HCMTGft
XI 8
XI. LETNIK.
MENTOR 1918/19.
ZVEZEK 8.
VSEBINA:
Zdrava, blagovestnika Slovenov!...............133
Jernej Pavlin: Slovanski apostol sv. Ciril. . . . 134 France Bevk: Prvo leto:
5. Nova družba............................138
6. Sola je prva in	v	šoli je nemščina prva .... 140
Prof. Fr. Omerza: AjshilovaOrestija...........142
Agamemnon.................................144
Dr. I. Pregelj: Iz moderne....................150
Izhaja v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano prvega dne v mesecu in stane za dijake 4 K, za druge naročnike 8 K na leto.
Tiska Jugoslovanska tiskarna ▼ Ljubljani.	Odgovorni	lastnik	Alojzij	Markai.
Urejuje dr. Ant. Breznik.
Letnik XI.
1918/19.
Štev. 8.
Zdrava, blagovestnika Slovenov!
Zdrav, črnorizec’ in hlapec božji, modri Ciril; zdrav, vladika prvi Slovenov, pobožni Metod! Zdrava, svečenika, sveta vzornika dela v Kristu in truda v ljubezni. Zdrav, skromni, tihi, silni brat Ciril ! Po telesu dete in po delih orjak do zvezd! Zdrav, samoto ljubeči, boječi Metod; zdrav v zlosti sovražne voze preizkušeni! Tvoje ime je Veliki. Zdrava, brata iz Soluna!
Kdo je bolj ljubil očeta, ki ime mu je Bog? Kdo je -bolj ljubil mater, ki ime ji je Cerkev?
Vzšla je ljubezen narodom z
vzhoda, vzšla je luč Slovenom iz Soluna.
Po volji Gospoda, ki ljubi vse narode, po sklepu Vseprevidnosti, ki črti temo.
Po ljubezni Odrešenikovi, po milosti Svetega Duha! Sveta brata solunska, zdrava!
Razvnemajta Slovene v dobrem in v svetem krepita. Blagoslovita, blagoslovita!
Dala sta dedom našim in so videli in spoznali. Dajta, da vidijo vnuki in spoznajo od vzhoda do zahoda.
Blagoslovita, blagoslovita!
Slaroslov.: črnorizoc menih
Slovanski apostol sv. Ciril.
Letos dne 14. februarja je preteklo 1050 let, odkar je umrl v Rimu veliki slovanski apostol sv. Ciril.
V	prvi polovici devetega stoletja je živel v grškem mestu Solunu visok vojaški dostojanstvenik plemenitega rodu z imenom Leon, ženi pa je bilo ime Marija. Imela sta sedem sinov, med katerimi sta bila slovanska apostola sv. Ciril in Metod. Najmlajši je bil Konstantin, ki je bil rojen okoli 1. 827. in si je pozneje privzel ime Ciril. Solun je bil grško mesto, pa v mestu in okolici je prebivalo mnogo Slovanov, tako da sta imela solunska brata že v mladosti priliko, da sta se naučila slovanskega jezika.
Konstantin je bil šibkega telesa, pa Bog mu je dal velike dušne zmožnosti. Starši so preskrbeli svojim otrokom dobro vzgojo. Konstantin si je izbral že v nežni dobi modrost za namen svojega življenja. Hrepenel je po pobožnosti in si je izvolil za vzornika velikega cerkvenega učenika sv. Gregorja Nacianškega. Ta je s sv. Bazilijem obiskoval atenske šole in je ves čas porabil za učenje in molitev. V Solunu so bile takrat sloveče šole, zato si je lehko pridobival pravo modrost.
Ko je bil Konstantin star štirinajst let, mu je umrl oče. Za blagega mladeniča je poskrbel očetov prijatelj Teoktist, ki je bil dvornik na cesarskem dvoru v Carigradu. Vzame ga k sebi, da bi sc vzgajal s cesarjevičem Mihaelom, ki je pozneje vladal kot Mihael III. (1.842.—867.). Morda je bil Konstantinov oče s cesarsko rodbino v prijateljski zvezi ali pa celo v sorodu. Teoktist je ljubil vrlega Konstantina zaradi njegove nedolžnosti in lepih uspehov pri učenju in mu je nameraval preskrbeli visoko službe. Pa Konstantin je ostal zvest svojemu sklepu, da se hoče popolnoma posvetiti Bogu, in je postal duhovnik.
Med njegovimi učitelji v Carigradu je bil tudi učeni Focij, ki je postal pozneje
Jernej Pavlin.
carigrajski patriarh in je povzročil razkol. Bila sta si dobra prijatelja. Ko pa je zašel Focij v zmoto in učil, da ima človek dve duši, ga je verni Konstantin odločno zavrnil in takrat se je njuno prijateljstvo ohladilo.
Da bi obdržali Konstantina v Carigradu, so ga postavili za knjižničarja v cerkvi sv. Sofije. Pa to službo je kmalu pustil in se umaknil v neki samostan na morskem obrežju. Ko so ga našli, se je vrnil v mesto, kjer je postal profesor modroslovja na visoki šoli. Kmalu je zaslovel povsod po svoji modrosti in splošno so ga imenovali filozofa — modrijana. Ker je bil v bogoslovju temeljito izobražen in je bil globoko veren, je uspešno in krepko branil verske resnice nasproti krivovercem. Kmalu pa vstopi v samostan v Kiziku pod goro Olimpom v Mali Aziji, kjer je našel brata Metoda. Ta je bil prej cesarski namestnik v neki slovanski pokrajini, potem pa je šel v samostan in postal diakon.
Okoli 1. 860. so prišli v Carigrad poslanci kozarskega kneza prosit krščanskih misijonarjev. Kozarji so prebivali ob Črnem morju v sedanji južni Rusiji. Nekaj je bilo že krščenih, a so bili zelo malo poučeni v Kristusovi veri. Pri njih so začeli judje in mohamedanci širiti svoje krive nauke, zato so Kozarji želeli učenih misijonarjev. Cesar Mihael njih prošnjo rad usliši in ponudi to delo Konstantinu. Ta sprejme z veseljem to ponudbo in vzame s seboj brata Metoda. Na ladji sc prepeljeta v grško mesto Kerzon, kjer so misijonarji oznanjevali krščansko vero že koncem prvega stoletja.
V	Kerzonu sta se mudila precej dolgo; kajti Konstantin sc je moral naučiti kozarskega in judovskega jezika, ako je hotel pri Kozarjih doseči kaj uspeha. Blizu mesta Kerzona najde Konstantin svetinje četrtega rimskega papeža sv. Klementa, ki je tam umrl mučeniške smrti okoli 1. 100. Z veliko slovesnostjo jih preneso v mesto in jih shra-
nijo v nadškofijski cerkvi. Pri odhodu sta jih sv. brata vzela s seboj in jih pozneje prinesla v Rim.
Ko se je Konstantin dosti pripravil, se napotita na dvor kozarskega kneza. Tu je imel Konstantin hude boje z judovskimi rabini in mohamedanskimi učenjaki. Resnice Kristusove vere je zagovarjal jasno in neustrašeno in je dosegel lepe uspehe. Za delo so mu ponujali plačilo, ga pa ni sprejel, pač pa je prosil, naj izpuste grške ujetnike.
Po uspešnem misijonskem delu se brata vrneta v Carigrad. Metodu je patriarh Focij
no Ogrsko in je bila pod frankovsko nadoblastjo. Vzhodnofrankovski kralj Ludovik Nemški (843—876) pa je skušal svojo oblast na Moravskem še bolj utrditi, posebno s tem, da je pošiljal tja nemške duhovnike. Knez Rastislav se je bojeval za svobodo in je hotel svojo državo tudi v cerkvenem oziru osvoboditi. Tudi je ljudstvo želelo slovanskih misijonarjev, ker se nemški duhovniki niso dobro naučili slovanskega jezika. Vse to je napotilo Rastislava, da se je obrnil v Carigrad in prosil slovanskih misijonarjev. Njegovi poslanci so rekli ce-
Krniilu na paririku -Martha Washington<'.
ponujal nadškofovsko čast, da bi ga pridobil zase ; pa Metod sc ni dal premotiti in je šel rajši v polihronski samostan pod Olimpom. Tudi Konstantin je šel spet v samoto in je živel pri cerkvi sv. apostolov v Carigradu.
