 é.à.à A. A. É! Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico, FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, 111. ■f't't'f'f'f'f'f'ft'f't' Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1225 W. 18th St. , Chicago. 111. Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! Halo, Johny! Kje «i pa bil včeraj? Saj vel kje, tam kjer je največ zabave. Ali ie ne vei da je največ zabave v GOSTILNI. John Košiček, 1807 So. Centre Ave. Chicago, 111. L STRAUB URAH 1010 W. 18th St. Chicago, lil Ima večjo zalogo ar, vemiie, pr«u nov Ln drugih dragot in. Izvrtaj« tudi vaakovrvtna popravila v tej stroki po zelo nizki eeoi. Obtičite gal Druitvene regalle, kape, prekoramnlce, bandera itd. za sloveneka drultva najbolje preskrbi Emil Bachmati 1719 So. Centre ave., Chicago, 111. Slovencem in Hrvatom! iadefojeno vratne nhlpkp n*jnoT*ifte,m kroju- Uni>Lo dalo; tsprihw in Utea UUlCttC) y ^^ jajčno tu.\anj«, iivdne nesmoinoati, vodenico in bolezni tiSočih a« moikih. Ta prilika je dana tiatim, ki ao iadali ie velika avoU zdravnikom ne da bi bili osdravljeai in moj namea j«, p» kazati veem, ki ao bili zdravljeni od tueatov zdravniko« brezuepoino, da poaednjem le jaz edino aredatvo, a kteri» zdravim vapetoo. Za nevapetno zdravljenja ni treba plačati—1« ia vpitao. Oadravim pozitivno ielodečne bolezni, pljntea, na jetrlk in ledvicah ne glede kako atara je bolecen. Tajne moike bolezni zdravim hitro, za stalno in tajno. ftirCene oawnogloeti, nlnhoat, zguba krepoeti, napor, «utruplenje in zgub* voda Pljuča, naduho, Bronchitis, srine bolezni in pljuine zdravim z mojo najnovejio metodo. ____¿enake bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za atalno. —Zaatrupl * revmatumu, dobro vdrifii W*n. ti takoj oIh»*» boUrfto« is «{«iranl njih varok«. ' Ho S»' In N*. v »••!» l«k»rti»b NEW YORK Pult« u» v*r»t «uo znamko • sidrom. JOS. PREZHL, Slovenska Groctrija, 1932 West 22nd Street med Robey in Lincoln ul. VOZI NA DOM. ROJAKI* sBGBs-gs— Ce k očete piti dobre '"P^PF pijače in se zabaviti po domače pojdite k B. Mahnich-u, 714 Marke! Street, Waukegai. Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vijame, naj se prepiča. VSAK SOCIALIST Vsak socialist bi mogel nositi znamenje, kedar pohaja na pic-nike na prostem. Znamenje iz svile in z vprašanjem: Kaj je prav? (What i« right?). Naročajte takoj. Pričeli bomo z delom ko dobimo naročila. Priporočajte to znamenje vsem sodrugom in sodruginjam. Cena je nizka, le 35 ct. komad. Pošljite naročila takoj! J. E. L. 829 — 12 St. Denver Colorado. Pri naročilu omenite ta list. Predsednik Taft je dejal v svojem govoru v Jacksonu, Mich, dne 4. junija, da največje politično in gospodarsko vprašanje, pred kterim stojijo Zedinjene države, je socializem. Tako pravi Taft! Tako pravimo tudi mi socialisti! Socializem je največje vprašanje, ne samo v Ameriki, temveč na celem svetu. Več kot trideset milijonov socialistov vseh dežel in vseh narodov dokazuje to vsak dan. Toda tega vprašanja ne bodo rešili Tafti niti Roosevelt i s politiko starih kapitalističnih strank; n-;ili ga bodo razredno zavedni Joseph Kratky, 1645 W. 21st PL, Chicago, 111. Izdelovalec najfinejših cig;ar vsake vrste.l Na debelo in drobno. Sodrugi! Pripravljajte se za prvi jugoslovanski socialistični kongres v Ameriki. Naš prvi zbor je prvi korak k velikemu delu, ki mora vspeti. Sodrugi, pripravljajte in pripravite se dobro! Sodrugi! Priporočajte hrvat-kim delavcem "Radničko Stra-Žo," edini hrvatski socijalistični list v Ameriki. Naročnina $2. na leto. Naslov: 1209 W. 18 Str. Chi-cago, UL ROJAKI! * POZOR! Kdo hoče piti domače naturno vino, naj se oglasi pri FRANE ČEHU, 1703 S. Centre av. Chicago, 111. Belo in črno vino razprodajam sedaj po $1 galon. — Rojaki, sezi-te po njemu, dokler ga imam še v zalogi. 