Leto VII., štev. 142. Poitnln« plačana w (otovlpl. V Celju, v četrtek 28. |unija 1923. Posamezna štev. 2 Pia. Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Celje, Strossmajerjeva ul. št. 1, 1. nadstropje. Naslov za dopise : »NAPREJ«, Celje. Ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno................20 Din, za inozemstvo................30 Din. Oglasi: prostor 1X65 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Letnik V., štev. 26. Četrtkova številka „NAPREJA“ izhaja kot tednik LJUDSKI GLAS Glasilo Kmetsko-delavske zveze. Stane letno 48'— Din, mesečno 4’— Din- r-x. Vsedelavski zlet 1023« V obeh geslih, ki stojita na čelu te strani, je že vse, kar moremo in hočemo mi povedati o letošnjem vsedelavskem zletu v Mariboru. Je to sploh alfa in omega, začetek in konec slehernega poglavja, ki ga zapišeš nad kakršnimkoli dogodkom v proletarski zgodovini. Socializem sam je mogočen veletok, ki mu izvir leži med skalovjem prebujene zavesti, da sta zunaj podzemeljskega nabirališča, v katerem se stekajo njegove vode, svetloba in zrak; in izliv našega veletoka je še mogočnejše morje zedinjenja, polna svetloba, polna luč. Kar je med izvirom in izlivom, je boj z nasprotujočim elementom zemlje, s strminami in ravninami, slapi in poplave, razjedanje skalin, ki se postavijo veletoku po robu, in reakcionarni jezovi, ki so pa tudi potrebni, da gre razvoj našega teka v pravilnih, človeških mejah. Izključeno je, da bi se moglo v morje prostosti z nami zediniti to, kar se ni porodilo z nami iz enega vira zavednosti. Kdor pa je bil tam porojen za našo reko, ta ve, kam mu gre pot, in kdor ve, ji bo hladnokrvno sledil brez vsakega ozira na boj s strminami in ravninami, brez ozira na toke, gibanja, ki niso usmerjena v isto morje, in ljudi, ki čepijo leni in nevedni na obrežju. Vse to velja za vse, kar je povzročilo v na- šem toku majhno izpremembo: Vsedelavski zlet v Mariboru. Tudi nanj, kakor na vse drugo, gledamo mi, ki nam je znan vir, pot in izliv, s hladnokrvnostjo. In kdor pričakuje, da bomo kar brez pomisleka za-šumeli v mogočnem navdušenju, se zelo moti. Mi se najprvo vprašujemo: ali gre ta prireditev na račun zavednosti in zedinjenja? Po vseh izkušnjah, ki smo jih imeli z lanskim zletom v Celju in z vsem, kar mu je sledilo, lahko mirno ugotovimo, da ne. Kar nas bo v dnevih 30. junija in 1. julija zbralo od vseh strani v Maribor, je samo spomin na to, da smo bili nekoč eno telo, da smo še danes otroci iz enega telesa, da hočemo svojim telesom priboriti isti zrak in svetlobo. In mogoče, da pride marsikdo tudi s tihim upanjem, da bodo po teh skupnih dneh trdnejše zopet naše vezi. Ti ljudje gredo z najčistejšim namenom na slavnost, in če bi se moglo zgoditi resnično po njihovem, bi mi skeptiki prvi zapeli slavnostno himno. Pa, žal, je nemogoče, ker je sploh nemogoče, da bi en dan popravil to, kar razbijajo leta, ker je sploh * nemogoče, da bi razcepljeni deli se združili v eno, ‘ dokler si ne pojasnijo do konca, kaj so vzroki razcepljenosti in kako odpraviti vzroke. Je vse zastonj zapirati pred dejstvi oči, premostiti jih z negacijo, » jeziti se nad njimi ali omagati — dejstva te požro, ! če je tvoje obnašanje do njih samo eno izmed na-r^vedenih treh najpogostejših obnašanj. Zunanje zedinjenje samo zase je nič, je krinka, prvi pogoj zunanjega zedinjenja je zedinjenje duševno, je zedinjenje na tem temelju, da je vsak izmed zedinjenih udov pripravljen splošnosti v dobro odreči se lastni hudobi! Ker se doslej na tem temelju nismo mogli sporazumeti, ni letošnji vsedelavski zlet tisto, kar bi moral biti: pohod ene same proletarske armade! Že to, da prireja samo ena stroka našega gibanja, kulturna, to prireditev, je zelo žalostno. Kje je politična, strokovna; gospodarska? Te stoje v ozadju — njih faktična pomoč se je omejevala le na majhen del dela, iniciative pa niso dajale! Tega bi pri vsedelavskem zletu ne smelo biti, drugače gremo z imenom predaleč! Da so se priprave začele veliko pozneje, nego prvotno nameravano, je drug pomemben fakt. Če hočemo odkrito govoriti: priprave v prvotnem obsegu so se naravnost zadrževale in to iz političnih nagibov Ta konstatacija naj brez nadaljnjih podrobnosti zadostuje, saj tako vsi vemo, kako je. Največja značilnost pa je ta, da, čeprav prireja letošnji zlet kulturna organizacija, še tukaj ni odkrite enotnosti. Ne samo, da sodeluje vse polno kulturnih društev in društvec, ki se nikakor ne morejo odločiti za podrejenje svoje lokalne avtonomnosti splošnemu gibanju, ki se odločiti iz lokalnega patriotizma deloma sploh nočejo: temveč še bolj značilno je to, da je vrhovna zletna inštanca v rokah organizacije, ki je na zunaj še tako nevtralna, da še ni niti prevzela razrednega stališča v svoj program, da tu pa tam smatra celo buržujske tipe za svoje enakovredne člane! Kaj bi rekli češkoslovaški, dunajski, nemški in ostali inostranski sodrugi, ki se zleta aktivno udeležijo, če bi vedeli, da prireja zlet organizacija, ki se pomišlja odkrito nositi socialistično ime in voditi svoje delo v razredno-bojnem smislu? Ali bi se zleta sploh udeležili? Seveda bi bila v njihovi nesoudeležbi zmota, ker je večina članstva te organizacije vendar odkrito so-cialistična in razrednobojna in bo svoje stališče v najkrajšem Času tudi uveljavila, ampak njim bi morali zmoto manj hudo vzeti nego slovenskemu gibanju, da jim daje povod k even-tueinira zmotam. , Sicer pa ni vprašanje v tem, kako nas sodijo inostranska gibanja, temveč kako sodimo mi nje. Na zletu bomo imeli priliko videti vsaj par refleksov teh gibanj, in če ne nq zletu, pa vemo že iz vsakdanjega življenja, kakšna so. Ali bomo opazili, da je inostranskim sodrugom z odkritim, brezobzirnim razredno-bojnim nastopom povsod in v vsaki organizaciji tako lahko kakor nam pokazati, da nekaj znajo? In, čudež božji, čeprav so tako brezobzirno zavedni, jim je mogoče pokazati še celo nekaj več nego nami V tem je bistvo vseh naših sporov: ali smo odkriti ali ne. Če se. odločimo enkrat za prvo, potem bomo smeli z upravičenostjo bodoče vsedelavske zlete pozdraviti z lažjim srcem in z manj pomešane trpkosti nego ta zlet: Sodrugi, ki se z nami sestanete v Mariboru, pozdravljeniJ Naša pota se danes še ločijo, toda v spominu na to, da smo vendar ena družina, in v zavesti, da moramo brezpogojno priti do odkritosrčnega dela, se zadovoljimo s tistim, kaf smo poleg slabega v enem letu iz čudežne proletarske moči vendarle ustvarili dobrega! 6&&V /V<3 . Mi temne jate ptic, ki hočemo svobodno peti in svobodna gnezda zgraditi bodočim pokolenjem, poletimo, poletimo v bliskovitih klinih , zlet ! Mi nočemo, da bi nas krivice in požrešnosti bratomorilni kljuni kljuvali na mrzlih grobiščih, mi nočemo ne krikov predrtih prs in ne ranjenih ste. na zbor, na zbor vseh temnih jat, ki jim je pesem zadavljen krik in svobodno gnezdo grobišče - , . . človeških rodov! Pri nas ni razlike, enak je vsak, drng vsak je drugemu sodrug in sestra in brat iz ene družine Že dolgo smo vsak zase svojo bol nosili. A zdaj, ko je zopet naš čas, se v rdečo zarjo ogrnimo, v eno samo falango se strnimo. Mi ptice-proletarci smo brez domovine -— komaj da na obzorju bodočnosti sveti nam dom. Dom proletarcev je delo, ne težka skrb za sedanjost Samo v dveh časih se nam razjasni pogled: samo na dva praznika naša : na Prvi maj in ko se dvignejo jate naše v polet! Sodrugi, v naše kletke je šinil solnčni klic: Na zlet! Kletke razbite so, svobodna perut: za en dan, sodrugi, naj se razjasni pogled, sodrugi, poletimo, poletimo na zlet! Vse v javnost! Pišite golo resnico! Nekdanji voditelji socialističnih organizacij še vedno upajo, da bodo onemogočili konsolidacijo delavstva. Ker jim ni uspelo, da bi se polastili organizacij in izpremenili pravilnik na kongresu, so zaCeli z vso silo agitirati proti tem organizacijam samim, na drugi strani so pa z denarno! silo hoteli uniCiti eksistenco teh organizacij in njih tiska. Čim dalje ljutejši je postajal ta boj. Da nismo že leta 1921. podlegli v njem, se imamo zahvaliti samo načelu javnosti, ki ga je takrat izvajala stranka potpm svojega tednika »Ljudskega glasu«, od januarja 1922 pa ž dokler se ne ! združijo krajevne organizacije z namenom, da si ustanove tako skupno orga-. nizacijo. Naša pokrajinska organizacija SSJ I obstoji že leta in ima vsako leto svoj kongres, svoj parlament. Kje ie še kakšna taka organizacija v Jugoslaviji? Pa pridejo stari voditelji in porečejo: SSJ je stranka za vso Jugoslavijo, zedinjeni smo! Res je naš kongres L 1921. sprejel predlog zedinjenja, ki je bil v BeogTadu izdelan pri zeleni mizi. Toda takrat ie naš kongres že dobro vedel, da zaradi sklepov ori zeleni mizi ne sme razpustiti organizacije, ki je sezidana od spodaj navzgor, od krajevnih organizacij. Zato je sprejel zedinjenje pod rvogojem. da se bo vršil skupni kongres, do takrat pa je sklenil, da bo veljal naš stari pravilnik, ki je bi! na kongresu 1. 