čakalnici v Kaludeijah pri Šentjerneju je bUo v nedeljo zelo živahno, saj je nastopilo 65 skakalcev, W,Je	za takšne prireditve na Dolenjskem. Več o nedeljskih smučarskih prireditvah berite na
po«ni strani. (Foto: S. Dokl) *	,	>.	;	,	.	f	<
VSEM PIONIRJEM IN MLADINCEM OSNOVNIH ŠOL JUGOSLAVIJE
-• /
Dragi prijatelji!
Letos praznuje naš Tito 80-letnico življenja. Svojo življenjsko pot je posvetil boju za bratstvo in enotnost med narodi Jugoslavije, za mir na svetu in enakopravnost med narodi ter rasami. Kot pogumnega borca za mir in pravičnost ga pozna in ceni ves napredni svet. Malo ljudi pozna zgodovina, ki so začeli kot pastirčki in delavci ter toliko kot on storili za lepše življenje ljudi in narodov ter njihovo medsebojno spoštovanje in razumevanje. Zaradi uspešnega premagovanja najtežjih ovir v svojem življenju je lahko nam mladim svetel vzgled.
Težko se mu bomo oddolžili za vse, kar je storil za nas.
Vemo, da bi mu marsikdo od nas za rojstni dan rad stisnil roko, se zahvalil za vse dobro, kar je storil za naše narode in predvsem za nas mlade. Ker je to nemogoče, vas vabimo, da mu pišete pisma, v katerih mu povejte, KAJ VAS JE V NJEGOVEM ŽIVLJENJU OD OTROŠTVA DO OSEMDESETIH LET NAJBOLJ PRETRESLO IN KAJ ČUTITE DO NAJVEČJIH USP3HOV NJEGO VEGA DELA.
Prosimo vas, da pošljete pisma do 20. III. 1972 na naslov:
Klub OZN Vinica pri Črnomlju 68344 Vinica pri Črnomlju
Vaše prispevke bomo vezali v posebno knjigo in jo v vašem imenu posredovali Titu za njegov visoki jubilej.
Prepričani smo, da bo zanj najprijetnejša čestitka za praznik naša obljuba, da smo tudi mi najmlajši trdno odločeni nadaljevati njegovo delo. S tem bomo počastili tudi 30-letnico pionirske organizacije.
Tovariško vas pozdravljamo
... .	,	,	.	.	Predsednica	kluba:
Vinica, dne 6. januarja 1972.	VIDA	ŠPEHAR
Te dni so člani viniškega KLUBA OZN razposlali sovrstnikom po domovini 11.500 pisem. Spet so se lotili velike akcije, tokrat pred letošnjim jubilejem dragega predsednika Tita. Obenem želijo prispevati tudi k bratstvu in sodelovanju med vsemi šolaiji jugoslovanskih narodov. (Foto: Ria Bačer)
Pustna nedelja je pred durmi. V Mokronogu, kjer bo največji pustni karneval na Dolenjskem, se vročično pripravljajo na prvo barvno televizijsko oddajo v naši pokrajini, ki si jo bodo obiskovalci lahko ogledali na orjaškem zaslonu v nedeljo popoldne, 13. februarja.
V priložnostnem časopisu „Mo-kronoška larfarija“, ki ga bod® raz-
pečavali te dni, je na prvi strani objavljen ukaz, ki so ga po posebnem slu poslali iz kabineta predsednika
C.	Nassenfussa. Prinaša nadroben razpored prireditve, ki se bo začela ob 14. uri v Mokronogu. Po otvoritvi televizijskega oddajnika se bo program začel s pozdravom kralja larfaijev, sledila bo napoved TV sporeda, Cikcak po dolenjsko, Poročila iz domačih in tujih logov,' Pet minut za boljši jezik, otroški oddaji (dr. Dolittle, Razbojniki), kmetijska od-
daja (sejem na Veseli gori), TV križanka, Dekameron itd.). V ukazuje še več naročil Mokronožanom, med njimi tudi ono, ki se nanaša na čistočo nog, ki so že od pamtiveka simbol kraja. Ne pozabimo: Mokronog bo leta 1980 slavil 700-letnico, odkar si je pridobil pravice trga, zato klobuk dol pred njegovo črno nogo, ki krasi trški grb in zastave.
Kaj bi še naprej opisovali, najbolje bo na pustno nedeljo obiskati Mokronog, ki je doslej pokazal, da zna pripraviti ogleda vredne pustne prireditve.
Vaš DL
Lani le snemanje, pa še to le v čmo-beli tehniki, letos pa. tudi oddajanje in povrhu še — v barvah
Tranzitni hlevi v Dobovi
za živino s Hrvaškega - Investitor bo »Gruda«
Ljubljansko podjetje Gruda ex-port-import je zaprosilo občinsko skupščino Brežice za odobritev lokacije v Dobovi, kjer nameravajo zgraditi tranzitne hleve za živino. Stali bodo v neposredni bližini železniške postaje. Kasneje bodo dejavnost razširili in postavili moderne hleve za vzrejo mladih goved za izvoz. V načrtu imajo tudi mešalnico močnih krmil.
Odborniki niso imeli pripomb in so na seji, 3. februarja menili, da občina ničesar ne tvega, če lokacijo odobri. Za prvo fazo bo Gruda odkupila dva in pol hektarja zemlje, pozneje pa še tri hektarje. Tranzitne hleve bodo začeli graditi spomladi. Če se bo obrat razvijal, kot domnevajo, bodo v Dobovi ured.ili tudi industrijski tir in zanj izkoristili nasip,
ki je že napravljen. Gruda je pripravljena sodelovati tudi pri napeljavi skozi Dobovo.
