Štev. 143 (Posamezna številka 8 vinarjev.) V Trata, » sredo 29. malnlka 1918 Lntnlk Xlllt. Izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah io praznikih. — Uredništvo* Ulica sv. Frančiška Asiškega St. 20. I. nadstr. — Dopia naj se pošiljajo oredniitvu. — Neirankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vraćaj — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij listi .Edinosti*. — Tisk tiskarne „Edinostivpisane zadruge z omejenim poroštvom, v Trstu, ulica sv. Frančiška AaiSkega št. 20. — Telefon uredništva ta uprav® it. 11-57. - Naročnina znaša: 2a telo leto K 3mjg leta K 15«, W mesece K 780, za nedeljsko Izdajo za celo leto K 6-20, pol leta K 3 60. Posamezne številke po 8 vin., aaitarele 10 vin Oglasi se računajo na milita ?tlQ v širokosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev «n obrtnikov rtm po v:sf osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov -rim po 30 viaj oglasi v tekstu lista do p« vrst K 29.— ; vsaka nadaljna vrsta K Maf oglasi po G vin. beseda, najmanj na 60 vin Oglase sprejc-na inseratnl odiir'ell .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plii-.rz ; Izključno le upravi »Edinosti". Plača in toži se v Trstu. Uprava la inseratnl odide se nahajata v ul.sv. Frančiška A«, št. 20. Pošiaohraniiničrti ra^ui 5t ».41 lefc 31 'mm aifflo bo imelo 99' 54 11 Mp^^il yp§JI 3C. majnika t. !. cb 10 dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu s sledečim dnevnim redom: 1. Predsednikov nagovor. 2. Majniška deklaracija. 3. Naše šolstvo. Govoril bo g. drž. posl dr. Anton Korošec. ODBOR. h valna pehota ie napadla močno zagrajene viso-čina takoj za artiljerijo. Prekoračili smo. Aisno in sc bližamo Vesli. Fritz je bil s svojo gardno-divi-zijo med prvimi, ki so dospeli do Aisne. Tudi 28 divizija se je odlikovala. Angleži in Francozi so bili popolnoma presenečeni. Nase zgube so zelo male. Jutri korakamo dalje. Bog nam jc določil to lepo zmago in nam bode še nadalje pomagal. Viljem. TURSKO. CARIGRAD, 27. (Ker.) Iz gla%tiega stana se poroča: Mezopotamija: Naše levo krilo je zasedlo Fj Kerkuk. Angleži se umikajo proti Jugu. CARIGRAD, 27. (Ker.) Iz glavnega slana se poroča: Palestinska Sroči-: Običajno topovsko streljanje. V dolin? Jordana so bite sovražne konjeniške patrulje odbite. Nas proti južnemu delu sovražnega predmostja cb Jordana izvršeni poizvedovalni sunek je dospe! do ž-Čnib ovir nasprotnika. Njegove straže v prcdozemUii so bile odbite. — Mezopotamija: Naša ieva krilca skupina ie zase dia Kerkuk. Angleži se umikajo proti Jugu. M ipfsr iL MmsM, niisti® jaliin". i« m mB AVSTRIJSKO. DUNAJ, 28. (Kor.) Uradno se razglai-a: Bojuo delovanje v odseku Tonale je včeraj opešalo. Ponovni poizkusi Italijanov, da bi prodrli da)je, so se izjalovili. Del naših v ledeniku Preseda vzidanega materijala je prišla v sovražne roke. S srditim topovskim in minovškim ognjem podpirani močni poizvedovala! sunki Italijanov južno Capo Sile, so se polastili nebistvenega dela naših natspreduefših postojank. Načelnik centralnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 28. (Kor.) Veliki glavni slan javlja: Zapadno bojišče. — Ob Kemmelu in ob rc-ki Lys, i:a bojišču na obeh stf.neh Sorame in ob A vri so sc razvili včeraj zjuira! topovski boji. Meti Voormezelorn in Lokertem smo vdrli v Sranccske jarke in ujeli nad 3i>0 mož. Napad nemškega prestolonaslednika iužuo La-ona se jo končal s popolnim uspehom. Tamkaj se nahajajoče francoske !n angleške divizije so bile popolnoma poražene. Armada generala BShna |c zavzela Chcmin des Dahneš. Veliki gorski greben, na kaicrem se je veiikl prodorni poizkus Francozov spom'adi 1917 razbil, in katerega smo iz sirategičnih ozirov opustiti v preiekll jeseni, te zopet v naših rekah. Po velikanski Žcpovski pripravi je izsilila naša s;?aj-»a pehoia vjutranjcai sUtu med Vausora in Cra-onom prehod preko AUieUe in je vdrla dalje vzhodno med Corbenviem In Akne v angleške Crte. V sled popolnega presenečenja so ie posadka prvih sovražnih čri večinoma le malo upirala. Že v zgodnjih jutranjih uraH so biii Pinou hi Chavlg-iion, Fort Malmaison, Couriccon. Ccraj, Zimska •jora in Craoitne. hrib V j Por i i obsežne utrdbe pri in severno 3erry au Baca v naših rokah. Opoldne r,ato med neprestanimi boji liied Vaillyjem in IJer-ry au Kacom dospeli do Aisne. Vailly ie v naših rokah. Liiasfo polje lanskoletnih pomladanskih in jeseuskih boiev je v ncodoljivem napredovanju premagano. Popodne se ie napad nadaljeval. Med Va«ixaUi«nom in Vaffijicm se nahajamo na viiiisah prš Neuviilu, Laiiauxu in severno Conde. Med Vailijjera fn Ba?ry au Racom saio prekoračili Afeno in zanesli boj v ozemlje, ki le od 3. 1914 še nedotaknjeno. Z utrjenih gozdnih všiin na Južnem bregu reke je bil sovražnik vnovič vržen. Med Vaillj.ieai in Beaurieuxom smo dosegli višine tik severno Vesle. Armada generala Ee!c*a le vrgla so\tažnika iz njegovih močnih postojank med Sapigneulom in Brhnonttmi preko prekopa Aisne—Mame in je 7a vzela na vzhodnem bregu prekopa kraje Cor-iRiey, Canroy ii? I civre. Dosedal Je naznanjenih nad 15.tH)0 ujetnikov. Med Mozo in Mozefo in na Ictarmški ironti je oživelo boj'io delovanje. Francoski in ameriški polki sc ujeli pri sunkih v sovražne Crte nad 150 mož. BFROLIN, 2S. (Kor.) Večerno poroiilo: Tekom nadaljevanja našega napada preko Aisne smo razširili uspehe včerajšnjega dne. Bojujemo se za odsek Vesle med Solssonsom in zapadno' Relm-som in smo dosegli na obcii straneh Fisnesa južni breg reke. Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorif. Cesar Viljem poroča cesarici o ožcnzivL BEROLIN, 28. (Ker.) \Vo!ffov urad poroča: Cc^ar Viljem ie brzojavi! z bojišča južno Laon-a cesarici sledeče: Veličanstvu Cesarici Neues Pa-Jais, Wifdpark. Viljem je danes napadel Angleže hi Francoze na Cheininu des Dames. Naša nepre- SOVRAŽKA URADNA POROČILA. Francosko poročilo. 