PoftnVna platana v gotovini Cona Mn P itev. 79. V Uublfanl, četrtek 6. aprila 1939. Lato IV Albert Lebrun, novi predsednik Francije in n egove pravice Pari*, 6. aprila. Na včerajšnjem sestanku francosko velike narodne skupščine je bil s 506 glasovi od 910 izvoljen za predsednika republike spet dosedanji predsednik Albert Lebrun. Od drugih kandidatov so dobili socialist Bedouce 151 glasov, komunist Cachin 74 glasov, predsednik poslanske zbornice Herriot 53, Godard 50, Bouison 16, Pietri 10. Včerajšnja volitev predsednika Francije v Versaillesu, stari in slavni prestolnici francoskih kraljev, je bila vsekakor najpomembnejši politični dogodek okoli velike noči. • Ponavadi mislimo, da je predsednik Francije samo reprezentacijska figura brez prave politične in vladarske oblasti. To prepričanje pa temelji na zmoti. Predsednik francoske republike ima po ustavnih določilih večje pravice, kakor večina državnih poglavarjev v Evropi, bodisi da so to kralji ali predsedniki. Volita ga obe zbornici za sedem let. Za izvolitev zadostuje navadna absolutna večina glasov. Pravico do kandidature ima vsak državljan Francije, je pa praktično izključeno, da bi bil izvoljen človek, ki ni igral nobene vloge v politiki. Po preteku sedemletne dobe more biti vsak predsednik spet izvoljen, kar se je pa do zdaj zgodilo včeraj šele drugič. Glavne pravice in naloge francoskega državnega poglavarja so: Dajati parlamentu pobudo za nove zakone, katerih besedilo lahko pripravi sam. Ustava mu nalaga dolžnost, da pazi na strogo izvajanje ustave in kliče na odgovor ministre, ki bi se proti temu pregrešili. Če mu kateri zakon ne ugaja, lahko odkloni podpis in zahteva od zbornic, da zakon spremenita. Razpolaga po svoji uvidevnosti z vso kopno, zračno in pomorsko vojno močjo ter imenuje sam vse višje častnike in poveljnike ter uradnike. Vojno napovedati in mir skleniti sme s pristankom obeh zbornic. Sam, ne da bi se prej posvetoval z zbornico, sme pripravljati in sklepati vse potrebne mednarodne pogodbe. Parlamentu te pogodbe naznani in predloži v potrditev, kadar se mu zdi to umestno in z ozirom na državne koristi potrebno. Francosko-ruska vojaška stveza, sklenjena leta 1891., je bila sporočena zbornici n. pr. Sele štiri leta po podpisi! Predsednik republike »am izbira ministre za vsako vlado in je potemtakem lahko vsemogočen vladar ter politični diktator, če zna in če si upa to nad vse važno ustavno določilo izkoriščali. V sporazumu s senatom lahko razpusti poslansko zbornico, preden ji poteče zakonita doba, lahko zbornico sklicuje na izredna zasedanja ali njene seje pred zakonitim rokom odgodi. Lahko zahteva od zbornice spremembo ustavnih zakonov. Ima neomejeno pravico do kakršnegakoli posameznega pomiloščenja. Te pravice n. pr. niso imeli niti absolutistični francoski kralji. Pri vseh teh pravicah predsednik republike ni za svoje delo nikomur odgovoren. Vso odgovornost za razne predsednikove ukrepe nosi minister, ki zakone in sklepe sopodpisuje. Predsednika republike smejo klicati na odgovor samo v primeru dokazane veleizdaje. Obtožiti ga more poslanska zbornica, sodi ga pa senat. Predsednik prebiva v Parizu-v Elizejski palači, ki jo je postavil leta 1718. Henry de la Tour d’Auvergne. V njej je prebivala slovita markiza Pompadur. 22. junija 1815 je tam podpisal svoj odstop Napoleon. Pod drugo republiko .leta 1848. so palačo določili za bivanje predsednikom republike. Po zakonu iz leta 1928. dobiva francoski državni poglavar vsega 3,600.000 papirnatih frankov plače s stroški za svoj dvor in za potnino vred ter je potemtakem najslabše plačani vladar na svetu. Napoleon I. je n. pr. dobival 25 milijonov zlatih frankov, kar bi v današnji vrednosti in v današnjih razmerah bilo enakovredno 200 milijonom frankov. Predsednik, ki ga je dobila Francija včeraj, je petnajsti v tretji republiki, oklicani leta 1870. po porazu pri Sedanu. Od štirinajstih dosedanjih predsednikov jih je šest vladalo vso določeno dobo. To so bili Jules Grevy, Emil Loubet, Armand FalliS-res, Raymond Poincarč, ki je vodil njeno usodo med svetovno vojno in med zmago od leta 1913. do 1920., Gaston Doumergue ter Albert Lebrun, čigar prva doba poteka te dni. Pet dosedanjih predsednikov je moralo odstopiti, štirje iz političnih razlogov: Thiers, maršal Mac Mahon, Casimir-Perrier, Millerand; eden, Paul Deschanel pa iz »zdravstvenih«. Dva predsednika sta blia umorjena med vladanjem: Sadi Carnot in Paul Doumer, ki je bil na oblasti samo deset mesecev in ga je 1932 ubil Rus Gor-gulov. Predsednik Felix Faure pa je umrl med predsedovanjem. V drugo je bil doslej izvolien samo Jules Grevy, ki je vodil usodo Francije vsega nekaj nad osem let, a je v začetku druge svoje predsedniške dobe moral odstopiti. Naslednji, ki so mu vsi prerokovali drugo izvolitev in mu svetovali, naj jo sprejme, je pa bil Albert Lebrun, ki mu poteče prva predsedniška doba letos 10. maja. Razgovori poljskega zun. ministra Becka v Londonu 10 se uspešno končali: Sporazum o političnem in gospodarskem sodelovanju med Anglijo in Poljsko tondon, 6. aprila, o. Poluradno poročajo: I Razgovori med poljskim zunanjim ministrom Beckom in angleškimi državniki so se končali v popolnem sporazumu. Kratko poročilo o poteku in vsebini razgovorov bo dal predsednik vlade Chamberlain danes popoldne na seji poslanske zbornice. Ued poljskim zunanjim ministrom Beckom in angleškimi državniki je doseženo soglasje glede vojaškega, političnega in gospodarskega sodelovanja. Prav tako je načelno dosežen sporazum o judovskem vprašanju na Poljskem in o izseljevanju poljskih Judov v angleške kolonije ter bodo v zvezi s tem izvedeni praktični ukrepi. Snočnji sestanek med angleSkim predsednikom vlade Chamberlainom in poljskim zunanjim ministrom Beckom je trajal uro in tričetrt. Beck je nato v hotelu Claridge sprejel ameriškega veleposlanika Kenedya, n to pa madžarskega poslanika Barcho. Poljski veleposlanik t Londonu Raszinsk? je priredil snoči svečano večerjo na čast poljskega zunanjega ministra Becka. Med 28 povabljenimi so bili med drugimi angleški zunanji minister grof Halifax, finančni minister John Simon, osebni tajnik angleškega kralja Harding ter več drugih uglednih osebnosti. O obliki bodočega tesnega sodelovanja med Poljsko in Anglijo poročajo, da bosta Poljska in Anglija podpisali dvostransko obrambno in vojaško pogodbo, kakršno ima Poljska že s Francijo. Zaradi svojega posebnega razmerja do Nemčije in do Rusije se Poljska ne more priključiti kakemu širšemu bloku, zaradi česar naj bi Anglija tudi z drugimi državami sklenila podobne dvostranske pogodbe kakor s Poljsko. V poštev prihajajo predvsem Romunija, Sovjetska Rusija, Madžarska in balkanske države. Ker hoče Poljska obdržati dobro razmerje z Madžarsko, ne more brezpogojno jamčiti za romunske meje, dokler Romunija ji Madžarska zadovoljivo ne uredita vseh spornih vprašanj. Francoski škofje o mirovnih prizadevanjih vlade Franc ja zb ra vse svo;e sile ta obrambo krščanske omike Tn miru Pariz, 6. aprila, o. Francoski škofje so 31. marca objavili skupno pismo glede stališča katoliških vernikov do zadnjih mirovnih prizadevanj francoske vlade. V zvezi e tem pismom je pariški nadškof kardinal Verdier dal agenciji »Telefrance« naslednjo izjavo: »Pri tej spomenici nas je vodilo, kardinale in nadškofe, troje bistvenih načel: 1. Zdelo se nam je, da je sedanji trenutek za Francijo silno resen in važen. Če 6e bo, kakor lahko upamo, naša obnova nadaljevala in zaključila, tedaj ee bo v Franciji in v svetu mnogo spremenilo. Jasno je. da ves svet potrebuje Francijo močno, zedinjeno in varuhinjo krščanske omike. Zato se nam pa zdi, da je vlada usmerila našo domovino na pravo pot vstajenja in to posebno zaradi zadnjih dogodkov in pa zaradi zdravega rodo-ljubja, ki je globoko zasidrano v dušah vseh pravih Francozov. Po vsem tem in to čisto izjemoma, kajti mi smo zmeraj nad političnimi strankami, smo mislili, da je naša dolžnost poslati tisto spomenico naši vladi ter smo pri tem hoteli doseči dvojni cilj: dati pogum in čestitati, nato pa podpirati vlado in ji pomagati pri tem delu. 2. Hoteli pa smo tudi pokazati, da bo delo za obnovo mnogo laže, če bodo vsi Francozi pri tem soglasno sodelovali; prepričani smo bili, da bo priključitev škofov potegnila za seboj omahljivce. Sicer pa moramo priznati, da je sedaj stališče vlade do moralnih vrednot zelo simpatično. 3. Slednjič pa smo mislili tudi, da bo naš korak razblinil trdovratne predsodke o brezbožni Franciji. Prišel bo čas, ki ni več tako daleč, ko bo Francija ponosno krenila na pot svojih najlepših krščanskih izrodil. Svojo izjavo pa hočem končati z izjavo zadovoljstva nad tem, da so parlament, tisk in javno mnenje s takim pogumom podprli delo vlade za dvig in obnovo. Vsi so čutili, da je sedaj Francija pokazala vsemu svetu svoj osvežujoč obraz. Vse to bom podal v teh kratkih besedah: Francija zbira vse svojo tvarne in duhovne sile, da bi branila krščansko omiko in zavarovala mir!