NO. 226
fr 19 Z? Vi c ir ^/Q^eu 60t/] / ^0o4>c/ Lcl,ie
n’ hl.Y
•
IH fMWT KMi AM mUS
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 23, 1970
SLOVENIAN
mobnins M«WSPAP«i
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Peiping dobil večino pri glasovanju v IN
V petek je glavna skupščina ZN glasovala o tem, kdo naj zastopa v ZN Kitajsko. Za Peiping se jih je izjavilo 51. za Formozo 49, 25 pa se jih je vzdržalo.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y, Peiping je dobil relativno večino glasov v glavni skupščini prvič po 20 letih glasovanj o tem, kdo naj ima pravico govoriti v imenu Kitajske v ZN. Doslej je bila ta večina vedno na strani nacioalne Kitajske vlade gen. Čangkajška, ki ima svoj sedež na Formozi (Tajvan). Samo leta 1965 se je izjavilo za vsako po 47 članic, 20 pa se jih je glasovanja vzdržalo.
V zadnjih nekaj letih je bil Peiping tako zapleten v svoje lastne zadeve doma, da se za mednarodno politiko ni dosti brigal. Letos je oživel in poslal v svet večje število novih zastopnikov, pa se tudi začel bolj zanimati za mednarodno politiko. Vzpostavil je redne diplomatske stike s Kanado in Italijo, imenoval novega poslanika za Sovjetsko zvezo, kjer je zadnja štiri leta bil le “odpravnik poslov”. Čeprav še vedno zelo bojevita v izjavah napravlja Kitajska umirjenejši vtis na svet, zato jo je ta tudi bolj voljan sprejeti v mednarodno družbo in seveda v ZN.
Največji in najmočnejši na-protnik sprejema Peipinga y ZN so skozi vseh 20 let ZDA. Te so tokrat branile bolj Čangkaj-škovo članstvo v ZN, kot se upirale sprejemu Maove komunistične vlade. S tem so v dejanju izhajale s stališča politike “dveh Kitajsk”, ki pa jo tako Peiping kot Tajvan odklanjata. Oba hočeta biti edina zakonita Predstavnika Kitajske v ZN in seveda povsod drugod. Dejstvo le med tem, da Čangkajškova nacionalna vlada nima nobene oblasti na kitajski celini že več kot 21 let, uspešno pa je organizirala svojo oblast in gospodarsko uredila otok Tajvan — For-^ozo, kamor se je jeseni 1949 zatekla, ko so na celini zmagale komunistične čete. P ol i t i k a dveh Kitajsk hoče dati komunistični vladi v Peipingu pravico zastopanja Kitajske, Čangkaj-skovi vladi na Tajvanu pa pra-yico zastopanja Tajvana, ki ga ^nra stvarno v oblasti. Seveda bi ^oral ta v takem slučaju dobiti Priznanje neodvisne države. Te-hiu se v Peipingu upirajo, proti f’a je tudi sam Čangkajšek, ki ^i, da je Kitajska pod komunistično diktaturo in da ta nima ^ ne more imeti pravice govo-riti v imenu Kitajcev.
Posebna poštna dostava
WASHINGTON, D. C. — V je bila uvedena posebna °stava pošte leta 1885, poštne enarne nakaznice pa so bile v ra'bi od leta 1864.
^olowave
Vremenski
prerok
pravi:
^ rzlo in naletavanje snega. a vzhodna predmestja ga na-ovedujejo do jutri zjutraj en evelj, drugod na področju Cle-elanda in okolice pa od 1 do 3 Palcev. Temperatura bo prihod-Jo tri dni pretežno pod 31 F.
Novi grobovi
Frank Stele
V	petek zvečer je bil v avtomobilski nesreči na Rt. 166 v Thompsonu, Ohio, mrtev 67 let stari Frank Stele z 929 E. 78 St., zaposlen pri Grubach Trucking Co. kot mehanik. Neki drugi avtomobil se je zaletel vanj, ko je Frank Stele obstal na cesti in preglevoval svoj voz. Pokojni je zapustil ženo Lucijo, roj. Zupančič, hčeri Marijo Orazem (Toronto, Ont.) in Anno Martinčič (Brooklyn, N.Y.), brate Hermana, Janka, Andreja in Matijo, nečaka Ivana Zupančiča (Burlington, Can.). Pokojni je bil rojen v Zalogu št. 33, Polje pri Ljubljani in je prišel v ZDA pred 21 leti. Pogreb bo iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda v sredo ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na AH Souls pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen danes popoldne ob dveh.
Frank J. Hočevar
Zadet od srčne' kapi je umrl na poti v bolnišnico 59 let stari Frank J. Hočevar z 21900 May-dale Avenue, preje z Landseer Rd., rojen v Clevelandu. Pokojnik je plesal na poroki svojega prijatelja, ko ga je nenadno Začelo slabiti. Predno so ga s policijsko ambulanto pripeljali v Lake County Community Hospital West, je bil mrtev. Pokojnik je obiskoval šolo sv. Vida, nato pa Wilson Jr. High in East Tech High School. Zaposlen je bil kot mehanični optik pri American Optical Co. 43 let. Bil je član kvarteta “Happy Harmo-nizers”, v katerem je tudi John Kovačič, glavni carinik v Clevelandu. Frank Hočevar je bil mož Ann, roj. Vidmar, oče Nancy Mramor (katere mož Frank vodi Mramor’s Market na St. Clair Ave.), Carol Piccirello in Joan Clapacs, 6-krat stari oče, brat Josephine Simončič (Can-field, O.) in pok. Anne Kalan. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo. Podrobnosti bodo objavljene jutri.
Anna Skuly
V	Euclid General bolnišnici je umrla 83 let stara Anna Skuly s 17902 Marcella Rd., vdova od 1. 1943, mati Anne Krulac, Rose Tisovec, Mary Marolt in pok. Franka, 4-krat stara mati, 3-krat I
Nixon ne pozna tale
Ameriška letala so odgovorila z napadom na Severni Vietnam na napad na neoboroženo ameriško izvid-
ffaSijanska mornarica bo nslaviia potniški promet preko Atlantika
NEW YORK, N.Y. — V Italiji je prekomorski potniški promet
niško letalo nad Severnim dejansko podržavljen, je nam-
Vietnamom.
WASHINGTON, D. C. — O-brambno tajništvo je v soboto zgodaj zjutraj objavilo, da so a-meriška letala napadla oporišča protiletalskih raket in topov v Severnem Vietnamu v odgovor na severovietnamski napad na neoboroženo ameriško izvidni-sko letalo nad Severnim Vietnamom nekaj dni preje. Zastopniki Severnega Vietnama pri razgovorih v Parizu so odločno zanikali, da bi bil Hanoi pristal na letalsko nadziranje ob sporazumu o končaj u vseh letalskih napadov na Severni Vietnam od strani ZDA novembra 1968.
Ameriški zastopnik D. Bruce je izjavil, da je Hanoi na to pristal in svaril pred novimi napadi na neoborožena ameriška iz-vidniška letala nad Severnim Vietnamom. Zastopnik Hanoia je odgovoril, da bodo na vsako tako letalo streljali, ker krši se-vemovietnamsko suverenost. V soboto so ZDA pokazale, da mislijo resno in ne bodo mirno gledale Severnega Vietnama početi, kar bi se mu zdelo, neozi-raje se na obstoječe dogovore.
V preteklosti so ZDA običajno redno dogovorile na vsak napad na izvidniško letalo ^ napadom na protiletalske obrambne postojanke, s katerih so na tako letalo streljali. Tokrat naj bi bil “odgovor” močnejši in obsežnejši. Hanoi je poročal o dveh “valovih” napadajočih letal, od katerih naj bi jih bilo kar 6 sestreljenih. Radio Hanoi je objavil tudi, da je priplula v Ton-kinški zaliv nenadno še druga ameriška letalonosilka.
reč ves v rokah državne delniške družbe Finmare, ki ima pod svojim nadzorom Italian Line. Lloyd Triestino, Adriatico in Tirrenio. Znane so njene štiri naj večje prekomorske potniške ladje Michelangelo, Rafaello, Lenardo da Vinci in Christoforo Colombo. Finmare bo vse štiri potniške ladje potegnila iz prometa na progi Italija-New York, jih bo pustila v New Yorku z novo poklicno nalogo. Pravaža-le bodo turiste med Severno, Srednjo in Južno Ameriko, največ seveda med New Yorkom in Karibskim morjem.
Razlog za tako spremembo je pridobitvenega značaja. Ladje so prišle ob potnike, ki so se preselili na letala. Pa se hoče italijansko podjetje do konca boriti za potnike in se bo še prihodnje leto. Gornje štiri ladje bodo prihodnje leto napravile še 41 potovanj med Italijo in New Yorkom, dočim jih bosta britanska Elizabeth II, in francoska France skupaj le 14.
L. 1989 se je na letalih prepeljalo med Evropo in Ameriko skoraj 6 milijonov potnikov, na ladjah pa niti 300,000. Na drugi strani je turistični promet na krožnih linijah od leta do leta večji in donosnejši.
GVINEJA PROSI P0M0C PROTI NAPADU PRI ZN
Iz Clevelanda in okolice
Republika Gvineja v zahodni Afriki je včeraj zaprosila j Seja—
Združene narode za naglo pomoč v četah proti tujim napadalcem, ki so se izkrcali na njenih obalaih. Varnostni svet ZN je pošiljatev pomoči odklonil, zahteval pa je takojšen umik tujih vpadnikov. Posebna komisija bo odletela v Konakri pregledat dejanski položaj.
“Živinski trg” napadli
LONDON, Vel. Brit. — Ko so v Albert Hallu .izbirali pretekli petek najlepše dekle sveta, so nenadno vdrle v dvorano zagovornice ženske svobode in enakosti v družbi s svojimi pomočniki ter začele metati dimne in
ZDRUŽENI NARODI, N.Y Pozno sinoči se je nujno zbral k seji Varnostni svet Združenih narodov na zahtevo afriške republike Gvineje. Ta je sporočila, da so se zjutraj izkrcale na gvinejski obali tuje oborožene sile, ki da ogrožajo neodvisnost države. Prišle naj bi iz Portugalske Gvineje, severne sosede Gvineje. Portugalska je to odločno zanikala. Varnostni svet je soglasno odobril resolucijo z zahtevo po takojšnjem umiku tujih sil iz Gvineje, ni pa poslal takojšnje vojaške pomoči, ki jo je Gvineja zahtevala.
Na seji Varnostnega sveta je glavni tajnik ZN U Tant prebral sporočilo Rogerja Polgarja, zastopnika ZN za razvoj v Kona-kriju, glavnem mestu Gvineje: Osebno sem videl 4 izkrcevalne ladje in lovska letala leteča nad mestom. Zaradi hudega streljanja okoli mojega stanovanja ne morem obiskati osebja ZN. Položaj je resen.”
Odpravnik poslov portugalskega zastopstva pri ZN Antonio Patricio je odločno zanikal, da bi imela Portugalska kako zvezo z vpadom v Gvinejo. To je obdožil, da meče na Portugalsko “odgovornost za svoje notranje težave”. Tudi portugalska vlada sama v Lizboni je odločbo zavrnila vsako zvezo z vpadom v Gvinejo.