27. majnika. — Bitka je trajala cel dan s skrajno srditostjo na fronti preko 40 kilometrov, od Vau-xaii!ou do Brimonta. Sovražne mase prodirajo, v bližinskem boju z našimi četami prve črte, ne glede na lastne izgube j?roti dolini Aisne, do katere so nekateri deli 2e dospeli. Konoem dneva so se po načrtu umaknile pri Pont Arcyjn stoječe globoko masirane francosko-anglcške čete. DOGODKI KA MORJU. BEROLIN, 23. (Kor.) V zapornem vodovju krog Anglije je bilo potopljenih zopet 15.000"ton. Dva globoko obložena parnika sta bila sestreljena iz zavarovanih opremnih vodov. __ - \ Razgovori z Rusijo. MOSKVA, 23. (Kor.) Kakor javlja petrograjska brz. agentura, je izročil ljudski kemisarijat za vna-nje stvari dne 22. t. m. nemškemu veleposlaniku sroiu Mirbaclui noto. v !:ateri predlaga Moskvo kot sedež posebnega .odseka za poravnavo nekaterih iz Brest-Litovske mirovne pogodbe izvira-jočih ročk, ter sledeča vprašanja kot razpravne predmete: 1. Položaj v Kavkazu, kjer niti iran-skavkaška vlada, niti vlada zveze gorskih prebivalcev niste podpirani cd velikih mas, ki ne želijo nikakc ločitve od ruske zveze držav; 2. položaj na Krimu, kjer stoji večina prebivalstva na strani sovjetovih čet; 3. mirovne pogodbe in vprašanja časovne pravice Nemčije do zasedanja; 4. politični ooložaT v Estoniji in Livlandiri; 4. vpra-sanja vojnih ujetnikov; 6. temeljna vprašanja gospodarskih razgovorov med Nemčijo in Rusijo. Obnova carstva v* Rusiji? LONDON, 27. (Kor.) Poročevalec »Daily Ex-pressa« v Petrogrr.du je izvedel, da se v nemsk:n odgovornih krogih kNjeio načrti za vzpostavo monarhije v Rusiji. Ker sedaj nima noben Romanec pravice do prestola, se misli na velikega vojvoeo Mecklenburg-Schwerinskega, čigar mati velika vojvodinja Anastazija Mihaelovim uživa zaupan* in nakionienje cesarja in njegove družine. Poro-Čevalec »Dailv Chronicla« javlja iz Ženeve, da ima' propaganda v prid vzpostavitve Romanovcev svoj glavni stan v Švici in da je financirana z nemškim zlatom. __ Obdelovanja polja v UfcrajteL KIJEV 27 (Kor.) Woltfov urad javlja: Ministrski svet ie^izdal dne 23. t. m. odlok, da pripada po odloku maršala pl. Eichhorna glede obdelovanja po^ja žetev spomladi obdelanega polja cbdelovai-cu.'lc ta ima oddati glasom pogodbe lastniku ma! del, bodisi v denarju, bodisi v blagu, m sscer z ezirem na letino, nikakor pa ne več kot eno tre-tjino povprečne nsjemr.ine dotičnega okraja, ter "nora plačati odškodnino za jesensko obdelovanje polja po lastniku in za davek sovjetu za leto 1918. " ___ " Za ustanovitev tehnične vis. šole v Inomosto. DUNAJ 28 (Kor.) Danes predpoldne se je predstavili "min. predsedniku dr. vit. Seidlerju deputacija in sicer dež. glavar SchrahUrektcr magnr^ cus inomoške univerze, dr. Mayer, wsl. Erler Fink, Stumpf, dvor. svet. Krapi, inž. Inncrredner - -ah te v o radi ustanovitve tehnične visoKe solc na* inomoški univerzL Deputacija je izročila nun, predsedniku memorandum ter ga je naprosila, da H nJzTsedaj ustanbvi na univerzi vsaj oddelek I spodnjo gradnjo. Mft. predsednik je vzel radostno na znanje poročilo deputacije m jei za-obfjubH svojo najboljšo podporo. Depntac.ja se je Jaradi isie zadeve tudi pri ministru za no-tranje zadeve ter pri naučnem in tinanenem mi- nistru. PODLISTEK. Pustolovovi zapiski. Roman. Iz frar.coskega prevedel A. R. — Ne bojte se ničesar. Ce bi imel strast, katere sc bojite, bi povedal odkrito. Na mejo čast,, hc.ti vam ni treba ničesar v tem pogiedu. Po tem kratkem, ali pepoinoma zadovoljivem odgovoiu sta zopet oba šla dalje. XXI. Gospod baron. Prišla sta do vogala ulice St. Honore. Tamkaj je čakal eleganten voz z angleškim konjem. Pred konjem je stal majhen kočijaž v črnem suknjiču z belim ucnjatim pasom, visokimi škornjami, irhastimi hlačami in klobukom s črno kokardo. — Vstopite, prosim, — je dejal starejši gospod. Mladenič se je obotavljal trenutek, potem pa je stopil na voz in se vsedel na levi sedež. Starejši gospod se je vsedel poleg ujega, prijel z cr.o roko bele svilnate vajeti, z drugo pa bič s srci inim držajem, in ko je kočijaž skočil zadaj na voz, ie tlesknil z jezikom in dejal: — Pcjdimo, Farori! Dr. Krauseneck je rekef v svojem nagovoru n3 cesarja, da bo moglo naše pristanišče uspevati in preevitati le tedaj, ako bo zaupalo pretežno nemškemu zaledju, ako bodo nemško delo, nemška kultura in nemški jezik mogli neovirano gospodariti! Pred vsem treba najdebelejc podčrtati dejstvo da je ur. Krauseneck govoril le v imenu nemške kolonije, priseljencev, ki so v našem mestu našli kruha in zaslužka, ki vživ^ajo tu gostoljubje ogromne nenemške večine prebivalstva in ki bi bili It ena velika, velika — ničia, da sc jej ne daje veli" va na umeten in nasilen način od strani vladni!1 režimov. S tem dejstvo^ pred očmi moremo t." nastop dra. Krausenecka i ^oglasiti kot drznost tolike mere, da naš slovenski jezik nima besede, k? bi jo primerno označila in dovolj strogo obsodila, j Ne, dr. Krauseneck nima pravice, ni avtoriziran. nima mandata, ca bi govo.il v imenu inesia tržaškega in njegovega prebivalstva. Avtohtono prebivalstvo, ki jo tvorijo Italijani in Slovani, mu nc priznava tega mandata. Njegov nastop, njegova beseda in njegova gesta, pc.neniajo torej laž, drzno potvarjenje resničnega siania. Da je naglašal, da prihaja kot mandatar nemške kolonije v Trstu in nemških volksratov, te bojevne organizacije naj-ccilozr.eje in za življenje v državi naipogubneje vrste — naj bi že bilo. /Ji, da si je prisvajal na takem mestu besedo v imenu prebivalstva: to je drznost, to je falzilikacija, kakršnje je zmožna le drt.žba, ki jej je ministrski predsednik minole sobote odprl pot do najvišega mesta v državi. Poleg te drznosti pa je dr. Krauseneck zagreši! tudi v stvarnem pogledu — s svojimi trditvami — velike neresnice. Rekel je, da je zaledje Trsta pretežno nemško. Naše tržaško pristanišče je edini trgovsko-pomorski emporij ie države. A ta po veliki večini — ni nemška 1 Jn zato tudi zaledje Trsta ne more biti pretežno nemško! Zato pa je dr. Kraiseneck govoril le kot mandatar nemških vclksratov, nemškega šo^.istva, ko je prisojal m-mštvu neko posebno viogo. privilegovano pozicijo v našem Trstu. Do našega Trsta imajo vsi narodi države enako pravico— pravico do trsov-skega tekmovanja. PoHtičito -rn nadjonalno pa sre beseda tu v prvi vrsti 6oma£inom: Italijanom in Slovanom! Zahtevajoč, nm tu gospodujejo nemško delo, nemška kultura in nemški jezik, je dal izraza zahtevi političnega i« ttaiodnega osvajanja, je poslal v svet klic po znpostit-vlianju. žaljenju in zatiranju drugi!) narodov in atjBiovih pravic, pa tudi — dosledno temu — branju