Pa v samoti nista živela dolgo. Kajti 1. 862. pošlje velikomoravski knez Rastislav (846—870) poslance k cesarju Mihaelu III. s prošnjo, naj jim da slovanskih misijonarjev. Velikomoravska država je takrat obsegala sedanje Moravsko in sever-
sarju Mihaelu :	Naše ljudstvo se je otre-
slo poganstva in živi po krščanski veri, pa nimamo takih učiteljev, ki bi nas učili pravo krščansko vero v našem jeziku, da bi tudi drugi kraji sprejeli sv. vero. Pošlji nam torej, gospod, takih učiteljev !« Cesar se spet obrne na Konstantina s prošnjo, ali bi hotel iti misijonarit med Slovane, ker je bil za to delo najbolj sposoben. Konstantin mu odvrne ; Čeprav sem truden in bolehen, pojdem vendar z veseljem tja.«
Takoj se je začel pripravljati na misi-
jonsko delo. Že v Carigradu je sestavil za slovenski jezik abecedo, ki jo imenujejo glagolico. Tudi je prestavil nedeljske evangelije na slovanski jezik. Za to je bilo treba velike bistroumnosti, da je izbral najprimernejše besede in oblike za izražanje visokih krščanskih resnic. Konstantin je to delo zvršil prav izvrstno. Za književni jezik ' je vzel slovansko narečje, ki so ga govorili v solunski okolici in ki ga je bil vajen od mladosti. Sedaj ga imenujemo staroslovenski ali cerkvenoslovanski jezik. Tako pripravljen na misijonsko delo odide z bratom Metodom na Moravsko. S seboj vzameta nekaj menihov.
Carigrajski misijonarji so šli na Moravsko 1. 863. Dobro moravsko ljudstvo jih je sprejelo z veseljem, ko je zvedelo, da prinašajo s seboj del sv. pisma v domačem jeziku in svetinje papeža sv. Klementa. Knez Rastislav jih je slovesno sprejel na svojem dvoru na V e 1 e h r a d u , kije postal središče delovanja solunskih bratov.
Rastislav jima izroči najboljše mladeniče svoje države, da bi jih vzgajala in pripravljala za duhovski stan. Zraven pa sta nadaljevala prestavo sv. pisma in bogoslužnih knjig na slovanski jezik. Kot misijonarja sta hodila po moravskih vaseh in mestih in vneto oznanjala božjo besedo v domačem jeziku. Moravskega narečja sta se hitro privadila, zato sta imela dosti uspeha.
Ko je prišel Konstantin na Moravsko, je opravljal sv. mašo in druga bogoslužna opravila v grškem jeziku in po vzhodnem obredu. Na Moravskem pa je bil že vpeljan latinski obred sv. maše. Konstantin je uvidel, da je naboljše, da se prilagodi vernikom, zato je sprejel latinski obred. Nekaj časa je opravljal sv. mašo v latinskem jeziku, potem pa jo je začel v slovanskem jeziku. Pismo papeža Hadriana II. knezu Rastislavu nam priča, da je Konstantin vpeljal slovansko liturgijo v zaupanju na priprošnjo sv. Klementa.
1'ako sta delovala štiri leta in sta mladeniče pripravila za duhovski stan. A sama jih nista mogla posvetiti, ker nista bila škofa. Tudi sta želela samostojno urediti
cerkvene razmere na Moravskem in v Panoniji. Zato sta se napotila z učenci v Rim. Med potjo sta se nekaj časa ustavila v Panoniji, ki je obsegala sedanje zahodno Ogrsko in vzhodno Štajersko. Panonski Slovenci so bili večinoma že kristjani, a v kr-ščantvu še niso bili utrjeni. Takrat jim je vladal knez Kocel, ki je Konstantinu in Metodu izročil petdeset učencev, naj jih pripravita za duhovski stan. Tudi med panonskimi Slovenci sta širila in utrjevala sv. vero v domačem jeziku.
Življenjepis sv. Metoda omenja, da ju je papež Nikolaj I. povabil v Rim. Zvedel je že o njunem apostolskem delovanju in ju je hotel videti. Morda sta dobila to vabilo že v Panoniji. V Rim sta potovala po naših deželah in verjetno je, da sta se med potjo večkrat ustavila in oznanjevala božjo besedo. Mudila sta se tudi v Benetkah.
Medtem je papež Nikolaj I. umrl (13. novembra 867.) in njegov naslednik je postal Iladrian 11. (867—872). Ko je ta zvedel, da prihajata v Rim slavna misijonarja s svojimi učenci in da prinašata svetinje sv. Klementa, jima je šel z duhovniki in ljudstvom v slovesnem sprevodu in s prižganimi svečami naproti.
Papež se je kmalu prepričal, da sta Konstantin in Metod sveta in apostolska moža in da sta že veliko storila za širjenje sv. vere. Iz njunih odgovorov je spoznal, da sta pravoverna in da sta ostala zvesta rimskemu papežu. To je bilo tem bolj razveseljivo, ker je carigrajski patriarh Focij, bivši Konstantinov učitelj in prijatelj, takrat odpadel od Rima in Grke zapeljal v razkol.
Konstantin je dokazal papežu, da je katoliški cerkvi le v korist, če se opravljajo sv. obredi v slovanskem jeziku. Zato je papež rad odobril bogoslužne knjige v slovanskem prevodu, ki sta jih sv. brata prinesla s seboj, in je dovolil, da se sme božja služba obhajati v slovanskem jeziku. Le berilo in evangelij pri sv. maši naj se bereta najprej v latinskem, potem pa v slovanskem jeziku. Nato sta pela Konstantin in Metod sv. mašo v slovanskem jeziku v cerkvi Ma-
rije Snežnice. Njuni učenci pa so v istem jeziku peli svete pesmi.
Tudi druge cerkvene zadeve sta srečno uredila. Koncem leta 868. sta bila oba posvečena v škofa, njuni učenci pa v mašnike in diakone. Potem so opravljali sv. mašo v raznih rimskih cerkvah.
Sv. brata sta upravičeno upala, da bosta kot škofa laže in še uspešneje pastirovala med Slovani. Pa Konstantin se ni več vrnil k ljubljenim vernikom in je v najlepših letih odložil misijonarsko palico. Že od mladosti je bil bolehen. Težavna misijonska pota in dolga pot v Rim so ga pa še bolj oslabila, tako da je začel v Rimu huje bolehati. Ko je spoznal, da ne bo ozdravel, se je odpovedal škofovski časti in je stopil v samostan, da bi umrl kot redovnik. S papeževim dovoljenjem je zamenjal svoje ime in se je imenoval Ciril. Privzel si je ime sv. Cirila, ki je bil aleksandrijski patriarh (412—444) in se je odločno vojskoval proti krivoverstvu carigrajskega škofa Nestorija. Focijeva zmota pa je bila za cerkev še nevarnejša kakor Nestorijeva. Zato se je Konstantin priporočal sv. Cirilu, naj bi Bog na priprošnjo tega svetnika Grke obvaroval razkola.
Pred smrtjo ni pozabil svoje črede. Do tedaj je vodil na Moravskem misijonsko delo, ker je bil za to sposobnejši kakor brat Metod. Po njegovi smrti pa bi moral Metod vse težavno delo sam prevzeti; tega si Metod skoraj ni upal in jc resno mislil, da bi se vrnil na Grško v samostan, loda Ciril ga je še na smrtni postelji navduševal, naj se ne boji težav, ampak naj pogumno nadaljuje začeto delo. Rekel mu je, kakor poroča življenjepis sv. Metoda : »Glej, brat, bila sva tovariša, orala sva isto brazdo in jaz padam na polju, svoj dan končujoč, a ti ljubiš goro (Olimp). Vendar ne zapuščaj zaradi gore svojega učenja, ker ti bo to v zveličanje.«
Kako jc ljubil Slovane in kako je zanje skrbel, nam priča tudi molitev, v kateri je pred smrtjo s solzami prosil Boga zanje, da bi ostali sv. veri zvesti. Gospod, moj
Bog, ki si razpel nebo in ustvaril zemljo in vsa bitja priklical iz nebivanja v bivanje, ki vselej poslušaš tiste, ki spolnjujejo tvojo voljo in se te boje, poslušaj mojo molitev in ohrani tebi zvesto čredo, kateri si postavil za pastirja mene nevrednega in nesposobnega svojega služabnika; reši jo brezbožne in poganske zlobe tistih, ki o tebi hudo govore, in pomnoži svojo cerkev z množico in vse združi v edinosti !«
Po tej molitvi se je poslovil od ljubljenega brata in vdanih učencev in je zaspal v Gospodu dne 14. februarja 869, 40. dan po vstopu v samostan.