V prvem valu naj bi se izkrcalo v bližini glavnega mesta Konakrija okoli 350 mož. Gvinejsko poročilo trdi, da so gvi-
kljub temu brodil večinoma v levičarskih vodah in vzdrževal dobre odnose s komunističnim svetom. Ko so v Gani odstavili Kvarne Nkrumaha, ga je vzel v svojo državo in ga imenoval za “sopredsednika” z ozirom na tesno povezavo Gane in Gvineje ter svoje osebne prijateljske odnose z Nkrumahom. Ta seveda ni dolgo užival posebnih ugodnosti. Ko je bilo očitno, da je v Gani izgubil ves vpliv in ni mogoče računati na njegov povratek na oblast, je Nkrumah padel v pozabo.
Varnostni svet je danes zgodaj zjutraj sklenil na predlog afriških in azijskih članic sveta poslati v Gvinejo posebno komisijo, ki naj preišče položaj, vojaško pomoč, ki jo je zahteval Sekou Toure pa je odklonil.
smrdljive bombe ter letake, v
katerih so označile izbiranje nejske oborožene sile napad svetovne letopice za “živinski zavrnile in ujele večje število trg, ki ponižuje ženske”.	j napadalcev, precej pa jih v boju
Znani komik Bob Hope je Pokončale- Sledil naj bi še drugi “knjižice” vžigalic je potrebna pred napadalkami pobegnil z o-|val napadalcev, o katerem pa le ena mala jeklena sponka. !dra, kjer je vodil spored, pa se iz Konakrija nič podrobnejšega
ne poročajo. •
Predsednik Gvineje Sekonu Toure je republiko, prejšnjo francosko kolonijo, katere prvi
Veliko vžigalic
TOLEDO, O. — Za povezavo
Koliko takih “knjižic” vžigalic kasneje, ko je policija napravi-v naši deželi porabimo, pove po-(la red, vrnil ter pripomnil, da datek, da gre samo v te spon- so kaj takega zmožni samo ta-
ke letno okoli 500 ton jekla.
ki pod “vplivom mamil”.
Za najlepše dekle sveta je bi- predsednik je bil, povedel moč-
Dom odobril načrt za ustvaritev delovnih mest
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je izglasoval z 275:80 7.5 bilijonov dolarjev za prihodnja tri leta za ustvaritev možnosti javne zaposlitve za tiste, ki dela drugače ne morejo najti ali pa ne v polnem obsegu. Senat je izglasoval podoben predlog že preje, le da je odobril v ta namen 11.2 bilijona. Treba bo torej med obema predlogoma najti kompromis.
Klub slov. upokojencev v Newburgu ima v sredo ob 2. popoldne sejo v SND na E. 80 St. Praznovali bodo Zahvalni dan.
Obsojena zaradi izsiljevanja—
David Hill in J. Raplin sta bila obsojena radi izsiljevanja na 4 do 20 let v zvezi s piketira-njem McDonald’s System Inc. in bojkotiranja štirih restavran-tov te družbe lani v črnih predelih na vzhodu Clevelanda. Sodna razprava se je vršila v Cantonu, ko je obramba obtožencev trdila, da ta ne moreta pričakovati nepristranske sodbe v Clevelandu.
Na smrt—
Pretekli petek je bil obsojen na smrt 28 let stari Robert E. Strozier, ki je v januarju letos napadel, posilil, oropal in umoril 71 let staro bolniško sestro Mrs. Katharine Kendall na postaji rapida na Superior Ave.
K molitvi—
Clevelandsko Društvo slovenskih protikomunističnih borcev vabi vse svoje člane kakor tudi vse prijatelje, da pridejo danes ob, pol, osmih, zvečer, v Zakrajškov pogrebni zavod na St. Clair aveniji k molitvi za rajnkega domobranca Franceta Steleta.
Iz ječe so pobegnili—
V soboto je pobegnilo iz Cuyahoga okrajne ječe v Clevelandu 10 obtožencev težkih zločinov. Štiri so ujeli, šest jih je še vedno na svobodi.
Kožuhovina s severa
NEW YORK, N.Y. — Čeprav
Zvezna vlada upa, da bi na'Priha3a sedai že mnogo kožuho-ta način lahko v prvem letu u-lvine iz tropskih predelov, je stvarila okoli 75,000 služb. dru-|vendar nien glavni del iz sever-go leto pa že 100,000. Zvezna mh pokrajin, vlada bo prispevala za vsako službo nekako 80'/ ali letno o-koli $5,000, ostanek pa naj bi prispevale države in okraji.
prastara mati, sestra Matilde ^ Pogreb je iz Želetovega pogreb- la izbrana Jennifer Josephine Starič. Pokojna je bila rojena v nega zavoda na E. 152 St. danes Hosten iz otoške Srednje Ame-Dobrniču na Dolenjskem, od zjutraj ob 8.45, v cerkev Marije rike, za drugo pa zastopnica koder je prišla v ZDA pred 67 ( Pomočnice na Neff Rd. ob 9.30, Južne Amerike, ki prvič ni bila leti. Bila je članica ADZ št. 4. j nato na Kalvarijo.	i belka.
Mitchell oproščen
FT. HOOD, Tex. — Porota sedmih častnikov je po nad 6 urah razpravljanja odločila, da sgt. David Mitchell, prvi ameriški vojak, ki je bil sojen zaradi
no na levo in se povezal s Sov-t mnoržičnega pomora v My Lai
petsko zvezo. Kasneje se je po miril s Parizom in De Gaulle je nekdanji koloniji naklonil nekaj pomoči. Sekou Toure je
Jugoslavija: Rdeči tisk in Nixonov obisk
CLEVELAND, O. — šele sedaj smo mogli dobiti vsaj približen pregled o komunističnem tisku in njegovem poročanju o Nixonovem obisku v Jugoslaviji. Skupna značilnost rdečega tiska je bila “negativna propaganda”. Čim manj direktnega poročanja, čim več nerganja in podtikanja, pa vendar ne toliko, da bi se mogla ameriška javnost razburjati. Ker se uredništva niso rada vtikala v take posle, so pritegnila dopisnike in “bralce”, ki so se znašali nad obiskom vsaj navidezno v svojem imenu. Rdeči tisk bi lahko delili v dve skupini: sovjetsko in jugoslovansko.
V sovjetski skupini, kamor spadajo tudi vsi satelitski listi, je prevladovala taktika: obisku samemu posvetiti le par stavkov, vsa premišljevanja pa naprtiti dopisnikom in bralcem. Izjemo od tega pravila je delalo le romunsko ča-
sopisje, najbrž zato, ker je bil lani Nixon tam. Za sovjetski tisk je bil tipičen članek, ki ga je napisal — ali zanj vsaj posodil svoje ime — znani a-meriški komunist Gus Hall. Članek je bil objavljen v moskovskem tedniku “Za rubežem”.
Hall najprvo pikro pripominja, da bo Jugoslavija za svoje ploskanje ameriškemu turistu dobila le par neznatnih trgovskih ugodnosti. O-bisk sam bo služil le ameriškim interesom: pomagal bo ameriškemu imperializmu v njegovem boju proti socialističnim deželam, še posebej pa proti Sovjetski zvezi. Obenem bo poskušal razbijati solidarnost socialističnih dežel proti ameriškemu imperializmu. V tej luči se pokaže jugoslovansko ‘mirno sožitje’ kot čisti oportunizem, ki naj drobi mednarodno proletarsko solidarnost. Seveda je tudi politika neuvrščenosti sa-
mo korenina, ki naj zakrije pravi obraz titovskih ciljev: vriniti v proletarski interna-cionalizem neenotnost, cepljenje in slabitev progresivnih sil. Titovski časopisi so vse to takoj ponatisnili.
Titovsko časopisje je sledilo nekoliko drugačni taktiki. Najpreje je o prihodu predsednika Nixona molčalo do zadnjega. Titovci so morali javno ugotoviti, da so o prihodu zvedeli najprvo od evropskih radio in televizijskih postaj, kar je med jugoslovanskimi komunisti rodilo precej jeze. Ko niso mogli več molčati, so se omejili na suho poročanje v lastnem imenu in na pikre opazke iz ust svojih “bralcev”. Bralci so se jezili nad organizacijo obiska, celo potrebi obiska so ugovarjali. Nekatere opazke so zadele žebelj na glavo, na primer: Če smo dolga leta kritizirali ameriški imperializem, zakaj naj sedaj mislimo drugače,
ker nam molk onemogoča, da bi tudi govorili, kot mislimo, da je prav. Uredništva so take razjezane bralce skušala potolažiti, posebne, vneme pa niso kazala, kar je razumljivo. Saj so vedela, da javnost ve, da je vse skupaj naročena igra, komaj vredna branja. Ko je Nixon odšel, je tisk skušal vse skupaj čim preje pozabiti kot nadležne sanje. Sicer se pa tudi ameriška poročila niso ravno odlikovala z izčrpnostjo. So v tem pogledu z njimi uspešno tekmova-' la poročila marsikaterih evropskih listov.
Jugoslovanski tisk je dosegel, kar je hotel: ustvaril je privid rdeče doslednosti v poročanju. Doslednost se je izražala v želji: Naj bo sit a-meriški imperialistični volk, jugoslovanska s o c i a listična koza pa naj ostane — cela.
I. A.
marca 1968, ni kriv. Mitchell je bil obtožen, da je postrelil v My Lai v Južnem Vietnamu 30 neoboroženih civilistov, starčkov, žena in otrok.
Obtožba proti njemu je bila vložena 28. oktobra lani, razprava pred vojaškim sodiščem se je začela prejšnji mesec, pa je bila prekinjena in obnovljena šele 16. t. m., ko je zagovornik, ki je preje pri razpravi omagal, prišel spet k moči. D. Mitchell je odločno zanikal, da bi bil koga ustrelil.
Nikogar ni umoril!
LOS ANGELES, Calif. — Pretekli petek je nastopil kot svoja lastna priča Charles Manson in obrazložil svoje življenje in svoja gledanja. Odločno je zanikal, da bi on koga umoril ali pa u-kazal umoriti. Svojega “priče-
Zadnje vesti
WASHINGTON, D C. — V Kongresu sodijo, da utegnejo letalski napadi na Severni Vietnam koncem tedna v “odgovor na severnovietnamski napad na ameriško neoboroženo izvidniško letalo” zavleči ali začasno celo prekiniti razgovore o končanju vojne v Parizu. V obrambnem tajništvu ne taje, da so bili letalski napadi najobsežnejši od novembra 1968 in da je bil njihov cilj tudi uničiti zbrane zaloge vojnih potrebščin, namenjenih v Južni Vietnam in Kambodžo.
MOSKVA. ZSSR. — Sinoči je prispel sem novi poslanik L. R. Kitajske, s čimer so obnovljeni redni odnosi med obema glavnima komunističnima silama. Koncem tedna je bil med obema dosežen sporazum o novi trgovinski pogodbi.
DETROIT, Mich. — Včeraj so bile izglasovane zadnje kra-jevne pogodbe med unijo in tovarnami General Motors in danes je v večini izmed njih obrat obnovljen. Prvi avtomobili bodo prišli s tekočega traku v sredo.
vanja” ni maral ponoviti pred] poroto. Govoril je namreč le WASHINGTON, D.C. — Danes pred sodnikom in odvetniki ter' popoldne bo Senat skušal prc-
javnim tožilcem. Tri soobtožen-
ke, ki so preje hotele tudi pričati, so se premislile.