teh narodov na gospodarskem in. ziasa trgovskem snovanju. Je stavil pretenzijo nacijonalnopolitične naravi, ki pomenja zanikanje avstrijskih državnih temeljnih zakonov, ki zveni za nenemške narode kot bojni klic od nemške strani, ki more le zastrupljati življenje v državi, ki sili nserrde v obupen boj za svojo pravico, svojo pozicijo in veljavo v državi, ki postavlja narode — dm Kvarimo zopet z drom Logmannom — v usodni paložm- da morajo izbirati med državo in — seboj. Take državne politike je zahteval Krauseneck v Imenu osvoje valnoga nemštva. ki bi hotelo imeti okolo sebe le brezpravne —ieicte. Vendar je ime! — in to je karakteristično za -lo nemštvo Krausc-neekove vrste — v isti sapi drznosti, da je v lice vladarja dennnciral naš narod in njegova strem ljenja. Posluži! se je sicer fraze, da ... . »priznava dajatve slovenskih sodržavljanov«. Ali, ka; je lo priznanje drugega nego ogabno hinavstvo petem, ko je že naglašal da je italijanski ireden-tizem zutrt in da ne oživi nik&r več?!! Oči vidno je hotel opozoriti vladarja na južnosiovanski ire-deiitkzem. Cc ima dr. Krauseneck kaj vcsii, naj pove konkretne dokaze za ta iredentizemM Je to meioda iz dobe Rinakliniievcga vladanja, indi ta namestnik je — da opreci svojo slovanskemu prebivalstvu sovražno politiko — vedno poročal na Dunaj, da italijanske črienie ni, da so to le igrače, oač pa da je nevarna slovanska iredenta! Nu, dogodki sedanje vojne, reke prelite južnoslo-vrnske krvi, brezprimerne žrtve v obrambo države, govore, kako daleč ie T>il Rinaldinijev kurs od resnica; tako daleč, kakor je danes — dr. Krausencck! ^ 4 - ' Mi južni Slovani smo res v trdem silnem boju proti režimu v.Avstfiji. Ali nesramno ^urrnje s poimi ie, če se način drtavne uprave »dentiilkuje z državo sama Uprava ie produkt »državnikov«, Ici ne poznajo države in nje resničnih potreb, ki poznajo le Dunaj in Ustih par milijonov Nemcev okolo njega, ki so izpoznavali državo kvečemu iz železn^kega vagona; ki ne poznajo strukture države ^ če jo poznajo, če se jim vendar sanja, da je tu tudi drugih narodov, pa se niso nikdar potrn- da bi izpeznavali dušo teh narodov. Nimajo pojma o evoluciji, ki se ie izvršila v narodih, o velikem procesu narodnega osveščenja narodov. Do-rnisijaio si Še vedno, da so narodi le mrt va n:asa, iz katere morejo oni po!?nbno oblikovati figure za šahovo Jčsko svojih, političiiili kursov. In ker so v tej krivi veri, pa se zgražajo in kriče o velcizdaj-stvu na državi, ker se narodi upirajo in reveltircjic proti takemu vladanju. Proti režimu se upiramo mi južni Slovani, nc p:-, •^roti državi! In Irer S2 hočemo rešiti za vedno iz okov takih režimov, smo ubrali poti deklaracijskc politike, da bomo živeli v svoji državni tvorbi okviru lucnarfetjc!! To le resnica — gospod dr. Krausencck!! Vaše namigavanje na r.aše pretvez-no izdajstvo je pa velika U;2, r.2jhuja krivica, brezvestno obrekovanje, ki ste je zagrešili v prilog po-iitiki vaših volksratov, peklensko zasnovani proti narodom in pogubni za državo! Tako politiko pa avtohtono prebivalstvo tržaške — italijansko in slovansko — odklanja in cJrc! ; Jiu. Krrnsenecku pravico, da bi govoril v imeni1 iega mesta. 'i'o prebivalstvo živi.sedaj ::od tc.'o — razmer, ki dovoljujejo Volksratovcem vse nesposobnosti, vra^ršnje ialzifikacije in uzurpacije Ko pa pride io prebivalstvo zcr"£t do bes.de, potem pa se pokaže v jasni luči vloga, I i jo je igr:.* dr. Krau^cucck vr oni deputaciji: da je bil — lizur-pator, kakor je n/.strpaiorska v?a politika, ki jo je v svoji drznosti zahteval celo pred liecm vladarja! Plemeniti živa! je zdirjala in voz je končno ko ic prevoz« več ulic, obstal pred hišo v rue Mislay. 3 £ >rv-i kočijažev klic so se odprla hišna vrata in voz je zdrdral na veliko dvorišče. I Tukaj sva! - je dejal neznanec, ki ,e prvi stopil z voza in vrgel vajeti slugi, ki je zopet sto-pU pred konja. - Prosim, pojdite z menoj; ni v, <-nko — ie dejal nato mladeniču. Prišedši po stopnjicafa sta stopila v sijajno razsvetljeni preddvorani prvega nadstropja. Neznan«: je lahno potrkal s svojo paheo na v^ata in vTaL so se odprla. Na pragi se ie poja-«a v zeleni livreji, obšiti z zrtffimi vrpcami, m spoštljivo stopil na stran, da bi mogla.pnsleca "^Baptist, - ie dejal gospodar, -- pripravite takoj večerjo za dve osebi in šampanjec v ledu. Sluga se je poklonil in odgovoril: — Da, gospod baron! __ Predvsem pa prinesite steklenico madeire in preaečiiua. . , ^luga je izginil skozi stranska vrata in pnsleca s*a -topila v sobo srednje velikosti, ki je bila na neobičen način opremljena po orijentalsko. Gospod, ki ga je sluga imenoval barona, ie snel klobuk, odprl obe okni in dejal: — Človek sc mora zadušiti tu. Čudno je, da se ni mogoče .na poben način obraniti. te neznosne VTOČine. Vroče je tu kot v kopalnici. Kaj menite vi, mladi prijatelj? Obrnil se je k mladeniču, ki pa ni odgovoril, kaiti bil je popolnoma zatopljen v ogledovanje sobe! kajti očividno še ni videl nikdar takega raz- k°Baron se je ugriznS v brke, da bi zakril sme-šek. in sc fe brišoč si čelo, vsedel na divan. Tedaj je zopet vstopi! sluga. Nosil je aa pozlačenem srebrnem krožniku dva majhna češka kozarca, veliko brušeno steklenico in pa prepečenec. Madeirsko vino se je lesketalo v steklenici kot topar. Baron je nalil kozarec in ga ponudil mladeniču, ki ga je izpil na dušek in pojedel hitro par kosov prepečenca. — Počasi, dragi moj, — ie dejal baron s smeS-kom, — pomislite, da bova še večerjala. Mladenič je zardel in postavil prazni kozarec zopet na krožnik. —• Ali si uredil vse, Baptist? — je vprašal gospodar — Večerja bo v desetih minutah na mizi, — le odgovoril sluga. — Poskrbite, da sc podvizajo. Iz zanimive stadije Manalča. Ali smo r,;i proti monarhiji? Obdolžujcjo nas nelojalnosti. Pravijo, da s svojimi narodno-političnimi aspiracijami ogrožavano obstanek moaarhije, ker težimo p > ciljih, ki se ne dajo dovesti v sklad z življenskimi interesi uv.marhije. Vladika dr. Mahnič odgovarja: Mi smo uverieni o rasprotnem. Uverjen; smo. da ga ni bolj pripravnega za povspeševanje pravih interesov in v zagotovitev obstanka kabsburžke monarhije, nego so naše nemške asplra-lje. Seveda moramo biti, kadar govorimo o habsburški m<-nar hiji, na čistem in