« Vesti 6. aprila Daruj 1000 din — In plačal si en kamen za -'ovenskl prosvetni dom v Ljubljani! Načrti za enotno francosko angleško letalsko vodstvo Pariz, 6. aprila, o. Francoski letalski minister Guy Lachambre se je včeraj vrnil iz Londona, kjer je imel večdnevna posvetovanja z angleškimi letalskimi voditelji Bil je sprejet tudi pri predsedniku vlade Chamberlainu. Razgovori v Londonu so se nanašali na čim tesnejše sodelovanje francoskega in angleškega letalstva, na izmenjavo načrtov za nova letala, vzporeditev letalske proizvodnje in na ustanovitev enotnega poveljstva za francosko in angleško vojno letalstvo v primeru kakega spopada. Nas$rot7a med Madžarsko in Romunko Bukarešta, 6. aprila, o. Vsi romunski listi so danes začeli s hudimi napadi proti madžarskemu tisku, ker je ta ob zadnjih izjavah angleškega ministrskega predsednika pisal o nekaterih pravičnih madžarskih zahtevah do Romunije ter trdil, da se angleško jamstvo za države v južnovzhodni Evropi nanaša samo na njihovo neodvisnost, ne pa na nedotakljivost vseh sedanjih meja. Romunski listi z vsem poudarkom pišejo o stari in velikokrat naglašeni resnici, da Romunija ne zahteva ničesar od drugih držav, da pa bo z vsemi silami branila tisto, kar je njenega. To pisanje kaže, da so odnošaji med Madžarsko in Romunijo še vedno enako napeti, kakor so bili ob zasedanju Karpatske Ukrajine in da nič ne kaže na kako izboljšanje stanja. Anglifa zahteva zadoščenje za dogodke v Iraku London, 6. aprila, o. Predsednik vlade Chamberlain je včeraj v poslanski zbornici poročal o umoru angleškega konzula v Mosulu in o požigu konzulata ob nesrečni smrti iraškega kralja. Dejal je, da je angleška vlada od Iraka takoj zahtevala zadoščenja. Iraška vlada je na to zahtevo sklenil naslednje: 1. Danes bo predložila parlamentu resolucijo, v kateri uradno obžaluje te neljube dogodke. 2. Pokojnega angleškega konzula bodo v Mosulu slovesno z vsemi vojaškimi častmi pokopali na stroške iiaške vlade. 3. Izvedli bodo najstrožjo preiskavo, da ugo-tove krivce in povzročitelje tega umora. 4. Iraški ministrski predsednik se bo z vlado posvetoval o višini odškodnine, ki jo bodo dobili sorodniki ubitega konzula in o odškodnini za škodo pri požigu konzulata. Romunski zunanii minister poki can v Berlin Bukarešta, 6. aprila, o. Nemški zunanji minister Ribbentrop je nujno povabil romunskega zunanjega ministra Gafenca, naj čimprej obišče Berlin. To vabilo je v zvezi z angleško-francoskimi prizadevanji glede Romunije. Gafenco bo odpotoval v Berlin 16. aprila in ostal tam dva dni. Spremljala ga bosta glavni tajnik romunskega zunanjega ministrstva Creceanu in ravnatelj njegovega kabineta. Ob istem času pojde v Nemčijo tudi skupina uglednih romunskih časnikarjev. Iz Velik požar v Krarvu Snoči nekaj minut pred sedmo uro je v trgovini z barvami Franc Grebenšek izbruhnil velik požar, ki je nastal zaradi eksplozije v peči. Domnevajo, da je nekdo vrgel barvno škatlo v peč, nakar je iz peči skočila iskra na bližnje posode, v katerih so mešali barve. Požar je izbruhnil tako naglo, da so domači komaj rešili golo življenje. Že v nekaj minutah so ognjeni zublji planili iz lokala in dosegli višino strehe. Takoj 6e je zbrala v bližini skupina okrog 200 ljudi, ki eo gledali, kako so gasili kranjski gasilci. Na pomoč sta prihiteli tudi četi prostovoljnih gasilcev s Primsko-vega ter poklicni gasilci iz Ljubljane. Obe četi pa sta imeli defekte, tako da so bili Kranjčani navezani pri gašenju sami nase. Požar je bil za silo udušen okoli devetih zvečer, kranjski gasilci pa so pod vodstvom g. Rici Mayerja stražili na kraju samem še do pol šestih zjutraj, Pri požaru so bili hudo Opečeni g. Grebenšek, njegova žena in sin. Po cenitvi znaša škoda približno 250.000 din. Zavarovan pa je bil g. Grebenšek za 40.000 din. Gašenje požara je močno oviralo dejstvo, da je odpovedal vodovod ter so morali kranjski gasilci gasiti iz škropilnega avtomobila, ki ie črpal vodo iz rezervoarja. Zastopniki angleške liberalne stranke, ki so v opoziciji proti sedanji vladi, so izročili predsedniku Chamberlainu spomenico s tisoč podpisi, v kateri zahtevajo, naj Angliia čimprej skliče mednarodno konferenco, ki naj bi uredila vsa sporna mednarodna vprašanja brez vojne, s tem, da bi gospodarsko šibkim narodom, zlasti Nemcem, zagotovila vse, kar jim je potrebno za obstanek. V Bagdadu so včeraj pokopali kralja Gazi ja, ki se je pred dvema dnevoma smrtno ponesrečil. Uradna preiskava o vzroku smrti je dokazala, da je nesreče krivo le naključje in pa kraljeva neprevidna ter prenagla vožnja. Vrhovni komisar Gdanska Greiser je imel pred dvema duevoma govor, - v katerem je prebivalstvo Gdanska opozoril na resnico, da je srce tega svobodnega mesta sicer nemško, njegov želodec pa je poljski, zaradi česar ie najbolje, da ostane politični položaj Gdanska tak, kakršen je zdaj. Ameriškar poslanska zbornica je sprejela sklep, da bodo odslej vse tujce, ki so prišli v Ameriko brez rednih potnih listov, poslali v posebna koncentracijska taborišča, v kolikor gre za ljudi, ki jih iz političnih ali drugih razlogov ni moči izgnati v domovino. Poljskega notranjega posojila za državno obrambo so doslej vpisali že z a 1.260,000.000 din, čeprav se je uradni vpis začel šele včeraj. To dokazuje, s kakšnim navdušenjem so Poljaki pripravljeni braniti svojo državo in svobodo. Berlina pojde Gafenco po vsej priliki najprej v Milan na otvoritev romunskega paviljona, nato pa v Bruselj, Pariz in London. Madžarske oblasti so dale v Karpatski Ukrajini ustreliti 28 krajevnih voditeljev, med njimi več duhovnikov, češ da so ob zasedanju Ukrajine ljudstvo podžigali k odporu proti^ Madžarom. Uradni jezik v Ukrajini je madžarščina, ravno tako morajo biti vsi javni napisi v tujem jeziku. 4,440.000 kg žita so prodale Združene države Nemčiji po nižji ceni kakor pa velja na ameri* riškem domačem trgu. i , Avstralska vlada se bavi z mislijo o priključitvi bivše nemške nove Gvineje, katero je Avstralija do zdaj samo upravljala po naročilu Zveze narodov. Romunski zunanji minister Gafeneo je odložil svoj obisk v Ankari na čas po Veliki noči. 11 španskih bojnih ladij je včeraj priplulo iz Bi-zerte v pristanišče Algeciras, kjer so jih prevzele Francove oblasti. Poveljnik estonske vojske, general Leidoner, bo konec aprila dospel na važne razgovore v Varšavo, kamor ga je povabil maršal Ridz Smigly. Prvi nemški protektor za Češko in Moravsko baron Neurath je bil včeraj slovesno sprejet v Pragi. Na Hradčanih je pregledal častno četo nemške vojske in dejal, da je naloga nemškega vojaštva ustvariti predpogoje za mirno sodelovanje med prebivalstvom na Češkem in Moravskem. Neurath je potem sprejel Ceške- fa predgednika dr. Hacba in vlado ter dejal, a je njegova naloga povesti Češko in Moravsko v okviru velike Nemčije k sreči in blagostanju. Neurath je danes odpotoval v Berlin. Blizu Madrida se je z letalom smrtno ponesrečil španski major Ibara, drugi najslovitejši letalec Francove vojske. Španski ministrski svet je pod predsedstvom generala Franca sinoči odobril načrt za obširna javna dela, predvsem za nove ceste, prekope, regulacije rek in pristanišč. V Albaniji praznujejo z velikimi slovesnostmi rojstvo prestolonaslednika, ki je zagledal luč sveta včeraj. Italijanski zunanji minister grof Ciano je angleškemu poslaniku v Rimu Perthu izjavil, da Italija ni zadnje čase poslala nikaldh novih čet v Španijo in da ne namerava ničesar izrednega v Albaniji, marveč da želi samo še tesnejše sodelovanje med obema državama. Angleži so to zagotovilo vzeli na znanje. Sovjetska in japonska vlada sta v Moskvi podpisali sporazum glede ribarjenja ob obali vzhodne Sibirije, zaradi česar je neprenehoma prihajalo do neljubih dogodkov, ker so Japonci radi ribarili v kalnem ... Turčija je pripravljena stopiti v francosko-angle-sko obrambno zvezo, vendar pod pogojem, da ji Francija za to uslugo dovoli zasesti za trajno pokrajino Sandžak v Mali Aziji. Anglija je sovražnik Nemčije št. 1, kakor je bila med svetovno vojno, ko je bilo v vsej Nemčiji najbolj priljubljeno geslo >Bog kaznuj Anglijo«, v tem smislu razpravlja o angleških političnih načrtih nemški tisk, kar kaže, da so angleška prizadevanja Nemcem hudo odveč. Angleški vojni minister Hore Belisha, ki je izjavil poslanski zbornici, da bodo češki častniki vseh panog lahko vstopali v angleško vojsko. Bivši predsednik baskovske republike Aguirre, ki je po zasedbi Bilbaoa živel v Franciji, je te dni odpotoval v Mehiko, kjer se bo za trajno naselil. Pokojnine državnim penzionistom je sklenila zvišati italijanska vlada. Zvišanje bo znašalo do S%. Vatikanski državni tajnik Maglione in italijanski poslanik pri Sveti stolici sta včeraj podpisala dopolnilni sporazum o radijski oddajni službi. Estonska vlada je sprejela zakon o varstvu drža-, ve, po katerem bo dobila take izredne pravice, kakor jih ima sicer samo ob vojnem stanju. Predsednik slovaške vlade dr. Tiso in zunanji minister Durčanski sta bila včeraj sprejeta pri nemškem zunanjem ministru Ribbentropu. Zunanji ministri prednjcazijskih držav Egipta, Turčije, Perzije in Afganistana, bodo imeli vazno sejo v Teheranu ob poroki perzijskega prestolonaslednika. Nemški propagandni minister Gobbels je pregledal italijanska obrambna kolonizacijska dela na otoku Rodosu. Ko je včeraj odhajal z Rodosa v Kairo, je izjavil, da bo na svetu vladal dolg in trajen mir šele tedaj, ko bo zadoščeno vsem nemškim in italijanskim zahtevam. Iz Kaira bo Gobbels letel v Libijo. Irski teroristi so začeli ofenzivo proti Angliji , \.P° 2e več dni slišijo po vsej Angliji skrivno radijsko postajo, ki hudo napada angleško vlado in se zavzema za popolnoma neodvisno irsko državo, kateri bi pripadali vsi deli irskeea otoka. Ljubljana od včeraj do danes V velikem tednu je menda vsako leto vreme enako. Pusto je in