1921. v ta namen še enkrat točka za točko natančno pre-debatiran in potrjen potem pa izdan v tisku, da ga vsak pozna in da se ne more Tiittče več izgovarjati, da ne ve za točke pravilnika. (Se danes ga lahko krupiS, velja A Din.) . Šele zdaj po dveh letih so začeli pripravljati skupni kongres. Pa kakd! Kakpr da bi bili za nalašč hoteli naš po-' krajin ^'pravilnik pohoditi, take doloCbe stf pos*&vili. Kitjpki' bi motali mi! nago pokrajinsko organizacijo razbiti in iti. na kongres vsak zase. potem se pa dati tam preglasovati od ljudi, ki imajo dovolj denarja. Ja si nakupijo veliko znamk, ki dajejo delegatske pravice. Po vrhu pa nam sploh še za b-doči,osc prepoveduj:-jo pokrajinsko organizacijo in nam _ na njeno mesto vsiljujejo oblastne organizacije, pa to proti izrecni volji vseh naših organizacij, ki so soglasno še vselej (Od 1. 1921. pa do danes še vselej!) odločno zahtevale pokrajinsko organizacijo, ki >e krvavo potrebujemo, odklanjale pa oblastne organizacije, ki jih ni treba, ker imamo okrožne organizacije. In kdo to od nas zahteva? Par ljudi, ki so se sešli pri zeleni mizi, pa hočejo kakor kakšni izvoljeni vsiljevati ljudstvu svojo voljo baš v tistem trenutku, ko se izdajajo za socialiste in zahtevaj^ samoodločbo in samoupravo ljudstva; Ker jih organizacije niso hotele ubogati. so se postavili na lastne noge in so hoteli »izključiti« organizacije! Posamezniki izključujejo organizacije! Kdo so vendar to? Dr. Korun in Golouh. Ta dva sta sedela tam pri zeleni mizi in ta dva predstavljata socializem v naši pokrajini, obenem pa tudi v vsej Jugoslaviji. Zato so pri tej zeleni mizi tudi sklenili poslati na Hamburški kongres — dr. Koruna! Naš delegat, ki je bil poslan v Hamburg od organizacij, ki so javno v »Napreju« objavljene, da vsak vidi, da res so, je kar zijal, ko je bil sprejet v Hamburgu na ime dr. Milana Koruna! Ta si je sicer premislil in je ostal lepo doma, ko je zvedel, da gre naš delegat tla, ker bi bil moral kar izginiti, ko bi ga. bili vprašali, katere organizacije da zastopa - toda dr. Topalovič iz Beograda je pa bil tam in je zastopal zeleno mizo, ki ima lepo- ime »Glavni odbor SSJ« in na to ime je bil priznan, naš delegat pa se le zadovoljil s pravico gosta, ker ni mogel razložiti, kako da smo po programu ln imenu ena stranka, po izvrševanju in življenju pa postanemo ena stranka šele takrat; ko bomo na skupnem kongresu spdražumno in brez majorizacije sklenili' Skupni za vse obvezni pravilnik in izvolili Skupni resnični glavni odbor ce-]c skupne stranke. Da nas takrat ne bodo zastopali advokati, ki jih v naši stranki ni; še rtlanj pa, da bi nam smeli taki delegati'‘gaziti naše organizacije in naše sklepe,' to je jasno za vsakogar, posebno Pa za ;tiste, ki čitajo naš tisk stalno in vedo, kakšen razloček ie med zeleno mizo in med organizacijo. ,.i> Seveda v Hamburgu se s temi zadevami ,niso mogli mnogo baviti, ker je bilo drugega dela dovolj. Da malega ozemlja naše pokrajine ne poznajo, je razumljivo, da ne poznajo naših razmer, tudL Prav tako je pa tudi razumljivo, da pojde internacionala vselej z organizacijami, nikdar j>a qe s posamezniki, kajti socializma pU^rez družbe, brez organizacij, saj pomeni socializem sam zahtevo, da naj. vjada organizirana družba sama nad seboj in naj se otrese individualizma, to je vlade posameznikov. Zakrivili smo pa mnogo tudi sami, da. nas. svet tako malo pozna! Nemški časopis ,smo prepustili posameznikom in. ti so v njem ves čas pisali po svoje, skleppv pokrajinske.organizacije pa niti objavljat; niso hoteli, niti prej ne, preg kongresom I. 1921. Svet Pa čita nemški časopis, ker slovenskega ne zna. espe-rantskega jezika pa do letos tudi še nl-sino rabili. Odslej naprej bo moralo post aH to drugačno, tem bolj, ker smo spoznali, da imajo po vs^m svetu prav take boje za izvrševanje sklepov, kakor pri nas, in da se povsod borijo proti enakim bogovom, kakor pri nas. »Vera brez del ie mttva!« govori proletariat vsega sveta, v/iftstneitj delu za lastno osvobojeni je- zmaga! Povsod tako! Naš delegat je prinesel iz Hamburga tudi proglas za socialno religijo in y tem proglasu čitamp o istih problemih, kakor so popisani'v kiljižici »Socializem in vera«. Sc celo enake ..besede se najdejo, tako n. pr. Je tam^tuili zahteva, da naj se rek »Moli in delaj!« izpremenj v »Misli in delaj!« In čfe rie z istimi besedami, je na vsaj z isto vsebino povedano tam tudi tisto, kar smo pred par. meseci povedali tistim, ki ne marajo, da br ljudstvo verjelo v socializem in so zato napisali v »Rdečem praporu« iskro, češ da socializem ni ve- ra ampak znanost: Socializem ni niti vera niti znanost, pač pa vera v znanost. Ker pa je znanost le tisto, do česar se, je človeštvo samo dokopalo, ne pa tisto, kar prinašajo razni bogovi, zato verujemo. da dela proletariat po vsem svetu sam za svoje odrešenje, da nikjer več ne čaka -na odrešenje potom raznih bogov in prerokov, da sam misli jn dela, zato ne le verujemo, ampak tudi vemo, da sf bo proletariat vsega sveta domislil in dodelal enako mišljenje in enako delovanje glede programa in pravilnika, s čimer bo imel tudi tisto, po čemer vsi tako hrepenimo: zedinjenje, slogo in moč v organizacijah, ki so zgrajene od spodaj navzgor, od proletariata samega. Za tako stvarno zedinjenje — vsi na delo! Hoaroniztai ali socializem? Ne poslušajte, kaj govore o tem kapitalisti in njih vlade! Ne poslušajte niti tistih, ki kriče po vogalih in prodajajo danes to, danes ono, tisto pač, kar gre bolj v denar, kar nevedneži rajši slišijo — plačani hlapci so, pa bodisi da jih je plačala vlada ali posamezni kapitalisti, vselej govore tuje besede. Ne poslušajte sploh nikogar drugega, samo svojo pamet in svojo vest. Kajti v vas samih, proletarci, je komunizem in socializem. V vaših rokah in glavah je, ki delajo, v vaših želodcih in v vaših otrocih je, ki stradajo. Kaj je prva in poglavitna dolžnost? »Kdor ne dela, naj ne je!« Vsi, ki si z delom služite svoj kruh, kjerkoli in kakorkoli, vsi se s to zapovedjo strinjate. Zato vsi soglašate, da naj lenuh zgnije v svoji lenobi, da naj pa delavec dobi, kar mu gre za njegovo delo. Toda, kako to urediti? Komunistično je treba tiredlti svet! Vse, kar je, ni moje in tvoje, ker vsega midva nisva naredila. Pa tudi kapitalistovo ni, ker tudi kapitalist ni naredil. Vse, kar je, je last vseh tistih, ki so delali in naredili. Proč z zasebno lastnino, skupna last naj bo vse, ali po latinsko: Komuno naj bo vse. (Komuna je občina, komunalna politika je občinska politika, obči. pomeni toliko kakor skupni, splošni — na občinskem pašniku lahko paSejo vsi, dokler si ga župan ne prilasti...) Zapomni si to in vedel boš, kaj je komunizem. Komunizem je ideja, je stremljenje, ki hoče, naj postane vse skupna last. Kapitalizem je pa ljudska neumnost, ki spoštuje gospoda župana tako, da mu dovoli, da se pasejo samo njegove krave na občinskem pašniku. Vsak, kdor dela, bo rekel, da je komunizem poštena ideja, kapitalizem pa je lopovstvo. In prav ima, kajti res je tako! Toda kako napravimo, da pridemo do komunizma? Ali je dovolj, da vzamemo kapitalistbm njih polja, hiše, tovarne itd. in da jih izročimo komuni, občini ? » Bog ne daj! K?.r vsi ste zakričali obenem. Potem bi imel Župan ne le vse pašnike in krave, ampak tudi vsa polja in hiše in tovarne itd. Mi vsi pa bi bili, kakor je bil Jernej, ki je služil pri županu za hlapca od mladih nog: ko se je postaral in ni bil več za delo, ga je vrgel župan na cesto iz tiste hiše, ki jo je Jernej sam postavil... Bog nas varuj takega komunizma! Najprej moramo vse župane postreliti, potem šele naj nastane komunizem. Misliš, da bi bilo potem kaj boljše? Premisli malo! Ko bi župana ne bilo več, bi nastalo veselo življenje. Vsa vas bi ležala v senci pod lipo in pasla svoje krave. Kadar bi bil kdo lačen, bi namolzel mleka, ali pa zaklal kakšno kravo. Kako dolgo bi trajalo, da bi padla zadnja krava? Računaš na prste in praviš: »En mesec, ravno 30 jih je« Pa si se zmotil! Vsi bi gledali, da bi dobili največje in najboljše kose, slabe bi vse zmetali psom. V enem tednu bi bilo vsega Ikonec in treba bi bilo začeti jesti travo. Tako je in nič drugače. Samo če bi se še o pravem času domislili, da delate nespametno in bi si izmed sebe izbrali novega župana, ki naj pazi na red, brez katerega človek ne more biti. In če bi izbirali župana, bi izbrali najbrž znanega postopača Mihata, ker ima najbolj namazan jezik in ker govori, kakor da bi vse znal. Izbrali bi ga in kmalu bi imeli slabejšega in hujšega župana, nego ste ga imeli prej. Vse bi bilo pri starem, samo da še siabejSe, Zato, prijatelj, je Marks, ki je napisal »Komunistični manifest«, ustanovil socialistično stranko. Kaj je socializem ? Socializem je pot h komunizmu in način, kako naj se upravlja