Papež je ukazal, naj pridejo vsi rimski duhovniki k pogrebu sv. Cirila in naj ga pokopljejo s tako slovesnostjo kakor papeža. Za grob muje določil zase pripravljeni grob v cerkvi sv. Petra. Pa Metod ga je prosil, naj mu dovoli, da prepelje bratovo truplo na Grško v njegov samostan in ga tam pokoplje, ker sta tako obljubila materi pred odhodom na Moravsko. Papež se tej želji ni ustavljal in je dovolil, da ga čez sedem dni odpeljejo. Pa rimski škofje in duhovniki so rekli, da se ne spodobi, da bi pokopali tako slavnega moža kje drugje kakor v Rimu. Metod se je njih prošnji vdal, vendar je prosil, naj ga ne pokopljejo v cerkvi sv. Petra, ampak v cerkvi sv. Klementa, čigar svetinje je prinesel v Rim. Zato so ga pokopali v tej cerkvi na desni strani velikega oltarja. Rimljani so ga častili takoj po smrti za svetnika. Ko se je brat Metod vrnil k Slovanom, so se brez dvoma tudi ti priporočali svojemu apostolu sv. Cirilu.
Metod se je po bratovi smrti vrnil v Panonijo in na Moravsko, kjer je deloval v težavnih razmerah in v velikem trpljenju do pozne starosti. Umrl je na Velehradu
6.	aprila 885.
Sv. Cirila častimo zato kot priprošnjika za zedinjenje vzhodne cerkve. Naj bi se na njegovo priprošnjo milijoni naših bratov na vzhodu in jugu zedinili v vesoljni cerkvi, katero vodi rimski papež, pravi naslednik sv. apostola Petra.
Prvo leto.
Slike iz dijaškega življenja. — (Dalje.)
5.
Nova družba.
Drugi dan sem bil pri učitelju.
»Ali imate stanovanje?« je vprašal. »Imam ; tam doli v gostilni,« sem dejal. »V gostilni?« me je pogledal. »In ravno v oni gostilni? Doli ne smete biti. Tu soseda vas vzame.«
Bil sem zadovoljen. — Moja nova gospodinja je bila dobra ženska, a ni bila nič podobna onim gospodinjam, kakor jih opisujejo starejši pisatelji. Bila je visoka in
France Bevk.
Dijak je bil tudi sin naše gospodinje, vpisan v prvo gimnazijo, ki mu je bilo ime Karlo ; doma pa so ga zmerjali za »šutolo«, kar pomeni toliko kot tepec. Napredoval je slabo. Pri njegovem učenju sem pridobil še jaz par latinskih besed, ki mi pa do danes še niso koristile.
Učili smo se v mali sobici, spali pa smo v podstrešju z nizkimi okni. V poletju je bilo toplo, ko je žehtela vročina od razgretih korcev, v zimski burji pa je bilo mrzlo.
Prekop Součkov, središče prometa v Šanghaju. £
suha ženska, rjave polti; ni nas trapila z večnimi nauki, vendar smo jo radi ubogali. Njenega moža, ki je bil strog, pa smo sc bali. Ta je delal v tovarni, njegova dva sinova in hči Metilda tudi. Metilda je bila mlado, šestnajstletno dekle, ki je neprestano rdelo od sramu in ki je imela velika usta in velike uhane.
Moji sostanovalci so bili Adolf, razvajen fant z dežele, Jožef, majhen, živ dečko iz Irsta, in Rudi, človek hladnega značaja z nenavadno razvitimi ustnicami, kar ga je delalo ošabnega in jeznega.
Za hišo se je dvigal breg Kalvarije v skrbno obdelanih lehah. Črešnje, breskve in fige so rastle med vinsko trto, ki je gorela v solncu pod težo sočnih grozdov . . , Ob strani so delali senco košati kostanji, hrasti in goste akacije.
V	bregu se lahko učite,« je dejala gospodinja.
Da mi ne pokvarile dreves,< je pripomnil gospodar.
Moji součenci so bili od vseh strani južnega dela naše domovine. Bili so najrazličnejše starosti in značaja; govorili so,
skakali in kričali. Prišli so z meščanskih šol, gimnazij in realk. Povsem pisana družba! Vse, kar je bodisi radi duševnih ali gmotnih ovir sililo v vrste inteligentnega proletariata.
Zame je bila ta družba čudna. Mislil sem, da bodo prišli vsi s tako resnim čutom kot jaz. Kar so počenjali, se mi je zdelo greh. Že zdaj so zabavljali na učitelja.
Ta nas je ogovoril z lepimi besedami; nato smo pisali nemško vajo, da spozna naše znanje.
Jaz nisem mogel pisati.
»Zakaj ne pišeš?« me je trknil sosed.
»Ne znam še,« sem dejal.
»Ne znaš ? Če tega ne znaš, potem ne zdelaš.«
Bil sem strt. »Če se pa še nisem tega učil,« sem pomislil. Kadar je kdo pogledal name, mi je bilo težko. Ko sem prišel iz šole, sem sc pričel učiti.
»Kaj se učiš, ko ni še naloge?« somi dejali.
»Prav!« mi je dejal učitelj. > Pridnost zmaga !«
To me je opogumilo. Nemščina pa se mi je zdela težka in gojil scin črno mržnjo do nje. Zakaj, tega ne vem jasno, še danes ne.
Prišli so me iskat: »Pojmo k Soči!«
»Ne grem,« sem dejal.
»Pojmo na Kalvarijo!«
Šli smo. Jaz sem nesel knjigo pod pazduho. Senčna, tu pa tam strma ozka steza se je vila skozi kostanjev in hrastov gozd. Akacije so rastle na gosto, s samotne jase je gledalo sadno drevo. Na vrhu so se drevesa zredčila, bile so le še posamezne trate in zopet drevesa ter grmovje. Skalnata steza je šla mimo razvalin stare cerkve. Na vrhu so stali štirje kameniti križi in gledali na Gorico.
Pod nogami je ležala Po d g or a, naslonjena na vznožje hriba, z rdečimi strehami in tovarniškim dimom, vinogradi in vrtovi z zorečimi južnimi sadovi, cvetoč
kraj, najlepša vas naše domovine na meji Furlanije. Soča je vila svoj srebrni pas proti morju, nad Sočo pa se je svetila Gorica v solncu z gradom in Kostanjevico, s cipresami in kostanji, z neskončno lepim obrazom belih solnčnih hiš, ki se nizajo do Solkana in Štandreža, do Kronberga, skritega v vrtove, ter do Šentpetra na robu lepih, z murvami zasajenih polj. Goli Sv. Valentin je prelepotila Sv. Gora s svojo romarsko cerkvijo. Trnovski gozd je gledal kot mračen velikan v nižino in pričal zgodovino našega rodu. Videl je rodove, ki so
Ob prekopu Souchov v Šanghaju.
šli preko lepe vipavske doline in utonili v solnčni Italiji. Naš rod je ostal na teh rajskih vrtovih. In rožna dolina, gričevje, ki se spenja v mehkih, božajočih valovih proti Vipavi! Oslavje! Vrh, orlovo gnezdo. Grojna, s skritimi prostorčki in potmi. Števerjan, svetli stražnik na hribu, kras vseh brd. In vsi, vsi bregovi, solnčni in plodonosni doli v Furlaniji, lepa polja in bele ceste, ki te ne morem imenovati več svojo domovino, a si lepa soseda in rad bi živel v mirni svobodi s teboj.
Mnogo lepote sem občutil, mnogo svetlobe je bilo v mojih očeh, mnogo solnca v mojih prsih. Ležali smo in sanjarili.
»Jaz bi sc rad vozil po morju,« jc dejal Adolf.
»Krasno jc morje!« je vzdihnil Jožef. »Ribe bi rad lovil, kopal bi se rad, na pesku ležal.«
»Jaz bi pa rad okoli sveta , , .«
Vrnili smo se kot dobri znanci, polni radosti in prazničnosti, ko je rdečilo solnce hiše, brda in nebo . , .
Pri kapucinih sem dobil novo družbo, s katero sem imel opravka dvakrat na dan, zjutraj in zvečer.
Pred dvanajsto smo se natrpali pred vrata in čakali. Na hodniku so sc gnetli berači in bcračice. V obcdnici so nam od-kazali sedeže po starosti in dostojanstvu. Na prvem mestu in hkrati vsem predsednik je bil šestošolcc Mirko, močan Kraševec, črnih brk in las, človek trpke in uporne nravi.
Na njegovi desni sem sedel jaz. Bil sem mu priljubljen, a zakaj, ne vem. Vsi drugi so bili iz najrazličnejših šol, od blizu in daleč, mirni in poredni, hvaležni in nehvaležni, kakor jih jc slučajno vrgla sila in potreba tu sem.