Razprava, ki traja že 23 ted-
glasovati predsednikov veto zakona o omejitvi izdatkov za volivno propagando na TV in radiu.
nov, se utegne sedaj naglo pri- VATIKAN. — Papež Pave! VI.
bližati koncu. Manson in tri čla-članice njegove “družine” so obtoženi umora igralke Sharon Tate in 6 drugih lani v avgustu.
je včeraj izjavil, da se bo na svoji poti po Aziji ustavil tudi v Vzhodnem Pakistanu, ki ga je zadela 12. novembra strašna poplava.
Ameriška Domovina
iL
\ \\ I	« X
nam
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
To je zakonodajni program za najmanj pol leta, ne pa za 6 tednov. Zato bo samo majhen del predlogov tudi res izglasovan, vse drugo bo preloženo na prihodnje leto ali pa za zmeraj. Ako bi Kongres pravilno postopal in varčeval s časom, bi moral že pred volitvami določiti vrstni red obravnavanja predlogov. Še ta metoda bi dajala priliko za politično mešetarjenje, pa bi bila vendarle boljša kot nič. Cla-
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July nj Kongresa SC za VS6 to ne brigajo, saj vedo, d<} bodo prihodnje volitve šele jeseni 1972. Med tem se lahko marsikaj zgodi, kar bo političen položaj do dna prekucnilo. Po-čemu si torej že danes beliti glavo s takimi problemi?
National and International Circulation
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
M litvanski zapiski
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.ft0 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
i MILWAUKEE, Wis. — Mini-(namen društva in kakšna je lo je že nekaj časa, odkar sem(njegova bodočnost. Odgovoril
je, da je namen posredovanje
se zadnjikrat oglasil. Ni bilo na-
I menjeno, pa se je tako zgodilo, slovenske kulture drug druge-' Recimo, da so to bile prisiljene; mu kakor tudi mlajšemu rodu,
MUQKD CLASS P08TAGK PAID AT CLEVELAND. OITO počitnice saj jih tudi dopisnikiki mu hočemo s tem povedati,
___________'------------------------------- —-  -	-— potrebujejo. Le namestnika je da nas ni treba biti sram, da
'83	No. 226 Monday, Nov. ,	‘težko dobiti. Tako smo vsi mo- smo Slovenci. Ta kultura nam
Kongresno zasedanje po volitvah
rali malo potrpeti.
Novice vsi radi beremo.
reč oznanja pridne roke, dobro srce in bistre glave slovenske-
preveč smo neučakani. Če je no-J ga naroda. Mlajši rod naj s to Kongresno zasedan"jžpo volitvah se smatra za nekaj iz- vica stara nekaj dni že misli-,pridobitvijo obogati ameriški rednega Dve desetletji ga ni bilo. Velja tradicija, da naj mo, da je nekaj narobe. Vendar način življenja m seveda s tem Kongres konča svoje delo do poletnih počitnic. Sedaj tega se spomnim časov, ko smo z ve,|samo pridobi in ne izgubi. Dani več Na drugi strani je političen razvoj navalil na kon-jseljem brali časopise, ki so bili nes položimo lovorjev venec grešna ramena vse polno novih nalog, ki jim člani Kongre-.tri ali celo več mesecev stari,;hvaležnosti na glavo vsem tila niso hitro kos. Kot slučaj naj navedemo le sodobno sta-|pa nas m prav me bolelo zaradi strni, ki so se mucih m delali nje oboroževanja, kjer prevladuje strateško orožje, ki se tega. že to, da je nekdo nekaj bilo v prvih vrstah al. pa v za-nam do druge svetovne vojne o njem niti sanjalo ni. ; zapisal, je nekaj vredno Nov.- ledju s t,ho zvestobo do sloven-Kongres opravičuje svojo počasnost ravno s takimi 0-samo V tem, da lovimo ske zadeve, da more mlajši rod koliščinami, kar pa drži le deloma. To dokazuje tudi ostra se"zac‘|e ah izredne stvar,, am-kritika kongresne delavnosti, kadarkoli se zasedanje pre- Pak do popišemo dogodke ki več zavleče kot na primer letos. Zavlačevanje ni prišlo na- niso vsakodnevnost ce u ■ enkrat. Zasedanje je najpreje trajalo praviloma do Delav- krat pndejo na vrs o. skega dne, šele potem se je raztegnilo do srede oktobra, ko PROSLAVA 20-LETNICE je bilo treba iti na počitnice ali pa na volivno propagando. DRUŠTVENEGA DELA. — V Na redno potrebo zasedanja po volitvah so začeli misliti soboto, 14. novembra, so pri Sv. šele po drugi svetovni vojni, pa se javnost na to idejo ni hi- Janezu člani slovenskega dru-tro navadila. Smatrala jo je kot izhod iz zadrege, ki pa ni- šiva Triglav praznovali 20-let-kakor ni priporočljiv, še manj pa opravičljiv. Zato so tudi nico društvenega dela. Iz zgodo-letos kongresni voditelji vrinili zasedanje po volitvah koli- vine društva posnemam, da je kor mogoče neopazno, ravno v dobi najživahnejše volivne društvo začelo svoje življenje propagande, ko že nihče več ni hotel misliti na Kongres, kot Liga katoliških Slovencev,
S tem smo tudi omenili glavni razlog zavlačevanja, ki je po dveh letih spremenila
DELO ZA UBOGE. — Škofje Združenih držav so se odločili, da pomagajo ubogim. Zbrati hočejo nad 50 milijonov dolarjev. S tem denarjem hočejo pomagati takim, ki so zares potrebni, a ne prosijo, ker so preponosni in želijo ostati neodvisni. Župnik pri Sv. Janezu je objavil za nedeljo, 22. novembra, posebno zlbirko za zares potrebne, to se pravi za take, ki si sami želijo pomagati, pa nimajo sredstev, da bi to storili. Ta zbirka naj bi jim to omogočila. Človek je rad samostojen in ponosen. Ta zbirka mu hoče to ohraniti. So reveži, ki si nočejo pomagati, in so reveži, ki si hočejo in želijo pomagati. Naš dar jim bo pomagal to storiti.
Letna seja in drago za upokojenoe v Euclidu
CLEVELAND, O. — Letna seja slovenskih upokojencev v Euclidu bo v četrtek, 3. decembra, v navadnih prostorih SDD
lijanski pesnik v takem prero-1 krasno melodijo Hajdrihove peškem sluhu opeval njihovo Pia- srni “Morje adrijansko”. Ob pri-vo. Saj so se tudi ob reki Piavi sluhu te pesmi je vzkipel iz mo-odigravali ljuti boji za časa prve'jega srca vzdih, napev prvega svetovne vojne, ko je avstrijska tenorista — “tega kriv je tuji vojska prodrla do nje. Reka Pi- meč!”
ava je ob izlivu v Jadransko] Skoro vsak pisatelj ima to hi-morje skoro miljo široka. Ko bo (to je moj izraz), da opisuje pridrvi iz gorskih predelov v, “trenutke” v povesti na dolgo in beneško nižavo, postaja tiha in široko, nasprotno pa preskoči mirna—“Tihe vode globoko de-j “doživljaje” kar za več let. Jaz ro” Čim bolj se bliža svojemu j nisem še tega nikdar odobraval, izlivu v Jadransko morje, tem Danes bom jaz storil to, kar mi bolj se razdeli v več rokavov. In' pri drugih ni všeč. ti služijo za prevoz ondotnimj Preteklo je po tem dogodku prebivalcem. Po ravnini močvir-jdve leti, ko me je prvo nedeljo nate Benečije je nemogoče izpe- v decembru 1921 leta moj svak Ijati železo-betonske ceste. O-] Vide Grm povabil, da grem z sebni in trgovski promet se vrši jim na pevsko vajo. Ko sva stopo rečnih strugah in kanalih. A pila v dvorano pevskega zbora tudi tu se pojavljajo težave, ker,“Zvon” v Forest City-ju, Pa., se ni mostov. Na zelo primitiven'je tenorist Frank Košir, moj ož-način so Italijani to zadevo reši-! ji rojak, s svojim srebrno čistim li: sestavili so več hrastovih hi o- glasom povzpel na višino nad-dov, povezali te z železno vrvjo črtnega “b” v pesmi “Morje ter so na takih brodovih preva- adrijansko”. Takoj sem mu prežali ljudi in material po Piavi.!žil roko ter mu izročil pozdrave — Zapisal sem, da je avstrijska]njegovega brata Lenarta, ki je
armada prodrla do Piave. Avstrijski vojaki so se tudi naha-
na Recher avenue. Po sklepu j ali na desnem bregu Piave, pa
bogateti duhovno in žeti sadove v bodočnosti.
Na proslavi sem videl veliko narodnih noš. Človeku je kar toplo okoli srca, ko to vidi. Videl sem tam Amerikanko, ki je poročena s Slovencem-Ameri-kancem, pa mi je rekla, ko sem pripomnil, da ji pristoja slovenska narodna noša: Sem ponosna, da imam moža Slovenca. Čutim, da so me sprejeli med sebe. Veliko priznanje o nas. Pa se čudite, da sem še jaz nekoliko zra-
r	3~*=SS ™
sej raznih odborov in komisij ne pomeni nobene črne pike, nez Grum, Franjo Mejač, Frank se da zmeraj opravičiti. Hitrost postopkov je zato v rokah Rozina m Janez Lmnom. Dru-predsednikov senata in predstavniškega doma, pa tudi na- stvo je prireja o .gre Miklavze-čeinikov odborov in komisij. Nikogar ni, ki bi te številne ve večere, pustne zabave mate-seje koordiniral, zato so kolizije sej na dnevnem redu. To nnske proslave, spominske dno-rodi izredno potrato časa, ki bi se ji pri primerni organiza- ve, športne dneve in piknike, cin kongresnega dela dalo ogniti. Rezultat takega sistema Kulturno delo je društvo vrs.lo zakonodajnega dela vidimo par tednov pred volitvami, ko m ohranjalo slovensko zavest z pride na dan objava, da bo Kongres moral zasedati tudi po	“
volivnem nevu.	,	.	, . veda tudi kulturno porabo je
Pri tem se potrjuje stara skušnja, da kongresno delo društvo o zemljiščej ki mu po volitvah praviloma ni bilo nikoli plodno. Člani Kongre- dalo ime Triglav park y sa, ki jim s 1. januarjem poteče funkcija, se za delo ne bri- njem je postavilo doni) kapeiic0j bajo, rajše pospiavljajo za seboj. Mora ji aj it izr e no	posvečena slovanskima a-
zanimati, da se udeležujejo kongresnega dela. Vsi drugi	toloma sv Cirilu in MetodU)
člani se jezijo; po volitvah so zmucem in bi radi imeli ne-	i§če in še druge naiprave Ne_
kaj počitka, pa morajo takoj na delo, ki se bo z malimi pre- kater. član. go gi na tem zem_ sledki vleklo do srede poletja, ako ne se a j časa. on jj^u, postavili svoje poletne hi-grešni vodniki skušajo ublažiti zagrenjenost senatorjev in ..ce k. spomfajajo na malo slo. kongresnikov s tem, da gledajo, da je zasedanje po volitvah vengko vag park ima danes svoj čim krajše. Zato praviloma ne traja niti poldrug mesec kar vodovod in elektriko. Vse ozna-pomeni komaj 25-30 delovnih dni. Za zakonodajno delo je nja pridne roke ^ bistro glav0 pa to zelo malo. Zato javnost da zelo malo na napovedi, kaj dabrih slovencev 20-letnica ta-vse bi kongresno delo obsegalo po volivnem dnevu.	kega dela je vredna proslave.