komunistična družba. Komunizem brez socializma je anarhija. . Socializem pomeni, naj vlada vsa družba (družba se imenuje po latinsko societas, sodrug je socius). Če hoče pa družba vladati, se mora najprej združiti, organizirati. Določiti mora, da so vsi člani družbe enaki, da morajo vsi enako delati, če hočejo enako jesti, in da mora tisti, ki hoče več jesti, tudi več delat!. Da ne sme močnejši slabejšega odrivati ne pri delu ne pri jelu, ampak da se mora vsa družba v takem slučaju postaviti za slabejšega in močnejšega kaznovati. Nekateri ljudje ne gledajo na to, kaj jedo, samo da je veliko, drugi pa imajo kmalu dosti, zato pa hočejo kaj boljšega. Privoščimo obema, eden naj sne samo smetano, drugi pa vso latvico mleka brez smetane — ampak zadovoljna morata biti oba s to delitvijo, nobeden ne smo drugega ne s palico, ne z zvijačo prisiliti na tako delitev. Na tak način si morajo po dogovoru razdeliti tudi vse drugo, delo in jelo. Vedeti morajo, kaj kdo dela in kaj kdo je, z drugo besedo, kakšno službo kdo izvršuje in koliko zaslužka dobiva. Ker pa sam ne moreš paziti na vse občane, zato je dolžnost vsakega, da javno pove, kaj dela in koliko zasluži — zakaj ne bi bilo na občinski tabli napisano, ali moderno, zakaj ne bi bilo v časopisih povedano, katero delo je treba izvršiti in kdo naj ga izvrši, in koliko smo pridelali in v katera skladišča vložili in katere družine bpdo iz tega jn katere iz onega skladišča dobivale svoje potrebščine ? Kadar bo občina tako urejena, takrat bo tudi Miha lahko izbran za župana, ker mu njegov jezik ne bo nič pomagal, vsi občani bodo vedeli, kaj in kako in se ne bodo dali več za nos voditi, pač pa ga bodo takoj nagnal; od skupne sklede, če ne bo hotel pošteno vršiti županskih poslov, ki morajo biti delo, kakor je vsako delo. In z učiteljem prav tako, in z gospodom ministrom tudi, kralja pa takrat Itak ne bo več, kadar bo ljudstvo tako organizirano, da bo res »eden za vse, vsi za enega«. Da danes še ni tako, smo si sami krivi. Pravice že imamo, pa rabiti jih ne znamo. Ne bilo bi treba, da razni hlapci volijo razne Mihce, če bi ti hlapci kaj vedeli, če bi bili zavedni« Ker se pa nikdar nič ne brigajo za politiko, zato jih najdejo volitve nepripravljene in v tej nepripravljenosti bodisi sploh ne gredo volit, ali pa se dajo preslepiti od sladkih besed raznih Mihcev. To je tem hujše, ker se Mihci zelo brigajo za to, da se hlapci ne. bi začeli baviti s politiko. Po 16 ur na dan jim dajo delati, da jim ne ostane časa za izobrazbo, plačujejo jih tako slabo, da si še v nedeljo ne morejo kupiti časopisa, in tudi od mladosti že skrbe za slabe šole, da se ne bi preveč naučili. Nedeljski počitek jim pa vzamejo s praznoverjem in pijačo . .. Zato je ljudstvo nezavedno, zato se odkriva svojim županom, ki pasejo samo svoje krave na skupnem, ob- činskem, komunalnem pašniku. Da se izpremeni, je treba združiti tiste, ki že vse to vedo. Če jih je Še tako malo, dovolj jih je, da postavijo svojo novo družbo. Več skupaj jih zloži za časopis, od ust si utrgajo po* trebni denar. Potem pa ga čitajo skupno v večernem času, ki si ga utrgajo od spanja. Potem, ko so leto dni tako delali, imajo že toliko znanja in zavednosti, da v nedeljo ne bodo zabili vsega svojega časa za praznoverje in pijančevanje, ampak se bodo shajali k resnim razgovorom brez pijače. K tem resnim razgovorom o izboljšanju svojega položaja bodo klicali tudi druge, ki so dozdaj zvečer še spali in ob ne- deljah še pili. Vedno več jih bo pametnih, ki bodo sami svoji duhovniki in učitelji, dokler jih ne bo večina, da si izvolijo svojega župana, ki bo v občini uredil pravo občino, tisto, ki se po latinsko imenuje republika, v kateri bo ljudstvo samo nastavljalo svoje duhovnike! in učitelje in se samo svobodno in prostovoljno dogovarjalo s sosednimi občinami — republikami in ustanovilo moderno zvezno državo, veliko svetovno republiko brez Mihcev Tako hoče socializem do komunizma, o katerem ve, da se ne bo več podrl, kakor se je tolikokrat, ko je zmagala samo divja moč brez pameti in reda. Sedanja socialistična družba je majhna in Še ta se zaradi kaprtali1-stičnih intrig z veliko težavo bori za svoj obstoj- Mnogi še verujejo, da sj bodo republiko izmolili ali pa v gostilni priborili s pijančevanjem. Drugi razumejo vse to in bi radi sodelovali, pa jih je sram, ker so nekdaj v naglici napačno govorili ali tudi kaj napačno storili. Velika večina pa sploh tako trpi, da nič ne misli, ker nima časa in ker je tudi njih volja ubita zaradi trpljenja. Povejte prvim, da je pijančevanje in čakanje odrešenikov v današnjih časih smrtni greh. Povejte drugim, da ni nihče brez zmote in brez greha, razen tistih, ki še niso nikdar nič govorili in nič delali — naj odvržejo sramežljivost in začnejo delati za skupnost, za komunizem, ki je socializem. Tretjim pa ne govorite — pomagajte jim z lastnim delom, kajti ubita volja si ne more drugače pomagati nego z zgledom. Delajte in žrtvujte, pa se bo vaša zavednost bliskovito hitro širila tudi med nezavedne. Sveta resnica je, da si tudi nezavedni tako srčno želijo zedinjenia, da bodo takoj začeli sodelovati, ko bodo videli, da ni vse — bob ob steno. Zato ne govorite več o komunizmu in socializmu in nasprotju med njima, tega nasprotja ni. To nasprotje so naredili kapitalisti, da so razcepili proletariat, da ga lažje izžemajo. Samo za to gre, ali bomo delali, ali ne. Kdor hoče delati, naj se pridruži in začne, nihče, prav nihče ne bo odklonjen, tudi tisti ne, ki smo se že včeraj borili proti njemu, ker je več verjel hujskačem, nego svojim lastnim očem. ; Kako težak boj vodi naša stranka proti kapitalizmu, je najlepše videti na vprašanju tiskaren, ki imajo kartel, da z njim draže časopise in knjige, ki so luč proletariata. S trudom si je proletariat nabral nekaj moči, da je kupil tiskamo, pa so mu jo posamezniki iztrgali, ker se je delavstvo premalo brigalo zanjo. Zdaj zopet1 nam iztrgajo morebiti še tudi drugo, če ne bo ljudstvo zahtevalo, naj dobe »Ljudsko tiskarno« v roke organizacije, ki žive stalno* ker se obnavljajo z hovimi Člani irt pri katerih stari člani odumirajo, ne da bi odnesli kapital s seboj —*■ rte pa posamezniki, o katerih danes lahko rečemo, da so poštenjaki, pa jutri morebiti ne bodo več, ker priložnost dela tatove tudi iz poštenjakov. 1 • Nobein posameznik ni zanesljiv — zanesljiva je samo družba, če gospodari javno. Kajti v tisti družbi Sele bomo vsi pošteni, v kateri ne bomo mogli goljufati. Da boste to razumeli, se potrudite dvakrat, trikrat prečltati današnji članek: »Strokovne organizacije«, »Tiskovna zadruga« in »Ljudska tiskarna«. Dvakrat zato, ker je težko vse razumeti, dokler ne veš vsega. Začetka ne razumeš brez konca, konca pa ne brez začetka. Žrtvuj par uric, dokler1 boš vse razumel, potem pa delaj, delaj, delaj I y Politične vesti. * V narodni skupščini se je razvila v ponedeljek živahna debata o slovenski kulturi. Rlerosi so neprestano trobili svojo o’ slovenski avtonomiji, minister za izenačenje zakonov jim je pa odločno ugovarjal. * Zbornica ie začela že v toTek razpravo o proračunskih dvanajstinah na temelju poročila finančnega odbora. V plenumu se ne bo razpravljalo od člena do člena marveč se bo razprava delila v tri dele. Na ta način bo omogočeno, da bodo razprave končane že 27. tm. Radikalni klub bo itak glasovail kompaktno za dvanajstine. * O dogodkih na Hrvatskem se v Beogradu po malem debatira. V prvi vrsti bo vlada poostrila odredbe za izpolnjevanje z. o zašč. države. Gospodje mislijo, da so država oni s svojimi trebuhi, ne pa narod sam. Radikalna stranka se bo držala kot klop teh točk v slučaju, da se bodo pogajali Radie in vlada. Da je vprašanje monarhističnega edinstva vmes, je indiskutabel * Buržujska irakarija v obliki »Ha-ckenkreuzlerjer«(kakor Orjuna) ja v soboto ponoči izvTšila dinamitni atentat na uredništvo soc. glasila »Volkswille« v Ministru. * Proletarec piše med drugim sledeče: Kdo so bili največji klečeplazci pred troni, če ne slovenski klerikalci? Ali niso med voditelji klerikalne stranke še danes kapitalisti, katerih premoženje presega milijone? Ali ni cela vrsta denarnih zavodov (razen zadružnih hranilnic in posojilnic) v njihovih rokah? »Kaj se boš fantič v nevarnost podajal — ko plavat ne znaš?