J. TEPPEY
Za odločujoč vpliv gospodarstva v bankah
NOVO MESTO — Danes bodo
V	predsednika občinske skupščine obravnavali predloge za troje odlokov: o davkih, prispevkih za otroško varstvo in iz-ocitvi denarja iz bivšega investi-
Cvi f®a s^c^a *n kreditnega sklada banke na posebni račun občine.
• JEŽICE — Danes bo v knjigarni že naprodaj Pustni poro-
vkde C’ uradno glas^° pustne
TREBNJE - Jutri bo ob 19^ uri v cast slovenskega kulturnega Praznika v osnovni šoli srečanje Kulturnih skupin iz trebanjske ocrne, uro poprej pa se bo za-domu a^a<^em^a v prosvetnem
Kočevje - v torek so tu razpravljali predstavniki občinskih organizacij SZDL Kočevje, Kibnica in Grosuplje o predvi-enih dopolnitvah statuta repub-^ organizacije SZDL.
KRŠKO - Danes popoldne f° delegat na II. konferenci ZKJ udvik Golob govoril o sklepih s Konterence članom ZK in mla-ainskim vodstvom.
STARA CERKEV - V noči
.P^deljka na torek je bilo lipco‘‘ Jen° V Sostitoo >>P°d
hoBREŽICE - Jutri zvečer se Prostorih radia Brežice orala 10-članska žirija, ki bo : ^nJeyala posnetke za sobotni
* Jugoslovanske popevke za 1972° nagrado EVROVIZIJE
St. 6 (1141)	Leto	XaiII
NOVO MESTO, četrtek ★	10.	februarja	1972
2. februarja je predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher sprejel na razgovor predsednike izvršnih odborov in direktorje poslovnih bank iz Kopra, Maribora in Novega mesta, ki so ga seznanili s tekočimi problemi organizacije, upravljanja in poslovanja bank s posebnim ozirom na uresničevanje ustavnih dopolnil in v zvezi z uresničevanjem zakona o bankah ter kreditnem in bančnem poslovanju.
V	razgovoru je bilo posebej poudarjeno, da dajejo dopolnila k zvezni in republiški ustavi izhodišče za politično in ekonomsko usmeritev razvoja bančništva in družbenoekonomski odnosov med bankami ter delovnimi organizacijami in ostalimi komitenti. Izraženo je bilo enotno mnenje, da je treba organizacijo, upravljanje in poslovanje bank opredeliti tako, da bo zagotovljen odločujoč vpliv gospodarstva na bančno poslovanje. Konkretizacijo načelnih rešitev, ki izhajajo iz ustavnih dopolnil, je zato potrebno izvesti v pogodbah o ustanovitvi bank in njihovih statutih, pri čemer je odločilnega pomena zagotovitev vpliva gospodarstva nad sredstvi, ki v takšni ali drugačni obliki predstavljajo državni kapital v SR Sloveniji. To pa je naloga in dolžnost samih poslovnih bank in njihovih upravljavcev. Pomembno vlogo pri tem bi moralo imeti tudi poslovno združenje bank.
S	tem v zvezi so predstavniki bank ugotovili, da dosedanje povezovanje in sodelovanje poslovnih
-	bank v okviru njihovega združenja doslej ni dalo zadovoljivih rezultatov, kar bi bilo treba pri nadalj-
njem delovanju združenja zlasti upoštevati in delo združenja prilagoditi tako, da bi zagotoviti odločujoč vpliv gospodarstva.
Predstavniki poslovnih bank so predsednika Kraigherja seznanili med drugim tudi z nekaterimi problemi, ki se nanašajo na politiko obrestnih mer, jamstvo za hranilne vloge, odpravo anonimnega dela kreditnih skladov itd.
Vzhodna Evropa in Balkan sta v območju visokega zračnega pritisk*."Frontalni valovi, ki potujejo iznad Atlantika v zahodno Sredozemlje, bodo vplivali na vreme predvsem v zahodni Sloveniji.
Do konca tedna bo oblačno in južno vreme. Prehodno so možne le manjše padavine.
Zadnji posnetek generalpodpolkovnika Ljubičića je iz doma JLA v Brežicah, kjer je govoril 31. januaija 1972
V spomin heroju
Generalpodpolkovnik Radoje Ljubičič
Tragična novica, da se je 3. februarja smrtno ponesrečil narodni heroj generalpodpolkovnik letalstva Radoje Ljubičič, je globoko pretresla vse, ki so ga poznali in spoštovali v njem neuklonljivega revolucio-naija, sposobnega starešino in dragocenega človeka. Se v ponedeljek, 31. januaija, je bU v Brežicah. V domu JLA je pripadnike cerkljanske garnizije in druge komuniste z letališča seznanil z vsebino 2. konference ZKJ, kjer jih je zastopal kot delegat.
(Nadaljevanje na 16. str.)
OJ, PREDPUSTNI ČAS PRESNETI!
Največji letošnji dolenjski pustni karneval se bo začel v nedeljo ob 14. uri v Mokronogu
SODELOVANJE
Shod kmetijcev
Kostanjevica: sestanek elanov posavskega in n°vomeškega društva
no^0r^.tno in prijetno hkrati, takš-skjh - .lo sobotno srečanje kmetij-nipV;1PZenujev in tehnikov v Kosta-d ,Cl’ °b katerem bi lahko rekli le: a> da takih razgovorov ni več.
zveze “riS besedi Je Predsednik Sunč-' • *n zvezni poslanec dr. SRs 1C xl. Gospodarske zbornice ju„ Jov°ril o bistvenih značilnostih Poseh°-VanS*Ce ekonomike za letos, niei v 0 Položaju kmetijstva v nierrv'° -*e razl°žil sestavljanje sred-km„^nega in akcijskega načrta za kako V° V Sloveniji* je poudaril, kmer-n$no je tesnejše sodelovanje Dol -, organizacij, kar doslej na biJ^kem in Spodnjem Posavju ni črt V^no- G sestavljanju teh na-iPn0v j® nadrobneje seznanil udele-skp°e ■ lnA Slavko Gliha s Kmetij-nri ^.JHŠtituta Slovenije, ki sodeluje A njihovem sestavljanju.
n • . ziyahni razpravi, ki je sledila, ven.^ Posebej omenimo vnovič po-da morajo društva niilf inženirjev in tehnikov ter v| °Va zveza nasploh imeti večjo dru u ^ oblikovanju zakonov in sevM P°membnih predpisov, kar je v. ua odvisno od večje aktivnosti nov nasploh.