Dobili smo vsak kos težkega črnega kruha, ki smo ga s slastjo drobili. Trije so leteli vsakokrat v kuhinjo. Eden je prinesel krožnike in žlice, dva ogromno skledo me-neštre, one znamenite jedi ubožnih našega juga.
Mirko je molil in vzel prvi, drugi za njim, kot je šla vrsta, eden z desne, eden
z leve, do konca. Med zadnjimi je bil navadno kreg in malone pretep, da je moral poseči Mirko vmes, in če je posegel on, je padlo kot uvod par zaušnic, čemur so ugovarjali vsi.
Bolj kočljiva je bila razdelitev ostankov, ki so prišli iz obednice kapucinov nazaj v kuhinjo in smo jih dobili mi. Razdeljeval je Mirko. Prvo je dal sebi. Drugo je moral dati onima dvema, ki sta bila strežnika v samostanski cerkvi in najbolj predrzna izmed vseh. Nato sem prišel med občim krikom na vrsto jaz, ki sem se tega pogosto branil, videč, kako kričijo drugi, se gnetejo, ste-zajo krožnike, se drže na jok ali se jezno prepirajo in sujejo.
Pogosto je moral priti brat Sabas, ki si je znal pridobiti veljavo nad nami. Pričelo se je zasliševanje in tega ali onega je kratko-malo zapodil skozi vrata. Včasi so pričali proti Mirku radi pristranosti v deljenju. Pomagala sta strežnika, ki nista mogla trpeti Mirka, in slišal jih je še on.
Izvedelo pa se je od te družbe vse, kar se je zgodilo na goriških šolah, vse dogod-bice, resnične in zlagane. Bilo je zanimivo zame, ki sem poslušal in zijal.
Vedno nove pestre slike so bile povod da sem se težko umiril in se pričel resno učiti. Čas je bilo.
6.
Šola je prva in v šoli je nemščina prva.
»Šola je prva,« je dejal nekdo, ki si je lastil pravico, obsipali me z dobrimi nauki.
»Nemščina je prva,« je dejal učitelj, ki me je videl pri drugih knjigah.
Šumelo mi je v glavi. Sanjal sem o šoli, na poti v mesto sem slednji dan mislil nanjo. Dajala mi je mnogo zanimivih snovi. In če sem hrepenel po nji, se mi ni mogla pri-studiti prvi hip.
Radoznalost, hrepenenje po svetu jc našlo v knjigah mnogo bogastva. Vse mi je bilo popolnoma novo, drugi pa so ponavljali. Vse jc stalo pred menoj kot senzacija in se je vklesalo hitro v spomin, Četudi ne tako trajno.
V	bregu sem se sprehajal med smokvami
tja in sem in se učil. Zgodovino sem napisal na kratko v par potezah z lastnimi besedami. V šoli sem moral brati to pred učenci, kar mi je pognalo kri v glavo, a moj ugled je zrasel. Pomagati sem jim moral pri nalogah.
Nemščina pa me je osramotila. Ponujali so mi pomoč, pa moje znanje je bilo pre-pičlo, učitelj bi spoznal delo. Bilo mi je mučno. Nisem mogel z drugimi, dasi sem porabil z nemščino največ časa.
»Naučite se na pamet,« mi je dejal učitelj.
Učil sem se na pamet. Ni šlo.
Česar nisem razumel, nisem nikdar ne čital, ne se učil.
»Za inštruktorja ste ubog,« mi je dejal učitelj. »Sami morate. Naučite se, da boste razumeli. Pol manj, pa bo dobro.«
Slo je bolje, a šlo vendar ni.
Ko je prišel oče, je vprašal:
»Kako bo šlo ?«
»Uči se,« je dejal učitelj, pušeč pipo in gledal v me. »Nemščine ne bo omenil,« sem pomislil.
»Kako pa z nemščino ? Ali bo mogel izdelati?«
Učitelj me je zrl s svetlimi očmi.
»Ne vem,« je dejal. »Trudi se.
Velik skok je. Težko gre.«
Oče je pomislil, pogledal name in dejal tožno zamišljeno: »Če ne bo mogel, ga kar zdaj vzamem domov. Itak bo težko šlo.«
To me je zadelo. Radi nemščine ? Sramota 1 Kad bi šel na počitnicc, a tako . . .
Učitelj je imel bistre oči in je dejal očetu: »Radi lega mu ne vzemimo poguma. Tudi drugo znanje je nekaj vredno. Kaj mu pomaga nemščina, če pa slovenščine ne zna. To pa zna dobro in druge stvari tudi. V štirih letih naj se malo potrudi, pa bo znal dosti. Začetek pa je vsak težak.«
Učitelj je govoril razumno, da je še mojemu očetu ugajalo. »Če veste, da bo šlo, pa naj ostane,« je dejal.
»Truditi se mora,« je dejal učitelj iznova. »In tudi gosli naj se uči. Za to nima veselja.«
Oče je še vprašal, če sem ubogljiv, če ne pohajkujem morda . . . Učitelj ni dejal slabega o meni.
Oče mi je dejal: »Brez nemščine ne dobiš belega kruha. Saj ni težko, ko imaš samo knjige v rokah. Ko si začel, je sramota, če ne končaš.«
Pokimal sem.
»Kaj pa gosli ? Uči se ! Saj je lepo, če znaš zaigrati kako okroglo.«
Pritrdil sem tudi zdaj.
Gosli, da, moje gosli! Za muzikanta nisem bil rojen. Če harmoniko samo slišim, me obide žalost (radi neumnih poskočnic, morda). Ko so mi dali v roke gosli, me je obšla največja žalost. Sicer so bile moje gosli čisto navaden lesen zabojček v obliki
Kraljeva palača v Palermu.
gosli, a pelo je vendarle. Kadar sem se učil, sem se skril v zadnji kot in žalostno škripal. Prsti so bili neokretni, lok je plesal, jezila me je mala razlika pol prsta . . .
Kakšen je bil v takih trenotkih moj obraz ? Tega vam ne morem dopovedati. Gosli pa sem zanemarjal pošteno.
Pod okno je prišel mal ciganček in zaigral. Prsti so mu begali po strunah, gosli so vriskale ; vse je povedal, kar se ne da
izraziti z besedo. Lepo je bilo. Sram me je obšel pred tem rjavim dečkom.
»Umetnik ne boste,« mi je dejal učitelj.
To sem vedel. A tudi želel nisem tega nikoli.
Če me je kateri součencev podražil in mi dejal »Kubelik«, mu nisem zameril, smejal sem se mu, gosli pa nisem nič boli ljubil.
(Dalje.)
Ajshilova Orestija.	Prof.	Fr.	Omerza.
Dasi je večini čitateljev znana predzgodovina Ajshilove trilogije, ki jo navadno zovemo Orestija, se mi za lažje razumevanje drame vendar zdi potrebno, da jo na kratko ponovim.
Agamemnonov rod izvira od Tantala, ki se je preselil iz Frigije na Pelopones. Jupiter ga je tako vzljubil, da je z njim prijazno občeval in jedel pri isti mizi. Toda to zaupanje je zlorabil. Da bi izkušal bogove in njihovo vsevednost, je zaklal lastnega sina Pelopa in ga postavil pred nje na mizo. Ukradel je dalje nebeško jed, da jo da smrtnikom. Zato ga je pahnil Jupiter v Tartar, kjer trpi večno žejo, dasi stoji do vratu v vodi.
Njegov sin Pelops, ki so ga bogovi zopet oživili, je prišel v Piso h kralju Ojno-maju, da bi snubil njegovo hčer Ilipoda-mejo. Ker je pa bilo Ojnomaju prerokovano, da ga njegov zet umori, je pri tekmi vsakega ubil. Zato podkupi Pelops Mirtila, Ojnomajevega voznika, da naj prcvrže med vožnjo voz svojega gospodarja. Ojnomaos pade z voza in se ubije. Ko pa zahteva Mirtilos obljubljeno plačilo, ga vrže Pelops v morje, ki je dobilo po njem ime. To je prav za prav prvi zločin, ki je rodil maščevalnega duha rodu za rodom, o katerem govori pesnik na tolikih mestih.
Pelopovi sinovi so bili Plčjstenes, Atrevs in Tiestes. Agamemnon in Mcncldos sla sina Plejstenova, toda Ajshilos imenuje kot
njunega očeta Atreja, ki je vladal po Ajs-hilu v mestu Argos. Ker mu pa njegov brat Tiestes ni hotel priznati krone in je vrh-tega zapeljal tudi njegovo ženo, ga je pregnal Atrevs z njegovo družino vred. Da bi se še huje maščeval nad bratom, se Atrevs z njim na videz spravi in ga povabi na koline. Tiestes se vrne s svojimi otroki, dasi je obljubil brat samo njemu osebno varstvo. Atrevs umori dva njegovih treh otrok (druga verzija jih imenuje 13) in postavi njih meso očetu na mizo namesto kolin. Pri življenju je ostal le Ajgistos, ki je bil takrat še v povojih (po drugih še le po umoru rojen). Tiestes prekolne ves Pe-lopov rod in gre nazaj v pregnanstvo.