oblačno, dež pa se zlepa navadno ne napravi. To je prihranjeno za konec tedna, za veliko soboto. Ze večkrat je na veliko soboto nagajal dež in tudi praznika navadno nista posebno lepa. Doživeli smo že celo, da je na veliko nedeljo nenadoma začelo snežiti. Upajmo, da letos tega ne bo, saj vidi človek le rad, da so prazniki lepi in prijazni. Temperatura se je že občutno dvignila. Toplomer je davi kazal ob sedmih kar lo. stop. C nad ničla Na Veliki četrtek Do »Glorie« pri maši na veliki četrtek še pojo zvonovi, veselje še ori, orgije buče, potem pa utihuejo radostni glasovi, resnoba zavlada. Prelepi so cerkveni obredi velikega tedna, vse tri dni predpisuje liturgija kaj novega, lepega, čudovito simboličnega. Na veliki četrtek je pri stolnih cerkvah obred umivanja nog. Dvanajsterim starčkom umije sam škof noge. Tudi tisti verniki, ki sicer med letom ne najdejo časa, da bi med tednom hodili v cerkev, si ga vzamejo na glavne tri dni v velikem tednu. Popolnoma tiho je v cerkvah. Verniki se zbirajo pred oltarjem. Ob glavnih dnevnih časih se iz zvonov oglaša raglja. Zvonovi so umolknili, oglasili se bodo šele, ko bo oznanjena aleluja. Otroiko zavetišče v Trnovem Ne bo dolgo, pa bomo v Trnovem dobili moderno otroško zavetišče, ki bo prav gotovo najlepši in najpopolnejše urejeni zavod te vrste v vsej državi. Poslopje je že v glavnem dodelano. Mestna občina je pred kratkim razpisala spet nekatera potrebna dela, ki bodo stala kakšnega pol milijona dinarjev. Instalacija elektrike bo veljala blizu 33.500 din, steklarska dela blizu 49.000 din, slikarska dela skoraj 22.000 ..din, pleskarska dela okrog 74.500 din, polaganje in dobava parketnih deščic blizu 99.500. din, zavese za okna 27.000 din, keramična in pečarska dela 131.000 din in parna pekovska peč 62.500 din, da bodo s temi deli naši obrtniki dobili spet precej zaslužka. V prihodnjem Službenem listu« bo objavljen razpis, da je ponudbe treba vložiti deloma do 18., deloma pa do 19. aprila do 11 ure. Pozneje bo razpisana še notranja oprema, kakor raznovrstna posoda, perilo itd., prav tako pa tudi ureditev okolice, ker l>o otroško zavetišče imelo prostorna igrišča ter velik vrt in park. Kdai bo tlakovana Wolfova ulica T Lani so se cestna dela v Wolfovi ulici ustavila. Določeno je bilo, da bodo nadaljevalna dela pričela takoj letos po veliki noči. Preteklo zimo pa je bilo razmeroma mnogo premalo padavin, da bi se bila utegnila zemlja pošteno usesti. Mesina občina, odnosno njeni izvedenci so zato določili, da bo treba počakati pomladanskega deževja, ki bo zemljo dovolj premočilo, tako da se Uo dodobra usedla. Nato pa bodo začeli Wolfovo ulico nemudoma tlakovati. Tlakovali jo bodo z drobnimi kockami, ki jih bodo zalili z asfaltom. Cesta sama bo tlakovana prav v višini sedanjih cestnih robnikov in bo prav gotovo ena naših najlepših in najsolidnejše zgrajenih. Dvanajst mož - 16M let Danes dopoldne so bili pri obredu umivanja nog udeleženi naslednji starčki iz ljubljanske škofije: Tomaž Kralj iz Št. Gotarda, star 97 let; .Janez Vičič iz Ljubljane, star 91 let; Andrej Šef iz Ljubljane, star 90 let; Jakob Koželj iz Šenčurja pri Kranju, star 90 let; Janez Metelko z Rake, star 89 let; Janez Kosec iz Vodic, star 87 let; Alojzij Pittaro iz Ljubljane, star 86 let; Anton Adam iz Borovnice, star 86 lpt; Tomaž Bitenc iz Ljubljane, star 86 let; Janez Grkman iz Cerkelj pri Kranju, star 82 let; Pavel Cencelj iz Ljubljane, star 82 let; Jakob Grčman iz Ljubljane, star 77 let. Letošnji »jogri« dosegajo skupno visoko število let — 1043. Nesreča nikdar ne počiva Včeraj ob tri čeirt na devet dopoldne so bili reševalci poklicani na Zaloško cesto, tja k mrtvašnici, kjer je padel s kolesa fotografski mojster iz Tovarniške ulice, Albin Sunder. Sunder se je precej hudo potolkel po glavi. Ob osmih zvečer pa so bili klicani tja v Kožno dolino, kjer so naložili na reševalni avtomobil neko delavko F. R. Ni znano, kaj jo je privedlo na misel, da je posegla po salmljaku. V bolnišnici so ji zdravniki naglo izprali želodec. Posestnik Rajgel Martin iz Spodnjih Bitenj je oral, pa sta se mu nenadoma splašila konja. Rajgel je padel in se pobil. V levo roko se je vsekala Pavla Šmid, služkinja iz Ljubljane. Hči dninarice iz Stične, Klančar Ivana, je padla s postelje ter si zlomila nogo. Marjan Burgar, sin delavke iz Mengša, je imel smolo; pes ga je ugriznil v nos . Na žagi je delal Palkner Pavle iz Stahovice, pa mu je padel hlod na nogo in mu jo zlomil. Zborovanje gostilničarjev Včeraj je imelo svoj redni letni občni zbor Združenje gostilniških podjetij za ljubljansko okolico.^ Občni zbor je vodil predsednik g. Kanc. Tz tajniškega poročila je bilo razvidno, da je Združenje v preteklem letu delalo prav lepo in uspešno. Skušalo je vztrajno z raznimi apeli ter intervencijami omiliti davčna bremena, ki tarejo članstvo, prirejalo je predavanja o kletarstvu ter dva kletarska tečaja. Združenje ima 285 članov. Gostinski obrati so razdeljeni takole; 254 gostiln, 12 restavracij, 13 krčem, 2 bu-feta, 5 sezonske gostilne in eno gostišče. Preteklo leto sta bila podeljena dva obrta (gostilna in krčma), izbrisanih pa šest koncesij. Obračun za lansko leto je bil sprejet soglasno, prav tako pa tudi poročilo nadzornega odbora ter proračun za letošnje leto. Nato je zastopnik Zveze gostilniških združenj g. Petelin poročal o položaju gostilniške obrti in o delovanju zveze. Nad 50 milijonov dinarjev so v preteklih letih plačali za točilno taksol Izdelan je bil načrt za osamosvojitev. Gostilničarji zahtevajo popolno gospodarsko samostojnost. Postavljenih je bilo še nekaj važnih predlogov — po poročilu g. Petelina — za odstranitev ovir, ki motijo uspešno poslovanje in delo gostilničarskega stanu v Sloveniji. Nato je bila sprejeta resolucija, v kateri okoliški gostilničarji stavljajo predloge za znižanje banovinskih taks ter občinskih taks, za pobijanje šušmarstva in proti tihotapljenju vina, ki je pri nas precej razvito. Obravnavano pa je bilo tudi vprašanje avtorskih taks, ter razen njega še nekaj drugih, za gostilničarski stan prav pomembnih podrobnih vprašanj. Pritožbe radi električnega toka Na mestno poglavarstvo prihajajo večkrat pri* tožbe in tudi v dnevnike zaide tu in tam kaka notica, da je bil v tej al oni ulici električni tok prekinjen. Posebno radijski abonenti ee pogosto pritožujejo zato pa radi objavljamo tudi pojasnilo mestne elektrarne. Mestna elektrarna namreč nima interesa na prekinitvah električnega toka, pač pa ravno nasprotno, saj je v njenem interesu, da je tok čim manjkrat prekinjen in da imajo njeni kon-eumenti čin manj vzrokov za pritožbo. Vsaka prekinitev pomeni za elektrarno efektivno izgubo, vendar je brez prekinitve obratovanja na omrežju nemogoče. Povečava ali ojačitev omrežja, priključitev novih stavb, izmenjava dosluženih delov omrežja, kakor n. pr. lesenih drogov, slabih izolatorjev, žic itd., pleskanje železnih delov in druga slična dela na omrežju se dajo napraviti le, če je prizadeti del omrežja odklopljen in brez toka. Drugače je namreč pri teh delih zaposleno osebje izpostavljeno življenjski nevarnosti I Delo na omrežju pod napetostjo jo po varnostnih predpisih sploh prepovedano. Po kazenskem zaikonu bi bil tudi vsakdo kaznovan, kdor bi podrejeno oseibie eildl na delo, kjer bi se zaradi električnega toka utegnil kdo ponesrečiti. Zato elektrarna mora električni tok odklopiti, kadar gre za taka dela. Vedno in v vsakem primeru pa pripravi že prej vse, kar se da napraviti brez prekinitve električnega toka, da se prekinitev skrči na najkrajši čas. Osebje mestne elektrarne ima najstrožji nalog, da one odjemalce toka, ki bi zaradi prekinitve toka utegnili imeti škodo, n. pr. obrtnike in industrijo, vedno pravočasno obvesti o nameravani prekinitvi električnega toka. Vse konsumemte je pa praktično nemogoče Obvestiti o vsaki prekinitvi. Zaradi obrtnikov in industrije mora elektrarna dostikrat prekinitev odložiti na opoldansko ure, to je od 12 do 14, ko obrati počivajo V tem času pa so seveda pirikraj-5ani radijski abonent Pričakovati je, da bodo radijski abonenti uvideli, da se* mora elektrarna v primerih, ko mora izbirati med obrtniki in radijskim abonenti, bolj ozirati na obrtnike, ki bi zaradi ukinitve električnega toka trpeli škodo, kakor na radijske abonente, ki jim za kako uro uide samo užitek godbe. Prekinitve, ki gredo na račun višjih sil, n. pr. vremenskih neprilik, pa poizkuša elektrarna zmanjšati na najmanjSo mero s primernimi ureditvami omrežja v mejah gospodarskih možnosti. Mestna elektrarna prosi, naj cenjeno občinstvo s prekinitvami električnega toka računa kot s potrebniih zlom, saj elektrarna sama v svojem interesu pazi, da se število in trajanje prekinitev zmanjša na minimum. Kamen za slovenski prosvetni dom je res težak, z dobro voljo pa ga zmore vsak! Peti teden stavke v Misliniu Mislinje, 5. aprila. Lesni delavci podjetja dr. A. Pergerja v Mis-linju, ki so bili zaradi nepopustljivosti podjetnika do njihovih upravičenih zahtev prisiljeni stopiti v stavko, v svoji upravičeni borbi vztrajajo, čeprav so že minuli štirje tedni in bodo tudi za veliko nočne praznike in po njih vzdržali. Vse stavkujoče delavstvo je organizirano v ZZD in se vidi njegova visoka morala v tem, da so si brezdelje za čas stavke krajšali s tem, da so organizirali uprizoritev dramske igre. Uprizorili bodo na velikonočni ponedeljek ob 15 v prostorih gospoda Prevolnika v Mislinji dramo v štirih dejanjih: »Materino srce« in nanjo vabijo predvsem prebivalstvo Mislinje, kakor tudi iz vsega slovenjgraškega okraja. Prepričani smo, da bo udeležba čim številnejša, ker je čisti dobiček namenjen stavkujoče-mu delavstvu v Mislinji. Zbcrovanie Slomškove družbe Dne 11. aprila bo zborovanje centralne Slomškove družbe v Ljubljani. Dnevni red: Ob 9 sveta maša v frančiškanski cerkvi. Pri eveti maši po1]c učiteljstvo, ki ima ob 8 pevsko vajo v frančiškanskem samostanu.