M. L.
tedenski
mozaik
Pri nas odjuga, v puščavi pa snežno neurje, kakršnega niso videli že četrt stoletja! Da, v Siriji tako sneži, da so telefonske in telegrafske zveze med Damaskom in notranjostjo države pretrgane, več cest pa je povsem zametenih... narobe svet.. .
Pa tudi pri sirskih sosedih, Izraelcih, je marsikaj novega: med drugim tudi ponovna poročila, da se bo premier Golda Meir, stara 75 let, naposled vendarle poročila! Če je res ali ne, ta trenutek res ne moremo povedati ... če se bo, se bo zato, ker (trdijo nekateri) nikoli ni prepozno. . .
In ko smo že pri predsednikih: ameriški ima čisto drugačne skrbi. Medtem ko se drugi državljani med vikendom spočijejo in si naberejo novih moči, mora Richard Nixon pod skrbnim nadzorom profesorjev brskati po kitajskih knjigah. Pred skorajšnjim obiskom na Kitajskem - tja bo prišel 21. februarja letos - se hoče namreč Nixon dodobra spoznati z značilnostmi dežele in tudi naučiti nekaj preprostih stavkov... predlagamo vprašalni stavek: kje je stranišče?
Skrivnost biografije ameriškega milijonarja Hughesa je, kot kaže, še vedno skrivnost. Znano je edino to, da je velikanski honorar (650.000 dolarjev), ki je bil namenjen milijonarju kot njegov delež za spomine, dvignila iz neke švicarske banke žena domnevnega avtorja (tud: domnevne) biografije Helga Irving. Sedaj se stvar sicer počasi razpleta. .. cik-cak za detektive in policijo.. .
Kamboške oblasti so bile ravno tako premalo premetene kot ameriški založnik, ki se je dal z lažno biografijo milijonarja potegniti za nos: izpred nosu jim je namreč ušel sin nekdanjega kamboškega šefa princa Noro-doma Sihanuka, ki že dalj časa živi v Pekingu. Ušel je na kam-boško osvobojeno ozemlje, od tam pa do Pekinga pa ne bo več daleč ... še ena točka manj za kamboškega (zdajšnjega) šefa LonNola. . .
Kakšne naj bi bile cene?
Cene živine naj se spreminjajo enako kot cene krmil, cene pridelkov pa kot cene gnojil in drugih potrebščin — Najprej jih uskladiti!
Vsem željam kmetovalcev po zvišanju cen sicer ni moči ustreči,'nekatera načela pa bi morali vzlic temu bolj upoštevati. Brez ustrezne politike cen bo kmetijstvo hiralo. To pa ne more koristiti nikomur, razen morda nekaterim trgovcem.
Pogosto je slišati očitke kmetovalcem, da zahtevajo za svoje pridelke previsoke cene. To bi lahko očitali kvečjemu le tistim, ki zahtevajo, da bi kmetje dobili za svoje pridelke toliko, kot potrebujejo za dostojno življenje. Pri različnih velikostih kmetij dohodki ne morejo biti enaki, razen če bi kmetje prodajali svoje pridelke po različnih cenah, tisti, ki pridelajo manj, po višjih. To ni uresničljivo. Po kakšnih kmetijah pa naj bi potem določali cene?
Imamo resnejše predloge, vendar se, žal, prepočasi uresničujejo. Ker se cene na trgu
(Iz zadnjega Pavlihe)
S
- Zakaj pa ta kuverta?
- Zato, da mi poveste, kdo povzroča korupcijo.
spreminjajo, bi jih bilo treba urejati z določenimi razmerji.
Tak je dogovor o oblikovanju cen goved, mesa in mleka. Razširili naj bi ga še na krmila ali določili, da se cene goved, mleka in prašičev zvišajo ali znižajo za enak odstotek kot cene krmil oziroma koruze. Seveda je treba najprej določiti ustrezno razmerje cen. Potem bi bila reja živine tudi ob spremenjenih cenah enako donosna.
Uskladili naj bi tudi cene poljskih pridelkov in gnojil ter določili, da bi se v prihodnje spreminjale enako. To se pripravlja. Kaj pa cene kmetijskih strojev? Tudi te bi bilo treba uskladiti s cenami kmetijskih pridelkov. In cene zaščitnih sredstev in še druge, ki imajo večji delež v pridelovalnih stroških.
Kakšna naj bodo razmerja med cenami?
Če želimo primerjati naše cene kmetijskih pridelkov in živine s cenami v sosednjih državah, potem bi morali storiti enako s cenami vseh proizvodov, ki jih kmetijstvo potrebuje. Primerjati bi morali tudi razne ugodnosti, ki jih tam država, pri nas pa družba nudi kmetijstvu, da lahko prideluje in prodaja svoje pridelke po nižjih cenah. Sele takrat bi lahko govorili o enajcih možno-
TELEGRAMI
RIM - V italijanski prestolnici so se začeli pogovori med britanskim obrambnim ministrom Carringto-nom in malteškim premierom Domom Mintoffom o bodočnosti britanskih oporišč na tem otoku. To je že četrta runda pogovorov.