Za Atrejem je sedel na kraljevem prestolu v Argu Agamemnon, ki je živel v prijateljstvu z bratom Menelajem. Za ženi sla imela vsak eno hčer Tindareja in Lede: Agamemnon Klitajmestro, Menclaos Heleno, ki jo je odpeljal Pariš, Priamov sin, v Trojo.
Da bi maščeval to predrznost, zbere Agamemnon z Menelajem vred brodovje tisoč ladij v Avlidi. Ker je pa ustrelil Agamemnon neko Artčmidi posvečeno košuto, se je bo- ( gin ja .ujezila. Poslala je hud vihar, da vojska ni mogla na morje. Prerok Kalhas je prerokoval nato, da zahteva Artcmis kraljevo hčer Ifigenčjo, če hočejo priti v Trojo. Agamemnon sc tej zahtevi po kratkem obotavljanju vda.
Kralj je ostal v Troji 10 let. Med tem
časom se izneveri Klitajmestra svojemu možu in živi z Ajgistom. Pod pretvezo, da A' bo maščeval smrt Ifigeneje, sklene umo-/	riti Agamemnona, kadar se vrne. Da je
padla Troja, izve Klitajmestra še v isti noči po gorečih grmadah z Ide do Arga. Da bi laže izvršila svoj naklep, je poslala sina Oresta v Fokido k Strofiju, hčer Elektro pa je zaprla v hišo. Slučajno tudi Menalaja
le malo o življenju Ajshilovem, da ve čitatelj, koga ima pred seboj. Rodil se je
1.	525. pr. Kr. r. Živel je torej v velikem času perzijskih vojsk. Udeležil se je sam slavnih bitk pri Maratonu, Salamini in Pla-tejah. Prvič je nastopil javno tekmujoč s Pratinom in Hojrilom 1. 500. Večkrat je potoval na Sicilijo h kralju Hieronu v Sira-kuze, kjer sta bivala slavna lirika Simoni-
Carigrad.
ni doma, ker ga jc zanesel neznano kam vihar, ki je izbruhnil ob povratku vojske kot kazen, da niso čuvali svetišč v zavzeti Troji. Agamemnona zvabi v kopel, kjer ga ubije. Umreti mora tudi Kasandra, češ da je ljubimka kraljeva. Toda maščevnje pride — Orestes, o čemer govori drugi del trilogije. *
• •
O	razvoju grške drame sem že pisal v Mentorju (VI, 1—4). Dodali hočem tukaj
des in Pindar. L. 472. ga dobimo zopet v Atenah, ko je predstavljal svoje delo TJŠQoai. L. 468. ga je premagal mladi Sofokles, toda krasno je uspela 1. 458. njegova Orestija, edina trilogija iz starih časov, ki se nam je ohranila in jo po pravici občuduje še danes ves svet. Nato je odrinil zopet v Sicilijo, kjer je blizu mesta Gele umrl 1. 456.
Ajshilos jc bil plodovit pesnik. Suidas mu pripisuje 90 dram. Po imenu je znanih 79, ohranilo se jih je pa samo 7, namreč Ix£-
tu5eg, Tlegoai (472), 'Envd čni Stiftag (467), IIootirji}kvg <)f-aiiotTijg, ’Aya/ie[iva)v, Xot)(p6(joi, Evfisvideg (458). Razen besedila je spesnil tudi sam napeve k zborovnim partijam in jih naučil. Nastopal je vedno sam kot prvi igralec.
*
Prestava je pisana v merilu grškega izvirnika, kar se spozna na prvi pogled v partijah dialoga. Pri zboru je stvar seveda težja. Ona mesta, ki jih govori vodja zbora, kadar prihaja zbor, Agamemnon ali Klitaj-mestra na pozorišče, so pisana v anapestih, kar se da lahko posnemati tudi v prestavi. Zborovne pesmi pa, ki so zložene v kiticah {0TQ0(pri in dvnovno(py), kažejo različna merila. V prvi polovici so najbolj zastopani sinkopirani jambi (mogoče troheji?), ki sem jih pa večinoma prestavil v popolne jam-bične dimetre oziroma trimetre. Kjer se ritem izpremeni, sem to označil s tem, da sem dotične vrstice malo noter potisnil. Ta izprememba ritma odgovarja večinoma tudi vsebini kitice. V prvem delu, zlasti pa v drugem, je mnogo glikonejev, ferekratejev
dohmijev in tudi prosodijakov. Izmed različnih oblik teh metričnih vrst sem izbral povsod one, ki se mi zde, da se v slovenščini najlepše slišijo:	~ — - m — - (glik.),
v — - w — — (ferekr.),   — u — (doh-
mij.), — | — w - — - -	-|js. (prosod.). Kjer
se nahajata v izvirniku v enem verzu dva glikoneja ali dohmija, stojita v prestavi vsak v svojem verzu. Mestoma se berejo tudi korjambi (— ~ -	) in kretiki (	-	),
v kolikor nisem teh razvil v popolne jam-bične monometre.
Za podlago sem vzel besedilo, ki ga je izdal A. Sidgwick, Oxford 19051’. Toda izključno se nisem držal te izdaje, včasih sem namreč vzel drugo verzijo ali pa kako hipotezo, ki sem jo našel pri U. Wilamo-witzu (Griechische Tragocdien, II. B., Berlin 1901:t). Dobro mi je rabila tudi prestava Donnerjeva (Langenscheidtsche Bibl.) in predavanja H. v. Arnima. Nekatera mesta so tako pokvarjena, da je težko najti približno vsebino. Da nisem delal slovenskemu jeziku prevelike sile, sem prestavljal večkrat bolj prosto.
Agamemnon.
Osebe:
Agamemnon, kralj v Argu.
Klitajmcstra, njegova žena.
Ajgistos, njegov bralrancc.
Kasandra, Priamova hči, prerokinja.
Klicar (Taltibios).
Stražnik, Agamemnonov suženj.
Zbor, ugledni možje iz mesta Argos.
Spremstvo.
Kraj: mesto Argos. — Čas uprizoritve: 458 pr. Kr.
Kraljeva palača v Argu. Pred njo stoje oltarji s kipi bogov Zevsa, Apolona in llermu. Noč. Na ravni »trehi leii stražnik.
Stražnik.
Rešite teh me muk, bogovi, prosim vas, ki dolgih leta dni kot stražnik tu ležim na strehi kakor pes Atrejevih sinov. Ponočnih zvezd poznam že dobro gosli roj, 5 ki nosijo nam mraz, vročino smrtnikom, gospodovalke svetle, krasni blesk neba, kdaj tonejo nam zvezde, kdaj spet vzhajajo.
I	danes tu bedim in čakam luči soj, ognjeni žar, ki pošlje naj veselo vest,
10 iz Troje zmage glas. To žena mi veli,
ki v nade polnem srcu sklepa kakor mož.
Nemirno tu ležim, ko rosa moči me in sladkih sanj nikdar ni k meni na obisk, ker mesto spanja strah me plaši in mori,
15 da trdno moči ni zatisniti oči.
Če zljubi se mi peti ali žvižgati, da s petjem si preženem spanec od oči, pa tarnam nad usodo hiše te solzan, ki nima gospodarjev dobrih več kot prej.
20	Ko	prišla	bi rešitev mukam srečna zdaj,
da	svit bi	zažarel, veselja nočni sel !
Odmor. V daljavi se posveti plamen.
Pozdravljen v temni noči soj, ki dneva luč naznanjaš nam radostno, kličeš vun na ples po Argu vsepovsod, ker sreče dan je tu.
25 Juhu, juhu!
Vstane.
Agamemnonovi ženi to glasno povem, nemudoma naj vstane ; po palači krog radosti klic odmeva luči naj v pozdrav, ker	Ilion	je padel, v naših je rokah,
30	kot	jasno	priča luč, veselo vest noseč.
In prvi jaz bom sani, ki pel in plesal bom.
Saj videl bom, da sreča v hišo je prišla, ker igro sem zadel na straži svoji jaz.l Ko vendar ob prihodu drago bi rok6 35 gospoda hiše smel prijeti s to rok6!
O	drugem vsem molčim, odpreti ust ne smem.-Najbolje hiša ta povedala bi vse, ko jezik bi imela. Kdor razume me, ta ve, kaj govorim ; kdor ne, pa naj ne ve.