^ Vsi člani in članice — pevci in pevke — so dolžni, da 6C udeleže vaje in da pojejo na koru. Po sv. maši je zborovanje v frančiškanski dvorani: 1. predavanje šol. upravitelja Franca Fistra o temi »Slovenski učitelj«; 2. G. Albina Zakrajštova, učiteljica, o temi »Slike te našega življenja«; 3. predavanje g. Ivana Teuer-scliucha, državnega poslanca, o tem? »Učiteljske in šolske zadeve v narodni skupščini«. Po vsakem predavanju bo debata. Obravnava predlogov, ki jih je takoj poslati glavnemu odboru. Slučajnosti. Popoldne bo širša odborova seja, h kateri imajo dostop zastopniki podružnic. Seja bo v društvenem lokalu na Aleksandrovi cesti 10, v zgradbi na dvorišču, I. nadstropje. K udeležbi na zborovanje vabimo vse članstvo — svetno in duhovno. Dobrodošli so nam tudi somišljeniki. Odbor. Šport v zadnji minuti ■Brazilija in Argentina hočeta organizirati tekmovanje za svetovno nogometno prvenstvo v letu 1942. Tako je izjavil Jules Rimed, predsednik FIFE, ki se je vrnil te dni iz Južne Amerike. Po tem načrtu naj bi bile osminke finalov in dve eetrtinki finalov odigrane v Rio de Janeiru, San Pavlu, Pernambucu in Bakiji, v mestih, ki imajo vsa več kot po 500.000 prebivalcev. Drugi dve četrtinki finala, polfinala, finale in inatch za tretje mesto pa naj bi bili odigrani v Buenos Airesu, Rosariju, La Plati ter v Cordobi. S svojo kandidaturo bosta obe državi nastopili soglasno že na letošnjem kongresu FIFE v Luksemburgu. Vprašanje je seveda le, če bo Nemčija odstopila od svoje najavljene kandidature. Za finale, ki bo odigran v Buenos Airesu, bo preurejen stadion Monumen-tal, v katerem je prostora za 120.000 gledalcev, tako da bo v njem prostora za 200.000 ljudi. V Sporting Glubn v Londonu je snoči znani Peter Kane premagal 'po točkah Sangchillija, čeprav si jo med borbo zlomil mezinec in je bil na ta način občutno prizadet. Izpred obrtnega sodišča Delavčeva izjava ob izstopu iz službe je obvezna Šerif je bil delavec v gradbenem podjetju več kot tri leta. Po izstopu te službe je tožil podjetje za plačilo 494 din 25 par in je v tožbi trdil, da je bil vsako leto po nekaj dni skupaj 14 dni bolan, da pa za čas bolezni ni dobil nikake plače, katera mu pritiče po § 219 obrtnega zakona. Šerif je tožbo zgubil. Res je, da po § 219 obrtnega zakona obdiži službojemnik svojo pravico do plače, če je po najmanj 14 dnevnem službovanju zaradi bolezni ne več kot teden dni zadržan in tega ni zakrivil namerno, niti s hudo malomarnostjo. Ta zakonita določba je prisilnega značaja, to se pravi, da se delavec pri vstopu v službo ali med trajanjem službenega razmerja tej pravici niti odpovedati ne more; tudi če bi se bil odpovedal, je to zanj neobvezno, on bi kljub temu s tožbo zmagal, če bi mu gospodar ne hotel plačati odškodnine za bolezenski teden. V predmetnem primeru pa je dokazovanje povedalo, da sta stranki pri prenehanju službenega razmerja obračunali; na podlagi lega obračuna je pripadlo Šerifu 3810 din in se je pri tem izrečno poudarilo, da je v tej vsoti zapopaden tudi znesek 400 din za bolniški teden in morebitne nadure. Ko je šerif navedeno vsoto prejel, je podpisal izjavo, da je s tem popolnoma plačan in da nima od podjetja ničesar več terjati, zlasti tudi ne odškodnine za bolniške tedne. Šerif je dobil sicer 94 din 25 par premalo, ker je prejel za bolezenske tedne samo 400 din, toda ob izstopu iz službe, ko ni bil več v gospodarski odvisnosti pri podjetju, se je lahko pravnoveljavno odpovedal prejemkom, ki bi mu'bili po zakonu morebiti še pri-stojali. Celjske novice Premiero Lippl-Sovretovega »Mrtvaškega plesa« je priredila v Sloveniji celjska Gledališka družina v nedeljo dne 2. aprila v celjskejn mestr nem gledališču. S tem delom je Gledališka družina pripravila Celjanom bogat duhovni užitek ia jim živo predočila neizpodbitno resnico, na katero tako radi pozabljamo, resnico o smrti. Posebno za današnji postni čas je bila ta prireditev kar najbolj primerna. Gledališka družina je za to prireditev zbrala svojo najboljše igralce, ki so vsi svoje vloge doživeto in občuteno kar najbolje rešili. Posebno lepa je bila slika matere z otrokom, katero nam je dovršeno in zelo občuteno podala gdč. Plahutova. — Zelo nas pa preseneča dejstvo, da imamo Celjani tako malo razumevanja za dela naših društev, predvsem celjske Gledališke družine, o čemer smo se morali tokrat ponovno prepričati. Ob večerih, ko je gostovala v Celju ljubljanska drama, je bilo gledališče vedno nabito, v primerih pa, ko stopi na oder naše domače društvo, no najdemo časa in denarja, da bi to naše društvo podprli gmotno in moraino. Opažamo tudi, da ljudje ne znajo ceniti prave duhovne vsebine prireditev. Bolj jih vleče morda razgibana, senzacionalna prireditev s kričečimi, mnogo obetajočimi naslovi, bleščečimi kostumi itd., ki pa ja morda po svoji vsebini plehka in nam pusti v duši praznoto. ** Šahovska tekma za državno prvenstvo Peto kolo le prineslo poraz Vidmarju m!.# Preinfalku in Furianiju ^eto kolo mojstrskega šahovskega turnirja za državno prvenstvo v Zagrebu je prinesla nekaj presenetljivih izidov. Tako je predvsem nepričakovano Vidmar ml. moral prepustiti amaterju Filipčiču celo točko. Ravno tako je partija med Bro-derjem in Furlanijem, ki je dolgo kazala ta. re-mis, končala z maga Broderja. Največ zanimanja je bilo za igro med obema slovenskima velemojstroma dr. Vidmarjem in Vasjo Pircem. Ob njuni mizici se je zbralo tudi največ kibicev, ki pa so bili tudi najprej rešeni, ker je bila igra prva končana. Velemojstra sta igrala damski gambit. Pirc se je branil s slovansko obramba zelo precizno in je bila igra obeh kmalu izenačena. Po 18. potezi sta se zedinila za remis. Vukovič in Schreiber sta igrala kraljevsko in indijsko obrambo. Igra je bila dokaj napeta in je končala že po 15. potezi neodločeno. Petek in Rožič sta igrala nepravilen Rettijev začetek. Petek je v osmi potezi žrtvoal kmeta, nato pa močno napadel na nasprotnikovo desno krilo, kar mu je po 32. potezi prineslo zmago. Kalabar in AJvirovič. Igrala 6ta damski gam-bit. V središčnici je Kalabr dobil kraljico za dve trdnjavi. Avirovič ga je pa lepo nadigral in ga po 38. potezi prisilil k predaji. Vidmar ml. in Filipčič, Igrala 6ta angleški začetek, ki je prešel v damski gambit. Vidmar si je v sredi osvojil nasprotnikov slabega kmeta. Kombinacija, ki jo je nato izvedel, pa se ni izkazala za dobro. Ker je ni mogel izvesti, se je vdal. Furlani se je branil s Karo-ICanovo obrambo. V začetku je stal neko- liko bolje, ni pa si izbral dobre kombinacije. Kmalu je izgubil kmeta, kar je Broderju zadostovalo, da je nasprotnika v končnici trdnjave prisilil, da je odnehal. Preinfalk : Lešnik. Indijsko-obramba dam- skega gimbita. V začetku je Preinfalk dosege! majhno prednost. Stanje na deski pa je bilo zelo zapleteno. Pri nadaljevanju je Lešnik zelo lepo žrtvoval figuro za tri kmete, zaradi česar si je položaj toliko popravil, da bo popoldne, ko se bo igra nadaljevala, najbrž dobil. Kostič : Tomovič. Igrala sta sicilijanko. Ko-stič je dobro začel in že imel precej upravičenega upanja na zmago. Pozneje pa sc je Tomoviču posrečilo izenačiti ter bo partija, ki je bila prekinjena, najbrž ostala neodločena. Stanje po V. kolu: Pirc, 4, Brod er, Schreiber 3.5, Kostič 3 (1), dr. Vidmar, Avirovič 2.5, Tomič 2 (2), Preinfalk, Lešnik 2 (1), Filipčič, Vidmar ml. 2, Furlani 1.5 (I), Petek 1.5, dr. Kalabar,- Rožič 0.5. Tu je všteta tudi prekinjena partija iz I. kola med Kalabarjem in Broderjem, za katero sta se včeraj brez igre sporazumela, naj bo remis. Danes je prost dan. Odigrane pa bodo tri prekinjene partije, in sicer, med Tomovičem in Kostieem, Broderjem in Furlanijem ter Prem-falkom in Lešnikom. Ostali igralci bodo naredili danes izlet na Sleme. Vidmar ml. je odložil svoj turnir s tukajšnjim obrtniškim šahovskim klubom na prihodnji prosti dan. 192 Herwey Allen: Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Večerja je bila sijajna. Vsi so bili v slavnostnih oblekah ia so se veselili nocojšnje prve svečane predstave. Juan se je povzpel na kozla kočije. Ouvrard je njega določil, da bo potoval z njim namesto sluge. Tudi Simba je tekel v senci velike kočije. Katarina Geiler in njena mati sta jih pustili čakati, tako da so prišli prepozno v gledališče. Prvo dejanje se je že pričelo. Ko so jim lakaji svetili v ložo, je nastalo nezadovoljno mrmranje. »Ouvrard,« se je slišalo šepetanje v dvorani. »Talina, ki je igral glavno vlogo Ignaca de Molay, se ni dal motiti, in je čisto v ospredju odra govoril naslednje verze: »Cernu motite moj mir, potem ko sem se umaknil iz kroga mož, ki hlepe po zakladih?