- spored proslave je ime,
l e majhen odstotek bo dobil obliko izglasovanih zakonov. ^	^ po;
Mednje bodo verjetno spadali sledeč.	'srečena. Naj omenim samo
Dasiravno bo kmalu minula polovica proračunskega Krjavljaj ki je bil kot odlomek leta, Kongres še zmeraj ni odobril sedem proračunskih na- vzet iz igre Deseti brat odlično kazilnih zakonov, ki bi morali biti izg asovani ze o . ju rešii svojo vlogo. Pevski zbor lija! Zakoni so torej nad 4 mesece v zamudi, federalna u- je pokazal da je še Vedn0 mož-prava si mora pomagati z dvanajstinami, ki pa temeljijo nogt dana za slovenski zbor in na lanskem proračunu. To močno ovira pravilno razpore- da še ni ysega konec Pod spret_ janje proračunskih izdatkov, federacijo pa sili da se mora no roko da Majhenicha so začasno zadolževati po ne ravno nizkih obrestih. To napa-	kot izkušen pevgki zbor)
ko kritizirajo v Kongresu že dolgo vrsto let. Na to, da b» v go imeli le nekaj vaj bili zakoni pravočasno izglasovani, ne misli nihče razen Simbolične vaje vedno napravi.
federalnih uradnikov.
ijo močen vtis. Dari Strmšek
Na debato v Kongresu in glasovanje čaka dalje cela ima smisel za to. Recitacije go-vrsta zakonskih predlogov drugega razreda, važnih le radi Spoda Kralja so vedno znane, dodatkov, ki so jih kongresniki in senatorji obesili nanje, Podaja jih kot pravi odrski mož. da bi se izognili počasni zakonodajni metodi. Med take ,petje otrok in deklet nas navdu-“priveske” spada na primer tudi predlog o 10% povišanju šuje, ker pač sije iz njih mla-Social Security pokojnin. Ker je v ta privesek vtaknjeno dost. Mogočno je donela beseda Še polno drugih predmetov iz socialne politike, je debata o gospoda Rozine. Včasih si mi-privesku neizogibna, Morda bo posledica debate, da zakon'slim, kako bi bil to fejst gospod, s takim priveskom sploh ne bo izglasovan. Podoben neva-'Kar cerkev bi se tresla, ko bi on ren privesek je trgovski zakon, ki uvaja več uvoznih kon-'prdigal. Pesem ge. Mejačeve in tingentov in kvot, kar je napotilo Japonsko, Zahodno ga. Kotarja je obudila veliko Nemčijo in Evropsko gospodarsko skupnost, da so zagro- spominov. Da, zares... ko mla-zile s podobnimi ovirami za ameriški izvoz.	da sva bila... Slovencev si sko-
Predsednik Nixon se je zagrizel v svojo idejo o pod- raj ne moremo misliti brez har-piranju revnih družin, ki pa jo gledajo prenekateri sena- monike. Za to sta skrbela Fran-torji zelo nepovoljno. To bi pomenilo trenje med Belo hišo ci Coffelt in Frank Sezon. Sta in Kapitelom. Na programu je tudi zakonski predlog o u-!prava mojstra. S pravo umbt-kinitvi koncentracijskih taborišč tudi za tiste, ki jih javna nostjo je vodila ves program ga. uprava samo osumi. Ta predlog bo gotovo sprožil znova o- Kraljeva. Kdor zna, ta pa zna! stro prerekanje v naši politični javnosti. Zakonski načrt Naj omenim še govor duhov-za žensko “ravnopravnost” je za sedanje zasedanje najbrž nega vodje p. Klavdija Okorna, pokopan.	Postavil je dve prašanji: Kaj je
MISIJON. — V nedeljo, 15. novembra, smo pri Sv. Janezu zaključili s sv. misijonom. Ne recite: Kako pa, da tega nismo prej vedeli. Sedaj pove, ko je vsega konec. Bil je oznanjen v farnem oznanilu že od marca meseca. Zato se nihče ne more izgovarjati, da ni vedel zanj. To hočem le poročati na splošno o novem načinu misijonskega dela, ki naj bi po možnosti zajel vso faro. Do sedaj je bil misijon navadno od nedelje do nedelje, kvečjemu dva tedna skupaj. Ker je šlo za to, da misijon zajame čim več ljudi, se je župnik odločil, da bo imel misijon štiri sobote in nedelje po vrsti. In tako se je tudi zgodilo. Ljudje že tako in tako pridejo k sv. ma«i in če potem slišijo kaj bolj v srce segajočega, še toliko boljše. Eden od misijonarjev je vedno pridigal, drugi pa je bil v spovednici tudi med sv. mašo. Tako je bila dana priložnost prav vsakemu, da je lahko opravil š svojim Bogom ali se spravil z njim, če je bilo potrebno. Miši jon sta vodila dva patra iz reda pasijonistov. Govorila sta zelo preprosto, tako, da je lahko vsakdo razumel, o čem govorita Sama pravita, da sta z misijonom zelo zadovoljna. Župnik pravi, če bi vedel to prej, bi imel misijon še dve nedelji. Tako bi zares lahko dosegel vsakega. Bog sam ve, koliko dobrega je misijon prinesel.
Na koncu misijona je bila mladinska sv. maša. To se je zgodilo prvikrat pri Sv. Janezu. Sv. maša, ki je bila izbrana za to, je bila od 12. Prišlo je polno ljudi. Tudi veliko starejših. Misijonar je celo naredil opombo, da so nekateri tukaj pod krinko mladosti. Za to sv. mašo so bile izbrane posebne pesmi in berila, kakor tudi molitve. Mladina je stala okoli oltarja, da tako bolj poudari povezanost mašni-ka z ljudstvom. Seveda muziko so predstavljale kitare. Treba je reči, da je bilo vse izpeljano zelo dostojno. Organizacijo so vodile sestre. Te že gledajo, da je vse prav. Tako je povsod. Treba je začeti, vsak začetek je pa težak.
zadnje seje se to pot seja začne ob eni uri popoldne. Po seji bo zakuska. Članstvo je vabljeno, da pride na to sejo. Na zadnji seji je bilo poročano, da Klub šteje 632 članov in članic.
Na tej seji si lahko preskrbite vstopnice za prireditev 10-letni-ce Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu, ki se bo vršila dne 14. februarja 1971 v SDD na Recher avenue. V ta namen se bo vršil banket s kulturnim programom. Za nastop na programu so se do sedaj odzvali pevci Zarje, Slovana, Krožka št. 2 SNPJ, violinist Frank Slejko, Cecilia Valencie, Edward Ke-nik. Preskrbite si vstopnice zgodaj, da ne bo pritožb vsled za-kasnelosti, ko bo rezervacija razprodana.
Vprašujemo se, kaj bo s predlogom za povišek pokojnin Socialne varnosti za 10%. Predlog se nahaja v zelo nevarnem položaju. Nazadnjaki v Kongresu so obesili na predlog Socialne varnosti blag injsko (Welfare) in tarifno določbo. Ako ne bodo tega kako razrešili, ni upanja, da bi predlog o povišanju pokojnin bil odobren še v sedanjem kongresnem zasedanju. Nixono-va administracija zagovarja 5% povišanje češ, da bi 10% povišek povzročal inflacijo. Ironija prve vrste! Čas je že, da tem zakonodajalcem dopovemo, da izdatki za vojno povzročajo inflacijo, ko zakladno tajništvo izdaja zadolžnice na kratki rok z visokimi obrestmi 7% in več. Zanimivo pri tem je to: iz lanskega poročila o odnosu sklada Socialne varnosti je bilo razvidno, da ta sklad donaša investicijsko le 3.1%. Nekje je slabo gospodarstvo tega sklada.
Za publikacijski odbor:
L. K.
ne kot bojevniki, ampak samo
tudi vedno odlično pel; sam pri sebi sem pa blagroval odličnega tenorista, ki ga je Bog obdaril tako krasnim pevskim talen-
Dve prirodni sestrici
CLEVELAND, O. — To, kar je nam Slovencem brhka Soča, je Italijanom mirna Piava. Obe imata svoj izvir v Alpah. Soča teče skoro vodoravno po slovenskem Primorju, čim bolj se približuje svojemu izlivu v Jadransko morje, tem bolj je skakljajoče šumeča. Saj pravi pesnik
Soča voda je šumela, mesec je na nebu sjal,
Ti pri oknu si slonela, ko sem jaz slovo jemal.
Naš Goriški slavček je v pesmi SOČA preroško opeval:
Krog Tebe bo svinčena toča, in dež krvav in solz potok, in blisk in grom — oh, bitva vroča!
V veliki duševni boli pa Gregorčič zaključuje pesem o Soči:
Kar vode v tvojih bo planinah,
tačas pridrvi vse na dan ter tujce zemlje-lačne utopi!
Ni mi znano, ali je kateri ita-
kot vojni ujetniki.
Skupina vojnih ujetnikov je taborila skoro ob izlivu Piave v Jadransko morje. Došlo je povelje, da se moramo premakniti v višje postojanke in prehod se je moral vršiti čez reko Piavo. Dve stotniji vojnih ujetnikov sta se brez kakih nevšečnosti prepeljali čez Piavo. Na zadnji brod so naložili vso kuhinjsko opremo, moštvo kuhinje ter dve muli, ki sta prevažali vse to iz kraja v kraj. Ko so odrinili od brega, se je ena teh mul začela zabavati z drugo. Najprej jo je začela cukati za grivo, potem ji gristi ušesa in ko ni nič zaleglo, jo je začela obdelovati s prednjimi nogami. To je bilo drugi kar preveč Začel se je boj! Obe muli sta se vzdignili na zadnje noge ter stali s svojimi telesi visoko pokonci. Težko naložen brod se je na široki in globoki Piavi vrtel kot drevesni list. Slednjič se je posrečilo muli pomiriti. Ako bi se to ne zgodilo bi tiha Piava pogoltnila v svoje globine ne tujce lačne zemlje, kot je zapisal naš Gregorčič, ampak tujce, lačne svobode, in tem temi bi bil tudi jaz!
Ob reki Piavi sem preživel kot vojni ujetnik več mesecev. Nekega lepega jesenskega dne sem vprašal prijaznega stražnika, da mi dovoli sprehod v prosto naravo. Prošnji je ustregel pod pogojem, da se zagotovo vrnem v taborišče. Ko sem to obljubil, sem bil že na prostem Ko sem zapustil taborišče, se je vila pred mojimi očmi lepo oblikovana živa meja, zasajena z zimzelenom. Naredil sem par poskočnih korakov in sem bi. kar naenkrat na ogromnem vojaškem pokopališču. Glavna pot pokopališča je bila posuta drobnim morskim peskom, na isti način pa tudi ozke stezice med grobovi. Na slehernem grobu je stal skromen lesen križ na katerem je bila pritrjena tablica z imenom in priimkom pokojnega, kdaj in kje je bil rojen, h kateri vojaški enoti je spadal in kdaj je bil pokopan Ko sem zamišljeno hodil naprej, sem dospel do lepo obli-Kovanega kroga s sv. razpelom pod njim pa je bil zasilni oltar, dovolj velik za daritev sv. mase.