Odide v hišo. Zbor pride od strani na pozorišče. Starčkom, ki tvorijo zbor, visi ob strani meč, v roki drže dolgo palico. Medtem ko prihaja zbor v slavnostni obleki in z vencem na glavi, govori med spremljevanjem godbe
Voditelj zbora.
40 Deseto že leto je to od takrat,
kar knez Menelaos, sovražnik močan, z Agamemnonom vred,
ki z dvojnim 3 prestolom in žezlom ju Zevs počastil, par krepkih Atreja sinov,
' V izvirniku stoji dobesedno: ker mi je vrgla moja straža trikrat šest. Ta rečenica je vzeta od kockanja. Ako se igra s tremi kockami, je naj višji in najboljši lučaj la, če kaže vsaka kocka po šest pik.
2 »Odpreti ust ne smem.« V grščini stoji: velik vol mi stoji na jeziku, t. j. ne smem govoriti, kakor bi hotel. Pomen tega reka je jasen, ne, pa odkod izvira. Splošno se sodi, da od nekega denaija, na katerem je bil vtisnjen vol. Kdor je bil torej podkupljen, da ni smel vsega povedati, o tem se je lahko reklo, da mu leži vol na jeziku. Izraz se je potem lahko posplošil in se rabil pri vsakem človeku, ki mora molčati. Drugi pa zooet mislijo, da je moral tak denar kot kazen plačali oni, ki je izdal kako uradno tajnost.
3 »Z dvojnim prestolom in žezlom ju Zevs je počastil«, ker sta bila oba, Agamemnoni in Menelaos, kralja.
45 Argejskih je jadrnic tisoči voj	*
odvedel od tu, oboroženo silo vojaško.
Odmeval iz prsi jim bojni je klic kot serom močan,
50 ki v boli neznosni za deco svojo
visoko nad gnezdom se v krogu vrteč veslata s perutmi po zračnih vodah, ker trud je zaman, ki sta imela ga v gnezdu z mladiči.
A sliši v višavah nebesnih zdaj bog 55 al Zevs al Apolon al Pan do srca segajoče to tarnanje žalostno ptic, ki v njih so kraljestvu izbrale si dom,'* ter pozno sic^r, a pošljejo kazen nad krivca.
Tako je Atrejeva sina poslal 60 zaščitnik gostinski nad Parida, Zevs.
Za ženo,r> od mož zaželeno nebroj, se bijejo boji, so udje težki, koleno upira u prah se z močj6 in sulice v prvih drobe se vrstah 65 Danajcem tako kot Trojancem.
Kako da je zdaj na bojišču, ne veni.
Zgodilo se bo, kot usoda veli; al žgavne al pitne daritve daruj, al jokaj se radi nevžganih darov	—
70	zastonj, ne ukloni se jeza.
A mi smo ostali brez slave doma, ko oni odhajali proč so od nas.
Kaj, stare kosti!
Kot deco nas palica spremlja.
75 Saj starčkom enaka mladostna je moč, ki v prsih ti vre,
za Arejat> prostor pripraven pa ni.
In starček, če listje ovelo je že?
80	Po poti, glej, vleče po nogah se	treh,
nič večja kot detetu njemu ni moč in blodi kot	sanje	po dnevi.
Med	tem je prišla iz	palače	Klitujmcstra,	ki	jo spremljajo	mnoge služkinje,
ter daruje bogovom; vodja zbora pa govori t
Čuj, Tindarja? ličil
Povej, Klitajmestra, kraljica, mi vsaj:
4	Pesnik pravi dobesedno, da so ptice	|UtOIX'J1 bogov.	t.	j. sostanovalci,
priseljenci, nasclniki.	Tako	so se namreč	imenovali v Atenah	priseljenci, ki
so bili svobodni in so se smeli baviti / obrtom in trgovino, a so morali plačevati po 12 drahem davka.
1	Ta »žena« je Hčlena, ki jo je odvedel 1’aris 0 -Za Areju«, boga vojske, t. j. za boj.
7 T. j. Klitajmestra. hči Tindarcja in Lede.
85 Je kaka novica? Si zvedela kaj?
Je sporočil kaj kdo, da zaupno povsodi daruješ?
Bogovom, ki bramba jim mesta je mar, neba in zemlje,
90 ki ščitijo mestne izhode in trg, darovi gore na oltarjih.
Zdaj tukaj se k nebu, zdaj dviga se tam ognjeni sijaj,
ki nežni in milo odkriti pogled 95 očara presvetega olja ga koj, od daru iz kraljeve palače.
Kar moreš tedaj in povedati smeš, nam tukaj odkrij,
100 odreši od te-le nas mučne skrbi,
ki s strahom nam zdajle navdaja srce, zdaj upanje ljubko posveti iz daril in žalost prežene prepolno boli, trpljenje, ki gloda na srcu.
Odmor. Klitajmeslra nič nc odgovori in daruje dalje.
Zbor.
Pojem lahko, da odvedlo znamenje može je ugodno krepke na pot. Navdihujejo namreč za petje še ine bogovi,
moč, ki z življenjem je zrasla.
Kralja Ahajcev,
mladeži grške poveljnika složna, m6čno dvojico,
znak bojeviti z roko maščevalno je spremljal in s kopjem na zemljo trojansko.
Kralja sta ptic se prikazala kraljema ladij, ob njunih šatorih v bližini, gori na sedežu vidnem, včndar na strani pa desni.
Rep jima bel je in črn.
Žrla sta zajkljo, ki mlade nosila uprav je pod srcem, a niso stekli nji se dni.
Reci: Gorje, da, gorje ! Ali dobro naj zmaga!
Prčrok pa bistri vojske je pogledal Atrejeva sina.
Zajklje morilca takoj bojevita razume: zndmenje poti.
To razloži jim, ko pravi:
»Sčasoma vzame Priamu mesto gotovo pohod ta, znotraj pa stolpov
kupe nabrane bogastva bo ljudskega vse silovita pobrala usoda.
Stimo da božja zavist ne pokrije prej in nc udari obroča s krog Troje
' Vojska je pripravljena za odhod zdoma, a Kalhas jo že vidi s preroškimi očmi pred Tro|o kot močan obroč krog mesta.
125
130
105
110
\
115
tukaj v šatoru, ker gleda	/	/
Artemis sveta srdito	/	*
135 Zevsova sjfla9 krilata,	/	^
ker sta & zajkljo in mlade p&ed rojstvom kot žrtev izbrala. Sovraži orlov kruti obed.«
Reci: Gorje, da, gorje! Ali dobro naj zmaga!
140 »Boginja lepa,10 ki srčno za nežni rod levov skrbi srditih in za mladiče pri ljubljenih prsih raznih zveri, ki žive po gorah, toliko naj vam odkrijem, mi pravi :
145 Srečo oznanja vam znam, a veselje ni čisto.
Varuj nas tega, rešilni Apolon !
Naj ne ovira Danajcev s sovražnimi vetri, da ladjam 150 dalje zaprta je pot!
Druge naj žrtve ne terja,H ki zakon ji tuj je in gosti, vir pa družini prepira in nima strahu pred soprogom !
Čaka in gr6zno zbudi se 155	srd vse pomneči kot zvit oskrbnik, da maščuje otroka.«
Te-le usodne besede in srečo oznanil je Kalhas hiši kraljdvi, ker videl na poti znamenje je ptičev.
Temu primerno
reci: Gorje, da, gorje! Ali dobro naj zmaga!
160	Zevs, z imenom tem te kličem zdaj,
če mu všeč je to ime, naj bo Zevs, kdorkoli če.
Iščem, premišljujem vse, a ga najti m6či ni,
165	ki od srca bi odvalil
skrbi mi ničevne drugi kdo kot Zevs zares.
On, ki bil je prej vladar močan, drzni, vsemogočni bog,>2 170	pravi kdo še, da je bil?
In ki prišel je za njim, zmagan je, nikjer ga ni.
Kdor s slavospevi pa Zevsa proslavljal bo vdano,
175	pil bo vse modrosti vir.
Kaže nam modrosti pot, večno je postavo dal, da trpljenje nas uči.
Tudi v snu sreč še vidi bol,
180 pomni vse težke dni. Češ al ne, prišlo pa spoznanje bo.
g »Zevsova sela* sta orla, ki ju imenuje tekat -krilata p.sa-,
10 »Bohinja lepa* je Artemis.
" »Druge naj irlve ne terja,- Prerok misli na Ifigenejo, ki |<> ho Agamemnoni daroval Artemidi. Ta trtev je protipostavna, neviitna. Da je postala »druiini vir prepira- in smrt soprogu, se vidi iz drame.