« Občinstvo je z Napoleonom vred, ki nastopa ni mogel bolje pripraviti, burno ploskalo. Ouvrard, ki besedila ni razumel, se je ob ploskanju priklonil kot, da se nanaša nanj. Občinstvo ▼ parterju je cvililo od smeha. Renouardovi »Templarjfc je bila melodrama, v kateri je petje prekašalo celo dramatične prizore. »Veliki mojster« je bila velika in sijajna vloga. Lafond in mademoiselle Georges sta bila kralj in kraljica. Slednja je bila zelo lirična in seveda zaljubljena v »Velikega mojstra«. Kralj je bil strašilo vse drame in je z basovskim .»lasom vztrajal na tem, da morajo biti »templarji« izgnani. Po petih lejanjih, polnih hrupa, je zmagal. Angela se je poslovila od svojega (Usojenega ljubimca v duetu, ki sta ga morala ponoviti dvakrat, /.astor je nato padel. Toda občinstvo je obsedelo in čakalo na naj->ečjt dogodek večera. Mademoiselle Georges bo nastopila še enkrat in pela pesem, ki jo bila zložena prav za to priložnost. Antonio je videl, kako je zastor padel in se zopet dvigal, ter jo opazoval občinstvo. Na vsem svetu ni bilo lepše in elegantneje oblečenega občinstva. Pričeske, bela ramena, dragocenosti, uniforme, Številni nosilci odličij iz diplomatskega zbora, irmogi generali z moškim in ženskim spremstvom, vse se je slikovito svetlikalo pod novimi svečniki s krono. Vsa drama ni napravila niti najmanjšega učinka na Antonia. Odvijala se je pred njim prav tako, kot one brezsmiselne slike popoldne v zrcalu. Končno se je dvignil in odšel proti izhodu, kakor je bil dogovorjen z Ouvrardom. Bankir mu je kmalu nato sledil. Sedaj je začel postajati malo nervozen zaradi vloge na odprtem stopnišču pred gledališčem. Antonio je imel le toliko časa, da se je poslovil od Vincenca, ki je bil v sosednji loži z Ano, Geiterjevimi, s staro gospo Fran in še z nekaterimi drugimi ženskami. Nato je odšel ven, da bi se prepričal, ali je velika Ouvrardova kočija že pred stopniščem. Prva je bila običajno kočija prvega konzula. Toda poveljnik orožnikov ga je pogledal in mu pritrjevalno prikimal. Očividno je bil poučen o stvari. Pred gledališčem se je zbrala razmeroma velika množica raztrganih ljudi, ki so hoteli prisostvovati odhodu prvega konzula. V čakalnici in na stopniščih so stale običajne skupine stražnikov. Antonio, ki se je prepričal, da je Ouvrardova kočija odprta, je odšel nazaj v gledališče in obstal v ozadju. Napoleon je gledališče običajno »apustil pred koncem zadnjega dejanja, nocoj pa je obsedel in pridržal tudi Josefido. Vse jo gledalo na njiju. Nekateri poučeni so zatrjevali, da mora Josefina čakati zaradi mademoiselle Georges. »Sedaj bomo videli.« Nenadoma so je pojavil Debriille, neverjetno svečano, brezhibno oblečen v črno in z nazaj počesanimi kovinsko sivimi lasmi. Prevzel je vodstvo orkestra. To naj bi bil tudi zanj večer zmagoslavja. Josefina je sedela in leno mahala s svojo pahljačo. Debriille je dvignil roko. Napoleon in z njim vred vse občinstvo se je nagnilo naprej. Potihoma je orkester zaigral predigro k pesmi in zastor se je dvignil. Angela je bila napravljena tako kakor jo je Anloaio stokrat videl v Saint Germainu. Toda okoli njenega vratu in prav do prsi so se blesketali in svetlikali diamanti, ki jih je še pred nekaj urami videl v izložbenem oknu. Takoj jih je spoznal po njihovem svojevrstnem blesku in po obliki. Pa tudi 6icer bi jih spoznal. Pogledal je Josefino. Samo za trenutek je obstala s pahljačo, nato pa zopet pahljala dalje. Med orkestrom je zadonel Angelin glas. Antonio je stal naslonjen na podboj ze odprtih vrat, ki so držala na prosto, prav v ozadju in gledal na oder. Preden je začela peti, je dvignila glavo in ga naravnost pogledala. Opazil je, da ga je videla. Poli* pričakovanja je stal s klobukom v roki. Svojo pesem je odpela očarajo?« in gotovo tako kot je obljubila. Vse gledališče je napolnila s občutjem neizrekljive blažene žalosti, za nečem nepo- znanim, izgubljenim, s tihim in sladkim hrepenenjem. To je bilo vse. Antonio je dvignil roko in ji pomahal s klobukom. Občinstvo je burno ploskalo. Nato je poveznil klobuk na glavo in odhitel po stopnicah. Prevzel ga je naval jeze in besnosti. Zakaj ne gre z njim, da bi živela pri njem? V dvorani je še vedno odmevalo ploskanje. Njena slava se mu je nenadoma zazdela brez vrednosti; neumna, sentimentalna. Angela in vsi oni, ki tako blazno ploskajo, se hočejo izživljati samo v čustvih, ne pa v resničnem življenju, Čutil se jo ogoljufanega. Nič drugega mu ni preostajalo, kot da začne svoje življenje znova. Tu spodaj je stala sijajna Ouvrardova kočija, ki jo je dal zanj napraviti v Londonu in čakala nanj. Obstal je na stopnicah ra si prižgal cigaro. Dober in močan tobak ga je pomiril. Sedaj je ze malo manj sovražil svet, sedaj ga je bil samo sit. Odločil se je, da bo Ouvrarda počakal v kočiji. Ouvrard naj gleda sam, kako se bo izmazal. Prav nič ga ni veselilo, da bi Bonaparte obtoževal še njega. Stopil je v kočijo in našel Simbo na sedežu. »Zaprl sem ga,« jo rekel Juan. »Pod vozom je renčal na ljudi.« »Dobra, stara žival,« je dejal Antonio. Pes je renčal in dlaka na njegovem tilniku se je ježila. Občinstvo je začelo odhajati. Ouvrard se je prikazal na stopnišču. Množica, ki je gledala na drugi strani ceste, je začela silovito kričati. »Kruha! Mi gladujemo! K vragu s špekulanti!« Zdelo se je, da bo policija komaj zadržala ljudi, da ne bi planili na stopnišče. »Dol % bankirjem!« je kričala skupina žensk z vreščečim glasom. »Kruha, kruha. Hočemo kruha,« so v zboru odgovarjali možje. Na vrhu stopnišča sta se pojavila Napoleon in Josefina. Izbruhnilo je peklensko vpitje. Nekateri so pozdravljali prvega konzula, drugi grozili Ouvrardu in s prosečimi kriki zahtevali kruha. Antonio je sedel v kočiji in z muko krotil renčečega psa. Šele sedaj je razumelo ohčinstvo, ki je prihajalo Iz gledališča, da je besnost ljudstva naperjena proti Ouvrardu, čigar ime so ime-novafi z vedno večjimi grožnjami. Občinstvo se je začelo umikati nazaj v čakalnico gledališča. Ouvrard je stal sam sredi stoonišča. Nikdar ni mislil, da bo tako zelo osamljen. Od tu in tam Tatiča, ki sta v kavarnah kradla igralne karte ter suknje, so prijeli v Belgradu. Lazar Kom-ljeno,vič je obiskoval kavarne, ki 60 mu bile kot nekdanjemu natakarju dobro poznane in odnašal igralne karte ter domino, kar je oboje prodajal naprej. Drugi Arsenije Fazlič pa se je prerad vse-dei blizu obešalnikov, naročil pijačo, jo spil, potem pa neženirana oblekel suknjo, ki mu je najbolj ugajala. Obadva sta zagrešila na ta način okrog 25 tatvin, a prijeli so ju, ko sta ukradeno blago prodajala. Svoj pokojninski sklad so si ustanovili srbski zdravniki. K temu koraku jih je vzpodbodel vzgled grških zdravnikov, ki so v nekaj letih lepo uredili svoj pokojninski sklad. Srbski zdravniki bodo v ta namen ustanovili posebno zadrugo, ki bo dajala zdravnikom posojila za nabavo inštrumentov in drugih potrebščin. Nekaj dohodkov bodo imeli tudi od znamkic na recepte. Menijo, da bo vsak bolnik, kateremu je zdravnik nudil brezplačno pomoč ali pa pomoč kot zdravnik bolniške blagajne, rad plačal dinar za znamkico, ki jo bo zdravnik prilepil na recept. Ker bo zavarovanje za vse zdravnike obvezno, se ba v sklad nateklo dovolj denarja, da 6e bodo lahko izpolnjevale vse obveznosti. Novo železniško progo med Banjaluko in Tuzlo so že začeli graditi. Prvi del, ki je dolg 14 km, bo dovršen v treh letih. Zaenkrat je zaposlenih 300 delavcev, kasneje, čim se delo nekoliko razširi, jih bo okrog 1000. Pri vasi Čelinea bodo morali zvrtati predor, ki bo dolg 500 m. Nova proga bo skrajšala zvezo Belgrada z morjem za več kot 100 km. Progo gradi domače bosansko podjetje. 118 let stara ženica Jaaoka Jeremič je pred Bekaj dnevi iz Valjeva dopotovala v Belgrad. Ženica je prišla popolnoma sama, da bi na finančnem ministrstvu izprosila premestitev svojega 6ina iz Podravske Slatine v bližino Valjeva. Ženica, ki je Intela veliko otrok, je na starost ostala sama, ker so se otroci poženili in pomnožili ter se razselili Po državi. Ko pa ji je sin v Podravski Slatini zbolel, je skleola, da se bo obrnila na finančnega ministra, naj bi ga premestil v tak kraj, da ga bo mogla obiskovati. Ko so jo spraševali, kako je živela, je povedala, da silno skromno. S trdim delom se je ukvarjala skoro do svojih sto let. Za več kot pol milijona dinarjev je oškodoval občino v Branjinem vrhu tajnik Todor Nikolič. Mož je šest let neovirano goljufal občino in pobiral od občanov pristojbine, ki niso bile nikjer predpisane, Največ zaslužka pa je imel s sklepanjem civilnih zakonov. V Vojvodini so še v veljavi glede sklepanja zakonov predpisi iz stare Madžarske. Vsak zakonski par mora najprej skleniti civilno poroko na občini in šele potem se poroči cerkveno. Če drugega ne izvrši, pa je njegov zakon pred oblastmi kljub temu veljaven. Nikolič je izrabil to ugodnost in poročil vsakogar, k: se je le obrnil nanj in mu poklonil lep znesek v gotovini. Pred kratkim so ga zaprli in ugotovili, da je občino osmukal za dobrega ped milijona dinarjev. Visoko odlikovanje red Velikega kordona Skenderberga je podelil prometnemu ministru dr. Mehmedu Spahu albanski kralj Zogu. Odlikovanje je ministru dr. Spahu osebno izročil albanski poslanik na našem dvoru Tahir Stila v spremstvu prvaga tajnika poslaništva, • V stavko so stopili trgovski pomočniki v zagrebških trgovinah z živili in špecerijo. Nekaj tednov so se trgo,vci pogajali s pomočniki, ki so zahtevali’ kolektivno pogodba in osemurni delovni dan. Trgovci so se tej zahtevi odločno upirali. Izgovarjali so, 6e, da bi jim osemurni delovnik močno Škodoval, ker bi morali trgovine zapirati istočasno kot trgovine drugih strok. Ker ni prišlo do sporazuma, so pomočniki