da nas nikdo ne razumeva kri' o. Prid v.icrn ni nikakor do~mati!no agctovljono, 'j.: }e duvalfstični zlstemrtujno potreben pogoj /a ol s tanek I.absburške monarhije. Ta more obstajati in ;>o našem uverjen ju rrnogo h o! je zavarovati svoj obstanek, cko se preustroji ua podlagah, k! %se čase rsicn:ogočijo centralistični in duvaHs'.ični re žlm. Ni tir mesta, niti v.? bi odgovarjalo svr!ij tc razprave, da bi sc spuščal v podrobno razpnvlj.i nje tcj:a vpraSanja Za nas južne Slovane ,'e dr žavnopravno vprašanje glede našega ednošaja ra-pram habsburški dinastiji — rešeno. Naše aspiracije ne sr.ir.o da niso v navskrižju z lojalnostjo, marveč afirmiramo v tej kritični dobi prevratnih dogodkov slovesno pred vsem svetem svojo \S\z\-ncst _ z niajniško deklaracijo. In na konen konca: naj se zistemnT preustroj habsbnrskemon^rhije i.: vede kakorkoli — ničesar ri bolj zažeijivo v interes« monarhije, nego osnutje Jugoslovanske države. kakor je zamišljena z majniškhn programom! O ^nalogi države^ racni dr. Mahnič: Najlrdneje jamstvo za obstanek države stoji v božji Previdnosti. »Po meni — pravi vc^r.a Modrost — vUda!o kralji«. Vse dotlej, dokler ostaja država zvesta s\ciemu poklicu, ki ga jej je določila Previdnost, stoji pod zaščito Vsemožnega — reporušna. 7ato tudi pozivlje sveti Duh vladarjev narodov, naj ljubijo modrost in bodo vladali na veke. »Dilisite lumen sapiintlae, omr.es, qtri praeestis populiš. Ljubiti luč modrosti — kaj pomenja drugega^ nego uravnavati krmilo državne politike napram cilju, ki ga je narodu odločita Previdnost! Za narodno organizacijo na Hrvatskem. V nedeljo se je vršil v Zagrebu številno obiskan sestanek Hrvatov in Srbov, pristašev narodnega edinstva, ki stoje danes izven aktivnih političnih strank. V sprejetem komunikeju naglašajo: Velika ideja ujedinjenja zahteva, da se potegne zanjo ves narod. Nobena današnjih političnih strank ne more sama s svojo strankino močjo izvesti te misli. V prvo zato, ker vsaka predstavlja samo en del narodne moči, omejene poleg tejta na poedine pokrajine, a v drugo zato, ker je vsaka teli strank os tali na iz predvojne dobe s strankarskimi poaledt, programi in metodami, ki ne odgovarjajo velikemu duhu časa, v katerem živimo, in sodobnim potrebam naše politike- Vsi navzoči so trdnega uverjenja. da splošni narodni interes brezpogojno nalaga drufenie vsesa naroda v edinstveno politično organizacijo, v katere naj se uvrste vsi neomadeževani narodni elementi. Zahteva ss organizovanje na vseh področjih javnega življenja. Sestanek smatra to kot edino sigurno in vspešno jamstvo za uresničenje splošno narodne zahteve (par besed zaplenjenih) na demokratskih podlagah in socijalno pravične države. (L Scldler boče sedeti na — bodalu! V Zagrebškem »Tagblattu« čitamo: Da sc na bajonetih ne trere sedeti, že davno ni več prazna beseda, če- prav .se zdi, da g. Seidler še ni izpoznal tc -fvin-loške resnice. In to resnico dokaže vnovič t;: ' 'a boi. ki ga je začela avstrijska vlada proti c '.c .-.t naradu. Mnadušna odklonitev porazdelitev |.o okrtvrt- iti drugih isfotako kratkovidnih vla-.Ii i odredb na Češkem od strani čeških listov m strank data popolno jasnost. Nikdar in nikoli sc čc. vodene sj ijaznl s temi ::iredba::ti• da se i lak že ujcdlnienc vrste Češkega nar o.! a nejo še tesneje, kakor dokazuje to med dr: :n vzvišena proslava narodnega gledališča. Nar. ; se je na l:!;lturncm poliu po v s pel blizu do n; \ :-C stopnje, ki na rmjsrečneji način združuje i v; > čliavuM ?. izrednim organizacijskim talcn'o:-.;, "e prežtt po vfliVih mislih i:a svobodo in ; ■ : • ••:• nost, tako razžarjtn po brezmejni liubcziri i i bezai do l.-: tne dežele, kakor je češki nu. predobro, da a! sr.futističr.e odredbe cc'.o v : • . .'1 aasili ne morejo biti trr.jr.?. In »..: k mMcji . • sc že v naprej istotaka natanično. da s? se • r .-nlimtoli boj ned avstrijsko vlado :n če?!.: ::. -drm ta ore zvr.-'ti ie s p?pr,!»:3 zmago a- roda!« - ?:.»greb^ki list ima prnv: tudi S ' doživi, cla bo cjsirir.a bodala, na katero ie ■ rezala slcdnnč v njegovo lastne nc-o. Napačen zlstera. Pri dunrlski »Zcit- se r ..' : dni po?avila titla recidiva, prijela sc to ]? rrcj'.-kt -.b^'cecne iz čarov, predno so jo novi gospe r .s ozdravili k -- splošnemu prf>lislcvan>kcmu i- : - r Zapisala je zopet enkrat pametno bese \\ ks -soja Scid!er!evo politiko na Češkem. Pravi -da sc je s policijskimi odredbami v Pra d lo. kar sc je moralo storiti. Nikakor pa ne d o v : -domnevo, da se s te;n rešuje češko vp:::r , : Tako enostavno r.e gre stvar. Ccsko narr.Jr.o gi-'•inje ie preresen in prezircmenit pojav v r.vnt: i ski politiki, da bi ^a rr.og'i odpraviti z odrcdb • k? jim delovanje in trajanje mora biti o:r • no. Danes treba računali s politično mo:i<> C*i e-gi naroda kot z danim dejstvom; treba . -sti blažiti in manjšati z modro politiko. */ei: e u varjena, da sedanje soglasje v češke- "i tal more biti trajno, kajti češki r.arotl jc cloi-cg^! t ...» stopnjo v svojem političnem in sociju.Ius.:u ra.. > ju, da mera ustvarjati politična in ra^rvir.-a sprotslva. Obsoja nesrečni Stiirgkliov z Istem. i je dušll vse, kar io v življenju narodov s-t.:.i -uveljavljeni!« in izrazu. Ta je, .cistern je po r.:r.,!."y dunajskega lista kriv,- da ie prišlo pri severni I.i južnih Slovanih do tiste enot losti stranka:^, življenja. Znrc5ena vladna politika je sti^p-a v > ;ke vrste skupaj, iz česar sledi, da mora r-ed i pametna vladna politika storiti nasprotno: rnira odnehali cd pritiska in otvoriti vcuiile. l\. ' . "C spravila vajeti češkega strankarstva zopet \ kc dra. KramiFa. Nesmiselno ie. da se šestrr. i ski narod rapleta v vcleizdajalski proces T ' ai vdehdtjalccv ne more prenašati Avstrija! S . sc treba odločno, načelno in končnovcljaviu oi'rc-či Stiirgkhovega zistema, treba zagotoviti svobodno Javno tribino — treba parlamenta za vsako cc no! En del naj ie greši proti celoti; celota pa tsj •;n:e nikoli proti enemu delu. Ce hcčojo Ctk; i.» Jugoslovani — tako zaključuje »ZciU — razbiti parlament, naj store to na svojo ne-.arnost I ti t-d-kovomost. Da bi pa odjema!! od njih to odgovornost in jo nakladali na druga ramena: to bi bih najtežja, politična pogreška! — Mi menimo pa, da bi morali »Zeit« to svarilo nasloviti tudi in v pr-i vrsti še na ir^ko drugo udraso: r.a nemške s.traa-ka. Kdo je naravnost izsiljeval »nesrečni« rg-khov xistem, kdo jc z vso silo potisnil Sv.