,J »Vladar močan, drzni, vsemogočni bog« je Uranos, katerega je pahnil s prestola njegov lin Kronos, ki je priSel za njim.« Njega je zopet pregnal in pahnil v Tartar lastni sin Zevs.
Milost to bogov je, ki krmilo s silo vzvišeno drže.
To starejši 13 skusil sam ladij je ahajskih knez, lSS^kr^preroka kregal ni.	’	f
Dasi zlo pritiska, on molči. [ [ .	H	*
Vetra ni, —	mori — vojsko vso, j	'
hrabri voj Ahajcev že^ \ ?	Ar	/
190 ki ob bregu AvlideU šumečem	j	/	'
proti Halkidi stoji.
Od Strimona drevi viharja šum strašan.
Ovira brod, prinaša glad in ladjam strah, ljudem gorje.	[
195 Ogrodje stoka ^adjam, pokajo ^rvi.	r?	"?	7
Počasi teče ura, kar naprej nt gre.	>	.	,
K cveF argejski vene/ tu,ianT5ii stofi. j Kof pa drug strašnejši lek 15
zoper vihar besneči	o
200	knezoma	prerok	prayv	\	'V'	/
češ da srdi Artemis se,	(j	,
z žezlom nato _ vdari ob tla
f jezjyynočn6~7/ Atreja ^črlze teko prt licu.
sin,
205 Starejši knez zdaj pravi ter tako veli:
»To tčžko res je zlo, če nočem slušati, in težko zlo,
če hčer zakoljem lastno, hiše svoje kras, ter pred oltarjem naj očetne si roke 210 omadežujem v krvi nežne deklice.
Morem biti krivde prost?
Naj zapustim li ladje?
Naj li soaruge varam? f Kajti! da dar	hočejo ta,
215	U{k za vihar,	strastno žele
nežne krvi deklice te,	1	v	f	,
delajo prav. Naj bode!« c ,	J*]'	,
—  	*r v V*. ^	.	V	Jr
Ko vpreže ga pa sila v svoj železni voz in v duši veter drug, nasproten zadivja,
220 nečist, brezbožen in nesvet,
ne dvomi več sreč pripravljeno za vse.
Če strast človeka prime, vir sramotnih del, začetek vsega zla, postane tudi smel.
Drzne sc in lastno hčer 225	pošlje	v smrt, da dobi pomoč
vojska, kazen za žensko, ladjam srečo nakloni.
13 »Starejši knez* jc Agamemnon.
14 Avli* jc priituniSče v Hojotiji, kamor so sc zbrali Grki pred odhodom v Trojo. Avlidi nasproti leti Halkis. Veter, ki jim je oviral pot, jc prihajal od severozahoda od trakijske reke Strimona.
15 »Drug slrninejSi lek zoper vihar,- t. j. da mora Agamemnon darovati svojo hčer Iligenejo,
Zastonj očeta kliče, prosi jih zaman, deviško nje življenje mar nikomur ni,
230 le boj sodnikom tem je ljub.
Odmolijo. In oče kruti da ukaz : zavito v pajčolan kot kčzo zgrabijo služabniki jo vneto ter jo na oltar dvignejo, z glavo naprej.
235	Usta	njenih	prelepih	lic
s silo skrbno zastraži,K> da ne kolnejo hiše.
Zavezala je jezik silna uzde moč, rumena pa obleka dol visi do tal.
240 'Ljubezni in sočutja ost	^
'	v/	( na vsakegt^morilci vrže nje oko. ^
■ J /	sjtb, lepa kq£ na slikijVeči če pozdrav,	J	—	5 J
71	^^^tolikrat	jejoela	ze	“	— ”7 ^ ^	' (K i-~,	,r. / , , /
jS />'	očetnih	so&aJfc-gostom krasne pesmice.	"
^ nedolžnim 'glasom svojim često deklica je čista	tam
245	slavila srečo dragega očeta si	~	^
v ljubezni pri tretjem djiru.	,	-
.«■ “ “ ‘1
•
In kaj potem? Ker videl nisem sam, molčim.
A Kalhas ni lagal, zgodilo se je vse.
250 Pravica namreč pravi to,
da po trpljenju človek naj sc sam uči.
Prihodnjost zvedel boš potem, ko se zgodi.
Če praviš zdaj že: »Srečna bo,« je isto, kot če tožiš. Jasno bo prišla 255 kot zarja jutranja. O da bi srečna torej nam bila, kot ona hoče in želi, ki varuje 17
edina in najbolj Argos.	(Dalje.)
16
»Ustu s silo skrbno zastraži,« t. j. usta ji zaveže. 17 »Ona, ki varuje Argos,« Je Klitajmestra.
Iz moderne.
V	»Domu in Svetu« XXXII. str. 29. sl. boš našel črtico pod naslovom »V megli in morju«. Morja in primorskega življa slovenski leposlovci niso bogzna kolikokrat obrazovali in jih v tem oziru hrvatski nad-kriljujejo (Kumičič, V. Novak, Viktor Car, Nazor i. dr.). Slovenci imamo iz obmorja čudovito tragično romanco o Lepi Vidi, ki je nekak umetniški motvoz v slovenskem slovstvu (Jurčič — Vošnjak — Cankar — Sanda). V romantiko obmorske narodne pesmi (Mornar) se je skušal poglobiti med mladimi Joža Lovrenčič (Trentarski
Dr. Ivan Pregelj.
študent) in v načinu »morskih« novel je ustvaril Narte Velikonja čedno novelo, ki spominja vsebinsko živo Heysejeve L’ Arrabiatc. Omenim naj še Meškovo »Dramo na morji«, ki vsebinsko ponavlja motiv Tavčarjevega »Antonia Glc-djeviča«, in naštel sem približno vse naše »morsko slovstvo«. Iz Velikonje in iz darovite Lee Faturjeve, sc mi zdi, je vzšla imenovana Pahorjeva črtica. V slov. »morskem leposlovju« sc javlja nekako nezavedno vedno še stari »morski ro-manticizem«, ki je svojstvo sicilianstva
pri Francozih (Merimee). Slovenci moremo čuvstvovati o morju Je bolj literarno, ne toliko iz resničnega življenja. Posledica tega se v slovstvu čuti in celo v slovstvu človeka, ki morje — pozna in je vsaj deloma ob njem živel, a se v tem doživetju še ni poglobil, temveč je prav epigonsko zagrabil glavni in skoro edini motiv »morske n o v e 1 i s t ike«, namreč motiv ženemed dvema, ljubosumnost, boj za ljubljeno ženo, sovražni sunek tekmecev. Naslov svoji črti je našel Pahor po Faturjevi (V burji in viharju), vsebini ni bil kos. Previsoko je segel v problem, preden je dozorel v zrelega, stvarno mislečega moža, preden je doumel tehniko psihologič-nega črtanja, preden je premagal šolstvo tipičnega in obrabljenega izraza; »tisti tre-notek pa . . .« i. p. Njegova črtica, ki je kljub hibam našla milost v urednikovih očeh, je zanimiv študij, ki ti ga toplo priporočam. Oglejva si stvarco ! Vsebino boš sam doumel. Izražena je v naslovu in težnji zaključka: Ljubeča žena ne vidi hib na ljubljenem bitju. Pod silo glasu svojega srca se niti ne zaveda, kako je krivična človeku, ki jo ljubi vdano, tiho, nenasilno. Skratka: blodna strast je slepa. Lep problem. Pahor ga je občutil tudi popolnoma moderno, kot odlomek iz življenja in ne kot zaokroženo novelico. Imel je dobro roko, bi rekli. Izvršil pa tega ni, kar je hotel. Pod neizvežbano roko sc mu je problem izlizal v omledno sličico, ki je tako neznatna po vsebini, da ne bi zaslužila razen v svrho najinega študija — niti dveh ocenilnih vrstic. Vse, kar je nekaj vredno na tej črli, je oris v prvih 22 vrsticah, je uvod. Jedro je — srednješolsko malenkostno, jezikovno in izrazno nedozorelo. Že zdavna nisem namreč bral slovenske proze, ki bi tako klasično — smrdela po omled-nosti nemške novelske stilistike : Ante si ni dal dvakrat reči; je zahtevalo odločitve; zanikala je (mesto ni hotela, ni marala); prevzeti važno in težko nalogo; nekaj napadajočega je tičalo v njegovih kretnjah
i.	t. d.