4x. POZOR! SLOVENCI! POZOR! s a l o o n s modernim kegljisČen Sveie pivo v eodikih ia buteljkah in druge raznovrstne pijane ter unija)» emodke. Potniki dob« 6edno pc««> iišie ta ni ako eeno. Poetreaba točna ln labonia. V »trn Slovencem) in drugim Slovana« se toplo priporoča MARTIN POTOK AR, 1625 So. Centre Ave. Chicaga dobro obleko najnovešega kroja, okusno in trpežno delo, naj se o-glasi pri MIKE KASTRUN-U KROJAČ 1842 S. Centor Avo.t Chicago, III. — Pridite in poglejte! — r'odpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko. Sc priporoča John Mladič 2236 So. Wood St. Chicag» Komet in prazna vera Solnce nam daje svetlobo, toploto. Solnce daje vsem živim bitjem in rastlinam življenje. Ako bi solnce ne ogrevalo s svojimi življenje stvarjajočimi žarki našega planeta, bi zemlja plavala mrtva brez življenja v neskončnem miru. Ako prerešetamo te vrline in dobrote solnca. teog oznanja svojo jezo grešnim zemljaliom. Ali tudi danes ni mnogo drugače. Ljudje, ki verjamejo v verske bajke, ki so brez najmanjše realne podlage, v katerih ni najti tudi enega logičnega zaključka, katere sta veda in znanost že zdav-nej pribile javno za izmišljotine in domišljijo bolnih človeških možganov, še danes smatrajo komete za tolmače in oznanjevalce božje jeze. Kako globoko temelji prazno-verstvo v nekaterih ljudskih slojih, dokazujejo dogodki pre«! 18. majem in dne 18. maja, ko je imela iti zemlja skozi rep TTallev - ve-ga kometa. Ker je bilo čutiti v Avstriji lahke potresne sunke in je dež lil kot iz -Škafa, je praznoverno ljudstvo v dolgih procesijah prosilo boga, naj s koncem sveta še toliko časa počaka, da bodo ljudje umrli naravne smrti v postelji. Niti enega človeka ni bilo v dolgih procesijsh, ki bi "verske res- Iskuien zdravnik. Uradu je od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, 111. Leopold Saltiel OD V HTM UL ▼ kazenskih fai oirilnih xadovafc Anto Phono «0«. Offie« Phon« Main 8095 Residence Phono Irwinf til UBAD: 27 METROPOLITAN BLOCK Sevorosap. ogel Randolph ia La 8aUe alio« Stanovanje: 1217 Sheridan Koad. LOUIS RABSEL moderno urejen salun M 113 MILWAUKEE AVE.. KENOSHA, WiS. Telefon* 1199. Angleščina ca, Tolmač in Antf. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri V. J. KUBELKA, 5 38 W. US St. New York. N. Y. Pišite po cenik knjig! HALO! HALO! K»m pa I j. N» pivo in «alt dobrega vina k Frank Mladiču 1832 S. Centre Ave. tam se bomo imeli po domaše To je pogovor • ceste, ki pri «a o me-jem saloonn. Frank Mlsdii, 1832 S. Centre Ave., Chicago. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik ca notranjo bolezni In ranocelnlk. VK!:V'nl4km P™1»*»™ breapdaAno—pl*» isti je le «davila, 1924-26 Elue Islaai Are., Chln»»io. Za dne tire: Od 1 de 0 Od * do 9 tvečor. laven Chieaft iimi bolniki naj piftdo alovonaki Najboljše in najfinejše obleke so po nizki ceni na prodaj pri H 8CHWARTZ, 16-18 N Halsted 8t., Chicago Velika zaloga klobukov, čepi e če-vljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev dobi darilo. Valentin Potisek gostilničar t.. La Salle. Ill fMtUol pndrtjM» pl.t i rojrto« m oMtaa obtak.