Nazajgrede so moje oči videle same grobove; poglobil sem se vkljub razposajenemu vojaškemu življenju v minljivost tega sveta. Ko sem dvignil glavo, sem zagledal pred seboj globoko usedlo jamo: stal sem na obrežju Jadranskega morja. Stopi' sem na rob peščene zemlje ter po hrbtu zdrsnil v morski pesek. Sezul sem čevlje in bos stopal po morskem pesku narav-
tom.
V dolgih letih pevskega udejstvovanja sem se tudi jaz naučil pesmi “Morje adrijansko”. A pri slehernem pevskem nastopu, ko pojem “Morje adrijansko”, mi misli odbrze v beneške nižave, na obale Jadranskega morja, kjer sem prvič slišal to pesem. Skušal bom te misli s silo odpo-diti pri nastopu pevskega zbora ‘Slovan”, ki bo v nedeljo, 29. novembra, v dvorani Slov. društvenega doma na Recher Ave. v Euclidu. Ako se mi bo to posrečilo, bom sam s seboj zadovoljen in tudi priljubljenemu voditelju zbora “Slovan” Franku Vavtarju bo to po volji!
France Kovačič
Tensundern v Sloveniji
Upokojeni župnik, 80 let stari T- Tensundern, Nemec, ki se je še pred prvo svetovno vojno prišel v Slovenijo učit slovenščine, da je lahko oskrboval slovenske rudarje in druge delavce na Westfalskem nato skozi več desetletij, je prišel v preteklem septembru obiskat Slovenijo, ki mu je postala skoraj tako draga kot njegova lastna domovina.
/Z NAŠIH VRST
Geneva, O. — Spoštovana A-meriška Domovina! Sporočam Vam, da sem se preselila in Vas lepo prosim, da mi odslej pošiljate list na moj novi naslov v Genevo.
Ameriška Domovina mi je zelo priljubljena. Rada berem povesti, novice in dopise, posebno od Karla Mauser j a, ker sva oba iz Bleda na Gorenjskem in od Majka iz Jolieta. Ja, gorenjska stran je pa res lepa in večkrat se me loti domotožje po Bledu, po tistem lepem jezeru, po katerem sem se tolikokrat vozila s čolnom in je res lepo odmevalo od gora.
Prav lepo pozdravljam vse pri Ameriški Domovini in Vam želim veliko uspeha!
Katie Plemel
»
Cleveland, O. — Spoštovani! Tukaj prilagam ček za obnovo enoletne naročnine na Ameriško Domovino, katera, mislim, mi skoro poteče.
S tem prejmite prisrčne pozdrave vsi skupaj in obilo sreče v bodoče. Bog Vas živi!
John Meglen
Toronto, Ont. — Spoštovana uprava! Tukaj Vam prilagam nakaznico za enoletno naročnino. Z Ameriško Domovino sem bil v preteklosti zelo zadovoljen nost v “Morje adrijansko”. Te-'in sem jo res pogrešal, Če ni o daj se je zgodilo, kar nikdar ni-jpravem času prišla, sem pričakoval. V taborišču je^ Želim Vam veliko nadaljnega skupina pevcev prepevala lepe uspeha in Vas najlepše pozdrav-slovenske pesmi. Tihi veter je iz Ijam!
taborišča prinesel na moje uho	Jakob Mesec
FRAN ERJAVEC:
IZBRANI SPISI
Na strijčevem domu
Na duhovo sem v nedeljo že ob sedmi uri zjutraj stal pred krčmo, kjer je navadno ostajal strijc in tudi drugi ljudje našega kraja. Strijca še ni bilo ondu, niti kakega drugega znanca. Stal sem pred velikimi vrati in ogledoval vozove, ki so drdrali mimo in pa vesele obraze na njih sedečih otrok. Mnogo izmed njih je po vsej priliki bilo prvikrat v mestu, ker so na odprta usta zijali okoli sebe ter se niso mogli prečuditi velikim hišam, ki so kar adržema zidane in ki so skoro tako visoke kakor domača cerkev. Deklice so nekamo bolj plašno gledale okoli sebe; mnoga je morebiti razmišljala, da li jo bode škof res tako močno po lici udaril, kakor jo je doma strašil poredni pastir.
Bilo je skoro devet, a strijca le ni hotelo biti od nobene strani. Uprav sem nameraval iti jim po cesti naproti, a glej ga Mlinarjevega Antona, ki se na lepem vozu vozi z Bregarjevim Jožkom, kateremu je strijc obljubil zavezati birmo. Antonov Voz se ni še dobro ustavil na dvorišči, že sta priskočila k njemu oba hlapca. Prvi skoči h konju, ter ga hitro izpreže, drugi pa pobravši z voza lepo prekrivalo, porine ga v senco, da se ne bi Paril na solnci. V tem, ko sta si oba hlapca dajala dela okoli Antonovega voza, morali so drugi možje zvečine sami izpre-zati. To preveliko postrežljivost sem si tolmačil tako, ker je bilo znano, da Anton ni stiskavec in da ne gleda na par beličev.
“A kako, da ni strijca?” povprašam Antona, ko je stopil z v°za. “Ali bodeš ti Jožku birmo Zvezal? Pa vsaj ne, da bi se bilo strijcu kaj pripetilo?”
Pri tej priliki treba opaziti, da Anton nikakor ni hotel drugače, nego da ga tičem.
“Nič mu ni hudega ne. V Moravčah je bil te dni na semnji, pa se je nekaj pregrel. Zatorej se mu v tej vročini ni dalo iti z doma, ker je v strahu, da bi se ga ne lotila zopet taka mrzlica, kakeršna ga je pred dvema letoma tresla vse poletje. Zatorej je mene naprosil, da bi kumoval dečku. Po južini pojdeš z menoj, ^ potem ti je na voljo, ali hočeš k strijcu ali pa ostaneš pri nas.”
Birma je bila opravljena in Jožkovo pravo veselje se je zdaj začelo. Sam ni mogel nositi vseh rečij, ki mu jih je kum nakupil. •Kadar niti medičarji niti drugi Prodajalci niso več imeli nobene stvarce, katero bi bile poželele Njegove oči, šli smo k južini in Potem smo drdrali proti domu. ^olnce je na vso moč pripekalo ^ pritiskala je neznosna sopa-Nca, od nobene strani ni htelo Kiti hladilne sapice. Jožka je ■^koliko omamila vročina, ne-k°liko mu je pa gosposko kosilo tako dobro delo, da je na vozu Zadremal. Midva z Antonom sva Pa govorila o tem in onem. Če-sto se je spominjal tudi Marijce ih vsaka njegova beseda je ka-2aia, da jo ljubi prav od srca.
Plobro uro smo še imeli do ^ma, ko smo se ustavili pri Zhani krčmi, kjer nas je čakal Bregar, Jožkov oča. Anton je ^hdil, da se ustavi samo za t°liko, da izroči dečka očetu in Ka napoji kobilo. A Bregar in

--------------
“Anton, menda vender ne
poideš kar tako od mene, da ne bi pila polič vina in se kaj pomenila. Naravnost ti povem, hudo bi me žalil, če mi to narediš. Sinu si birmo vezal in ga obložil, da vsega skoro nositi ne more, in zdaj bi ga midva niti ne pila kozarec! Tega vender ne! Vem, da si ga lahko sam kupiš, če si ga potreben, a tudi mene ne bode preveč bolelo, ako dam za polič ali za dva. Glej, sram bi me bilo, ako bi kar tako šla vsak k sebi. Saj ga tako redko pijeva vkupe, a da bi celo danes, ko si meni in sinu mojemu storil tako dobroto, mimo mene šel meni nič tebi nič, tega vender ne! Sram bi me bilo pred ljudmi, ki bodo govorili: mlademu je birmo vezal, a starega niti ne pogleda”.
Na ta besede se je Anton udal. Pri vinu se je raznetil govor, beseda je dala besedo, obsedeli smo do mraka. Zdaj pa Antona ni bilo dalje moči udržati posebno, ker so se izza Korima začeli valiti temni hudourni oblaki, ki so naveščali nevihto. In res, nisva še bila dobro iz vasi, že je začelo bobneti za nama in oblaki so se čim dalje grozne j e kopičili, in za Kori-mom se je vnemal blisek za bliskom.
Anton se ozre in pogleda kvišku. “Nocoj bode hudo. Bog daj, da bi prišla domov, predno se ulije ploha.”,
Rekši to udari po kobili, da je šla kakor živi ogenj. Grom se je oglašal vse močneje. V višinah so vihrale hude sape, ki so visokim drevesom šibile močne vrhove, pri tleh je bilo pa tako mirno, da niti prahu na cesti ni vzdihnilo. Privozili smo do grajskega gozda. Tu je vladalo tema rakor v rogu, samo na trenutke so nam bliski razsvetljevali pot, v7 vrheh pa je šumela neka vzne-mirujoča groza. Ko prideva iz gozda na piano, predere blisek oblake. Meni je vzelo vid, zdelo se mi je, kakor bi ognjena žrd iz neba letela na me, grom je pa pokal in ropotal, kakor bi se nebeški strop podiral. Mene je ta prikazen, katero sem prvikrat doživel, tako omamila, da sem se povalil vznak na voz.
“Nekam je treščilo,” pravi Anton in skoči z voza, da bi umiril preplašeno kobilo. “Sv. Florijan, varuj nas časnega in večnega ognja!”
Anton je bil še v besedi, že se je zasvetilo na polji pod cesto, in skoro potem je iz bližnje po-družniške cerkve klical mili glas zvonov ljudi na pomaganje.
“Kovačev kozolec gori,” izpre-govori zopet Anton. “Sreča je še, da stoji na samoti in da je še prazen.”
Precej po tresku so začele padati debele kaplje, sprva redke, potem vedno gostejše in naposled se je ulila strašanska ploha, kakor da so se odprle vse nebeške zatvornice. Do Antonovega doma je bilo še toliko daleč, da sva bila do polti premočena, ko je voz obstal pred hišo. Notri so še svetili, a vender se ni prikazal nobeden hlapec, da bi bil izpregel kobilo in porinil voz' pod streho. Voda, ki goni Antonova kolesa, narasla je silna naglo ter je uhajala čez roje in čez korita, in drugače tako krotki potok je šumel in razgrajal, da v hišo niso slišali, 'vara ga krčmar. “Saj preide leto'^aj SVa prišla. Oboja vrata so ln dan, da se ne oglasiš pri nas; bila zapahnena. Anton udari ob 'Sai danes se malo pomudi. No- ij^na dvakrat z nogo, in hitro se ehe sile ti ni, do noči prideš'
.ko domov, in če tudi ne, saj ljudi doma, ki ti vse opra-v^0-” ‘Janez’ — obrne se k hlap-Ch ■— ‘kobilo izprezi, pa zobati ■iej daj. Tudi žival mora imeti
Krčmar ga nista pustila po nobeni ceni.
Anton, ne bodi mi takšen!” kan
Sv°j počitek in užitek.”
Anton ni vedel, kaj bi storil. haj ga prime Bregar za roko.
zasveti luč v veži in dekla nama odpre. Meni se je zdelo, kakor bi se bila naju ustrašila. V hiši je bila zbrana vsa družina, menda so baš molili. Samo Marijce ni bilo videti. Anton pogleda po hiši in ker je ne vidi, povpraša: “Ali je šla ona že spat?”
(Dalje prihodnjih)
Kaj bo našel Pavel VI. na Filipinih!