« To je tudi «Glas iz tujine« pa še v materinem jeziku. Razšli r Današnja številka obsega 10 strani In je tiskana v 9000 Izvodih. r Današnja številka velja 2 Din. Vsi naročniki naj plačajo svojim zaupnikom še 1 Din. Obračunajte pa skupno z obračuni. r Opozarjamo vse sodruge na vozni red, ki je v veljavi od I. julija. Vsak si ga lahko ogleda v današnji številki. r Savez socialističke omladine Jugoslavije se je osnoval v Zagrebu. Svoje delovanje meni razširiti po vsej državi. Nima nič pomena, da hi objavljali proglas te nove socialistične zveze, ker imamo v naši »Svobodi«, zlasti v njenih mladinskih odsekih nekaj podobnega! In še celo nekaj več, ker je SSO.l še le v povojih. »Svoboda« pa ima že nekaj trdnih organizacij, zgodovine in imetja. Ne smemo pa pozabiti par stvari: predvsem se Savez ne sramuje socialističnega imena. kakor se. ga mnogi, ki se prištevajo k »Svobodi« in ki so zadnjič na delega-cijskem zboru pripomogli, da se je že sklenjeno novo socialistično Ime za to organizacijo proti vsem pravilom anuliralo; Savez tudi s ponosom povdarja svoje razredno stališče, boj proti militarizmu, kar bi bilo v naši kulturnobojni organizaciji na splošno še nekaj nezaslišanega; SSOJ je v svojih stremljenjih v direktni zvezi z SSJ in GRSJ — pred čemer bi pri nas omedleli v prvi vrsti nekateri, ki pravijo, da so s SSJ in GRSJ v najintimnejših stikih, pa se v okviru »Svobode« to zelo boje pokazati. Ta&o je torej z SSOJ in če pogledamo na našo revščino v tem oziru, nas mora skoro poščegetati v prstih. Pa mi v seeno ne bomo delali propagande za to, da bi se pri nas na Slovenskem ustanavljale organizacije SSOJ, ker. kakor rečeno, imamo v »Svobodi« forum, ki se mora tudi pro-gramatično izpopolniti do programatične stopnje SSOJ, forum, ki ie pravzaprav programatično že tam, a mu je treba odstraniti le sistem in osebnosti, ki ga programatično tiačijo k razredni nezavednosti. h klerikalizmu in militarizmu in celo k orjunaštvu. Sodrugi iz SSOJ naj pridno delajo v svojih pokrajinah, mi bomo po njihovih principih za »Svobodo« delali tukaj, da se čimpreje sestanemo na isti točki in zedinimo! Upamo, da si bomo v tem boju stali rama ob ramenu in da bodo hrvaški ter srbski sodrugi naša stremljenja občutili kot edino pravilna. In da nam je njihova pomoč tudi zagotovljena! r Vsak dosedanji naročnik »Na-preja« ali »Ljudskega glasa« naj pridobi samo še enega naročnika, pa bomo še enkrat tako močni, gmotno — Idejno pa petkrat toliko. AI1 nlsf zločinec, če ne podpreš s tem malenkostnim trudom moč zavednega proletariata ? r Vse glavne in postranske važne sklepe hamburškega kongresa pričnemo te dni v »Naprejevem« podlistku objavljati tako. da bodo sodrugi imeli izčrpen pregled čez delo in smernice socialističnega gibanja po tem kongresu! 0-pozarjamo! Marcu gibanje saeialiama. Socialistični katekizem hrani v sebi toliko lepega in duševno popolnega, da postane Človek že od tega kultur-nejši, inteligentnejši, če socialistične nauke izpditijuje in se čim bolj skuša prilagoditi socialističnim načelom. Zakaj napačno je mnenje tistih, ki trde, da socialist rie potrebuje duševne vzgoje, kulture, da je socialist divjak, ki hoče socializirati samo materijo. Ne, ravno rtaspfotno: Socialistu je prva naloga socializirati svojo duševnost in duševnost svojega bližnjega, ker le na ta način bo mogoče socializirati materijo. SVeta dolžnost vsakega socialista mora biti. da se včlani pri soc. kult. org. (pri nas »Svobodi«) in se udejstvuje na čimveč poljih izobraževanja v tej organizaciji. »Svoboda« ima v posesti lasten list, kulturonosni mesečnik »Kres», ki poroča o najvažnejših gibanjih socialističnih vrst v duševnem oziru in hrani v svojih predalih mnogo zrelega duševnega jedra za ustvaritev zdrave socialistične inteligence. Za boj proti buržoaziji moramo uporabljati njenemu paralelno orožje, a našega moramo čimbolj izboljšavati, kajti le z dobrim orožjem bomo dosegli tudi duševno neodvisnost in svobodo. Boja proti vsaki demagogiji in čmuharskim ter drugobarvnim frazam je zmožen le tisti, ki pozna socializem tudi v glavni zahtevi, v zahtevi do inteligentnosti, do kulture. Eden poglavitnih grehov siov. socialista je v tem, če ni naročen na »Kres« in s tem posredno zadržuje njegov napredek in napredek kulturne organizacije. I« stranfee, s Predsednik stranke s. Franjo Koren je odložil svoj mandat. Namesto njega je bil na seji dne 24. tm. sprejet v pokrajinsko načelstvo sodr, Vinko Moderndorfer iz Mežice, ki ga nadomestuje v pokrajinskem odboru s. Jos. Geier, iz Sv. Petra pod Gorami. Predsednika pokrajinski odbor ni volil, ker ne vsebuje pokrajinski pravilnik te določbe. Sejam bo vselej predsedoval v ta namen izvoljen član pokrajinskega odbora. s Naknadno je obračunala še krajevna organizacija SSJ v Hrastniku II skupno za ves čas od 1. januarja 1923. Skupaj je obračunalo do danes za april 26 organizacij za 1238 članov, za maj pa 16 organizacij za 811 članov. Vse zamudne organizacije opozarjamo, naj se potrudijo z obračuni, da ne izgube pravice soodločevanja na kongresu. Člani sodelujte — vršite pravočasno svojo dolžnost. Za januar je obračunalo do danes 42 organizacij za 1598 članov, za maj pa do danes 16 organizacij za 811 članov. Vzemite si vzgled na teh: 1 tretjina, pa ima več nego polovico januarskih članov! Nekatere organizacije iz opravičljivih vzrokov še niso izvršile svoje dolžnosti, vendar moramo opozoriti na večjo točnost. Tiskovni sklad. Prejeli smo od 1. I. do 20. VI. Din 11.337'50 Gunčar dobil na mesto inseratov v Celju » 50'— Karol Kisovec, neizrabljene potnine » 11'50 Gunčar nabral v Mariboru » 20’— Zalka Vozličeva » 18’— V. Moderndorfer »______20'— od 1. I. do 27. VI. 1923 Din 11.457'— Za potne stroške našega delegata v Hamburg: Zadnji izkaz Din 297650 SSJ v Hrastniku I, » 75 — njeni člani nabrali » 75'— skupaj Din 3.12650 Zadolžnice za »Naprej«: Po 100 Din: 15. Alojzij Pugmei-ster v Celju. Po 200 Din; 12. Andrej Martin-šek v Velenju; 14. Martin Umek, Glo boko, skupaj Din 5000’—. s Gorje pri Bledu! Krajevna org. SSJ in KDZ, podniž. Gorje poživlja vse svoje člane, da poravnajo takoj zaostalo in tekočo članarino. Vsem članom, ki so s članarino v zaostanku, se s 30. t. m. list ustavi. Člani naj se zavedajo, da to nikakor ne sme biti, da bi list dobivali na račun podružnice in da bi »trotje« to pojedli, kar čebele skupaj znosijo! Vsak član dobro v£, kje je blagajnik ali zaupnik, le to naj si zapomnijo, da ta ne bosta letala za člani po gostilnah in terjala prispevkel Za kraj. org. SSJ in KDZ. Odbor. Vestnik „9vofe»«te“* v Probudi se, zaspani sin deta tn zavedi se, da si dolžan samemu sebi sa-movzgojo! Krepi svoje duševne in telesne sile v socialistični kult. org. »Svobodi«, ki ima tudi telovadne odseke. Tudi Celje bo dobilo svoj telovadni odsek, pa ne prej. da jih bo zadostno število javljenih. Kdor bi torej tu rad telovadil, agitiraj pridno, da boš pripomogel tudi sam k telovadni izobrazbi. Priglase za DTE-Celje sprejemata vsak dan so- druga Karlo Kocijančič in Žarko Amšek v uredništvu »Napreja«. v Delegati Delavskih tel. enot »Svobode« naj pripravijo za zborovanje DTE kratka poročila o delovanju tel. odsekov. Izdelajo naj tudi morebitne predloge za ustanovitev tel. pod-zveze, glede.krojev, poveljevanja, telovadnega sistema i. t. d. in naj jih predložijo zboru. Zborovanja naj se pa vdeleži vsak odsek po svojem delegatu. Začetek bo v soboto ob 2. pop. v »Ljudskem domu«. Posebni vlak odhaja iz Ljubljane v Maribora 1. jul. ob 3. zjutraj v nedeljo. Iz Maribora pa odhaja isti dan o polnoči. Ker žel. uprava nima zadostnega števila osebnih voz na razpolago, so ti namenjeni, samo za ženske in otroke. Moškim bodo na razpolago le tovorni vozovi s klopmi. Za red pred in med vožnjo bodo skrbeli člani UDR. DEL. REDITELJEV. Vsi udeleženci naj to vpo-števajo. Vse udeležence in zaupnike poživljamo na obračun za zletne in obedne izkaznice. Splošna delavska izobraževalna zveza »SVOBODA« za Slovenijo v Ljubljani. POMEN INSERATOV je za moderno življenje velikanski. »In-serat dela zate tudi takrat, kadar spiš«, tako ima napisano vsak praktični trgovec na takem prostoru, da ta rek čim večkrat vidi in se po njem ravna. Kdor se pa tega ne drži, ostane zakotni branjevec, ki kupi pri njem samo tisti, ki mu stanuje pred vratini, ali pa ki hodi vsak dan mimo. Vprašajte vse velike tvrdke, če bi bile kaj dosegle brez inseratov, odgovor bo povsod enak: Kdor se ne pokaže ga ne najdejo. Tako dišeč kakor vijolica, ki jo najdemo, čeprav je skrita pod grmom, pa ni menda prav noben trgovec... Vzemimo primer. Urar Rafael Salmič je začel z malim, danes ga pozna vsa Slov eni ia, čeprav se njegova trgovina v veliki hiši kar zgubi, da io komaj opaziš. Pa v mestu je razen njega Se tudi drugih urarjev dosti, vendar gre K njemu skoro vsak buržuj, ki pride z dežele. Zakaj? Zato, ker inserira mož v vseh meščanskih časopisih in koledarjih, ker hoče, da ga ljudje poznajo — seveda, ker misli, da proletariat nima denarja in da ne potrebuje ur, zato v proletarskih časopisih prav nič ne inserira, Naši ljudje ga ne poznajo in ne hodijo k njemu, Pač pa hodijo k njemu tisti proletarci, ki prav nič ne čitajo, tem je vseeno, kam nosijo svoje denarce. Še bolj očitno mislijo tako o prole-tariatovein denarju razni denarni zavodi. Pa ne samo banke, ki dajejo buržujskim časopisonf inserate zelo pogosto in zelo velike, proletarskim pa po,štirikrat na leto zelo