SAIGON - Ameriške leteče trdnjave B-52 so sinoči zopet silovito napadle koncentracije osvobodilnih sil in preskrbovalne poti.
DAKA - Premier Bangladeša Mudžibur Rahman se je po končanih razgovorih v New Delhiju vrnil domov. Med pogovorom z Indiro Gandhi sta se domenila, da se bodo indijske čete umaknile iz Bangladeša do 25. marca. V Karačiju pa so sporočili, da bo pakistanski predsednik Buto po Moskvi mogoče obiskal tudi New Delhi, kjer naj bi se pogovarjal o normalizaciji odnosov z Indijo.
Rudaiji v Veliki Britaniji stavkajo že več kot pet tednov. Zahtevajo višje plače in boljše delovne pogoje. Doslej so bila vsa pogajanja med stavkajočimi in delodajalci neuspešna in nekateri menijo, da bo v državi kmalu začelo primanjkovati električne energije zaradi pomanjkanja premoga, ki ga potrebujejo termoelektrarne. V Birminghamu in nekaterih drugih mestih so bile protestne demonstracije in spopadi s policijo. Na sliki: policaji poskušajo odgnati stavkajoče rudarje iz dvorišča nekega britanskega rudnika. (Telefoto: UPI)
stih naših kmetovalcev v proizvodnji in sposobnostih za konkurenco na domačem in svetovnem trgu.
Konkurenčna sposobnost naših kmetovalcev je zelo pomembna tudi na domačem trgu, čeprav ni vedno odločujoča. Naši trgovci včasih uvažajo tuja živila, četudi so enako draga ali celo tlražja kot domača. V trgovini je tako malo konkurence, da trgovci pogosto pri blagu, ki ga draže „plačajo, več zaslužijo kot pri cenejšem. Kmetovalci pa nimajo dovolj lastnih prodajaln, v katerih bi prodajali po konkurenčnih cenah pridelke, ki jih noče nihče odkupiti.
Pri določanju razmerij bi bilo treba zajeti tudi cene v trgovini in gostiščih, podobno kot je že pri mesu. To sicer ni lahko, a v nekaterih državah kar dobro urejajo.
S tem še ne bodo odpravljene vse težave, ki tarejo naše kmete, zlasti na malih kmetijah. Kdor ne more pridelati veliko za trg, ne bo imel s posestva dovolj dohodkov, četudi bodo odkupne cene visoke. To pa je povezano z urejanjem kmetij.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
tedenski zunanjepolitični pregled J
Kriza je minila
Svet je s strahom čakal, kako se bo končal uboj trinajstih Ircev v Londonderryju pred več kot tednom dni: ali bo to znak za nov val teroija tajne irske revolucionarne armade, se bodo nadaljevale krvave demonstracije? Končalo seje mirneje kot so mnogi predvidevali — čeprav seveda s tem ni rečeno, da IRA (tajna revolucionarna irska armada) ne bo poskušala znova poseči vmes in maščevati padle, tako kot je to obljubila. Tisto, kar se je zgodilo na Irskem doslej, je bilo sicer izraženo kot oster, vendar pa miren in zadržan protest. V mestecu Newryju se je zbralo okoli 20.000 Ircev, ki so sredi neverjetno močnih odredov britanske vojske in policije na miren način protestirali zaradi poboja trinajsterice. V Londonu je bilo bolj hrupno, saj so demonstranti hoteli prinesti pred sedež predsednika vlade trinajst krst in tako na očiten in simboličen način povedati, kaj mislijo o dogodkih na Irskem. Ko jim zaradi policije to ni uspelo, so se zbrali na znanem Trafal-garskein trgu in tam demonstrirali naprej. Vmešala se je policija, ki je sto ljudi aretirala, pri čemer je bilo v spopadu ranjenih sto — polovica demonstrantov in polovica policajev.
Arabski vrh četverice — predsednikov Egipta, Sirije, Libije in Sudana — ki bi moral biti te dni, je padel v vodo zaradi velikih trenj med Libijo in Sirijo. Potem ko se je namreč egiptovski predsednik Sadat, ki je bil nekaj dni v Moskvi in Jugoslaviji, vrnil domov, so sporočili, da napovedanega sestanka, na katerem naj bi se četverica domenila o nekaterih izredno pomembnih sklepih, ne bo. Sadat se je v Sovjetski zvezi pogovarjal med drugim tudi o novih dobavah orožja. Seveda ni znano, kaj sta obe strani sklenili, čeprav nihče ne dvomi, da je Moskva izrazila pripravljenost, da še naprej podpira Kairo v njegovem boju- z Izraelom. Sadat se je na povratku ustavil tudi na Brionih, kjer sta imela z jugoslovanskim predsednikom daljše izmenjavo mnenj. Toda ko se je vrnil na drugo stran Mediterana, ga je čakalo neprijetno presenečenje. Namesto četvernega sestanka, na katerem naj bi našli skupni jezik in na katerem naj bi Sadat informiral svoje sogovornike o poteku razgovorov v Moskvi ter na Brionih in na katerem naj bi proučili tudi najnovejšo poslanico ameriškega predsednika Richarda Nixona o izraelsko-arabskem sporu, se je lahko sestal le s sirskim in libijskim predsednikom posamič. Sudanskega predsednika sploh ni videl. Razlog je preprost: mladi in očitno izjemno goreči libijski predsednik Gadafi je medtem, ko se je Sadat mudil v Moskvi, poslal na rovaš svojega sirskega kolega ploho očitkov in celo
9
vanje v njihove privatne zadeve i in takoj ostro odgovorili. TaM so se odnosi med Arabci (kdove j katerič že!) močno poslabšal),! prav tedaj, ko bi morali (vsaj j glede na svoje besede) prijeti za ^ orožje in se ostreje postaviti p° jj robu Tel Avivu. Trojna federa* \ cija, ki je nastala s tolikim trn J dom in težavami, je že pred svo-jo prvo resnejšo krizo. Treba bo mnogo spretnosti in komprO; misov, da se bodo vroče strasti na relaciji Damask—Tripolis p0' mirile in da bosta Sirija in Libi* ja zopet složni kot sta bili še d° pred nekaj dnevi. Zelo verjetno je res, da je šel to pot mladi,3 silno ambiciozni, Libijec Gadafi malce predaleč s svojimi napadi na starejšega in tudi neposredno mnogo bolj ogroženega koleg* iz Damaska. Libija že ves čas zagovaija, da bi morali Arabci naposled začeti z akcijo in sc spraviti nad Izrael — pri čeme* pa jim drugi bolj ali manj odkri' to očitajo, daje Libijcem lahko tako govoriti iz razmeroma var; ne daljave, medtem ko so oni (Egipt, Jordanija, Sirija) v nepo* srednem stiku z nevarnimi w odločnimi Izraelci na svojih mejah.