V petek, 27. novembra, bo papež Pavel VI. priletel v Manilo, glavno mesto Filipinov, kjer se bo udeležil škofovske konference za Daljni vzhod, pa se srečal tudi s predstavniki oblasti. Razmere na Filipinih, ki so bili do konca prejšnjega stoletja španska kolonija, nato pa skoro pol stoletja pod oblastjo ZDA, so gospodarsko in socialno slične onim v Latinski Ameriki. Vse bogastvo je v rokah pičle desetine vladajočih, vsi ostali pa žive v stiski, revščini in zaostalosti.
Ko je papež ob svojem zlato-mašniškem jubileju letos razodel kardinalom svoj potni načrt in jim povedal, da bo kar za 14 dni zapustil Vatikan, so se zelo začudili njegovi nenavadno dolgi odsotnosti. Papež jim je kratko odgovoril: Novi časi zahtevajo nova pota.
Namen njegovega potovanja v daljne dežele velike Azije je gotovo ta, da spodbudi v teh deželah misijonsko dejavnost in da tamošnjim m is i j onarjem priznanje in pogum. Večkrat se je namreč že slišalo, da so ti misijonarji preveč pozabljeni in da se jih spričo velikih nalog in tčžkih razmer loteva malodušnost.
Prav posebno pa se papež Pavel VI. želi srečati s škofi, ki so voditelji delnih Cerkva na Daljnem vzhodu. Prisostovati hoče njihovim pastoralnim posvetom.
Na Filipine hoče papelž pač zato, ke je ta dežela že oddavna in po večini katoliška. In kakor se je v Mendelinu v Kolumbiji pogovarjal z vsemi južnoameriškimi škofi in jim naročal, da morajo odločno kreniti po še boljši poti, če naj Cerkev v Južni Ameriki pokaže pravi Kristusov o-braz, obraz nesebične ljubezni in pravičnosti do ubogega, ponižanega in razžaljenega človeka — tako hoče isto povedati tudi zastopnikom Cerkve v azijskih državah.
Pred papežem Pavlom VI. je Filipine obiskal tudi znani Wen-fred van Straaten, prodorni in kritični raziskovalec misijonskih problemov v ^sedanji Cerkvi. Srečal se je tam z gibanjem HUK, z začetki velike gverile, ki ima že svoje svobodno ozemlje na otoku Luzonu in ki je popolnoma pod vplivom Mao-tsetungove Kitajske. Znano je, da gverila najbolje uspeva tam, kjer je povezana z ljudstvom in njegovimi nerešenimi socialnimi vprašanji. Gverila na Filipinih nalašč vzdržuje nevdržne krivične socialne razmere filipinskega ljudstva. Od tega pač živi in se redi. In take hrane ima dovolj.
Van Straaten se je srečal s kmetom Cruzom, ki ima kravico in 4 otroke, toda nobenega upanja za bodočnost. Polovico požetega riža mora takoj oddati lastniku zemlje, ki jo ima v naje-S preostalimi 25 vrečami
jetike, sredi komarjev, “zasluži” pri blagu še predno ga pa so jim pomagali dostavljati
mu.
no. Če mu bo zmanjkalo, mu ho lastnik rad posodil še dve vreči, toda naslednje leto mu bo moral vrniti tri. Lahko se mu zgodi, da mu bodo roparji ukradli še edino kravo. Pa se revež ne bo pritožil na policijo, ker je ta z roparji povezana:	višjim	se
prikupijo z denarjem, nižjim dajo svoja dekleta za užitek. V glavnem mestu zato ostane 55 odstotkov vseh tatvin neprijavljenih. Če bo krivico, ki se mu je zgodila, prijavil partizanom, mu bodo sicer pomagali: roparja bodo na mestu ustrelili, sam pa jim bo poslej moral služiti z dušo in telesom.
Nesreča Filipinov je v tem, da ima nekaj tisoč družin v rokah 90 odstotkov vsega premoženja. Na otoku Negros je van Straaten srečal delavca Sakaya. Na koži je imel vtetovirano Kristusovo glavo — kristjan je, kakor so vsi, bogati in revni. Spada med tistih 120, ki jih je lakota potisnila v službo k bogatemu lastniku riževih polj. Ženo in o-troke je pustil na otoku Mindanao. Delal bo pol leta, domov pa bo prinesel le 80 pezov (20 dolarjev). Vse drugo mu pobereta lastnik in trgovina, kjer kupuje hrano. Kristusov obraz ima na koži, v očeh pa mu odseva božja žalost nad tolikšnimi krivicami, pravi van Straaten. Na Filipinih je na tisoče družin, ki žive le od pol dolarja na dan. Preživeti ga morejo le, če kradejo ali beračijo, svoje otroke pa prodajo na cesto. Na otoku Cehu so npr. odkrili čudno stvar. Trinajst let stara' deklica je vodila javno hišo, v kateri so bile deklice, stare 9 ali 10 let. Koso jih vprašali, kako so zašle sem, so vse povrsti odgovorile, da so bile lačne. Pri Kitajcu So delajo delavci po 14 ur na dan. Pogodil se je z njimi, da jim bo dajal po 14 pesov na dan. V resnici jim da po 4. Sedaj stavkajo, toda kaj je bogatinu tega mar? On lahko čaka ...
Zato je vsem vedno bolj do tega, da bi se mogli preseliti v glavno mesto, kjer naj bi našli blagostanje in srečo. Kakih 120,-000 jih je že prišlo. Ko se preselijo, je sanj konec. Mesto šteje tri in pol milijona prebivalcev, 63 odsotkov izmed njih nima človeka vrednega življenja. Ti
mačk in otrok.
Toda v Manili so tudi luksuzni predeli kakor Forbes Park, San Lorenzo Village in drugi. Te dele mesta varuje posebna policija. Tu namreč stanuje tistih 5 tisočink ljudi, ki imajo v rokah gospodarstvo in politiko. Tako bogatih ljudi nisem videl še nikjer na svetu, pravi van
Straaten. Veleposestnik, ki me je sprejel, ima ženo in enega otroka, sob in služinčadi pa skoraj brez števila. Kakor v pravljicah “Tisoč in ena noč”. Prijatelj, ki me je spremljal, mi je povedal, da gre gospa iz te hiše vsak dan k maši... V veži gori luč pred kipom Žalostne Marije iz 15. stoletja. Ali gospa ve, zakaj Marija joka?
Zato, ker ima vedno pred očmi Pedra de Jesus. Njegova koliba je od palače oddaljena le sto metrov. Kabino tovornjaka upor,ablja za kuhinjo, okrog pa je zid iz desk in lepenke. V njej živi Pedrova žena, njeni starši in še 6 otrok, dva sta drugod, eden je še pravočasno umrl. Pedro je brez službe, žena Socoro pere za bogate hiše in zasluži 4 peze na dan. Ni luči ne vode, nobeden od otrok ne hodi v šolo.
In vendar je dežela že stoletja krščanska. Vsi sp kristjani, povsod visijo božje slike... Toda kje je pravo krščanstvo? O tem bo na Filipinh spraševal Pavel VI.
(“Družina”)
je prodal, debelih 100%. Seveda mora dobiček deliti s politiki, generali, visokimi uradniki itd. Tako imajo od sedanjega nesmiselnega tečaja korist ravno tisti, ki bi morali varovati kupno moč saigonskega piastra.
Nixonova administracija vse to ve. Zato je Nixon poslal pred par meseci svojega z a u p n i ka
SAIG0NSKA VLADA HE ZNA GOSPODARITI
Ko odhaja vedno več ameriških čet iz Južnega Vietnama, je treba spraviti tu
Schultza v Saigon, da preišče devizno stanje saigonske valute. Schultze ni mogel najti drugega kot opisano stanje.
Nixonova administracija ima sedaj pripravljen predlog za saigonsko vlado, naj takoj razvrednoti saigonsko valuto na 350 piastrov za dolar, naj reformira davčno zakonodajo, naj zatre korupcijo in postavi proračun na zdravo podlago. To se mora zgoditi zelo hitro. Čim hitreje namreč Pentagon umika naše čete iz Vietnama, tem bolj pojema dotok dolarjev in tem dražji bodo na črni borzi, dokler se saigonski piaster ne potopi v kaosu, kar bo sprožilo katastrofalne politične posledice. žghšš‘ E h žžclččvvhš1-. m mbb
V Washingtonu še ne vedo, kaj bo Nixon napravil, v Saigo-nu pa pravijo, da iz te moke ne bo kruha vsaj ne do prihodnje jeseni, ko bodo v Južnem Vietnamu volitve. Takrat bi se predlagane reforme utegnile uresničiti, ako že ne bo prepozno.
Zakaj naša administracija že dosedaj ni ničesar ukrenila? Boji se, da bo njen oster nastop zrušil sedanji saigonski vladni sistem. Kaj naj mu sledi, ako nadomestka za sedanji režim nima pripravljenega? Tako je u-*mikanje naših čet iz Vietnama rodilo nov nevaren problem, ki ga nihče ne zna razvozljati, ali pa morda ne upa, kdo ve?
I. A.
v kraje, kjer so jo začeli deliti preživelim ponesrečencem.
Britanija je poslala križarko Intrepid in letalonosilko Triumph iz Singapurja z reševalci, zalogami pomoči in s helikopterji v Vzhodni Pakistan. Predsednik ZDA Nixon je odobril za 10 milijonov dolarjev pomoči v hrani in drugih potrebščinah, ZDA pa so poslale v Vzhodni Pakistan tudi 50 motornih vozil za prevažanje te pomoči.
Starodavni stadion so odkrili pri Beogradu
NEW YORK, N.Y. — Po poročilu N.Y. Timesa iz Beograda so tam odkrili starodavni stadion iz leta 214 pred Kristusovim rojstvom. V njem naj bi bilo prostora za 30,000 ljudi, okrašen pa naj bi bil z marmornatimi kipi, mozaiki in freskami.
V tem času, iz katerega naj bi bil izkopani stadion, je bilo področje mesta Beograda v oblasti keltsko-ilirskih plemen, pa pod močnim vplivom grško-mace-donske kulture, ki je posvečala telesni vzgoji izredno važnost. “Lep in dober” je bil ideal grškega človeka.	.
di gospodarstvo republike «« v r ,	.
v red, če naj se bo ta spo- rOlHOe rMlSmS!!! mmn sobna upirati rdečemu pri-
tisku.
WASHINGTON, D.C. — Urad
pritekati psiaesreseMsni
DAKA, V. Pak. — šele en teden po strašni naravni nesreči,
ni tečaj za saigonski piaster je ki je zadela otoke v Gangesovi 128 piastrov za dolar. Saigonska, jn ravnino ob Bengalskem vlada dobi od ZDA podpore v,zahvu v Vzhodnem Pakistanu, dolarjih, dolarje pa potem pro- ]e dosegla organizirana pomoč daja po gornjem uradnem teča-^ preživele ponesrečence. Število ju, seveda samo tistim, ki si mo- teh je po uradnih podatkih se-rejo preje oskrbeti dovoljenje daj ze preko 150,000, po neurad-za nakup. Tako dovoljenje se ne nih pa je še enkrat toliko ali daje brez podkupovanja tistih >ei0 večje. Govorijo o možnosti saigonskih političnih veljakov,;pol milijona ali celo cel milijon ki imajo kaj besede pri sedanji mrtvih.
saigonski vladi.