^r^v Icabir.ena sedanje poti: k nadaljevanju pulil i.: -Sturgkhovih obljub, ako ne nemške stranke. SJ/ dler je kriv, v kolikor jc kot avstrijski ć a . \ nedostatci! - slavni krivec pa tc nem: kc • '.j, jc nemško šovenstvo. To bi morala »Zeit i - aa prijeli, ali ne more radi — novih gospodarjev. Skmmv Izaciiske ssvari, RIBE. i Jo torka,23. t. m., opoldne so se odd :!e ribe i o 13.4*0 izkaznic, veljavnih za -M.G9S c'rmrkov Danes ostane na vrsti odrezek 1. do - " Ni šc minilo deset rainut, ko je s^aga že prišel javljat: — Gospod baron, večerja je pripravljena. — Torej pridite, dragi moj. Mladenič je šel za svojim Rostiteljem in zdelo se mu je, da sanja lepe sanje, iz katerih se bo moral kmalu prebuditi. Jedilnica je bila prav prijazna. Stene so bile vse. obložene s hrastoviuo, na kateri so bili izrezljani razni lovski prizori, cvetlice, sadje itd. Na mizi. pogrnjeni z blestečo beiun dainastnim prtom, je bila pripravljena penrtnina, ribe, sadie raznih vrst in druge stvari. V srebrnih liladileih je stalo vc4 steklenic šampanjca v ledu. Vsedla sta se drug drugemu nasproti. _ Postavite zvonec k mojemu krožniku. — Jc dejal baron slugi. — Tako. Sedaj morete oditi, če vas bom potreboval, pozvonim. Gostitelj in gost sta ostala sama. Mladenič je gleda! jedi na mizi s poželjivim pogledom in le komaj še mogel premagati laketo. Končno mu je baron ponudil, a mladenič mu jc namesto odgovoril nastavil samo krožnik. Nekoliko časa potem se je čulo le hlastno delovanje njegovih čeljusti. — Sedaj pa pokneste ta šampanjec, — k dcial Prodaji? buriva. Oglje. 50 kg na rdeče izkaznice, Staro mesto: št. 2531-2970 (ob. 16> 29. !». ut Artisti t, št. 1-100 (ob. 17) 20. 5. nI. Mtn 12. (M vin. za kg). - Sv. Vid: št. 70! -800 (o!. 19) i*. 5. uL Cereria 2, št. SOl-llCn (ob. .*V nk Fafcbri 3, št. 1 IDI—1760 (ob. 19) 29. 5. U. Laz-zaretto vccchio »7. (M vin. 73 ks). — Novik rr> sto: it. 1947—2070 (ob. 13) 29. 5. nI. Gcpoa 10, (S4 vin. za kg). — Stara mitnica: st. 2- 535! (jb. 14) 29. 5. ul. Toscolo 19, 51. 1—500 (cb 15) 29. 5. ul. Amalia 13. (S4 vin. r.a Kg). — Nova urtnlea: 5t. 2346—2800 (ob. 14) 29. 5. ul. Scassa 1, (84 vin. za kg). - Sv. Jakob: H 35M--"RSft (ob. 1J) 29. 5. ul. M ad on ni na 24. (84 vin. za kr). baron: — mislim, da vam bo teknil. Izvršen l:tt- nik. . » , Mladenič je pokusil in zadovoljstvo um Je posijalo v obrazu. _ Kako v.im torej ucaja? — je vpra?al barort. — O, i/borno. _ To mi dokazuje, da ste poznavalec. Iz vol t c to postrv? Krožnik se »c napolnil iznova in riba je izguiila zelo hitro, aren sc jc očividno zelo veselil srnto-vega teka. — Pijte Šc to kapljico, ker vam je tako ugnfafcu potem pa vzemite tole fazano\o perutnico. Nesrečna žival je iz kraljevega saintgermainskega gozda. Moj kuhar pozna tatinskega lovca, ki te slub človek, a dober lovec in me vsakias j^e-skrblia z divjačino. Mladenič je izpil kozarcc šampanjca, potem pa vzel fazanovo perutnico. Perutnici ie sledila noga, potem druga perutnica, nato drui;a nosa in končno ves fazan. Razume se, da vmes ni pozabljal Šampanjca. Po tttn junaštvu jc izgitnl skoraj ves anma -v kompot v neutrudljivcm želodcu nenasilnega gosta, v katerem bi bilo sedaj pač težko spe -aati onega bledega in obupanega mladeniča iz vrta palače Royal. Prej tako bleda lica so zardela in so postala nekam okrogla in polna. Oči so sc mu Ollfcti II' »EDINOST* $tev. 143 V Trstu dne 29. majnika 1918 Oglje. 20 kg oa zelene izkaznico. « i znsniio dotične vinograde najpozneje do 15. iullja Jakob 3, Stara mftnlca 2, Skedenj 1), Novo mc»lo: it. 1_76 tob. 6) 25 5. u!. Oeppa ; t ( pri c kr finančnem nadzornistvu v Trstu. 3 (Sv. Vid, Stara mitnica, Sv. Jakob), ti 10. (84 vin. za k«) — Siara mitnica: 1— 1U0: ulica Staztone št S. III. nadstr. vrata 43. Prinesejo {ob. 6) 29 5. ul. Pad u m a 13. za JO kg) — Sv. Jakob št. 93J--1UOO (ob. 42) 29. 5. ul. Guardia 9. (1'66 za 10 1;k). Koks. 10 kg na modre Izkaznice. Stara mitnica: š« 1-350 tob. 391 29 5 ul S Maurizio 3. 2'o2 za 10 kg) - Sv. Jakob: štev 1001—1145 (ob 42) 29 5 ul Guardia 9, (2'62 za 10 Uz). št. 1—300 (ob. 43) 29. 5. ul Guardia 42. (2'62 za 10 kc). — Sv. M. M. zgornja: št 1—250 (ob. 28) 29. 5 ul. S. Marco 38. (2*62 za 10 kg). Prcmoe (brttefts). 10 kg na modre izkaznice. Klarbola zgornja: št. 251—435 (ob 28) 29. 5. ul. S. Marco 38. (48 vin. za ke) Opozoritev našemu ljudstvu. Kakor znano so v Trstu, kot ožjem vojnem ozemlju, prepovedani vsi javni shodi in druge javne manifestacije. 7. ozirom na to, priporočamo najnujneje našemu občinstvu, da se ob prihodu In bivanju posl. dra. Korošca v Trstu vzdrži vsake manifestacije na ulicah, ker bi sicer ob sedanjih razmerah riskirali, da se nam sploh vsa slavnost prepovč. Dra. Korošca pozdravimo v »Narodnem domu« v Trstu in pri Sv. Ivanu. vladi pa ne delajmo veselja, da bi našla povoda za druso izdajo znanih praških naredeb. Sestanek v Slovansko Čitalnico za daners, 29. t. m., ob 8 zvečer, sklicuje podpisani, da bi se posvetovali In združili k skupnemu delu vsi oni, ki so dohre volje. V teh resnih, težkih časih ne sme nobeden stati ob strani; tudi če se lotijo dela vse moči. Ka bo še vedno preveč. Ta apel velja posebno naši mlajši inteligenci. Pridite, pomacajte! Odbor Pol. društva »Edinosti«. Izredni ohčni zbor političnega drt?