Slaba dva tedna od zgodovinskega poleta ameriškega predsednika Richarda Nixona v Pf' king je ameriška administracija objavila, da je v južnem Vietnamu samo še 133.700 vojakov, med njimi komaj 100.000 vojakov kopenskih sil. Trdijo, da jih bo do maja letos ostalo samo še nekaj več kot 60.000 in s tem poudarjajo svojo dobro željo p° miru v Indokini. Na Kitajskem pa medtem dokončuje vse tiste podrobnosti, bre katerih si n> moč misliti državniškega obiska, še zlasti pa ne tako pomembnega, kot je ta, ki ga pri' čakujejo. Z Nixonom bo med drugim potovalo tudi okoli 90 ameriških novinarjev, kar je bistveno manj kot je bilo prijav - namreč kar 2000!
—
TELEGRAM
ANCONA - V tem pristaniške ni mcstecu na italijanski obali Jadranskega morja že peti dan zapovrstjo prebivalci ne spijo v svojih domovih-zemlja namreč ncnelino podrhtava in mnogi sc bojijo, da se bodo ponovili močni potresni sunki, ki so nanuli teden pognali meščane prvič v paničnem strahu na ulice. Mnogi so že zapustili mesto. '
zbadljivk. Trdi, da je Sirija na pol v rokah komunistov in da ne bo sodeloval znjo dokler se ta zadeva ne „uredi“. Zahteval je naj v Siriji razpustijo vladajočo stranko Baas. V Damask*1 so to kajpak ocenili kot vmeša*
    ___________________________^	r
Napovedi o ukrepih proti pereči nelikvidnosti našega gospodarstva — in v zvezi s tem tudi proti določenim sistemskim slabostim gospodarskega značaja — napovedi, ki jih je že v minulem letu dala zvezna vlada, dobivajo sedaj že precej bolj določne obrise. V dneh mi nulega tedna smo o tem izvedeli že precej več; v javnost so prišla obvestila o tokratnem „PAKETU UKREPOV“ proti nelikvidnosti, ki so jih zvezni organi pripravili že dotlej, da jih utegnejo pristojna telesa sprejemati že v kratkem. Nasploh lahko rečemo, da je v teh dneh večina razprav posvečena prav perečim gospodarskim vprašanjem, med katerimi NELIKVIDNOST gotovo ni na zadnjem mestu, ob tem pa se kajpak odpirajo (spričo še vedno trajajoče ,/amrz-nitve“) tudi mnogo nujna VPRAŠANJA CEN, pomešana tu in tam z docela prozornimi pritiski za zviševanje zaslužka, in še in še. Zato bomo tokrat pač posvetili glavno pozornost tekočim dogajanjem na gospodarskem področju pri nas.
V zvezi z novim „paketom ukrepov44 proti nelikvidnosti povemo lahko to, da pomenijo novi zakonski predpisi, ki naj bi bili sprejeti že v kratkem, po mnenju sestavljalcev nekakšno drugo stopnjo pri usklajevanju naporov, da bi v naše gospodarstvo zares uvedli elemente TRŽNEGA SISTEMA, kar bi bilo vsekakor eden temeljnih pogojev za uresničitev stabilizacije našega gospodarstva.
Zato se, razumljivo, večina predlaganih predpisov nanaša prav neposredno na gospodarstvo — na organizacije združenega dela, na gospodarska podjetja. Eden zelo pomembnih novih ukrepov, ki jih menijo predlagati zvezni organi, bo tako imenovani zakon oOBVEZNI SANACIJI delovnih organizacij. Po dosedanjih predpisih je namreč delovna organizacija, ki posluje z izgubo, sicer dolžna izdelati svoj sanacijski program — vendar to je tudi vse in največkrat tudi vse ostane samo pri programu. Po novih predpisih bi bila tudi izvedba sanacije obvezna, družbenopolitične skupnosti (npr. občine) pa naj ne bi bile več kot doslej edini nosilci sanacijskega postopka in vsega rizika.