stopili v 6tavko. Trgovine so večinoma zaprte in to prav za velikonočne praznike, 15.000 zavarovancev ima zagrebški Pokojninski zavod. Do konca preteklega meseca je bilo vplačanih skupno premij za 30 milijonov dinarjev, Doslej posluje ta zavod na ta način, da ima svoje prostore v palači ljubljanskega Pokojninskega zavoda, kjer dela 11 hrvaških uradnikov. Vodstvo *avcvda pa računa, da na njegovem področju še niso prijavljeni vsi zasebni nameščenci in bo _ zaradi tega začel z nadzorstvom in pregledovanjem. Menijo, da bo narastlo število zavarovancev v najkrajšem času na 20.000. Posebno spomenico o gradnji in načrtih železniških prog na hrvaškem ozemlju je sestavila trgovska zbornica v Zagrebu. Spomenica statistično ugotavlja, čeprav ima mnogo potreb v tem oziru. Nekatere nove železniške proge bi bile potrebne iz gospodarskih, druge pa iz turističnih razlogov. Zavzeli so sc tudi za elektrifikacijo nekaterih železnic, ki peljajo skozi številne predore, a so turistično zelo pomembne. Končno zahtevajo, naj se konča doba zapostavljanja Hrvaške in Slavonije. O zveri Donave s Sredozemskim morjem razpravljajo gospodarstveniki naše države, Bolgarije m Romunije. Zamisel sicer ni nova, pač pa so sedaj vzeli za osnovo drug načrt. Ugotovili so, da bi bila najprimernejša izhodna točka reka Timok, ki se izliva v Donavo na tromeji med Jugoslavijo, Bolgarijo in Romunijo. Od Timoka bi ae s preko-kom naredila zveza z reko Moravo, od tod pa spet a prekopom do Vardarja in od tara v Solun. Če bi se ta načrt izpeljal, bi se zveza Donave s Sredozemskim morjem skrajšala za 1450 km. Razdalja med Moravo in Vardarjem, ki bi jo bilo treba urediti s prekopom, znaša 60 km. Poleg teh novih prekopov, ki bi morali po sedanjem načrtu biti sposobni za plovbo ladij večje nosilnosti, bi bilo treba poglobiti in zregulirati reke Timok, Moravo in Vardar, da bi bila plovba neovirana. Izračunali so, da bi vsa dela veljala okrog 1 mili jardo in 800 milijonov dinarjev. Celotni stroški bi ?e razdelili na tri dele po posebnem ključu, koliko in kakšne koristi bi imele posamezne države od nove zveze, Predvčerajšnjim so bile izvršene volitve dele-fiatov ljubljanskega Pokojninskega zavoda iz področja Dalmacije. Delodajalci so postavili sama eno llsto, med tem, ko se nameščenci razdelili v dve ®kuplni. Zato so morale biti v tej skupini tudi volitve, Prva nameščenska lista je dobila 1062 glasov, ruga pa 1004. Vsaka lista je dobila po pet delegatov. Združene topilnice železa v Tupuskem so odprla nov železni rudnik v Rakeličih pri Prijedorju. ugotovili so, da ima rudnik velike zaloge železne 2Ude iste kakovosti, kakor jo kopljejo v Ljubiji. iT?"? Pa i«. da je ljubijska železna ruda ena naj-otlših v Evropi. Še letos bodo v Rakeličih po-'avijene .visoke peči za topljenje železne rude, Cerkev sv. Miklavža nad Celjem prenovljena Za veliko noč bosta zapela nova zvonova Celje, 8. aprila. Celjsko kotlinico zaključujejo od vseh strani prijazni grički, ki odpirajo tujcu in domačinu razgled na vse strani. Na_ nekaterih pa dominirajo stare cerkvice, ki kažejo ljudstvu, da tu še živi vera, ki je tako svojstvena lastnost slovenskega ljudstva. Tako cerkev sv. Jožefa na prijaznem gričku istega imena, više gori proti severu pa so cerkvice drugih župnij. Na jugu pa zaključujeta celjsko kotlinico dva hriba na vsaki strani Savinje. Na enem so še zdaj mogočne razvaline celjskega gradu, ki spominjajo Celjane in tujce na sjavno preteklost. Na drugem pa domujejo v vznožju hriba oo. kapucini, na vrbu pa je lepa, pravkar obnovljena cerkvica sv. Miklavža. Zdi se, da je ta hribček še premalo znan in premalo upoštevan, dasi je njegova lega tako prijazna, dasi je ta griček prav tako pomembna razgledna točka, kot stari grad. Cerkev sv. Miklavža, podružnica opatije in fare sv. Danijela v Celju, leži na hribu 400 m nad morsko površino in je pol ure oddaljena od mesta. Prikupno cerkvico so postavili v 14. stoletju celjski grofje. V 17. stoletju so cerkev prenovili in podaljšali, vendar pa je cerkvica ohranila gotski model z gotskim prezbiterijem tako, da je še danes rebrovje ladje prav dobro ohranjeno. Cerkev je dolga 21 in pol metra, široka 6.62 m, visoka pa 5.80 m. Stoji vzdolž Miklavževega hriba in nudi posebno lep pogled proti jugu. Na prisojni strani so sončni vinogradi, drugo stran pa zeleni smrekov gozd, ki daje cerkvici in njeni okolici še posebno lepo sliko. Da bi se cerkvica lepše videla po Celju in okolici, so posekali okoli cerkve drevje. Stolp, ki je bil res v zelo slabem stanju, so prenovili in ga prekrili z bakreno pločevino. Kakor zunanjost tako je bila cerkev potrebna popravila tudi v notranjosti. Da bi se ohranile zgodovinske dragocenosti in da bi bila cerkev res primerna hiši božji, je celjski opat g. Peter Jurak na tihem zbral 80.000 din, s katerimi je cerkev prenovil in kupil tudi dva nova zvonova. Nikjer se ni pobiral denar, vsa dela so krita s prostovoljnimi darovi. Nikakor ne smemo zamolčati imena industrijca g. A. Westna, ki je dal v ta namen lepo vsoto. Tudi streha cerkve je bila v zelo 6labem stanju in so jo morali zato popolnoma prekriti. Vsakdo, ki bo prišel v prenovljeno cerkev, se bo razveselil, kajti cerkvica je sedaj zlasti znotraj zelo lepa. Vsi oltarji so prenovljeni, tla očiščena, klopi na novo prepleskane, leslenc očiščen, gornji del sprednje ladje pa krase stare zanimive slike in freske. Cerkvi je bil popolnoma povrnjen prvotni gotski značaj. Vsi trije oltarji so očiščeni in so v pravi okras cerkvi. Zlasti pa glavni oltar sv. Miklavža jo lep. Za Veliko noč bo naša cerkvica dobila še dva nova zvonova. Eden tehta 800, drugi pa 480 kg. Zanju so prispevali Celjani in okoličani. Ob velikonočnih praznikih, ko se bodo oglasili z Miklavževega hriba novi zvonovi, takrat pojdimo Celjani in okoličani na ta prijazen brib- • ček, poglejmo si to lepo cerkvico in počastimo * ev. Miklavža. Zgodnfa ali pozna rez hmelja O tej zadevi smo že ponovno razpravljali in prišli do prepričanja, da se sicer obnese včasih bolj pozna, včasih pa zopet bolje zgodnja rez hmelja, da pa je v splošnem srednja pot najboljša. Za vse primere torej v naših krajih najbolje naredimo, če obrezujemo h koncu marca in v začetku aprila. Nedavno je obravnaval to vprašanje priznani, češki hmeljarski strokovnjak dr. Osvald in takoj v začetku poudaril, da ni pravila, ki bi veljalo v vsakem primeru. Pomlad pač prične enkrat prej, drugič pa pozneje in prav tako se izkušnje posameznikov glede te zadeve ne dajo splošno uveljaviti. V splošnem je glede vprašanja, kdaj naj obrezujemo, mogoče postaviti le gotove smernice, po katerih se moremo ravnati, nikakor pa ne pravila. V bolj suhih legah in na bolj lahki zemlji začnemo z obrezovanjem bolj zgodaj, da se hmelj okrepi, dokler je še dovolj vlage, dočiin v bolj vlažnih legah in na bolj težki zemlji režemo pozneje. Prav tako obrezujemo hmelj bolj zgodaj v takih nasadih, ki vise proti jugu, ker hmelj tu navadno prej izori. V hmeljiščih, kjer se pojavlja vedno mnogo bolhačev, tudi kaže obrezati hmelj bolj zgodaj, da se še pravočasno okrepi in ga potem bolhači tako zelo ne zdelajo. Obratno pa kaže v nasadih, kjer se rada pojavlja pero-nospora, obrezati nekoliko pozneje. Seveda pa to vedno ne drži in se včasih pripeti prav narobe, kakor so pač vremenske razmere. Številni poskusi, ki jih je napravil dr. K. 0. na poskusni postaji v Destnici glede bolj zgodnjega in bolj poznega obrezovanja, niso dovedli do nobenih pravih zaključkov, ker je uspeh obrezovanja bil vedno odvisen od vremenskih razmer. Kakor je iz navedenega razvidno, so tudi drugod prišli do tega zaključka, da glede obrezovanja hmelja ni mogoče postaviti nobenega pravila, da pa je v splošnem srednja pot najboljša. Zgodba o »peklenskem" stroju na Jesenicah K neki stranki je bil klican mizarski pomočnik, da je izvršil popravila. Po končanem delu je orodje pospravil v lesen zabojček in ga skril za grm na vrtu poleg vile in odšel po opravkih. Iz sosednje hiše je to opazovala gospa, ki ima gotovo velik strah pred peklenskimi stroji, in hitela javit sosedom in oblastem, kaj da je videla. V nekaj minutah se je nabralo polno občinstva, a nihče se ni upal v bližino pogledat, kaj da je v zaboju. Mimo pride mož, ki je bil toliko pogumen, da je varno prijel za zaboj in ga treščil v strugo Ukove. Na veliko začudenje preplašenih gledalcev se je namesto strašne eksplozije razsulo mizarsko orodje. Ves strah o peklenskem stroju se je razblinil v nič — senzacija je pa le bila. Zaprta cesta. Banovinska cesta I. reda št. 14, Dravograd —Slovenj Gradec —Velenje—Šoštanj— Letuš—Sv. Peter v Savinjski dolini odsek od km 27.000 do km 28.000 skozi Hudo luknjo, ki 6e nahaja med Gornjim Doličem in Velenjem bo od 10. aprila dalje do preklica med 6 zjutraj in 12 opoldne zaradi razstreljevanja skalovja vsak dan za promet zaprta. V ostalem času je dovoljena lo previdna vožnja. V času, ko je cesta zaprta, je možen promet med Slovenj im Gradcem in Velenjem le preko Vitanja. POZOR PIVOPIVCI! O PRILIKI VELIKONOČNIH PRAZNIKOV NE POZABITE POKUSITI IZBORNO LETOŠNJE NOVO BOK PIVO IZ PIVOVARNE »UNION« Nepobolfiliiv „revident" Maribor, 5. aprila. Med kriminalnimi tipi, ki se udejstvujejo na podeželju, so prav pogosti sleparji, ki nastopajo kot agenti, revizorji in inkasanti zavarovalnih družb. Med take nepoboljšljive »revizorje« spada tudi 37 letni Vinko Kokot iz Križevljanov, ki je imel že