Glavna težava pretekli teden
Uvoznik najpreje dobi proti j je bilo pomanjkanja prevoznih podkupnini dovoljenje za na-1 sredstev. Dober del ponesrečen-kup dolarjev, da z njimi plača j cev je bilo mogoče doseči samo uvoženo blago. Ceno za uvoženo [s helikopterji. Teh do pretekle-blago postavi tako, da zaračuna'ga petka z izjemo par ni bilo dolarje po 128 piastrov. Potem J na razpolago. Ameriška in bri-postavi blago naprodaj na pod- tanska prevozna letala so od lagi nove kalkulacije, kjer dolar'srede tedna začela v velikem dobi nov tečaj 350 piastrov (ta-j obsegu dovažati pomoč v hrani, prebivajo v močvirnih pred-Jka je namreč vrednost dolarja1 zdravilih in vsem drugem, ame-
*	*-	“	A----I------------------------------- w*v*jv* ».viiwvAixx* XIX v own LU. UigGIIi, cllllt?-
riža bo moral preživljati druži- mestjih, kjer 70 odstotkov umi- na črni borzi). Tako uvoznik riški in britanski helikopterii
Hruščev v bolnišnici
MOSKVA, ZSSR. — Bivši predsednik vlade in glavni tajnik KP 76 let stari Nikita Hruščev je moral zaradi “težav s srcem” pretekli petek znova v bolnišnico. Od tam se je vrnil komaj 10 dni preje.
Trdijo, da je njegove “spomine” pošredovala za objavo v svobodnem svetu ali tajna policija ali pa kaka skupina v KP. ki hoče s tem sprožiti spremembo v sedanjem partijskem vodstvu na kongresu KP, ki je določen za prihodnji marec.
MALI OGLASI
Išče stanovanje
Starejši slovenski par išče 5 ali G-shbno enodružinsko hišo ali
duplex za v najem. Nič otrok.
Kličite po 6. uri zvečer, med tednom, 761-2463.
—(20,23,27 nov)
V	najem
5-sobno neopremljeno stanovanje, spodaj, se odda v najem blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite MU 1-3729.
(226)
V	najem
Oddam ženski 3 opremljene sobe in kopalnico zgoraj, v Col-linwoodu pri Grove wood A ve. Vse udobnosti plačane. $80 mesečno. Kličite 531-6428.
(227)
Stanovanje oddajo
Štirisobno stanovanje s kopalnico in og.revom oddajo. Kličite po 4. popoldne tel. 432-3193.
(229T
HOJA PO VODI — Preko Maschsee v bližini Hanoverja na Nemškem ao potegnili 300 čevljev dolgo plastično, cev, napolnjeno z zrakom. Skozi njo je bilo mogoče iti po vodi preko jezera. Radovedneži 7ia bregu opazujejo to neobičajno hojo in nemara preudarjajo, če se ji ne bi priključili.
Hiša naprodaj v Euclidu
Lep bungalow, 2 spalnice, na Lloyd Rd. Se lahko razširi na drugem. Polna klet. Priključena garaža. Velik lep lot.
BLIZU E. 260 St.
zidan duplex, 6-6, dve priključeni garaži, patio, sedem let star, v St, Williams fari.
Dohodninski bungalow
Pri E. 200 St., 2 spalnici spodaj, ena na drugem; nova dvojna garaža. Posamezni vhod. Znižano na $22,900.
U P S 0 H
499 E. 260 St. Realtor RE 1-1070 UMLS
(227)
Prijaiei’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
St. Clair Ave. & <>8th St: 301-4112
Ženitna ponudba
Slovenski fant v Clevelandu, star 36 let, želi spoznati Slovenko, staro od 25 - 31 let v svrho ženitbe. Pismene ponudbe poslati na upravo Ameriške Domovine pod značko “Srečen dom.”
Delal je ves dan brez počitka; do večera je izkopal s pomočjo svojega orodja več nego deset pestij različnih sestavin zidu.— Ko je imel priti jetničar, poravna skrivljeni ročaj in položi v odprtino kamen, ki ga je izkopal po noči. Jetničar vlije v ka-serolo navadno porcijo juhe in mesa, ali boljše juhe in ribe,
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
SILK SCREEN SET-UP AND OPERATE
Some knowledge of spray painting necessary.
APPLY IN PERSON
ESSEX
INTERNATIONAL INC. 4545 W. Cortland BWiKCk	(226)
MOBILE HOME
Immed. Poss. EfUDDY ’68 52’xl2’ Stove, refrig., cabinet kitchen, WW crptg. $4000. By Owner. 227-5154 or 496-5620.
BUSINESS OPPORTUNITY
BY OWNER — FISH MARKET — BENTON HARBOR, MICHIGAN 30 years estabJ. Wholesale & retail trade. Fried fqod carry out service. Gross over $125.00. Full price $22.000 for imnied. sale. 616*925-5461
(227)
kajti bil je postni dan, katerih so imeli jetniki tri na teden.
Oddavši juho, jetničar zopet odide.
Dantes se hoče zdaj prepričati, če je njegov sosed res , prenehal z delom.
Prisluškuje.
Vse je tiho kakor ves čas, odkar je delo prekinjeno.
Dantes vzdihne; bilo je jasno, da mu njegov sosed ne zaupa.
Vendar ne izgubi poguma in nadaljuje pričeto delo celo noč. Toda čez dve ali tri ure najde v steni neko' oyiro. Železo je drselo na gladki ploskvi, katere ni moglo premakniti.
Dantes .otiplje ta predmet z rokami in se prepriča, da je to neki tram.
Ta tram je popolnoma zapiral izdolbino, katero je napravil Dantes.
Treba je bilo nadaljevati pot pod njim ali nad njim.
CHICAGO, ILL
IMMED. POSS. — Choice N.W. sub. location. Travelite ’58, 8x38’. 1 bd-rm., part. remod. & fUrn. $1,600. Morns, call 837-8490
HELP WANTED
STORE ROOM CLERK
PERMANENT GOOD PAY.
CALL AT ONCE YA 7-5580
(228)
Nesrečni mladi mož ni bil pripravljen na to oviro.
“O moj Bog, moj Bog,” vsklik-ne, “toliko sem te prosil, da sem upal, da si me uslišal. Moj Bog, ko sem izgubil prostost življenja, ko sem izgubil mir smrti, si me ti o moj Bog, poklical nazaj v življenje; imej torej tudi zdaj usmiljenje z menoj in ne dfij, da umrjem v obupu!”
“Kdo govori tukaj zajedno o Bogu in obupu?” spregovori neki glas, kakor da prihaja izpod zemlje. Edmondu se je zdelo, kakor da sliši govoriti iz groba.
CHICAGO, ILL.
APTS. FOR RENT
1 & 2 Bedroom Apts.
$155 & Up
Hillside & West Suburban apts. Will include stove, refrigerator and air conditioning. Storage Area. Free parking space.
raCENT REALTY
4850 Butterfield Rd. HILLSIDE 149-6477
(227)
HOUSEHOLD HELP
COOK - HOUSEKEEPER~Exp^n, mature. Assist with household duties. Other help. Own, room, bath and TV. $75-85 salary to right person. Refs, required. Exec’s family. Glencoe. Call Mrs. Middlebrooks, 483-4100
(229)
HOUSEKEEPER — Child care, mature, exper. Live in, own room, bath, TV. Top salary for right person. Refs. req. Exec’s family. Glencoe. Call 483-4100, Mrs. Middle-brooks.	(229)
YOUNG GIRL ,
Live in. Can be unwed mother. Room, board + small salary in exchange for lite housework and
babysitting..	477-9422
Lasje na glavi se mu prične ježiti in kolena se mu stresejo.
“Ah,” vzdihne, “govoriti slišim človeka,”	'• >
Minjlo je štiri ali pet let, odkar je slišal govoriti Edrnond samo svojega jetničarja, in za jetnika njegov jetničar ni človek: ta je zanj le živa podvojitev njegovih hrastovih vrat in njegovega železnega zapaha.
“Za Boga!” vsklikne Dantes “Vi, ki govorite, govorite še, dasi sem se vašega glasu prestrašil! Kdo ste?”
“Kdo ste vi sami? vpraša glas. “Nesrečen jetnik,” odvrne Dantes, ne da bi si pomišljal. — “Od kod?”
“Iz Francije.”
“Vaše ime?”
“Edmond Dantes.”
“Vaš stan?”
“Pomorščak.”
“Koliko časa ste že tukaj?” “Od 28. februarja leta 1815.” “Vaš zločin?”
“Nedolžen sem.”
“Česa ste bili zatoženi?”
“Da sem podpiral cesarjev povratek.”
“Kako? Cesarjev povratek? Torej cesar ni več na prestolu?” “Odpovedal se je prestolu leta 1814. v Fontainbleau ter odšel v pregnanstvo na otok Elbo. Toda
NOVEMBER
28.	— Slov. telovadna zveza priredi praznovanje 20-letnice obstoja s telovadnim nastopom, večerjo in s plesom v avditoriju pri Sv. Vidu.
29.	— Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop.
koliko časa ste že tukaj vi, da vam je vse to neznano?”
“Od, leta 1811.”
Dantes se strese; ta človek je bil, v, ječi štiri leta dalje kakor on.
“Prav, ne kopljite naprej,” pravi glas zelo hitro. “Toda povejte mi, v kakšni višini ste izkopali svojo izdolbino.” “Jednako z zemljo.”
“Kako je skrita?”
“Pred njo stoji moja postelja.” “Ali je bila vaša postelja že kdaj premaknjena, odkar ste v ječi?”
“Še nikdar.”
“Kam se pride iz vaše ječe?” “Na hodnik.”
“In po hodniku?”
“Na dvorišče.”
“Ah ” vzdihne glas onstran stene.
“O moj Bog, kaj naj to pomeni?” vsklikne Dantes.
“Da sem se motil, da me je varala nepopolnost mojih risb, da sem nesrečen, ker mi manjka kompasa, da je provzročila napačna črta v mojem načrtu razliko petnajstih čevljev in da sem smatral, zid, katerega kopljete vi, za zunanji zid trdnjave!” “Toda potem bi bili prišli na prosto nad morjem.”
5.	— Krožek št. 77 SNPJ priredi
svoj prvi koncert v Slovenskem narodnem domu na 4583 W. 130 St. Začetek ob 7. zvečer. Po koncertu zabava.
G. — Miklavžev prihod v Slovensko šolo k Sv. Vidu ob 3. popoldne.
(Dalje prihodnjič)
lili?	EMBER iiim •ir®1«	1 14i
11511161117		2i;
®23l	W!	1
KOLEDAR
društvenih
prireditev
DECEMBER
6.	— Pevski zbor Planina poda
koncert v SND na Maple Heights, Ohio. Začetek ob 4. uri popoldne.
13.	— Društvo Kristusa Kralja
št. 226 KSKJ priredi v šoli sv. Vida ob 4. popoldne božičnico za otroke članstva.
13. — Društvo sv. Jožefa št. 1G9 KSKJ ima božičnico v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob treh popoldne.
20.	Lilija poda božični misterij “HENRIK GOBAVI VITEZ” v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
JANUAR
15.	— Letna konferenca delničarjev Slovenskega narodnega doma na St. Clairju. Začetek ob osmih zvečer.
16.	— Slov. športni klub priredi
svoj letni ples.
23. — Slovenska pristava priredi
“Pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo Veseli Slovenci.