Pahor se trudi slikati v smereh anato-
mistov (Flaubert), a nima ni jezika, ni psihološkega znanja zato, nima globine ne iznajdljivosti. Lovi se v nekaki vsakdanjosti literarnih stilističnih nezrelosti: »Zakaj sem to storila?« si je očitala skoro (!) (ta še ni ujel zajca !) v nezavesti (!)• Toda (!) samo trenutek je trajal obup. Premagala je .. . (Seveda, sicer bi stvar ne šla naprej, in črtica je kakor pogača, zrno do zrna, vrstica do vrstice!) — Ali ne čutiš, kako nerodno je tako pripovedovanje, tako slikanje. Besede so, zdijo se ti, da hočejo in se trudijo, . dopovedati ti o strašni duševni krizi, ki 'je ni, ki je pisatelj ne vidi, ne more in ne zna s simbolno besedo položiti jasno pred te. Fraze, moj ljubi, nedoraslost.
Pahor je grešil nekajkrat tudi v logiki. Njegovo morje sc naravnost čudovito peni in razburja ravno skozi štiri stolpce, nato se umiri. Imaš vtis, da je neprodirna megla. Glej ga spaka, pa čitaš naenkrat;
»Bele zvezdice so se kazale na nebu.v:
Mimogrede se je zdaj zavedel seveda tudi mladi pisatelj in ti naknadno pojasnil, da se je bilo medtem lepo zjasnilo. Seveda zopet tako, kakor na pisčevo željo, ki bi sicer ne imel paralelizma, češ, tako se je začelo jasniti tudi v razmerju Antejevem do deklice in njenega Vida. Podobno je zašel v stranpot pisec, ko je pozabil, da je noč, in ti začne govoriti tako, kakor da je beli dan : »Dekle je poiskalo klobuk, ter ga osnažilo. Vid pa je začel gledati okrog po pesku, da bi našel reči, ki jih je izgubil.«
Tako je s Pahorjevo črtico V megli in morju, v morju tudi, mesto n a morju. Ne! I a stvar ni bila zrela za »Dom in Svet«. Če jo je sprejel urednik, je imel svoj namen. Hotel ni ostrašiti, tebe, ki sc vežbaS in tiščiš doma svoje izdelke in mlade sadove. Glej, ne boj se uredništev! Rada in dobrohotna so v pomoč mladim rastočim močem. In če je le mogoče, podpirajo stremljenja začetnikov. In Pahor je tak začetnik. Neizkušen je še, neizučen, a vendar podjeten, in ima čut za razpoloženje in
problem. Zato je prišel v list in je tega vesel in bo polagoma zorel . . .
Znana umetniška osebnost v slovenski moderni liriki je Florijan (Cvetko) Golar. Golar je nekak moderni Simon Jenko, Gorenjec po čuvstvovanju in rodu, domač, prijeten. Prepisal ti bom njegovo pesem iz »Slovana« (1915) in jo ocenil: Ime ji je »Vi jo la« in se glasi tako-le:
1. Vijola modra in rumena,
Marija, z rožami češčena !
2. Vsa v glorijoli solne stoji, bleščijo milost ji oči.
3. V naročju njenem božji sin igra se z žarom dragotin.
4. Iz demantnih je solz nakit okoli vrata mu ovit.
5. In jabolko je iz zlata, ki v desni roki ga ima.
6. Stopinja plaha pridrhti, priblodijo kalne oči.
7. In večna luč in tih somrak — k Mariji plava klic grenak.
8. »Madona, Jezus mali ti, kdo v srcu ogenj pogasi ?
9. Grenka bolest, tema, gorje, mi v duši črno plamene.
10. Oltar življenja je podrt, reži se vame grob odprt.
11. Miru nikjer, utehe ni,
Mndona, Jezus mali ti!
12. In božji sin se nasmehlja in zlato jabolko poda
13. s prestola svoje milosti trpečemu v ponižnosti.
14. In solza kane mu iz oči, luč večna svetlo zagori.
15. Vijola modra in rumena,
Marija, z rožami češčena !
Kaj si našel, ko si prebral ? Lepa, prijetna pesem ! Vsebinsko te je morda spomnila sloveče Heineje ve balade »Romanje v Kevlaar«. Zadišala je po mehki pobožnosti in tihi melodiki Sardenkovega »mladega jutra«. Če si slovstveno vešč, si se spomnil neskončne tradicije Marijine pesmi od pobožnih viteških trubadurjev doli do romantikov (Novalis, Brentano, Eichendorff, Mistral in še dalje, do Ver-laine-ja in Masseneta in Anatola I* ranče (Glumač naše ljube Gospe) in misterijev. Pa čemu tako daleč okrog? Golarjeva pesem je zrasla iz slovenske romarske, iz občutja slovenskih bogomoljk. Opazil si že, da slovite Madonine slike označujemo po gotovem svojstvenem predmetu na njih (della Scdia, z angeli, sedem mečev). Novi slikarji radi slikajo v barvah, ki so motivno označeni z gotovim cvetom na sliki: la cvet je simbol (lilija! Albrecht: Brezmadežna n. pr.) ali pa barvna dominanta (orhideja! H. Zatzka: Madona z Detetom). Prav isto tehniko imaš v Golarjevi pesmi. Prva in zadnja kitica je dominanta, je nekak refren, nekako geslo posneto po slovenski romarski pesmi. Jedro pesmi je dvodelno: a) oris čudodelne slike in b) pripovedovanje čudežnega dogodka: Jezušček da »trpečemu v ponižnosti« jabolko (milost!) in potoči solzico usmiljenja. Kako lahkotno neprisiljena je torej oblika te pesmi, kako neiskano preprostost diha po vsebini pa tudi po obliki, ki je pa na nekaj mestih nepopolna.
Glej, kolik pogled sc človeku odpre ob eni sami pesmici, ki je izraz pravega pesniškega duha in pa tudi časovnega ali osebnega okusa.
■	IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIB	
1	KNJIGOVEZNICA ! KAT. TISK. DRUŠTVA V LJUBLJANI	
s	se priporoča v izvršitev vsakovrstnih	
	knjigoveških del.	s
	! Solidno delo. Zmerne cene. | Knjižnicam znaten popust.	S
i	iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin	i
I. KETTE
LJUBLJANA
FRANCA JOŽEFA CESTA 3
'Klobuki, palice, perilo, kravate, palice, dežniki, galoše, toaletne potrebščine itd. Vsi predmeti za telovadbo, turistiko in drug šport.
Prodajalna Katoliškega tiskovnega društva ®
(H. Ničman v Ljubljani)
priporoča svojo bogato zalogo
šolskih in
pisarniških
potrebščin
kakor : raznovrstni papir, zvezke, noteze, razne zapisnike, kopirne knjige, šolske in pisarniške mape, radirke, pisala, črnilo, gumi, tintnike, ravnila, trikote, šestila, barve, čopiče, raznovrstne razglednice in devocijonalije.
Fr. P. Zajec, izprašani optik
Ljubljana, Stari trg 9
priporoCa svoj dobro urejeni optični zavod kukor tudi različne vrste naočnikov, Sčipal-cev, toplomerov, daljnogledov itd. Popravila oCul, Sčipalcev itd. izvršuje dobro in cenol
Priporočljiva domaža tvrdka!
Podpisani izjavljam v imenu stavbnega odbora za zidanje nove cerkve v Šmihelu pri Žužemberku, da |e gospod
Rajko Sušnih
umetni steklar v Šiški
napravil v imenovani cerkvi enajat novih oken, krasno in umetno v gotskem slogu, v sploftno zadovoljnost in po zmerni ceni ter je zato v svoji stroki vreden najboljiega priporočila.
Za stavbni odbor:
v Šmihelu,	FRANČIŠEK GABRŠEK,
dn. 12. «T4u.U 1909.	tupn, upr,yiuI|.
Telovadne priprave in orodje, vsakovrstne gospodinjske in gospodarske predmete, kuhinjsko opravo, železno pohištvo, orodje, raznovrstno železnino, nagrobne križe in prvovrstne poljedelske stroje priporoča prva domača tvrdka te stroke
FR. STUPICA V LJUBLJANI ■
Marije Terezije cesta St. 1 veletrgovina z železnino in razpošiljal niča poljedelskih strojev.
Grško-slovenski slovar.
Sestavil prof. Anton Dokler.
Fizika
za višje razrede srednjih Sol.
Spisal prof. Jožef Reisner. *
Kemija
za sedmi gimnazijski razred.
Spisal prof. Jožef Reisner.
Besede in rekla
k sedmi knjigi Herodotovih zgodo-pisnih raziskavanj.
Sestavil prof. Fr. R. Jerovšek.
Slovarček
k IV.. VI., XVI., XVIII., XXII. in XXIV. spevu Iliade.
Spisal prof. Anton Koritnik.
Založil
kjer se dobivajo označene knjige.