večkrat opravka s sodiščem ter je presedel že veliko let v ječi. Tudi danes ga je spravilo njegovo sleparsko nagnjenje na zatožno klop ter se je zagovarjal pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Kokot se je specializiral za sleparije pod firmo zavarovalnega agenta. Kadar pa se mu je ponujala ugodna prilika, je tudi rad segel po tujem blagu. Kot »zavarovalni agent«, »revizor in inkasant« raznih zavarovalnic je osleparil celo vrsto kmetov na Ptujskem polju. Bil je v tem zelo spreten ter se je znal diskretno zanimati za posestnike, ki so bili zavarovalnicam z zavarovalnimi premijami na dolgu. Prišel je k takšnim kmetom ter se jim predstavil za inka-santa dotične zavarovalnice. Imel je ponarejene legitimacije skoraj za vse zavarovalnice, ki v naših krajih poslujejo ter je potem od svoje žrtve zahteval zapadlo premijo. Ni pa bil neizprosen ter se je zadovoljil tudi z manjšim zneskom na račun. Zagrešil je tudi več vlomov, poleg tega pa še napad na orožnike, katerim se je s silo uprl, ko so ga hoteli aretirati. Za vse te pregrehe je bil danes obsojen na poldrugo leto ječe ter na tri leta izgube častnih pravic. športne vesti PREDZADNJA LIGAŠKA TEKMA V LJUBLJANI Na velikonočno nedeljo popoldno ima v gosteh naš ligaš varaždinsko Slavijo. Po nedeljskem porazu Ljubljane se je položaj našega ligaša v prvenstveni tabeli občutno poslabšal in to tem bolj, ker ima Ljubljana zelo slabo gol-diferenco. Zopet smo pred istim vprašanjem, kakor vsa leta dosedaj. Ali naj slovenski ligaš izpade iz lige, ali bo vendar še ostal v njej. Nedeljska tekma nam bo dala tudi na to vprašanje odgovor. Za primer, da naši izgube še nedeljsko tekmo z varaždinsko Slavijo, nam ne ostane nič drugega, kakor da se poslovimo iz družbe 12 najboljših nogometnih klubov v Jugoslaviji. To za nas ni najboljše spričevalo! J-Nedeljska tekma je za nas odločilna. Tega naj se končno zavejo tudi — igralci. Na noben na.Cl.u tekme ne smemo izgubiti, niti ne remizirati. Obe točki, ki jih lahko dobimo, bodo za nadaljnji obstoj v ligi odločilnega pomena. Za zmago bo pa treba zaigrati malo drugače, kakor zadnjo nedeljo proti Skopijancera, ker varaždinska Slavija nikakor ni klub, ki bi ga smeli podcenjevati. Se enkrat Celfe : Olimp Dodatno k popravku, ki nam ga je poslal SK Celje in ki je izšel v torkovi številki, še objavljamo: SK Celje zanika, da bi se kdorkoli izmed članov klubovega odbora oziroma tajnik razgovarjal s kapetanom SK Jugoslavije dan pred tekmo in mu izjavil že v naprej, kako bo tekma izpadla, in sicer prav iz razloga, da bi SK Jugoslavija izpadla iz prvega razreda. — SK Celje ravno tako zanika, da bi zaradi te tekme odstopila klubov predsednik g. Ravnikar in igralec Brunšek. S tem lojalno še dodatno popravljamo naše drugo poročilo o tekmi med Celjem in Olimpom dne 26. marca. Morske ribe 7 V veliki izbiri na najokusnejši način pri-pripravljene bo imela danes in Reichsjugendfiihrerja« med drugim pravi: Voditelj nemškega rajha je s svojimi uredbami določil, da bodo morali mladeniči od 9 do zaključno 18 leta biti v službi »Hitlerjeve mladine«. Programi Radio Ljubljana četrtek, g aprila: 12 Kozaki pojo (plofiče) — 12.45 Porodila — lg Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Pevski koncert (ploščo) — 18.40 Slovenščina za Slovence (gr. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Romarska eerkvc v Sloveniji (rnsgr. Viktor Steska) — 19.50 Ljubljanski godalni kvartet — 30 40 Koncert na viojon-oellu s spremljevanjem orkestra. Solist: g. prof. čenda Šedlbauer in radijski orkester — 2L Napovedi, poročila — 22.15 Obisk pri Bachu in Hiindlu (plošče). Konec ob 23. uri. Petek, 7. aprila: 12 Salonski trio (gg. K. Novak, violina. L. Comlli, collo, B. Borštnik, klavir — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Plošče — .4 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 10.30 Henri Baband: Nočna procesija, sinf. pesnitev (plošče) - 20 Prenos iz stolnice (žalostinke) — 20.30 Haydn: Sedem besed Kristusovih — 21.15 Orlando Lasno — spokorni psalm št. 9 — 22 Napovedi, poročila. — Konec ob 22.15. Sobota. 8. aprila: 10 Reprodnc!raji koncert — 12.45 Poročila — 13 Napovedi, 1304 Koncert radijskega orkestra — 36 Prenos velikonočne procesije iz stolnice — 17.30 Kvišku srca (plošče) — 18.15 Koncert komorne glasbe: Kvartet pihal — 19 Napovedi — 19 05 Jože Vom-berger: Velika noč — dramatični prizori (čia/ni rad. igr. družine) — 19.50 Pregled sporeda — 2( Velikonočne pesmi poje Šentpetrski cerkveni zbor — 20.45 Koncert radijskega orkestra — 22 Napovedi — 22.05 Za konec tedna (plošče). — Konec ob 23. uri. Zastopnik zavarovalnice je prinesel zavarovalno polico Fležarju, ki se je pred kratkim zavaroval. Zahteval je plačilo 135 dinarjev, kakor je stalo na poli. Fležar se je popraskal za ušesi, rekoč: »To je pa res nerodno, prav zdaj nimam e čim plačati. Ali bi ne šlo morda tako, da bi se kar odtegnilo od zavarovalnine takrat, ko bo pogorelo?« Služba božja na prostem pred zadnjim naskokom Francove vojske v Španiji. Poznal je, ponosni Življenje ali smrt, nekaj je sojeno I Natck pa sta se bliskovito odbila z njemu, siru Guyju Gisbourneškemu! |v«o težo in močjo svojih teles, odsko- Zivljenje ali smrt — isto je veljalo čila in 6e pripravila za nov naskok. Robinu Hoodu. | Pri tem novem naskoku pa je Ro- Zdaj sta se bližala, zdaj odskakovala, bina zadela smola. Njuna meča sta zvenčala. | Ko je odskočil pred novim udarcem Borila 6la se naglo, ostrine so parale razjarjenega sira Guyja Gisboumeškega, vodja upornikov, ’ zagrizenostjo, divje, odločno, željni boja zrak. se je nenadoma spotaknil ob železni Norman Railiy Rafne: JUNAŠTVA ROBINA HOODA ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI mnogo znanih obrazov iz časa, ko so in krvi, željm maščevanja, bili on in njegovi v sherwood®kih gozdovih zajeli vojsko sira Guyja Gisbour-neškega. Kakor kragulj v jato piščet 6e je zaganjal in klal. V kapeli so se tla kmalu pordečila s krvjo. Vrisk in klicanje na pomoč se )e razlegnilo. Zenske so brezglavo bezale iz kraja XI. OBRAČUN Rezka sičanje se je razleglo od silo- pručici in padel na tla. v krai- . t -i Bojna vihra )e valovila. _ . Spretni in gibčni Much sc je zdaj izkazal za še prav posebno sposobnega. Nekje je bil iztaknil težak ki). Tako se je z njim pognal nad sovražnika. ... . Udarjal je po čeladah in vojaki sira Guyja Gisboumeškega ter princa Ivana j brez dežele so padali po tleh kakor bi stokrat, bila vanje udarila strela. Včasih si je s svojim kijem upal na piano, v sredo bojnega prizorišča, se rajši pa se je umikal v varno zavetje in skrivališče za strebrom. _ , Odondot je prežal, da se mu je od strani prikazal nepreviden nasprotnik in že je til po njem. Much je plaiul in mahnil po njem. Zvalil se je na tla kakor vreča. Boj je besnel čedalje hujie vitih udarcev, ki sta jih zadajala oba nasprotnika. Kaj bo, kdo bo zmagal? Izid boja je bil popolnoma negotov. »Drži se mi dobrol Pazi, kaka klatiš Sir Guy Gisbourneški je zapazil Ro-' in kam mahaš! Sicer pa. kaj bi govo- bina Hooda, svojega sovražnika, ki se ril! Ne bom ti na poti, nikari ne mish!« mu je bil doslej še vselej spretno iz- j Tudi njegov udarec je zgrešil cilj. maknil, ker si ga je hranil za konec, v > Sir Guy je odvmil z novim napa- neposredni kraljevi bližini. . „ , . . . ... Kakor besna zver se je pognal proti | Bil je že na pogled jasno močnejši, njemu. vsaj telesno. Po znanju in spretnosti, s Kakor be6na zver, ki je dolgo čakala katero je rabil meč, pa ie bil skoraj na svoj plen in ga je končna komaj gotovo Robinu Hoodu enakovreden. Ni pričakala. veljal zaman za najboljšega mečevalca Robin Hood ga je pričakal pogumno, v vsej Angliji, ali vsaj za enega naj- Obležal je vznak. Burna radost je obšla sira Guyja Gisboumeškega. Vsa kri mu je udarila v obraz. Zdaj je borba v kraju, 6i je mislil. | maček in dvignil evaj meč, da bi dovršil boj. Njegov udarec je bil strahovit in merjen neverjetno natančno. Toda, še ni bilo vse v kraju! Robin Hood je takoj spoznal, kaj mora napraviti, da se bo rešil iz kočljivega paložaja. Pričakal ga je, se napel in ga prožno kakor pero na tleh ležeč 6unil z sbema nogama v trebuh tako silovito, da jc bliskovito odletel nazaj in se zamajal. Padel bi bil, če ne bi bilo k njegovi sreči tam v bližini zidu, ob katerega je treščil z vsa močjo. Tja je udaril s hrbtom in se ustavil. Zazvenčala sta njuna meča. Bliskovito eta švignila skozi zrak. Ne enkrat, ne dvakrat, desetkrat —— krat. , . Junak se je bil postavil junaku po robu. boljših, Zdaj je napadal kakor tiger. Tik ob Rabinu »e je znašel v hipu. Robin Hood je takoj začutil nevarnost. Neutegoma je priskočil še sam, od- ! 