Eden zelo pomembnih novih predpisov (in po mnenju nekaterih je to tudi najostrejša med predlaganimi novostmi v „paketu ukrepov“) naj bi bilo zakonsko določilo, ki bi bilo uperjeno proti sedanji praksi v pogledu izkoriščanja kreditov za obratna sredstva podjetij. Gre namreč za to, da imajo sedaj podjetja v precejšnjem obsegu svoja obratna sredstva „pokrita44 s kratkoročnimi bančnimi krediti — teh kreditov pa razumljivo ne morejo vračati v določenih rokih, saj
§f |	fPfP 0T§
ŠJ'imAvmi
mm 11 fl i \\ 11 mk
jim manjka denarja. Ker je to po mnenju zveznih organov eno NAJHUJŠIH ŽARIŠČ NELIKVIDNOSTI, naj bi z novimi predpisi določili, da morajo gospodarske organizacije v prihodnje najmanj 70% svojih obratnih sredstev pokriti iz dolgoročnih virov sredstev. Ta ukrep (oziroma njegov predlog) je že takoj naletel na negodovanja in na ocene, ali bo to sploh mogoče izvesti ali ne; zvezni organi, ki to predlagajo, pa vztrajajo na takšnem doslednem boju proti pojavom nelikvidnosti v gospodarstvu.
Nekaterih obrobnejših ukrepov, ki so tudi napovedani v tokratnem „paketu44, na tem mestu ne bi podrobneje omenjali, sicer pa bo o njih tako še govora, ko bo šlo za sprejem zakonskih predlogov. Omenimo samo še dva nova ukrepa, ki ju predlaga zvezni sekretariat za finance — pomenita pa zelo OSTRO ZAKONSKO UVELJAVLJANJE tistih načel, ki smo se zanje že dogovorili, koje tekla beseda o načrtih za sanacijo vsega našega gospodarstva in o njegovi usmeritvi na trdnejša tla tržne ekonomike.
Po predlogu omenjenega zveznega sekretariata naj bi sprejeli zakon, ki bi določal, da morajo delovne organizacije pri OCENJEVANJU SVOJIH ZALOG vedno upoštevati njihovo trenutno tržno vrednost, kar bi pomenilo zelo oster ukrep proti „knjižnemu" popravljanju poslovnih izgub - kar sedaj delajo mnoga na videz povsem solidna podjetja. Sočasno pa naj bi sprejeli tudi predpis (in ta je še bolj „boleč“ od prejšnjega), po katerem bi se knjižna vrednost neizterjanih denarnih terjatev na vsakih 90 dni v podjetjih zmanjšala za 25 %, to „izgubo“ pa bi delovne organizacije morale kriti iz LASTNEGA DOHODKA. Ta ukrep je pač naperjen proti tistim delovnim organizacijam, ki hote ali nehote sklepajo posle s partnerji, za katere vedo, da niso kaj prida likvidni — vendar le poslujejo z njimi. Ker v knjgovodskih obračunih izkazujejo „aktivnost*4 denarnih terjatev, pa čeprav le-te niso plačane mesece in mesece, lahko tako vendarle prikrivajo pravo stanje svojega poslovanja. S predlaganim ukrepom (pravzaprav z obema) bi takšnemu početju močno stopili na prste — ob tem pa bi morda prvič zares dosledno nastavili nož na vrat pereči nelikvidnosti.
Na začetku smo omenili vprašanja cen, ki se pojavljajo vedno glasneje spričo še trajajoče „zamrznitve11. Na sestanku republiških in pokrajinskih inšpektorjev sredi minulega tedna so v zvezni upravi poudarili, da bodo TRDNO VZTRAJALI pri sedanji politiki restriktivnih cen - dokler bo pač to nujno potrebno. To pa seveda ne pomeni, da bodo zamrznitveni ukrepi veljali povsod in za vsako ceno, saj je na nekaterih gospodarskih področjih že sedaj zaradi njih precejšnja škoda (kije niso krivi neposredni proizvajalci, marveč splošni položaj na trgu). Tako je zvezni izvršni svet prejšnji teden (v četrtek) že sprejel določene olajšave v pogledu oblikovanja cen za tisto blago, ki je na trgu izključno sezonsko v prodaji - npr. za vrtnine in sadje, pa za sezonska oblačila in obutev, za turi-stično-gostinske usluge itd.
Na koncu samo še omenimo, da se je prejšnji teden (v torek) sestalo predsedstvo republiške skupščine - prvič v novi sestavi po spremembi ustave - ter je sprejelo medse izvoljenega člana iz vrst občinskih skupščin (član predsedstva je postal, kot smo že poročali, Zdravko Krvina), razen tega pa je tudi POTRDILO KANDIDATURO Staneta Kavčiča za ponovnega predsednika republiškega izvršnega sveta.
Člani novomeškega in posavskega društva seveda niso zamudili priložnosti, da si ogledajo klet gostitelja, Agrokombinata Krško, kjer se godi znani kostanjeviški cviček. — (Foto: Legan)
Ne, to ni za Temenico, ki ima tako in tako vse manj vode, odkar ljudje več ne mašijo požiralnikov. Ti dve ladjici na vagonih, ki sta ob koncu tedna v Trebnjem na postaji zbujali pozornost, sta iz Severnega morja, namenjeni v grško poprav-ljalnico. - (Foto: Legan)
POMOČ
TRGOVCI GOJIJO LIMONE: V poslovalnici trgovskega podjetja v Šmaiju pri Sevnici zorijo limone kar v izložbi. Kar precej jih je, tudi dovolj veliko so. Če bo pri uvozu spet kaj zaškripalo, bi jih za vzorec bilo dovolj doma! - (Foto: A. Železnik)
Po Dolenjskem in v Beli krajini je med zimskimi šolskimi počitnicami zraslo precej snežakov, toda tale iz Gotne vasi pri Novem mestu sodi med največje. Obraz ima celo na dve strani. (Foto: Ria Bačer)
Potem ko je republiška vlada povečala cestne takse, morajo lastniki mopedov plačati 50 dinarjev takse, lastniki avtomobilov do 1350 kubikov pa 240 dinarjev. Ko toliko govorimo o socialnem razlikovanju: mar so pomislili, da avtomobilist več kot petkrat toliko uniči ceste kot mopedist? Ne gre za denar, pač pa za razmerje, kakršno bi moralo biti med mopedi in avtomobili.