š!va »EcMnosti« v četrtek, 30. t. m., se prične ob 10 dopoldne. Vsi tisti, ki bi se hoteli udeležiti občnega zbora. pa niso prejeli vabila, ga dobe v uradu političnega društva »Edinost« v ulici Carintia št. 39., I. nadstr., ali pa pri zaupnikih. Svarilo. V zadnjem času je bilo zasačenih več vojaških oseb moštva s ponarejenimi dopustnimi izkaznicami in pripeljanih na mestno poveljništvo. Doimalo se je, da so imele ponarejene listine štam-piljske odtise, ki so bili ukradeni pri c. in kr. rezervni bolnici 2 Zagreb in c. kr. črnovoiniškem okrajnem poveljništvu št. 5. Ponarejene listine so se izdajale proti visokemu plačilu. P. n. občinstvo se svari pred takimi sleparji in istodobno pozivlje, da prijavi mesnemu poveljništvu vse morebitne podatke v svrho zasačenja sleparjev. »Assoclazlone Polltlca Adrlatica« proti poslancu Conciju. V vojni, pod vplivi, ki jih pač pozna ne samo ves Trst, temveč vse. kar se Sploh zanima za tržaške razmere, porojeno društvo »Associa-zione Politika Adrlatica«, politično društvo brez članov, ki je v Trstu znano pod nekim ne ravno bo k ve kako liubkim imenom, katerega nočemo ponavljati, je. kakor čitamo v nemških listih — v tržaški »Gazzctti^ smo pač prezrli to stvar — poslalo ministrskemu predsedniku dr. Seidlerju naslednjo brzojavko: »Associazionc Politika Adri-otica"!. ortran italijanskonacijonalne stranke (?) stranke mesta Trst, protestira živahno proti stališču. ki ga je zavzel poslanec Conct pri praških slavnostili, kolikor je le-ta podajal izjave v imenu vseh avstrijskih Italijanov, med katerimi se razumejo tudi oni v jadranskih pokrajinah, katerih on ne zastopa. Associazionc Politica Adriatica prosi Vašo ckscclenco, da vzame na znanje, da italijanska stranka mesta Trsta soglašanja poslanca Con-cija s programom udeležnikov na praških slavno-stih oficijelno ne odobrava. Naša pozicija v Trstu in jadranskih pokrajinah nam predpisuje nadaljevanje boia za naš narodni obstanek, ki ga bojujemo že desetletja proti vsakemu zatiranju, in smatramo za potrebno, da ob tej priliki prosimo pomoči Vaše ekscelence v obrambo naših pravic.« — Hinavstvo in laž! Desetletja že bije boj ta A. P. A. z* narodni obstoj italijanstva v Trstu proti vsakemu zatiranju, in porodila se je pa menda tan:!c leta 1915. po izbruhu italijanske vojne! In oficijelno ne odobrava Concijevega soslašanja s programom udeležencev praških slavnosti! Ali ga potemtakem morda odobruje neoficijelno? Torej oficijelno proti Conciju, kakor ukazuje njena duševna rcdnica — neoficijelno pa za Con-ciia! Hinavci!'In to drustvece se imenuje s po-niosnim imenom »italijanska stranka mesta Trsta«, kakor bi bil ves Trst v njenem taboru in bi smelo govoriti v imenu vsega primorskega italijanstva, dočim pa bi v resnici vsak pošteni narodni Italijan v Trs^u, in na Primorskem smatral za neodpustljivo žaljenje, če bi mu kdo podtikal članstvo A. P. A. Poslanec dr. Conci je pač lahko prepričan, da zato, če A. P. A. protestira proti njegovemu nastopu v Prasi, nima prav nobenesa nasprotnika več, kot pa jih ie imel pred tem nastopom. Vinogradnikom. C. kr. finančno nadzorništvo nam javlja: Posestniki vinogradov, ležečih v kraju trž.iri;cga vžitninskega davka, se poživljajo, dana- sketale in gube na čelu so izginile. Ce ne bi imel na sebi svoje raztrgane obleke, bi se biio moglo govoriti o popolni izpremembl. Vzdih zadovoljstva se mu je izvil iz prsi in dejal ie: — V resnici ne vem, ali jutri izvršim svoj na-kicp, da si vzamem življenje; gotovo pa je, da se bom celo tudi na onem svetu hvaležno spominjal krasne večerje, s katero slc me pogostil. Govoreč tako, je prijel barona za roko in mu jo stisnil. Dobri baron je dejal smehljaje se: — Da bi si vzel življenje? Mladi moj prijatelj, bodite tako prijazen in ne tavorite več o tej abot-nosti..... — In vendar..... _ Tiho! Niti besedice več.....Predvsem po- večerjajva in potem se pogovoriva. Baron je pozvonil in prišel je Baptist. _ Prinesite kave, sladoleda, likerja in smotek! _jc dejal gospodar, prinesite vroče kave in kave z ledom, sladoled z rumom in maraskinom, in pa podvizajte se. Baptist. Sluga se ie poklonil in odšel. ka za Trst in okolico. Prijaviti je katastralne občine. v kateri se nahaja vinograd, kakor tudi parcelne številke; prostore, v katerih sc bo izdeloval mošt ali vino iz pridelanega grozdja; poleg tej:a se morajo naznaniti shrambe, in posode, v katerih se bo hranil izdelek, mošt ali vino. Ob enem se mora naznaniti tudi. ali bo izdelek za domačo rabo, ali pa za Izvoz iz tržaškega užitninskesa okraja. Ljubi svoje, spoštuj tuje! Znani nemški profesor •n poštenjak dr. Foerster piše o ljubezni do domače zemlje, do svojega naroda: »Ne morem si predstavljati človeka, ki ne bi visel z vsem svojim srcem na domači zemlji in na domačih ljudeh, človeka, ki bi ne ljubil ljudstva, katerega bitje je vdihoval kakor zrak domačega podjetja od prve mladosti, v katerega je sprejemal vso Iskrenost in tolažbo — ljudstva, katerega ljudje so mu kot bratje in sestre, ker ima žnjimi skupne spomine, skupno praznike in skupna žalovanja. Človek nI le o-trok svojih starišev. ampak otrok svoje zemlje, svojega naroda In njegove zgodovine. Zato soglašamo vst z besedami Schillerjevimi: »Predrage domovine se okleni — in drži se ie trdno z vsem srcem!* Ker je torej za vsakega človeka najnarav-nejše. da ljubi svojo domovino in jo spoštuje, je za nas vse zeli važno, da v ljubezni do svoje domovine ne postajamo krivični, oblastni nasproti drugim dežel:-m.« Beseda forsterjeia, da si ne more misliti človeka, ki ne bi ljubil svoje zemlje in svojega rodu. nas je zapekla v dušo! Kako ne, ko je bilo v i "šem narodu doslej toliko ljudij. ki so toliko g.ešili proti najnaravneji zapovedi: ljubi svoje! Zato pa deluje blažilno na nas druga zapoved: spoštuj tuje! Moraš, ako res ljubiš svoje! Isto pravico do ljubezni do svojega ima tudi drugorodec! Kar je tebi sveto, moraš spoštovati tudi pri drugih! Ker drugače tvoja ljubezen do svojega ni čista, ker onečeščaš ta vzvišeni čut, ponižujoč ga v kiinko. za katero se skriva nasproten čut — sovraštva. Tako onečeščanje zagre?a«o naši sovražniki. ko govore o ljubezni do svojega naroda kot najviši dolžnosti človeka, obenem pa razglašajo kot svojo dolžnost, da proganjajo druge zato, ker ljubijo svoj narod! Mi ne sovražimo drugih narodov; odbijati pa moramo propovednike sovraštva proti nam! Guverner poštne hranilnice o 8. vojnem posojila. Na povabilo guvernerja poštne hranilnice so se zbrali te dni zastopniki časopisja v sejni dvorani poštnohranilničnega urada na Dunaju na razgovor. Baron Schuster je nagovoril navzoče, izražajoč zahvalo in priznanje časopisja za njegovo ortično sodelovanje pri uspehih dosedanjih vojnih posojil. Razpravljal je potem o gospodarskem položaju, v katerem so podani vsi predpogoji za dosego velikega uspeha podpisovanja. Isto velja v vseh drugih ozirih. Osmo vojno posojilo stoji pod avspicijami ugodnega vojaškega in političnega skupnega položaja osrednjih vlasti. V času po 7. vojnem posojilu je svetovna vojna po največjem dogodku od