1 J _ ' - * m — rt X ^ n«1 t ...Ir Junak je napadal junaka, se odmikal, bil udarec Guyjevega meča in bil takoj 6pet naskakoval, se spet izmikal smrto- ob ^^u Guyju nosnim udarcem in jih 6am poskušal za- - dati nasprotniku. Oba, Robin Hood in sir Guy Gis- Oba nasprotnika sta se zagledala drug v drugega. Njune mišice so bile do skrajnosti Vojaki in uporniki sq se borili z vso krvav način vse račune; boumeški, oba sta čutila in dobro ve- naP®j,e- . dela, da more ta boj končati le na en Obema je iz oči odsevalo brezmejno, sam način, način, ki bo enkrat za vse- smrtno sovraštvo in preziranje. I lej dokončno poravnal med njima na j Nekaj časa sta tako ostala popol-1 ...in bil bi padel, pa je bil fredniStvo RnpHarjMit altta «'111 1VI<>tnn «001 d« »005. Uprara; Kopitarjev« ulica 6. .. J . . , . j. —ii- Ak ..rafnina 12 din la Inoiemstvo 88 din frednistvo Kopitarjeva nilra U'HI »mn ««• »SUfMfkl 4om< ruk dtlafjUk ab 12. Me )UL.rn. f ^ lidajatelj Inl Jože Sodja Urednik; Mirko Javornik Belgrad, ko bo imel milijon ljudi Mesto, ki se je v iadn .h 100 letih 29-krat povečalo Belgrad je dosegel v povojni dobi tolikšen razmah, kakor menda nobena druga prestolnica v tem, razmeroma kratkem času. Koliko se je Belgrad povečal v teh dobrih dvajsetih letih, kažejo zelo lepo podatki, ki so bili te dni objavljeni. Ti podatki povedo poleg drugega tudi tole: Malo je evropskih prestolnic, katerih število prebivalstva bi se bilo tako hitro povečalo, kakor se je povečalo število ljudi v Belgradu. V zadnjih sto letih se je to število povečalo nič manj kot 29-krat. Leta 1820 je tedanji srbski Belgrad, to ee pravi Belgrad brez turškega dela mesta, imel komaj 5000 prebivalcev. Do leta 1884 je število Bel-grajčanov naraslo na 35.000. do konca prejšnjega stoletja na 70.000, do leta 1906 na 78.000, do 1910 na 90.000, do leta 1921 na 111.000, do leta 1937 pa kar na 375.000 ljudi. To bi se z drugimi besedami relklo, da ee je v 16 letih povojne dobe število ljudi v Belgradu povečalo za 263.000, in sicer na področju samega Belgrada, a za 11.476 ljudi na !>odročjTi Zemuna. Naravni prirastek prebivalstva ie v Belgradu najmanjši Ne smemo pa misliti, da gre to povečanje števila prebivalstva na račun naravnega prirastka. Ne, saj je vendar znano, da je naravni prirastek prav v Belgradu manjši kot v kateremkoli drugem kraju v naši državi. Znaša komaj 0.66 odstotkov. Prebivalstvo Belgrada se je tako zelo pomnožilo v največji meri zaradi neprestanega priseljevanja iz drugih krajev. Na drugi strani pa je treba pripomniti, da se ni samo število prebivalstva povečalo, pač pa da se je tudi mesto samo zelo razširilo. Prostor, na katerem stoji današnji Belgrad meri 17.073 hektarjev. Na isti površini je Belgrad imel že pred dvema letoma 405.000 prebivalcev. Po verski pripadnosti jih je 77 odstotkov pravoslavnih, 15.3 odstotka katoličanov, 3.3 odst. Judov in 1.3 odst. muslimanov. Srbski, hrvaški ali slovenski jeizik jih govori 84.2 odstotka, ruski 4.1 odst. (16.500), nemški 4.4 odst (18.000) in madžarski 2.5 odst. Po poklicu je v Belgradu 65.000 delavcev, milijonarjev pa je tam nič manj kot 2501. Mesto ima 20.000 hiš, katerih vrednost cenijo skupaj na 3.5 milijarde dinarjev. Prometa je na leto v belgraj-ekem pristanišču za nad milijon ton. Če bi pa vse tramvajsko onn-ežje raztegnili, bi dobili progo dolgo 80 km. Iz gornjih podatkov se jasno vidi, da je ravno povodna doba največ pripomogla k razvoju Belgradu Vzroki za to so najrazličnejši, glavni je na vsak način ta, da je Belgrad v tej dobi imel tudi najveoje možnosti za svoj nadaljnji razvoj, možnosti, ki jih pred ustanovitvijo skupne jugoslovanske države ni bilo. Tega se v Belgradu tudi dobro zavedajo in skušajo zdaj nadomestiti, kar so morali prej, v predvojni Srbiji zaradi pomanjkanja sredstev zanemariti. Veliki načrti za bodoče Mesto Belgrad pa v svojem razvoju še ni doseglo viška Številni načrti, ki so dozdaj ostali res še samo načrti, govore o bodočih namerah belgraj- > «ke občine. Računajo, da bo Belgrad imel čez kak- I enih 50 let že nad milijon ljudi, če bo šlo z razvojem tako naprej, kakor se je zdaj začelo. Za toliko ljudi pa je treba najti tudi primernega^ prostora. Na sedanjem področju ne bi moglo živeti milijon ljudi. Belgrajska občina se pripravlja na razpis velikega mednarodnega tekmovanja z osnutki za ureditev bodočega razširjenega Belgrada. Belgrajski župan Vlada Ilič je pred nedavnim imenoval poseben odbor in mu dal nalogo, da prouči vsa urbanistična in prometna vprašanja prestolnice in pripravi vse potrebno za razpis omenjenega natečaja. Odbor je začel takoj z delom in ga je zdaj tudi že opravil. Zbral je vse zgodovinske, zemljepisne, hidrografske, geološke in vse statistične podatke, ki govore o bodoči veličini Belgrad, o raznovrstnem prebivalstvu, o Belgradu kot narodnem, kulturnem, političnem in gospodarskem središču, o gospodarski in socialni razporeditvi meščanov, o zdravstvenih razmerah, o finančni moči, o njegovem prometu v mestu in okolici, kakor tudi o dobrih zvezah z ostalimi kraji v državi in izven nje. Govore o tem, da bodo morale nekatere občine tudi v doglednem času priključene mestu in da je zato že zdaj treba skrbeti za čim boljšo medsebojno zvezo s temi sosednimi kraji. Izpopolniti se mora cestno in železniško omrežje, da bo promet potekal brez vsakih ovir. Pristanišča in kolodvori V prvi vrsti poudarjajo, da je treba posvetiti vso skrb ureditvi glavnega belgrajekega pristanišča na Donavi. To pristanišče mora po načrtu bel-grajske občine dobiti najmodernejše naprave, ki bodo odgovarjale sodobnemu prometu Poleg glavnega pristanišča naj bi se zgradila še stranska pomožna pristanišča, ki naj bi razbremenjevala promet. Dolžina te pristaniške obale naj bi znašala najmanj 25 km. Zunaj ožjega področja naj bi se zgradilo pristanišče z bazenom in pristajališčem za vodna letala, poleg katerega bi bil tudi hangar. Vsi tisti inženirji, ki bodo tekmovali pri izdelavi načrtov za najmodernejšo preureditev Belgrada z vso bližnjo okolico, se bodo smeli opirati deloma že na starejše načrte, ki jih je svoj čas odobrilo gradbeno ministrstvo, ali pa zasnovati čisto nove, kar priča tudi o tem, da s prejšnjimi načrti vsi niso zadovoljni. V načrtu je zgraditev sodobnega cestnega in železniškega omrežja, ki ee bo stekalo v najmodernejše postajališče, na katero bo v 24 urah lahko pripeljalo do 300 vlakov, štiri potniške postaje, in sicer Belgrad-Donava, Topčider, Zemun in Cuska* rica, dalje tri krajevne postaje za tovorne vlake, na katere bo lahko vsak dan prišlo do 1.800 tovornih vagonov. Poleg tega ima sedanja belgrajska občina v načrtu še mnogo drugih preureditev, ki bi zboljšale promet in dale mestu še bolj sodobno lice. Albert Lebrun, ki je bil včeraj spet izvoljen za predsednika francoske republike. Novi mostovi rn trgi Poleg mostu kralja Aleksandra I. bo treba v kratkem misliti na graditev nekaterih novih mostov preko Save in Donave. Vsa skrb pa naj bi bila posvečena — pravijo merodajni ljudje na belgrajski občini — dalje tudi vprašanju zgraditve novih trgov. Vsi oni, ki bodo predložili svoje načrte za preureditev Belgrada, morajo staviti svoje predloge tudi glede tega, kako si zamišljajo izvedbo te preureditve. Velika trgovina naj bi dobila svoje mesto v bližini pristanišča in kolodvorov. Industrija naj bi se razvila na desni obali Donave na zemunski strani. Težka industrija pa v večjem obsegu sploh ne bi mogla priti v poštev. Industrijska naselja bi bilo treba ločiti od stanovanjskih predelov s široikim pasom nasadov, oboje pa bi moralo biti zvezano z dobrimi prometnimi sredstvi Za zabavo rn razvedrilo Otoki na Savi in Donavi so namenjeni za izlete belgrajske gospode. Tu naj bi bilo zgrajeno vse potrebno, da se ba lahko zabavala in razvedrila. Tu bodo športna igrišča, parki, a morda tudi sejmišča. Sicer pa naj novi načrti, ki jih bodo predložili preureditelji Belgrada, upoštevajo tudi to, da se bo prebivalstvu kjerkoli v Belgradu nudila prilika za odpočitek in razvedrilo. Obstoji želja, da bi bilo po mestu čim več zelenja, kar bi mnogo pripomoglo tudi k zdravju meščanov. Kjerkoli bo zgrajenega kaj novega, morajo graditelji paziti na to, da ne poiabiio tudi na otroška in športna igrišča. — Največji belgrajski park Topčider s Košutnjakom je treba ohraniti. Dabro pa bi bilo, da bi se vzpostavila zveza tega parka z obalo Save in morda tudi z otokom Ado Ciganlijo. To so nekateri načrti za bodoča preureditev Belgrada. Na vsak način so tisti, ki sa jih zasnovali, gledali daleč naprej in so imeli pred očjni predvsem to, da Belgrad ne sme v ničemer zaostajati za drugimi evropskimi prestolnicami V Belgradu so zelo podjetni in ie težke podvomiti, da 6e jim kaj takšnega ne bi oosrečtla, če bo le šlo vse tako naprej, kot je šlo da zdaj. Takšni načrti so pač lepi, še lepši pa, če se dajo uresničiti. Glavno pa je seveda vprašanje denaTja. — Takšna vprašanja pa znajo v Belgradu izredno dobro reševati, kot je pokazalo zadnjih 10 let. Tisti, ki se bodo odločili za tekmovanje z načrti za bodoči milijonski Belgrad, imajo časa šest mesecev, da te svoje načrte predlože. Sklenjeno je, da bodo za najboljša dela podeljene tele nagrade; prva nagrada bo 300.000 din, druga 200 tisoč din, dve tretji nagradi po 100.000 din ter za odkup del vsota 200.000 din. Skupna vsota nagrad bi potemtakem znašala 900.000 din. To je nagrada, kakršna gotovo nikdar še ni bila podeljena za izdelavo najboljših načrtov za to ah ono delo v naši državi. Albaniia 'e dob 'a prestolonaslednika Predsednik albanske vlade je sporočil albanski poslanski zbornici, ki se je sestala na izredno zasedanje, da se je rodil albanski prestolonaslednik. Kralj Zogu je s člani kraljevskega doma sprejel predsednika vlade in ministre ter zastopnike zbornice, ki so mu čestitali v imenu albanskega naroda. Tiranska garnizija je defilirala pred kraljevskim dvorom. Mimohod je gledal kralj obenem s člani kraljevske družine. Sprevod ljudstva je krenil po ulicah prestolnice in se ustavil pred dvorom ter vzklikal kraljevemu paru in mlademu prestolonasledniku. Po vsej Albaniji je zavladalo zaradi rojstva prestolonaslednika veliko veselje.