In ko smo že pri taksah, ki so objavljene v uradnem listu SRS št. 2: mar 16. januarja niso veljale zamrznjene cene? Takrat pa je republiški izvršni svet sklenil takse podražiti!
Torej zamrznitev ne velja za ^vse?
Sejmišča
BREŽICE: Na sobotnem sejmu v Brežicah je bilo naprodaj 517 mlajših in 29 starejših prašičev. Prodali so 353 mlajših, zanje so zahtevali po 15 din za kilogram žive teže. Za starejše so zahtevah po 9 din od kilograma žive teže, prodah sojih 11. Zaradi slabih cest je bilo bolj malo kupcev.
NOVO MESTO: Na ponedeljkovem sejmu je bilo naprodaj 642 pra*-šičev, prodali so jih 303. Do 12 tednov starosti so morali kupci plačati 210 do 270 dinarjev, za starejše pa' 280 do 400. Prignali so tudi 103 glave goveje živine, prodali so jih 73. Za vole so zahtevali 7,60 do 8,60 din za kilo na vago, za krave od 6 do 7,60 din za kilo, za junce in telice pa 7,60 do 8,30 din za kilo. Tudi na ponedeljkovem sejmu je bil promet srednje živahen, kupci so prišli tudi iz drugih občin. Za govejo živino so ostale cene v glavnem nespremenjene, za prašiče pa so bile v primerjavi s prejšnjim mesecem malo nižje.
Gozd: pragi ne nesejo denarja
Gozd je rešil marsikatero slovensko kmetijo propasti in še danes je tako, da mnoge kmete hrabri k obdelovanju zemlje misel na zalogo v gozdu, ki predstavlja rezervo za slabše čase.
Kmetov dohodek iz gozda pa ne predstavlja več tistega kot
Kako do večjega dohodka iz gozda?
nekoč, povečini ne zaradi monopola gozdnega gospodarstva, kot mislijo mnogi lastniki gozda, marveč zaradi zaostalega, nesodobnega in nemehanizira-nega spravila lesa.
Poglejmo samo železniške pragove, ki so bili nekdaj tako zanimivi. V prodajo še gredo, samo gozdni obrat Mokronog na primer jih je lani prodal v tujino nad 30.000, toda kmetu ne dajejo več kakega posebnega zaslužka.
Kmetijski nasveti
Pisarija, ki ni odveč
Imenujmo to papirnato vojno ali kakorkoli, dejstvo je, da sodoben svet ne more brez evidenc, obrazcev, računov, brez podatkov. Tudi kmet več ne more brez papirja, še manj pa bo to mogel v prihodnje, predvsem tisti, ki preusmerja kmetijo ter mora znati spremljati in računati, kaj usmeritev ali posamezna kmetijska dejavnost v resnici prinaša.
V letošnji Kmečki knjižni zbirki, ki jo je založilo in izdalo ČZP Kmečki glas, je tudi knjižice z naslovom „Knjigovodski in obratoslovni zapiski". To je v bistvu zbirka predlaganih obrazcev, po katerih naj bi kmetje spremljali gospodarjenje, vanje vpisovali najrazličnejše podatke, predvsem dohodke in izdatke, iz katerih bi lahko ugotavljali uspešnost gospodarjenja.
Zagotovo vemo, da bo marsikateri očak zamahnil z roko in se vnaprej branil „nepotrebne" pisarije, češ da zna dober gospodar na pamet izračunati, kaj se mu izplača in kaj ne. Drugače pa bo rekel rejec piščancev ali pridelovalec kumaric v večjem obsegu, Saj je Pri tako usmerjenih kmetih mogoče redno opaziti, da delajo s svinčnikom v roki. Morajo, sicer jih lahko „nese“. Torej je za usmerjene kmetije in delno specializirano gospodarstvo spremljanje knjigovodskih in obratoslovnih podatkov — nujnost.
Kako koristno je to delo, kažejo tudi tako imenovane vzorčne kmetije, na katerih je evidenca obvezna. Šele ti podatki so pokazali, kako je nasploh na naših kmetijah z ekonomiko, omogočili so pospeševalno delo. Spremljanje in zapisovanje ima tudi širši vzgojno izobraževalni pomen. Značilno je, da seje mogoče povsem drugače pogovarjati s kmetom, ki te podatke ima, njegova miselnost je drugačna, bolj poslovno usmerjena.
To pa je še kako potrebno, saj vemo, da imajo naše kmetije največjo željo - po dohodku, kije zdaj povečini tako skromen, da se pravzaprav nobene stvari ne bi splačalo pridelovati ali rediti, če bi si kmet zaračunal tako ceno, kot si jo drugi.
Inž. M. L.
Prvorazredni hrastov prag, velikosti 260 x 16 x26 cm plača gozdno gospodarstvo kmetu na najbližji železniški postaji po 52 dinarjev. Samo tesač, ki ročno obteše prag, kar se pri nas še povečini dela, zahteva za to delo 10 dinarjev, pa še hrano povrhu. Dejstev prav nič ne spremeni, če kmet svoje pragove obteše sam. Izhod je samo v mehanizaciji tega in še več drugih gozdnih del, s čimer je mogoče znižati stroške in zelo povečati storilnost To so dokazali gozdarji na Švedskem in v drugih razvitih deželah, kjer si je mehanizacija utrla pot v sleherni gozd. Ne pozabimo: na svetovnem trgu pragov in drugih gozdnih sortimentov se morajo naši gozdarji spoprijeti z njimi!
M. L.
Delu čast in oblast
Naprej!