FEBRUAR
6 — “Roaring 20’s” v Slov. nar.
domu na St- Clair Ave.
7.	— Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi večerjo in ples v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
13.	— Katoliški vojni veterani Post 1655 priredijo v dvorani pri Sv. Vidu Valentinov ples.
14.	— Klub slov. upokojencev v Euclidu slavi svojo 10-letnico z večerjo, družabno zabavo in plesom v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 3.30.
20. — Lilija priredi “maškaradni ples” v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Van-drovci”.
28. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi kosilo v dobrobit vzdrževanja šole.
MAREC
6 — Večerja in ples kluba
upokojencev na Waterloo Rd.
7. — Jadran poda koncert ob
3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd.
21.—Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu nudi v avditoriju od
8.	dop: do 1.30 popoldne zajtrk s klobasicami in palačinkami.
21.	— Federacija slovenskih narodnih domov priredi banket v počastitev “moža leta” v Slov. nar. domu na St. Clairju.
APRIL
4. — Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
17. — DSPB TABOR priredi
spomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue.
MAJ
2.—Pevski zbor Triglav poda
svoj 24. letni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
9.	— Materinska proslava Slovenske šole pri Sv. Vidu.
15-	— Pevski zbor Korotan
praznuje 20-letnico v S.N.D. na St. Clair Ave. Pričetek koncerta ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci.
JUNIJ
27. — Piknik Slovenske šole pri
Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
AVGUST
I.	— Federacija KSKJ društev
priredi letni Ohio KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd.
15.	— Katoliški veterani Post
1655 priredijo piknik na prostorih ADZ v Leroyju, O.
22.	— Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu priredi piknik v parku sv. Jožefa na White Rd.
SEPTEMBER
II.	-12.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo obhajalo 50-let-nico svojega obstoja.
NOVEMBER
7.—Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
21. — Jadran poda koncert ob
3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd.

1914
1970
Blagopokojnik je bil rojen 22. decembra 1914 leia ▼ Clevelandu. O. Sin pionirske družine, ki se je naselila v st. clairski naselbini, katero so po večini tvorili naši Slovenci, je pokojnik tu zrastel, hodil v št. vidsko farno šolo in pozneje, ko se je oženil, je. kakor njegovi predniki. ustanovil si svoj dom v tej naselbini. Pridružil se je podjetju, katerega sta pred njim vodila njegov pokojni oče in stari oče.
Kakor marsikomu, tudi njemu ni bila usoda vedno naklonjena. Bolezen in smrt v družini ga je zelo prizadela; toda vztrajal je in premostil je težkoče. Poleg skrbi za svojo družino, se je vneto zanimal za dobrobit našega naroda in posebno se je udejstvoval za ohranitev st. clairske slovenske naselbine. Nikoli ni odrekel pomoči. ne glede, če je pri temu sam utrpel stroške, le da ye bilo za splošno dobro.
V drugi svetovni vojni je služil ameriško armado ter bil častno odpuščen. Bil je član društva Sv. Cirila in Metoda št. 18 ADZ. društva Naprej št. 5 SNPJ, Samostojnega podpornega društva Loška dolina, društva Carniola Tent št. 1288 TM, društva Dvor Baraga katoliških borštnarjev, društva Najsvelejšega imena. Katoliških vojnih veteranov; dalje je sodeloval kot član Nabornega odbora st. 25; deputij šerifa, član pomožnega oddelka clevelandske policije, lokalne civične palrole. Zveze pogrebnikov v okraju Cuyahoga in državi Ohio, poleg drugih.
Kot vnet zagovornik za ohranitev naselbine, je ustanovil organizacijo znano pod imenom Perry Home Owners Association, katera obstoja že nad 15 let in deluje v smislu državnega čarterja kot nedobičkarska organizacija v naselbini; k tej organizaciji se že od početka priporoča pristop vsem tukaj v naselbini bivajočim. lastnikom hiš kot najemnikom-stanovalcem; dalje je bil med ustanovitelji in tudi predsednik Perry Fund organizacije, kakor tudi bivši urednik lista Perry News in direktor ter blagajnik mednarodne organizacije Trade ti Fair, Inc. Gmotno in moralno je podpiral kulturna, podporna in civična društva in organizacije. Bil
Cleveland, Ohio, dne 23. novembra 1970
Naznanilo in Zahvala
V globoki žalosti sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je dne 25. oktobra 1970 v Floridi, kjer je bil na počitnicah, kruta smrt ugrabila nepričakovano našega nadvse ljubljenega, skrbnega soproga, očeta, starega očeta, tasta in brata
ANTON (Zakrajšek) ZAK
je direktor in predsednik največjega Slovenskega narodnega doma na St. Ciair Ave. ter bivši predsednik Federacije Slovenskih narodnih domov.
Tem polom se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste v tako velikem številu prihiteli nam v pomoč ob vesti njegove nenadne smrti v Floridi. Pogreb je bil 30. oktobra 1970 iz Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., kjer je njegovo truplo bilo položeno na mrtvaški oder prejšnji dan, v cerkev Sv. Vida, kjer je opravil pogrebno sv. mašo Rev. Hobart ob sodelovanju Rev. Faieža, Monsignora Baznik, Rev. Tomca, Rev. Rebola, Rev. Praznika in Rev. Sršena. Truplo je bilo prepeljano na Calvary pokopališče, kjer je bilo položeno k večnemu počitku v družinsko grobnico; na pokopališču je opravil obrede Rev. Žerjav. Vsem naša najtoplejša hvala za Vaše tolažilne besede in pomoč.
Prisrčna hvala za številne krasne šopke cvetlic in vencev, ki so ozaljšali mrtvaški oder; vsem, ki ste darovali za Sv. Maše, katere bodo darovane zanj; vsem, ki sle gmotno prispevali za razne dobrodelne namene v njegov spomin; vsem, ki ste dali svoje avtomobile na razpolago za spremstvo pri pogrebu, kakor tudi vsem, ki ste prišli posloviti se od pokojnika na mrtvaškem odru. Vzlic slabemu vremenu in dežju tisti večer so ljudje trumoma prihajali od blizu in daleč in stali v vrsti včasih skoro eno uro časa, predno se je dolga vrsta pomaknila v dvorano. Enako je tudi ogromna povorka pogrebcev spremila ga k zadnjemu zemeljskemu počitku. Bil je to v resnici dokaz velikega spoštovanja, ki ste ga gojili napram našemu dragemu pokojniku, in nam pa je bilo to v veliko uteho, ob spoznanju, da ni bil ves njegov trud neupoštevan.
Najlepša hvala tudi pogrebcem, ki so nosili krsto, namreč svak Louis Arko, Edward Kenik, šerif Ralph Kreiger, nečak Anthony Stipich, Tony Petkovšek, Louis Slapnik, Louis Fink in James Victor Drobnič.
Zahvalo naj prejmejo člani raznih društev za izkazano sočutje in poslovilne obrede ob krsti in na pokopališču; policijski oddelek, šerifski oddelek in civična
patrola za spremstvo pri pogrebu; pevci Glasbene Matice, ki so tako ganljivo zapeli žalostinke njemu v spomin; članice Materinskega kluba za petje pri maši in organist za spremljavo; člani Par-Fi organizacije za postrežbo, Hofbrau Haus vodstvu za podarjena okrepčila, pripravo istih in serviranje po pogrebu, kakor tudi vsi oni, ki so v tem času darovali razne dobrote in hrano. Hvala tudi Don Slapniku. John (Porter) Petricku in Les Goode za njih pomoč, kakor tudi Ray Dragoviču za podarjeni križ v krsti in podobice.
Lepa hvala gre vsem, ki ste osebno ali pismeno izkazali svoje sočutje; Tony Petkovšku in Heinie Martin Antončiču za lepa poslovilna govora na WXEN radijski postaji; Joseph Nemanichu za lep govor v imenu društev ter Edward Keniku za v srce segajoč govor ob krsti pred pogrebom in sicer v imenu direktorija in članov Slovenskega narodnega doma. Enako iskrena hvala Direk-toriju SND za vsestransko sodelovanje in pomoč ter oskrbo in pripravo avditorija za mrtvaški oder, posebno predsedniku Gospodarskega odbora. Anion Tomše. Hvala tudi vodstvu Central National banke in Želelovemu pogrebnemu zavodu za parkališče, ki so ga dali na razpolago onim, ki so prišli kropit.
Zahvalo izrekamo pogrebniku Joseph Fortuna, ki je skrbno uredil v podrobnosti za vzorno voden in dostojanstven pogreb, kakor tudi Cheryl Hopko in Richard Maljak za njiju pomoč v tem oziru, ter Richard Zelo in Joseph Grdina za pomoč in postrežbo pri pogrebu. Hvala tudi Razinger Auto Livery Service za podaritev limuzin pri pogrebu ter mestnemu zastopniku 23. varde, Edmund Turku, za resolucijo, ki jo je na njegovo pobudo sprejela mestna zbornica v priznanje našemu dragemu pokojniku za njegove številne zasluge na civičnem in društvenem polju.
Žal nam je, da je nemogoče navesti imena vsakega posameznika, ki je na en ali drugi način bil nam v veliko pomoč in tolažbo v času naše velike britkosli. Bilo vas je ogromno število, vsak najmanjši izraz sočutja, ki ste ga izkazali na en ali drugi način, neizmerno
cenimo in nikdar lega ne bomo pozabili. Globoka žalost in potrtost se je vselila v naša srca ob izgubi dragega soproga in očeta, v veliko tolažbo pa nam je bilo in v olajšavo naše boli, spoznanje, da cenile vsa prizadevanja pokojnika, ki jih je storil v svojem življenju, ker je smatral ista za koristna. Kako žalostno nam je bilo pri srcu, ko smo zrli njegovo nemo truplo, ležeč pred odrom v avditoriju, kjer se je šele dva tedna prej zdrav in dobro razpoložen veselo kretal med razpostavljenimi mizami, ob katerih so sedeli po večini njegovi prijatelji, ki so prišli na prireditev Večer v Sloveniji, za katero je on vsako leto veliko storil, ter je bila namenjena v korist SNDomu in za njegovo izboljšavo. Tako ponosen je bil na svoje slovensko pokolenje, zato je tudi bil vedno pripravljen žrtvovati za slovensko stvar.
Njegovo srce več ne bije, prerano je moral v grob, a njegove zasluge, ki si jih je v svojih komaj 55 letih življenja iztekel, bodo ohranile svetal spomin nanj. Duh njegov bo preveval med nami, njegovi družini, ki ga bo zelo pogrešala, svesti pa smo si, da bodo takisto čutili njegov duh vsi, ki so ž njim delovali za dobro stvar in bodo to storili še v bodoče, kakor če bi bil on poleg. To bo nanj časten spomin.
Počivaj v miru. dragi soprog, oče. stari oče, tast in brat! Dokler bodo naša srca utripala, bo v njih živel
hvaležen spomin na Te! Snivaj sladko večni sen__nekoč
bo srečno snidenje na vekomaj.
Žalujoči ostali:
ANN MARIE (rojena Cvet), soproga ZENO in ZACHARY, sinova ZITA SUPONCIC, ZANDRA in ZOEANN, hčerke
RONNIE, SUSAN in AMY SUPONCIC. vnuki SUSAN (rojena Kuta), sinaha; RONALD SUPONCIC, zei FRANK, brat v Floridi FRANCKA ARKO, sestra in ostalo sorodstvo