majhne, samo toliko, da se ne bo reklo, »da so pristranske« — za te bi človek še mislil, da se jim res n§ izplača, toda kaj pa hranilnice in posojilnice? , Odkod imajo te svoje hranilne vloge? Vse, prav vse jim znosijo mali 'ljudje. Posamezni sicer res zelo malo, pa ker je takih posameznikov zelo veliko, znosijo tudi zelo veliko hranilnih vlog v take zavode, ki jih je sram inserirati v proletarskem časopisu. Včasih so še 1-meli naši čitatelji priliko paziti, kako rastejo hranilne vloge, zdaj. ko je boj za vloge zelo hud, se za naše vloge nihče ne zmeni. Ali res ne? Nasprotno! Baš zato, da čim več proletarskih vlog dobe, baš zato ne marajo inserirati v proletariatovem časopisu. Kajti inserati morajo biti plačani, plačati nam jih pa ne marajo, ker ne marajo podpirati našega tiska, ki odpira ljudstvu oči. Zato so se domenili, da bodo pri nas inserirali zelo malo, ali pa prav nič. Kadar bo »Naprej« zmrznil, takrat jim pojde pšenica v klasje . •. Čitatelji! Danes vam lahko nekaj prerokujemo. Ne zato, ker smo od sv. duha navdahnjeni, ampak ker vemo. kako je. Zadnji teden se je ponesrečil največji napad na »Naprej«, kar jih je še kdaj bito. Zdaj bodo spoznali, da se »Naprej« nikakor ne da ubiti, ker je last čitateljev, ki ga hočejo imeti. Zdaj bodo kmalu drugačni, zdaj se bodo začeli držati zopet reka, da »dela inserat zate tudi takrat, kadar spiš«. Vi jim pa pomagajte pri tem predrugačenju: nosite svojo trdo prislužene denarce v tiste trgovine itd., ki inserirajo v našem listu. Noben trgovec ni organiziran pri socialistih, ne moremo reči. da bi bil kateri naš, če pri nas inserira. Ce pa inserira drugod, pri nas pa ne, je to znamenje, da mu smrdimo in da naših denarcev ne mara. Zdaj, ko smo odbili zadnji napad, ko smo postavili k že dosedanjim trdnim temeljem še nove še trdnejše, zdaj bomo imeli tudi več časa in moči večkrat posvetiti svojo pažnjo tudi temu vprašanju. Gospodarstvo ie politika — trgovina pa ne sme biti politika! ta, iii so dobro valje! Dva meseca po Majskih manifestacijah je zopet praznik slovenskega proletariata. Zopet bodo imeli vsi trpini priliko oddahniti se po napornem delu dolgih dni, zopet se bodo znašli v skupnem objemu vsi, ki trpe krivico in laž, ki jih bije reakcionarna pest s kruto silo v razorani obraz. Prvi maj ie praznik dela, zlet ie praznik počitka, zakaj tudi počitek mora spoštovati tisti, ki spoštuje delo in ki se zaveda svojega človeškega dostojanstva ! Življenje socialista ni ena sama veriga trpljenja in muke polnih udarcev reakcije, življenje socialista potrebuje tudi veselja in odpora proti turobnosti usode. Prvi maj je praznik proletariata vsega sveta, zlet je praznik proletariata ene same države ali tudi iz večih sosednjih držav. Praznik dela posvečuje lahko vsak v domačem kraju z demonstracijo svojih sil, zlet posvečujejo proletarci skupno, da skupno demonstrirajo svoje duševne sile in si pridobivajo tolažbe za obupne borbe z domačo reakcijo. Ljubezen rodi zlete, ljubezen do socialistične ideje, da celokupni proletariat pokaže, koliko je zmožen za uveljavljenje socializma in za medsebojno podpiranje v socialističnih naukih. Delavstvo je v današnjih časih nezaupljivo, ne veruje rado v svojo moč, kolikor je ne občuti samo doma, je potrebno, da to moč spozna in se jo nauči ceniti. Na zletih ima priliko spoznati zavednost proletariata svoje dežele, vidi orjaško moč socialističnih mišic in krepke pesti, uživa sadove težavnega dela svojih sotrpinov, ki so si jih pripravili bodisi v telesnem, bodisi v duševnem samodogojevanju. Na vsed^lavskem zletu se snidejo celokupne mase proti vojni se borečega človeštva, da pogledajo, kdaj bo konec neprestanega človeškega pokolja. Čim več jih je, tem bolj se bliža svet cilju socializma in miru. Vsak, ki se količkaj zaveda, kaj je socializem in kaj zahteva, naj pusti ta dan vse druge potrebe na stran in naj poleti na skupni kraj, da tam v e^em zboru 'priseže maščevanje za socializem padlih bojevnikov in pozdravi zlato svobodo bodočnosti. Oni pa, ki jih okoliščina ali pomanjkanje potovalnih sredstev zadržuje doma, naj bodo na zletni dan v mislih skupaj s številnimi sodrugi vse pokrajine, naj zletni dan posvetijo poučevanju o socializmu nevednim, naj skuša vsak, pridobiti vsaj eno samo poslušajoče uho, da bo zahodilo za socializmom. Tudi to je delo za socializem, delo, ki bo poplačano — z mirno vestjo in rešitvijo svetovnega proletariata iz objema kapitalistične reakcije. Utrinek. Največje svetovno gibanje današnjega časa je delavsko gibanje. Ko bo to nastopalo solidarnejše — česar se mora šele naučiti — postane sila, ki bo odločala potek razvoja v družbo bodočnosti. Somišljenik l Si že član Socialistične stranke Jugoslavije? Če bivaš na Slovenskem maraš biti član Pokrajinske organizacije za Slovenijo, ki ima svoje člane organizirane pri krajevnih organizacijah. Kjer te ni, se vpiše zavedni proletarec in^proletarka v organizacijo »Centrala« pri pokrajinskem tajništvu SSJ in KDZ v Celju. Prepričaj se, če ima tvoja organizacija še vse pravice, ki jih določa pokrajinski pravilnik. Poglej, če je obračunala. »Naprej« objavlja vse organizacije povrsti, ki obračunajo. Člane samo na papirju ne šteje pokrajinski odbor za svoje. Pomagaj — povečati armado. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v Imenu pokr. odb. SSJ in KDZ). Odgovorni urednik: Alojz Leskošek. Tisk Zvezne tiskarne v Celju. A. L. Celie: s DA SE SPOZNAMO! Ko se je i>o preobratu zanesel v razredne vrste ministerializem, so postale širše delavske mase nezadovoljne. Trumoma so odpadali člani stare skupne JSDS, v nekaterih krajih, kakor Trbovlje, Zagorje in Jesence, celo organizacije in so šle h komunistom.. Ta komunistični val se je leta 1920 raztegnil tudi na Celje in Maribor, zlasti na Maribor. V Celju se takrat komunistom ni posrečilo spraviti organizacije v komunistični tabor, dasiravno so bile vse mlade, smel bi trditi: razen železničarske organizacije vse novorojene. Vpliv komunizma je bil tako močan tudi za Celje, da se ga je bilo težko ubraniti. In to zgolj radi tega, ker je bil »komunizem« v tistih časih ne-omadeževan in izgledpl' je revolucionaren. A vendar se Celjani s svojim okrožjem nismo nikoli mogli odločiti za novorojeno dete komunizma, ker smo videli, da je to dete nastalo iz samega egoizma in individualizma nekaterih nezadovoljnih ljudi, ki so hoteli biti voditelji delavskih mas. Mnogi med njimi ne radi delavskih mas, da bi jim kaj koristili, ampak radi samega sebe. (CJlej slučaj pri Nahtigalu, Curhaleku. Stefanoviču itd.) Govorili so, da so zastopniki delavskih mas, a v resnici so bili to le , individualisti, katerim je služila beseda »komunizem«, »nezavisnost« in na vse zadnje še enotna fronta k osebnim interesom. To so pokazali čisto jasno pri občinskih volitvah v Ljubljani, ko so se združevali s klerikalci in najbolj konservativnimi socialpatrioti, to je z onim delom socialističnega gibanja, ki je povzročil leta 1919. ministerializem, kateri je imel za posledice prvi razkol v delavskih organizacijah v Sloveniji. (Glej pakt z »Zarjani«!) Strankin zbor, kateri se je vršil 11- aprila 1920. v Mariboru, ni bil v stanu spraviti delavsko gi-lwnje v eno enoto, ker so temu nasprotovali razni tipi individualističnega karakterja. Storil se je na iniciativo Urat-nikovo sklep, da se bo pogajal 20-članslci odbor za zedinjenje potom kompromisa. Poskus kompromisa se je ponesrečil popolnoma. ker je naravno, da ni mogoče delavske množice zedinjevati po kompromisih, ki jih vodijo poedinci v korist svojemu individualizmu in ne širšim delavski mslojem. Umevno, da so poedinci pripravljeni svojo včerajšnjo revolucionarnost zatajiti, če jim danes reakcila nudi isto, kar bi zase z vztrajnim razrednim bojem šo ne dosegli. (Glej slučaj Nahtigal tn Miha Koren, ki sta bila baš največja kričača komunizma, a sta ga iz svojiit osebnih interesov za mandat v narodno skupščino prodala reakcionarni »radikalni stranki«.) Kongres, ki se je vršil v jeseni 1920. pred volitvami v Celju. še ni bil pravi socialistični kongres, ampak je bila neka inštanca Za razdelitev mandatov tistim, ki so vredni biti parlamentarni zastopniki socialističnega gibanja, a zraven tega tudi tistim, ki niso bili več vredni, pač pa potrebni, da pridejo do kruha, iz tega kongresa je odšel zopet proletariat nezadovoljen, a najbolj pa nekateri voditelji, ker niso prišli do zaželjenega cilja. Bili so nekateri iz mariborskega okrožja, ki so. sc s celjskega soc, dem. zbora odpeljali v Trbovlje na komunistični kongres. Mi pravimo, da takim ljudem po večini ni šlo in jim še danes ne gre za načelno vprašanje socializma ali komunizma, ampak za čisto nvadni osebni dobiček na račun delavskega gibanja. Zavedajo se, da je mogoče v kalnem ribariti le toliko časa, dokler bodo gonile! političnega t. j. javnega življenja osebni spori, na korist