svojega začetka sem, zaključku bojev na vzhodu, stopila v novo odločilno, in, kakor smemo upati, zadnjo fazo. Težki čas popolnega obkroženja in odrezanja je zma'^vito premagan za vselej. Mi in naši zavezniki imamo hrbet prost in otvoritev vrat na vzhod od Baltskega morja pa do Črnega morja nam obetajo že za najbližji Čas olajšanje naše preskrbe in za vso bodočnost od-pretje širokega, bogatega gospodarskega območja. Vojaški se kaže premoč osrednjih vlasti vedno jasneje in zmagoviteje. Na jugu stojimo globoko v deželi sovr^nika čigar osvojevalni naklepi so se po zadnji soški ofenzivi pač popolnoma izjalovili za vse čase. Na zapadu se .maje sovražna fronta pod mogočnimi udarci naših zaveznikov, s katerimi združeni smo se mogočno vzdržali v brezpri-merui vojni. Razširjanje in poglobitev dolgoletne tesne zveze nas sme navdajati z veselim zaupanjem, da nam po ne več oddaljenem zaključku vojne pride srečna bodočnost. Guvernerjevemu govoru je sledila živahna razprava, v kateri se je razpravljalo o posameznostih vojnega posojila in najsmotrenejšem načinu publicističnega propagandnega in pojasnjevalnega dela, pri čemer se je enoglasno izražalo mnenje, da se sme z ozirom na vse v poštev prihajajoče okolnosti upati na poln uspeh posojila. Pozor! Za »Dijaški dom« se priredi v četrtek, dne 30. mainika liudsko slavje, ki ga poseti tudi predsednik Jugoslovanskega kluba g. dr. Korošec Nujno prosimo vse one, ki jim je mogoče, da darujejo za to slavnost kakšna jedila, pecivo ali pi jačo. S tem bodo položili kamenček v temelj naši mladini tako potrebnega doma. Darove sprejema pri Sv. Ivanu gospa I. Gradišarjcva, v mestu pa gospa Bičck-Razbornikova (Narodni dom). Prosimo vse velikodušne darovalke in darovalce, da pošljejo darove še tekom današnjega dne. Pritožba. Josipina Sock, stanujoča V. Campo Maržo 4, ima izkaznico na meso za noseče in doječe matere. Doma ima bolnega otroka in je tudi sama bolna. Včeraj zjutraj ob uri je hotela v Visintinijevo mesnico v ulici Cavana. Ker ni bilo tam več nobene ženske s tako izkaznico — drugih ljudi je bilo še nekaj pred lokalom — je hotela naravnost v mesnico. Toda redar jej je zastavil pot in zarenčal nad njo, zakaj da spi, da je morala priti o polnoči, kakor drugi. Tu da ne dobi več mesa — naj gre v kako drugo mesnico! Vsak razsoden človek bo mnenja, da noseče, ali doječe ženske zaslužujejo vendar nekoliko več obzirnosti, kar pripozuava tudi aprovizacijska oblast sama s tem. da daje takim ženskem posebne izkaznice. V tem slučaju pa so še posebne okolnosti. Ne le, da So ckova doji bolnega otroka in da je sama bolna in očividno zelo slabotna, ima pri sebi tudi sestror begunko, z dvema otročičema, ki je že tri tedne na "postelji in jo mora Sockova negovati, jej streči cele noči in še skrbeti za njena otroka. Kako, vprašamo. nai ta reva prihaja pred mesnico že o polnoči — kakor je menil redar — iu mi čaka tam morda pet — šest ur?! Res, da smo v trdem času vejne. da živimo v nenavadnih in za vse težavnih razmerah; vendar pa je slučajev, ki zahtevajo, da pride do veljave tudi nekoliko obzirnosti, sočutja in usmiljenja, da se uveljavlja čut humanitete. Kaj pomagajo vse odredbe, ki nai ljudem, nahajajočim se v izredno težavnem položaju, olajšajo ta položaj. če pa potem pri izvajanju podrejeni organi pre-prečaio s svojim postopanjem namen oblc-sti? Prosimo tozadevno oblast, naj primerno pouči podrejene organe. Tedensko zdravsheno poročilo. V Času od 10. dn 25 t. in. je mestni fizikat ugotovil 25 novih skrlatice mitnica, Sv. Jakobi, trebušnega lesarja 10 (Sv. Jakob 3, Staro mesto. Stara mitnica po 2. Novo mesto, Nova mitnica, od drugod po 1), driske 1 (Sv. Jakob), trahoma S (Stara mitnica 3, Nova mitnica, od drugod po 1). Umrle ste za legarjem 2 osebi (Sv. Jakob 1, v bolnišnici 1). Sivo žveplo. Tržaška kmetijska družba v Trstu vabi naročnike sivega žvepla, da dvignejo naročeno blago pri g. Antonu Sancinu »Drečaju« v Skednju za Skedenj in Kiarbolo, oni iz Lonjerja in Katinare pri g. Matevžu Čoku. vaškemu načelniku v Lonjeriu, oni z Vrdcle, pri g. Hinku Schmidtu trgovcu na Vrdeli, oni z Opčin In Kon-konela pa pri aprovizacijski komisiji na Opčinah. Ker n prevoznih sredstev, so vsi ostali naročniki naprošeni. da pridejo vsak po svojo množino h g. Ivanu Prelogu, trgovcu v Trstu ulica Molino a vento št. I. Vsak mort izročiti svoječasno prejeto potrdilo in doplačati razliko cene. ker je bilo več troškov, kakor se je bilo računalo. Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinosti« posluje v prostorih »Tržaškega podpornega m bralnega društva« v ulici Carintia 5t 39, I. nad., na levo. in sicer, izvzemši nedelje in praznike, vrsafc dan od 9 In pol dop. do 12 In pol pop. Ob tem času je urad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila in sestavljanje vlo« v vojno-eskrbnih in raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno posredoval na pristojnih mes*ih Ka2po&ili3i:3c blagovnih vzorcev je pod obstoječimi pogoji dovoljeno zanaprej tudi na vojnopoštne urade 282, 380, 3S8, 402, 408, 423, 436, 443, 573. 621, 635, 638, 642, 649, ustavljeno pa na vojnopoštne urade: 2, 285, 289, 376, 332, 393, 458, 557. 612, 636. Promet zasebr.lh vojcopoštnih zavitkov je pou obstoječimi pogoji dovoljen zanaprej tudi na vojnopoštne urade 359, 390, 422, 468, 474, 490, 493, 536, 550, 555, 561, 572, 573, ustavljen pa na vojno-poštna urada 286 in 612. SI CiORltf uniči čudoulto Miro stenice. Vzorec, stekJeniea • . K Večja stekleniea . . . K 12. Brizgalniea....... K Dobiva se povsod Glavno pošiljalno me&to lekarna k-„Nadi" „Zur Hoffnung" Pćcs Ogrsko. Rismisne Adrictica di Slcnrta v Trstu (Lastna palača) ustanovljena leta 1838. Zar aro ranj» proti škodi, povzroča«! po ognju streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih pleSč proti razbitja. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljate v na morju in po snbem. Življenjska zavarovanja t najrazličnejši kombi, nacijab. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992-40 Stanje zavarovalne glavaice na življenje (31. 12 1015) & 546,40^.849 — Odkar obstoja druiba, je bilo v vseh branSah izplačano na Škodah K 872.451443 85. c~> to i. m. je mesmi nzisai u^iumi _.» Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in va2 {Dalie.i sjućajev nalezljivih bolezui in sicer: davice 6 (Sv.1 nejSih krajih Avstro -Ogrske monarhije. DAROVI. — V veseli družbi pri gospodu Katalann na Sv. Stopnicah nabralo se je K 86 za šolo na Bclve-aerju. Denar naložen v »Trg. obrtni zadrugi«. — Gostje na svatbi gospoda in gospe Jordanove so nabrali 127 K za šentvidsko šolo. — V izkazu preplačil na Krekovi slavnosti na Opčinah je po pomoti izostalo ime g. 2erjala, vele tržca v Trstu, ki ie daroval 50 K. as :: NALS CMliMl se računajo.po 6 stot. besedo. — Mastno tiskane besede *e računajo enkrat ve£. — Najmanjša pristojbina znaša 60 stotink. :—: I Krvavečih sro sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša gorko ljubljena mati Marija vdova Res v torek, dne 28. maja 1918 po premueni trplje-njapolni bolezni udano zatisnila v Gospodu svoje trudne oei. BOuUUfiEC, 28. maja 1918. Žalujoči otroei: Marija in Avgusta učiteljici, Alojzij Res, bogoslovec. Češko Budjevicka Restavracija (Bosa-fcova uzorna Češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Gdiatti (zraven glavne pošte.) Slovenska pc^strcžba in slovenski jedilni listi. Konsuir.no Meo o Bsnsh — registrovana zadruga t neomecjeao zavezo — vabi na olieiii NADOMEITSLO MILA za prauje perila, Uboruo ^euete >n preka-ia vs» doslej v prometu se i ahajajoče izdelkt*. 1 zavoj t j 5 K 12 - . 1 zavoj z 10 k* K 23.— Preprodajalci dobe poptist pri naroCb celega zaboja 5t» kg. Belo m aeralTv. mil • za čiščenje rok in fitiejaegi pet da, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. — Nadomestek za toaletuo milo v raznih barvali, le-fo <;išeč, 1 zavoj 22 kr>«ov K 13. — . — Toaletno milo s fi im vonjem, r>>zi barve, 1 zavoj 24 vel. kosov K .8. — . Razpošilja po po"®1]«- 1V» v čj m n roćilu naj ne požije pol ivica zneska najv.ej. Naj m p. d j se moro naročiti ea zavoj vsake vr-tc» Izvozno podjetje M. JOnker v Zagrebu ši. 33 Petnnjska ulica 3. li!.. telefon 23-27. ali vzamem ▼ najem majhen dvorec ▼ Grijanu Pojasnila na Ing. iouz ulica Valdirivo 9, III. _2 |t,,«tm ali zameniam posteljico za otroke c"o niipiiil 10 let. Kup ni tudi majhno tehtnico Naslov pove Ins. odd. EdinostL_22->~ 38, nnH;M bele platnena ženske Čevlje fitev, AUPin« tud ie rabljene. Ponudbe na Inserato« odd lek Edinosti. 0 uporabljiv za VSAko Izboren nadomestek mita, pranje kakor navadno milo. Prdkaaa v kakovosti in cnni vse enake izdelke Zaboj približno -i0 ker. 2 O kosov K — Uzoroe o kpr. 23 kosov K 7 50, po povzetju. Podjetja H. Bekera • Kolmci u l jli ki se bo vršil dne 9. junija 1918 ob 2. uri popoldne v lastnih prostorih. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3 Pcroči'o blngajrika in odobritev račnnov za *eto 191*3 in 1917. 4« Nadomestne volitve. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi 0D30R. Kislo vodo („Silva" vrelec), žganje in vino razpošilja A. OSE T p. Guštanj (Koroško), — Kupuje steklenice vseh vrst ter zmrnsišac stare in nove !©1 seratni v najem, l^atanc-ne pismene i* ponudbe pod „Kluvir' na In-dd< lek Ed:uosti. licem klaulr E. 7 I«t«AMt vzgojiteljico veščo slovenskega u ISlBlil škega je 'ka, srednje starosti brez otrok, j>obe hrano in stanovanje Ponudbe pod rVi«o j i tel j i cau na Ins. odd, Edinosti. Rabim taksi >tibi«L 2_3 kosce za t avo. Trst Co: so 47. Novo pog. podietje H. 22-0 -o S al S tt O* si izuče u a od strokovnjaka, oporira kurja UOSPU otesa in fieguje noge. Sprejema od l) o poldne v ulici Carr- dori 0- B 21 vsaki večer ©b 9 v, 1 nia prilm* ^r Vstopnina K V- ^ biva se v iS piai " ZOBOZDRAVN K ' Dr. J. Čermak v Trstu, ulica Pjsie veccils 1> vogal ulice de!!e Post?. Izdiranje zoo-v brez bo* leein. — Plombiranj;: - — UMETNI ZOBJE — . )0 * r-?«* za kuhmje fv kosih) po 30 stot prodaja Spini bteindler. ml. Acgueuotto VI D 20 Anton Jerlač pos uje v svojem ateljei a rOtOSlUl ▼ Trstu. Via delie Toste St 10. 40 Kiši, po ti« stenice, mlil Izdelovanje in razpoždjatev preizkus, radikalno učinkujočega uničevaln- sredstva, za kat to dohajajo vsak dan zahvalna pisma Za podgane xn misi K 5.—; za žčurke K 4.50; t.nktuia za s.en ce K 2 uniče alec mo jev K 2—: prašek pro i mrče som K ».50 in & 3.-; sem sptidnjoči razpraševa-lec K* 120; tinktura proti ušom pri ijudeh K 1.20; mazilo za uši pri živini K 16"; pražek za uši v obekiin perilu K 2—; tinktura za bolhe pr' pseh K 1.20; prašek za uši perutnini K 2; tinktura proti mrfiesu na sadju in zelenjadi (nničev. rastlm) K 3. Pošilja po pov etju zavod za pekončevanje mrčes M. Jflnker, Zagreb 33, Petrinjska ulica 3. 8—10 q malinovca v sodih od 40 kg naprej. Velika izbera likerjev v steklenicah, šampanjec „Charle Blanche", asti spamanti, refoSk ter muškat desert. I. Parčina & C o — Trst ulica Dcnizetti gtev. !. ZIsMaig^. PSno v Trsta se Je pre£jWn na Cono &u 15 v Wt»o zlatarnico C Zerrowltz A FlgH«. Velita Izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. 50 o^nou maSja?$RB2K Plss is na prodni. Pojasnim daje AOT STAR^ TiSf, Hi. Miilia Št 12. Ml I p Trst - Cia StstliOii 10 - Trst I Odprt 8la zus^rnai^ra] ii Stroi u sluanle !n cezflflie, prnui nem-tA\ uzcril. Seil&miBBiaBiiiiiJiBfiir Raju te Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsa>io po* pravljenje. — Tvrdka ustanovljena ista 1879. — FR^ncssco momm Trst. ulica Casraciiilu št. IS. m I JADRANSKA BANK Trst Uia Cflm dl Rispirnii šisj. 5 (Lana w\W) ^ Kapital in raz srna K 23,S00.003.- Filljalke: Dunaj Teiiethoistra-se 7—9, Dub ov:ii<, Ko.ar Ljubljana, Metkov č Opatja, Split, Ši jenih, Zadar. Vlcje na knj:ii:@ 3 ° o VJoE® ns knji2:ce od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn davek pla ije banka od s oje^a Obrekovanje vlog ra tekočem in žiro-.a nnu po dogo\o u. Akreditivi če'a tu-in inozemska tržišča. - Kupuje in pro a{a: vrednostne papirje, rc te, o )li-gaci e, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, promese itd. Daje Eredujme na vrednostne papirje in o!a%) ležeče v javnih skiadi čii. — Safe »eposits. — Prod ja sreCk razredne loterie. Zavarovanje - sikovrstnili pa >ij.v pioti kurzni iz. U )i, revizija žrebanja srečk itd. brezp ajno Stavbni k'e lit, rern ours krediti — Borzna n r čl!a.--Inltaso.---Menjalnica.--Esk«>mpt .nenic Telefoni: 1463, 1793 in 2666. Brzojavi JADRANSKA — Uradne uro s od 9 dol popoldne —