tistih, ki spore povzročajo. | Kam so vedli ti spori dosedaj delavski razred? Vsak začetnik, ki se je pridružil katerikoli socialistični delavski organizaciji, je spoznal, ala je nezavednost širokih delavskih mas šla v indiferentnost, to se pravi, postala je brezbrižna. Kdo Jo najbolj kriv teli sporov, ki jih imamo? Na to vprašanje marsikateri delavec ne zna pravilno odgovoriti, ker ponajveC pozna politiko le po osebah n c pa iz znanosti in programov. Če se n. pr. v kaki tovarni zaupnikom posreči dobiti veliko odstotkov, so to v očeh delavcev po navadi dohri socialisti. Tam pa, kjer radi krize ali kaj podobnega ne morejo nič doseči, tam so pa zanič socialisti, poseb- no zanič so pa tam, kjer ie morala biti stavka zaradi zvišanja plač. In ta stavka se radi preobilih stavkokazov ni posrečila, potem pravijo delavci, da le organizacija bila zanič. A največ govorijo to taki, ki so med stavko delali in se niso borili za napredek, temveč za reakcijo (nazadnj&štvo). lakih delavcev smo imeli tildi v politični organizaciji in še celo med poslanci so bili taki, da niso delali dovolj za skupnost, ampak le bolj zase. Dobivali so lep denar, a stranki niso hoteli nič dati. Imeli so časa dovolj, pa niso šli med ljudstvo na shode. Člani strokovnih in političnih organizacij so se jezili, pa samo jezili so se. nič več. Tisti, ki so gledali zodprtitn očesom ln poslušali z odprtim ušesom so pa hoteli napraviti takemu početju konec. Kako napraviti konec, da se socializem ne bo več omadeževal po posameznikih, kateri se postavijo tudi na stališče plemenske gonje, če vidijo, da e jim drugače ne posreči? Proti takemu ni drugega izhoda, kakor da se organizira vsak tisti, ki ni zadovoljen s sistemom posameznikov v skupno organizacijo Socialitične stranke ,ngosIavije. V socialistični stranki pa tudi ni še slo ge, bodo trdili nekateri! Seveda si Jc treba take vedno dobro ogledati. Kajti v stranki je sloga in celo' jako zavedna sloga, ki sloni ha zdravem temelju. Za našo slogo imamo program in pravilnik, ki so ga sklenile organizacije delavcev. Naš pravilnik je kakor hišni red v hiši, IX) katerem se mora vsak ravnati. Oni, ki so iz stranke odšli v »enotno fronto« ali v Rdečo praprot, so šli radi tega, ker bi radi samo komandirali in uživali, če sar pa naš pravilnik ne dovoljuje. C e se vrši danes šc bratomon i boj, katerega delavci tako strašno obsojajo, so ga zakrivili tisti, ki hočejo na račun socializma vodiii svojo individualno politiko. Delavci pa, ki gredo za njimi, so jim ie slepo orodje toliko času, da jih spoznajo. Ko prebredejo še to fazo. če jim je treba, potem se bomo še le spoznali. Strokovne organizacijo, „Tiskovna zadruga44 in »Ljudska tiskarna4*. Strokovna komisija je neke vrste skupno načelstvo vseli strokovnih organizacij Te so sicer samostojne popolnoma, vse odločevanje više njih osrednja društva potom svojih centralnih odborov, toda ker nimajo svojega posebnega glasila, so glede tisku navezane na »Delavca«, ki ;c skupne glasilo in ki je popolnoma v rokah Strokovne komisije. Kukor je nujno potrebno, da ostane »Delavec« še nadalje skupno glasilo vseh strokovnih oiganizacij in ni prav, da izhaja »Železničar« posebe radi organiza-toričnil: posebnosti, »Lesni delavec« pa iz neumestne opozicionalnosti. tako Je na drtlgi strani šc bolj potrebno, da 'začno člani strokovnih organizacij bolj kritično gledati na uredništvo in smer svojega »Delavca«, oziroma, da dajo na ta ali oni način dtiška svojim kritikam ne samo v ožjih krogih., ampak tudi v širših, da se krinka sliši. Ce ne. sc bo slučaj »Lesnega delavca« še večkrat ponovil in bo to prav gotovo slabo vplivalo. Vsaka potlačena nezadovoljnost rodi lahko nov samostojen strokovni listič. Strok, komisijo vodi njen predsednik po večini »iz predsedstva«, to je tako. kakor bi bil njen komisar, ki odločuje sam. Tega se je. navadil kmalu po zadnjem strokovnem kongresu, ker je uvidel, da v komisiji nima stalne večine. Takrat je delal s SSJ skupno, saj je bil tudi na kongresu od te smeri in kovinarjev izvoljen proti glasovom komunistov, ki jih jc vodil Cobal. Kakor za Svetkom komunistični kovinarji, tako so šli za Lobalom socialistični rudarji, ti dve stroki sta volili kompaktno pod vtisom osebe proti svojemu prepričanju. Svetek je takrat še dobro razumel napačnost tega razmerja, pa z. nami vred je upal, da komunizem in socializem ne bo več ločil delavstva, ampak da ga bodo ločili stvarni razlogi. Za stvarne razloge se Je Svetek ijidi v resnici takoj zavzel, ko je prevzel kot predsednik uredništvo »Delavca«? Toda žal, naše delavstvo čila preveč površno ali pa sploh ne, zato »Delavec« ni mnogo izpremenil mnenja strokovno organiziranega delavstva. Zato je začel Svetek obupavati, da bi mogel na pravi poti zmagati, posebno pa še, ko je bil v komisiji sami brez večine. Takrat g» jei začela srbeti pest. da si pomaga s silo. Najprej je hotel izpremeriiti razmerje glasov v komisiji: odžagati je hotel zastopnika nastavljencev bolniške blagajne (tudi ta je šel seveda s komunisti in Čobalom), zastopnika železničarjev je hotel odstraniti s tem, da pokliče njegovega namestnika, v naglici jc hotel ustanoviti splošno strokovno organizacijo in ji dali glas v komisiji itd. Pa to ni šlo, ker se ie bal sklicati sejo in gospodaril Je sam »iz predsedstva«. Mi smo ga svarili, da samodržtvo ne more nikdar roditi dobrih sadov, pa najsi hoče ustvariti se tako dobre razmere, tudi dobrota se s silo ne da ustvariti; priporočali smo mu. naj rje čaka na redni kongres. ki se vrši še le vsako drugo leto. ampak naj zaradi nejasnih razmer skliče kongres takoj —»on pa se je bal tudi kongresa, češ, šef le 15 številk »Delavca« sem izdal, v 15 številkah se delavstvo še nikakor ni navadilo na novi kurz stvarnih razlogov, ne bi bilo še zmage na kongresu. V tem strahu pred delavstvom ga je zalotila enotna fronta. Vedel je sicer natanko, da enotna fronta ne more zmagati za trajno, vendar se je je silno bal, češ. nezavedno delavstvo bo sledilo temu geslu brez pridržka. Na vseh naših sejali in sestankih je govoril o nevarnosti, ki nam preti od zapeljivega gesla enotne fronte, namesto da bi pridno delal proti njej, se je njene demagogije vsak dan bolj pridno — bal. Začetkoma je v »Delavcu« še napisal par krasnih člankov proti njej, potem ji je pa podlegel in na kongresu SSJ je delal že diplomacijo, po 'kongresu je pa začel že sam tudi odkrito zastopati enotno fronto po receptu dr. Korurm. ki je dandanes z Uratuikom in Svetkom popolnoma enakih misli glede strokovnih organizacij: od socialistične stranke morajo biti popolnoma neodvisne, od dr. Korunove politike se pa ne smejo oddaljiti niti za las, čeprav dr. Korun ni in ne more biti strokovno organiziran, ker advokatska zbornica ni priključena k Strokovni komisiji, h kovinarjem pa menda advokatov tudi še ne sprejemajo. Ko je bil položaj tak, ni bilo več daleč do Golouha. Temu jc bil prej predsednik Strokovne komisije na vsej črti nasproten, prav tako kakor Cobalu in kakor tudi Cobal Golouhu — danes pa ustanavljajo »Tiskovno zadrugo« vsi skupaj K po složno in Golouh dobiva že predujem, kakor ga je dobil J. J920 na račun poslanskega mandata. »Tiskovna zadruga« ima namen združiti večino delnic »Ljudske tiskarne« v svojih rokah. Dr. Korun je začetkoma mislil spraviti vanjo kar preprosto take ljudi, ki se zde niemu »politično zanesljivi«. Ko smo pa v »Napreju« 26. maja pojasnili ta krasni namen, so gospodje svoja jadra lepo zasukali z željo., da bodo še bolj hitro jadrali z našim vetrom. Izjavili so, naj dobe te delnice v roke organizacije. Ker pa političnih organizacij nimajo (teh si hočejo še le z-daj nekaj nakupiti v svoji trgovini z belgrajskiml znamkami v 5 barvah po načelu, kolikor znamk prodaš, toliko članov imaš . . .) zato naj dobe delnice strokovne organizacije. Dobro je. Ničesar nimamo proti temu. Strokovne organizacije gredo; sicer danes za dr. Korunom, pa jutri ne pojdejo več; ko bo dr. Korun izpremenil zopet svoj kurz, bodo strokovne organizacije obdržale svoje delnice, ne bo jih mogel odnesti s seboj, kakor jih je odnesel marsikdo, ki je v imenu proletariata ■sede] v Blasnikovi tiskarni. Ce bodo imele delnice strokovne organizacije v rokah, potem »Ljudska tiskarna« ne pojde v roke kapitalistov tako, kakor je šla Glasnikova, popolnoma smo bili s tem zadovoljni, samo na eno smo v članku Gospodarski kongres« 14. junija (štcV. 130) opozorili: centralni odbori strokovnih Organizacij naj nimajo pravice, da bi sami brez občnega zbora oziroma kongresa prodajali te delnice, naj odločuje o njih vse članstvo, ne samo voditelji. Zdaj pa slišimo, da strokovne organizacije- teh delnic sploh ne dobe v roke, ampak da jih bo dobilo kar »predsedstvo Si roko vne komisije«. Sev eda ne lako gr* doVkakor mi grdavši o tem grdo pišemo. Vše lepše znajo g. dr. Korit n zasukati tako stvar. Strokovne organizacije naj imenujejo tiste ljudi, ki jih imajo za zveste in zmožne, izmed teh ljudi bo potem »Strokovna komisija« izbrala tisk, ki jih smatra g. dr. Korun za »politično zanesljive« in ti bodo za člane »Tiskovne za- 1 druge« imenovani od božjih namestnikov (»ustanovitelji« se imenujejo v res? niči). Teh članov ne sme biti več nego peldeset. Tako delajo ti gospodje, na nas se Pa jeze, da javno o tem pišemo. Mi trdimo, da so nosilci socializma organizacije, oni pa so mnenja, da mora obdržati vlado nad proletariatom inteligenca v rokah. Ker organizacijam ne dovolijo, da bi same odločevale, zato so organizacije mrtve, nad lemi mrtvimi organizacijami pa gospodarijo po svojih »inteligentnih« sposobnostih tako. kakor so gospodarili v Glasnikovi tiskarni. Da pa tudi še nadalje lako ostane, zato pišejo v »Delavca« take limanice, kakoršno je napisal g. P. Uratnik 21. junija pod naslovom: »V pojasnilo in obrambo«. Zelo smo radovedni. kaj porečejo k temu naši strokovno organizirani delavci, ki jim služi ta gospod za strokovnega tajnika. V tolažbo pa. da ne bodo obupali nad tem izrazito kapitalističnim ustanavljanjem delnikih družb in »Tiskovnih zadrug«, iim ta gospod v istem »Delavcu« pripoveduje med drugim (sicer resnično dobrim in lepim gradivom), da socializem še nikjer ni ime! prilike in je tudi sedaj nima, da bi upravljal družbo. Ce pojde po njegovem, take prilike, tudi nikdar ne bo imel — mi zahtevamo, da se socialistične organizacijo upravljajo socialistično in pri vsej svoji nezmožnosti smo dokazali, da se dajo socialistično upravljati, čeprav nam kapitalisti branijo, javno pišemo, da vsi člani vedo, za kaj gre, zato nam to noše pisanje tudi sami plačujejo, čeprav je po vaši krivdi »Naprej« zelo drag. Zato bo članstvo ’ naših javno in prav nič tajno delujočih organizacij ta klic p0 socialističnem upravljanju socialističnih organizacij zanesle tudi nn-d svoje sočlane strokovnih organizacij, ki čitajo v svoji sedanji bedi samo »Delavca«, in tako bo prenehala demagogija in večno obljubljanje bodočega raja tudi v strokovnih organizacijah.. Da se članstvo giblje, o tem že Itak veste. Ko se to članstvo zgiblje toliko, da se l>o samo upravljalo, takrat bo čutilo in vedelo, da ima socialistično samoupravo iu z njo socializem vsaj v svoji družbi. • * * * Za danes nai pribijemo samo eno laž g. Uratnika. Trdi namreč, da je imel pokrajinski tajnik SSJ (s. Bernot) možnost, da bi se uprl temu, da so prišle delnice Glasnikove tiskarne po dogovoru med Tonetom Kristanom ln Prepeluhom v privatne roke. in sicer da bi se bil lahko uprl zato, ker je zastopal vsaj amerikan-ske delnice. Kako debela laž je to, vedo vsi, ki so količkaj zasledovali socialistično gibanje. Amerikanske delnice je zastopal Etbin Kristan, na tega pa naš tajnik ni ime! Prav nič vpliva, pač pa sta ga imela Uratnik in dr. Korun, posebno zadnji! Amerikanci so našega tajnika sicer^ pooblastili, toda pooblastilo so poslali g. dr. Periču, ljubljanskemu županu in Uratuikovemu prijatelju, ki mu je to pooblastilo izročil še le na protest amc-rikanskih sodnjgov tričetrt leta pozneje. Pa še to brez delnic, tako da niti navzoč ni smel biti na občnem zboru delniške družbe Glasnikove tiskarne. Vendar Je pa branil proletarske koristi že davno h'P j, kajti že 6. avgusta 1922 jc izšc-i v Napičim njegov podlistek »Amerikan-ska pomoč« in sočasno med noticami tudi opozoritev, da bo im Uratnikovi zaslug; šel tudi »drugi dom delavske družine« prav tako rakom žvižgat, če se ne bo delavstvo bolj brigalo za svoje gospodarstvo. In prav Uratnik h bil tisti, ki so jc na lanskem VT e delavske m zletu \ Celju strašno jezil zaradi tistega podlistka in notice, ker ie dobro vedel, da Je tisti > enakovreden bratec« baš »Ljudska tiskarna«, za katero se zdaj bliža odločilna ura prav tako, kakor se je bližala takrat za Glasnikovo. Ker smo zahtevali, naj se krivci odstranijo iz proletarske stranke, je gosp. Uratnik izjavljal, da so v vsaki stranki pošteni in nepošteni ljudje. Zdaj nam hoče pa naložiti krivdo, da jih nismo postrelili! Ne boš, Jaka! Zapisano je, Se danes vsi lahko čitajo iu zato sc tudi vsi lako strašno boiite javnosti, ki ne prenese laži. Sodrugi! Proletarci! Rimljatil so dejali: M en s san a In corpore eano 1 kar pomeni: Zdrav duh (naj bo) v zdravem telesuI Polejj duševne izobrazbe je potrebna tudi telesna izobrazba in okrepitev 1 — Zatorej množite telovadne vreta in pripravljajte ee na veliki dan svobodnega vstajenja ! GOSPODARSTVO KEMIČNE TOVARNE V MOSTAH. 2c marsikateri trpin in opazovalec tc tovarne se je oglasil in pojasnil položaj, a vendar premalo, čeravno v interesu podjetja, katerega gospodje v tovarni in pri pokrajinski upravi, ki imajo to tovarno pod nadzorstvom, prav malo cenijo. Zato pa je dolžnost poštenega In zvestega delavca ter obenem državljana. da po svojem prepričanju presodi in pojasni, kako ti gospodje gospodarijo v l>odjetju, ki bi moralo državi več koristiti kakor pa škodovati. Ni čuda, da je tako. kajti gospodje, ki to podjetje upravljajo, so brez vsake višje naobrazbe v tej stroki. Po odhodu ravnatelja Fruchta. ki je bil strokovnjak v tej vrsti industrije, je. prišel, če se ne motim, v tovarno g. ravnatelj Turk. ki je. žal, danes bolan. Z njim je prišel za oskrbnika te tovarne kot namestnik g. dr. Marna podpot-kovnik Candolini, za tem pa g. Resman. S kakšno kvalifikacijo, nam še danes ni znano. Začeli so gospodariti in u-pravljati podjetje, seveda s pomočjo za to bolj zmožnih moči v obratu, pod vodstvom g. obratovodja, ki je zato vedno napeljava! vodo na svoj mlin. Samo ob sebi umljivo, da je hotel postati samostojen gospodar v interesu svoje a-sebe. Dalje s pomočjo osobia v laboratoriju, ki je. kakor vedno, tako tudi danes zmožno svojega dela. Dokaz, da se je g. ravnatelj Turk za časa svojega vodstva zanesel na osobje v laboratoriju in sicer radi dobre produkcije te tovarne, kj je bila in je prvovrstna v tej-vrs-U kemične industrije. Za uslugo pa pravijo sedaj o nastavljenem obratnem osobju, ki je vzrastlo iz vrst navadnega delavstva, da je postalo kar naenkrat zanič •— pardon, zanje skoro gotovo Se preveč praktično in izkušeno. Kako so pa gospadje izkušeni, je videti iz tega, da so na račun podjetja za časa tovarniške krize napravili precej milijonov dolga, za katerega se je obvezal eden teh gospodov (menda g. Candolini). da ga poplača s pomočjo delavstva'in pa nastavljenega osobja in pa tako, da bo oddajal produkcijo nelcl dunajski tvrdki »Lissaer« v razprodajo in ji s tem pripomogel do mastnega doi-bička. seveda zopet na račun države. Tako si ustvarja g. Candolini sebi In uredništvu, kolikor mu je pokorno, daljše življenje v tovarni, kakor jim je vsem skupaj določeno. V ta namen je g. C. pri g. Marnu dobil nalog, da napravi med nsobfem in delavstvom, ki mu ni vojaško pokorno, zmešnjavo. To je tako napravif. da je osebe, ki so prišle v tovarni omede s svojih vrst, kar je delavstvu in podjetju škodljivega ' R—. SOCIALNA ZAKONODAJA. Kako naša vlada podpira delavski razred, je razv id »o iz spodaj priobčene resolucije. Resolucija sprejeta na protestnem hodu v Celju 17. juniia 1923. v dvorani gostilne prj Zelenem travniku ob navzočnosti delavcev vseli strok in kategorij: N v "Službenih Novinab« kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev štev. 12is izdanih 14. junija 1922 (priloga XXI. ~ 1922.) in v »Uradnem listu« pokrajinske uprave za Slovenijo z dne t.3. juliju 1922 pod štev. 211, je izšel »Zakon o zaščiti’ , 17, 19, 20, posebno pažnjo pa polagamo na §§ 21. 22, 23, 24 in 25; 9. da se ne prezira več od podjetnikov § 26. za upostavitev dečjih zavetišč; 10. da se strogo kaznuje, kdor bi kršil katerikoli § oz. predpis cit. zakona, posebno pa tisti, ki kršijo £§ 102. 103 in ll(> cit. zakona. Ta resolucija se objavi v vseh delavi-skih listih in odpošlje na pokrajinsko vt-pravo in na ministrstvo za socialno politiko v Beograd. Za zapisnikarja A!. Leskošek, s. r. Za predsednika: Val. Lebič, s. r. Prav je, delaVfti sklepajo take resolucije, v katerih pokažejo »delo« gospoda inšpektorja inž. Dejaka. Mi pa vidimo obenem »delo« 21 klerikalnih poslancev. kateri so obetali ne samo raj po smrti, temveč ob volitvah tudi zaščito delavstva na tem svetu. Pa, kakor izgleda, če bodo klerosi z radikalci še nekaj časa paševali v Beogradu, se bo zgodilo, da bo socialna zakonodaja sploh zginila. Tlako za delo na cestah so že uvedli, v tovarnah pa še pride, kakor hitro bodo dali gospod škof žegen Zvezi imlustrijcev, delavcem pa mrežo na oči. Materin grob. Črna, temna in neprozorna je prst, ki pokriva tvoje telo, o mati!------- Jaz, tvoj žalujoči sin klečim ob tvoji gomili in zlati cilji mi v duši vstajajo: Rožo, ki sem jo pravkar zasadil v to črno in neprozorno prst, bom pridno zalival, da vzklila bo visoko, pognala cvet bo rdeči, prepojen z mojo krvjo.------------ Moja misel jo bo škropila, da bo cvetela k moji sreči in k sreči tistih, ki jo gojili bodo! Poznaš to rožo, ti, ki z mano Čutiš? O, da, saj tudi ti nanjo si mislil neprestano, ko hrepenelo ti srefc je za svobodo I — Črna in neprozorna je prst, a v prsti klije rdeče roZe brst, o mati! UTRINKI- Razredne zavednosti nima tisti, ki poje kot proletarec pri buržoaziji. Socialistično ne čuti tisti, ki se ne vda socialističnim načelom, ampak dela po svoje. Ni dober socialist tisti, ki zna govoriti socialistično, svoj prosti čas pa trati med buržuji. Prijatelja spoznaš v sili, socialista pa pri delu. Revolucionaren ni tisti, ki od drugih zahteva spremembe, ampak tisti, ki se najpreje sam zrevolucionira *i£ tradicij v naprednost. Socialist ni tisti, ki dela radi sebp za socializem, iz ljubezni za svoj individualizem, ampak tisti, ki dela za družbo — socialistično. Revolucionar. Vse socialiste opozarjamo, da postane naš nasprotnik Vsak tako}, Ttadaj začne delati proti našim organizacijam. Delo Pr«ti nam pa izvršuje tudi tisti. Bi dela za druge politične organizacije. Nap. pravilnik ima v 5. točki prav jasne določbe. Z javnostjo smo se ubranili kapitalistov. z javnostjo srno se rešili lažiso-cialistov, z javnostjo se bomo obvarovaj-li tudi proti tistim socialistom, ki nimajp časa, da točno čitajo in se informirajo, predno razbijajo organizacije, ki si jih, je s trudom in težavo postavilo vse organizirano delavstvo, ne samo oni. SloL ga brez discipline še pri ovcah ni mogoj-ča, kaj še le pri proletariatu v sedanjem težkem boju! ] Gospodarstvo. — Davek ria poslovni promet. Prejeli smo to interesantno poročilo od finančne delegacije v Ljubljani: Dne 21. do 23. t. m. se k-mudii v Ljubljani v spremstvu g. min. tajnika Milana Cvijanoviča, načelnika linačuega ministrstva, gospod liilarij Vodopivec, da tudi pri nas po nalogu gospoda ministra dr. Stojadinoviča pregleda priredbo davka na posLovrJ promet. Ob tej priliki se je ugotovilo, da razlike v praksi poedinih pokrajin obstojajo v bistvu,le v tem, da se.je priredba izven Slovenije iz tehničnih razlogov deloma zakasnila itd. Ititeresantnost je v teni. da sc davčne prakse zakasnujejo baš v tistih pokrajinah najbolj, kjer izdajajo zelo visoki in spoštovani faktorji zakone in naredbe. Tam torej plačujejo davke najmanj, najvišji gospodje pa sploh nič, kakor bomo.nekoč o tem podrobneje pisali za zgled. Vse to zato, ker se čutijo ti gospodje, kateri zakone izdajajo. samim sebi najbližji. — Zvišanje nekaterih telefonskih pristojbin. Z 11. junijem se je pri nekaterih skupinah telefonskih naročnikov zvišala pristojbina za inštalacijo glavnih in zunanjih stranskih postaj od 1200 dinarjev na 2000 dinarjev. Hkrati se je zvišala pristojbina za inštalacijo pomožne (hišne) centrale in sicer za inštalacijo pomožne centrale, ki ima 1 do 3 sporedne zveze od 250 Din na 500 Din, če ima pomožna centrala 4 do 10 zvez od 360 Din na 750 Din, in če ima več kot 10 številk od 500 Din na 1000 Din. Poleg tega zneska je treba plačati tudi inštalacijsko pristojbino v zvišanem znesku 2000 Din. za vsak telefonski vod, ki veže pomožno centralo s telefonsko centralo. Pristojbina za inštalacijo sporednih aparatov, signalnih zvoncev in aparatov za ojače-v arije toka se je zvišala od -00 Din na 300 Din. S 1. julijem t. i. se zvišajo tudi govorilne pristojbine v medkrajevnem prometu In sicer v I. pasu od 10 na 15 I >in, v II. pasu od 15 na 20 Din, v IH. pa-sii od 20 na 25 Din in v IV. pasu od 2>*> na 30 Din za pogovor 3 minut. — Ce bodo naši premodri finančniki še kaj malo polnili državne kase na ta način, se močno bojimo, da se hodo začele izpraz-ujevati' in tudi v razvoju medsebojnega občevanja bomo storili korak naprej k — srednjeveškim pripomočkom, kakor so kresi na gorah, heliografi, zastavice, signalne lnč-i itd. — Ukinjenje paketnega prometa. Prometno ministrstvo je ukinilo promet kosovnega in vagonskega blag« za Bolgarsko in preko Bolgarske. Nadalje je ukinilo promet kosovnega blaga za Češkoslovaško 'preko Mati* farske. Sirite proletarski tisk! Novi vqzni red Veljaven od 1 junija 1923. Proga Maribor« Ljubljana. Proga Ljubljana - Maribor. B. vi. 'Oseb. vi. B. vli • Ex. Oseb. VI. ” Postaje B tr E x. P. B. B- P'.] t—' vr B. B. P- P. ‘t40 2« 5» 9“ 133* 13“ ,410 16“ ,730J 2110 23“ iodh. Maribor Iprlh. 320 • 932 — 12‘5 ,•33 14“ 16« — . 23“ 2207 4” — — 5“ to« 13” — — 16** 175. 21“ 0” prih. Pragersko odh. — 902 — 11« — — 1548 — — 2137 3*f — — b°- 10™ 13“ — — — ,7:6 — O34 odh. Pragersko prih. — ' 857 — 114J — — ■ 15“ — — 213* 3»H — — 6IJ 10“ 14° j — — — 18°" O34 odh. Slov Bistrica odlr — >8« — 11" — — 1537 — — 2,23 3“ — — 6“ to44 14»; — — 18” — O4* odh. Poljfane odh. — 837 — 1123 -• — 15“ — — 2113 3** — — 654 II’3 15» _ 1501» — 18” — 1.7 odh. Orobelno odh. — ■8“ — 1050 I34,*l — 1457 — — 204J 2»» 245 3« 7" 11« 15“ 14“ 15'7 — tgn — 137 prih. Celje odh. 216 743 — 1026 13“ I34‘ 1454 — 22li 2M 257 33# 72 0 11“ 15“ 14” 15” — 19” —* I44 odh. Celje prih. 2,f 740 — 1031 13“ 1344 H35 — 22JI 20?* 204 •— _ 733 11” 1607 — — 19“ 1“ odh. LaSko odh. — : 727 — . 10« — — 1413 — — 19“ 1“ — — 743 1201 1617 — — — 1940 — 207 odh. Rimske toplice odh — 7'7 — Q56 — — 14“ — — 19“ 141 — 3“ 7!3 12" 16“ 15” — — I950 — 217 prih. Zidani most odh. t48 7« — 944 — I3'» 13” — — 193! ,30 — 4“ g40 1226 16« 15« — 20’3 20” — on odh. Zidani most prih. 1 36 633 7.9 934 — 13“ 13“ 18“ — 19” 1.7 — 5« 1013 ,4o° 18” 16“ — 2i M 2137 — 404 prih. Ljubljana odh. 033 538 615 8°o — 12“ |2'» ,700 17» 23“ *) se ustavlja od 1. junija do 30. septembra. < Proga Zidani most -Zagreb. < Pr' »gl 1 Zagi reb-Zidani most. B. O. Ex. 10. O. |B. B. 0. Postaje f O. B. O. B. O. O. Ex. B. B. . . 23” 6«» 528 12'» 17°“ 17” odh. « Ljubljana prih 10'? 1041 1,4« 164' 2i37 21” — 4 I2,; 16,; — 22“' — 23“ 4IJ — 441 7« 8>° I400 — I83‘ 2004 odh. Zidani most £rih 80J U57 — ,50* 19“4 20,J4 — l04 4» 6°7 Ri; 937 ,S73 1654 19:“ 2134 odh Brežice prih 8-' 104" 11” 134 17’11 ,9j. 21114 234, 5.0 JOJ 10-’* 1611 1733 20n< 2219 prih Zagreb i od \ 74: 934 ,107 124<’ 1611 184“ 20" 2241’ Celje • Dravograd. Dravograd • Celje. Osebni vlaki Postaje Osebni vi akt 4 25* 751) 1530 2030 odh. D Celje a prib. 700 43» g,M 1544 2044 odh. Petrovče odh. 64" 446 8" 155' 2051 odh, Žalec odh. 6 odh. 1,05 1051 1044 to34 9’3 940 8« 7“ IS4'' 1831 i8-‘ 1816 173- 17-" \V' 15 E»JUBI«JA.RJA. -■ se vljudno priporoma koncert, Dnevno tovarna kož in čevljev d. d., prodajalna Ljubljana, Poljanska c. št. 13. Bogato skladišče moških, ženskih in otroških čevljev iz telečjega boksa v vseh barvah, go~ vedjega boksa In rujave kravine. Solidno delo ! Nizke cene ! Kupimo usako množino starega svinca je najboljši in najbolj zdravi nadomestek za pravo kavo. Zahtevajte jo pri svojem trgovcu: Pražana »Žika« d. z o. z. - Ljubljana — Rož. dol. Euškarna o Im a na h m m ključavničarji, kotlarji in dva Ivrulll VD izkukena Strojevodja za popravo in obrat ■MltjlH IJU stfojev ozkotirne železnice. Samo prvovrstne moči itaj ww p0gjjej0 ponudbe z navedbo pogojev in s prepisi spričeval na upravo lista pod fVStalna služba**- Suhe ponudite tvrdki OBJAVA čast nam jp obvestiti šlavno občinstvo, da smo uredili v svoji tvomici posebni oddelek za rezbarstvo in strugarstvo lesa. Proizvajamo vse vrste tipk za zvonove, podložne deščice, držala (Hefte in Gritfe) za vsakršno industrijo, kakor tudi vse fasonirane predmete za mizarje in industrije, lesene svetiljke, stružene in rezane. — Opremljeni smo z vsemi najmodernejšimi stroji ter smo zmožni Izvršiti vsako naročilo brzo in kulan-tno. — Obenem priporočamo svoje bogato opremljeno skladišče elekričnih lestencev, nočnih svetiljk in vseh drugih elektrotehničnih potrebščin. — Lastno izdelovanje električnih baterij in žepnih svetiljk. PoGlovnica: Bogovičeva ul. 9 Int. 8 — 99. Najmodernejši, največji In najluksurljoznejšl oceanski parnik. Najvišje zmožnosti iznajdljivosti, znanosti in moč} kapitala so vtelešene v izdelavi tega divnega parnika. Neprimerljiva udobnost. v vseii razredih. Pr«« volni« v New York 17. julija 1923, potem 7. avg., 28. avg. 18. sept. 8. okt. 29. okt. itd., vsake tri tedne v torek od Southampton-Cherbourg. — Podrobna pojasnila potom spodaj navedenih naslovov. BRCnCN - NEW TORK UNITED STATES LINES Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonialno špecerijsko biago, spirituoze, mast, slanina, mesni izdelki. Uvoz! l*VOJCl Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, Palata Beogradske Zadruge, podružnica v Ljubljani: Zadružna Zveza, Ljubljana. Telefon St. 366. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana, čekovni račun Stev. 10.473. Priporočam svojo gostilno z velik Ljudevit Vlahovič, Maribor, Aleksandrova c. 38. Priporoča se tvr,dh;a ■■ ; [; Lovro Stoječ ‘ urar Maribor, Jurčičeva ulica S. BRIVNICA lakoto Logar, Maribor, Frankopanska ulica štev. 27.