Tudi pri nas so tu in tam v času po 21. seji predsedstva ZKJ vznikle razprave o napakah in negativnih pojavih, o katerih smo doslej molčali. Po tako dolgem zatišju je bilo pričakovati, da bodo tisti, ki so se lotili slabosti, odločni in da bodo sami v sebi najbrž prepričani, da bo zdaj vse steklo kot po maslu. Grešniki se bodo skrili po luknjah in kaj hitro bomo naredili red, so menih.
Ze praksa prvih dni pa je marsikje pokazala, da ne bo šlo tako zlahka, čeprav je dovolj primerov neupravičenega bogatenja, visokih kreditov za nekatere, prisvajanja osebnilj dohodkov itd. in je vse to dovolj otipljivo. „Prizadeta" stran je bila v prvem trenutku osupla, čez dan ali dva pa so se začuli glasovi: „Tako čmo pa le ni, kot rišejo nekateri! Morda je res kaj narobe, toda to je nenamerne)! “
Opreznežev je v vsaki družbi dovolj. Niso za opredelitev na levo ah desno, menijo, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot je skuhana, in zelo všeč jim je „počasno in varno“ tehtanje stvari ... Radi bodo pritegnili prej opisanim glasovom in skušali počakati, da bo prva zagnanost mimo. Nato bodo vsako kritiko pregledali pod debelo lečo, izrekli tisoč praznih besed in vse naj bi ostalo po starem. Tega pa ne smemo dopustiti: ne smemo čakati ah obstati, naprej je treba in zahtevati poštenost in red za vse.
M. J.
Malice
-	V krški občini prejema malice 3359 šolarjev. Le 200 je takih, ki jo prinašajo od doma. Brezplačnih mahe razdelijo na šolah okoli 600, predvsem otrokom iz revnih hribovitih predelov, ki imajo običajno
REZIKA PIRC
dolgo pot do šole in ki so zjutraj že ob petih na nogah. Vseh vozačev je 1.100. Malico jih prejema 94 odstotkov. Za najbolj oddaljene je to premalo, zlasti tam, kjer obroki niso dovolj izdatni. Za en ob rok' plačajo otroci 38 do 85 par.
Na vseh šolah z izjemo osnovne šole v Krškem imajo učenci večkrat na teden topel obrok. Na vasi si pomagajo tako, da za popestritev malic vsako jesen zbirajo krompir, fižol, sadje, zelje in druga živila, ki jih prinašajo v šolo kmečki otroci. Sčasoma bodo šole morale vpeljati kosila, vsaj za tiste učence, ki so zaradi oddaljenosti največ ur odsotni.
V	nekaterih šolah je to sedem ur, drugod osem, devet ah pa celo deset ur. Za tolikšen del dneva pa samo malica res ne zadošča.
Zastoj ?
Zaradi tega, ker skoro vsa belokranjska podjetja uresničujejo razvojne načrte, s katerimi se skuša pokrajina otresti pečata zaostalosti, prihaja obdobje, ko bo občutno primanjkovalo električne energije.
Zaradi povečanja proizvodnih zmogljivosti v metliški BETI, v kani-žarskem Rudniku in opekarni, v podjetju KOMET Metlika, zlasti pa v tovarni COSMOS-BELT v Črnomlju bo že v prvih mesecih leta 1973 prišlo do zastoja v gospodarstvu, če
Trafo—postaja Svibnik
dotlej ne bo zgrajen močnejši daljnovod v Belo krajino. Sedanji 35-kilovoltni daljnovod je občutno premajhen že za sedanje razmere, kaj pa šele, ko bodo industrijski kolektivi končah začete rekonstrukcije!
Gradnja 110-kilovoltnega daljnovoda je v programu razvoja električne mreže v Sloveniji predvidena v letu 1974, to pa pomeni, da bo vse leto 1973 gospodarstvo v zastoju, namesto v predvidenem razmahu.
Belokranjci opozarjajo na ta problem z vso resnostjo. Skušah bodo doseči gradnjo močnejšega daljnovoda leto dni pred zdaj določenim rokom. To ne predstavlja nemogočih želja in zahtev, so pred kratkim ugotovili tudi na posvetu gospodarstvenikov in poslancev s predstavniki podjetja ELEKTRO. Če bo predla osvojen, pa bo treba vsaj do julija 1972 preskrbeti investicijsko dokumentacijo in načrte za gradnjo.
R B.
Preobjedenost
Skoraj ni smetišča, kjer ne bi našli med odpadki tudi kruha. Slišali boste, da so ta kruh potrošniki pošteno plačah, zato ga lahko pojedo ah odvržejo. Toda samo nepoučenim je lahko vseeno. Kdor ve, koliko to razmetavanje stane, ga stisne pri srcu.
Na primer: lani je morala država kupiti v zamejstvu kar 500 tisoč ton pšenice. Uvoz je bil potreben, čeprav je bila letina na domačih tleh dobra. Ali pa je bil tolikšen uvoz res nujen, ko nas smetišča prepričujejo
o	preobjedenosti?
Drži najbrž samo tole: poštah smo že tako razvajeni, da zahtevamo samo svež hlebec na mizo, če je kruh star dva dni, že zavpijemo, da
Koliko kruha gre vanj?
še za psa ni dober. Pri mizi se vedemo kot milijonarji, ah pa smo res?
Z razmetavanjem kruha bremenimo uvoz, s tem pa prispevamo, da je naša zunanjetrgovinska bilanca še bolj črna. Če bi lani vsak Jugoslovan prihranil samo 25 kg kruha - kos na dan, bi lahko povsem ukinili uvoz pšenice.
M. S.
JUBILEJ
30 let Gubčeve
Trebnje: odbor za proslavo, ki bo septembra
Gubčeva brigada in z njo trebanjska občina bo letos 4. septembra slavila 30-letnico ustanovitve brigade. Slovesnostjo na kraju, kjer je bil prvi zbor brigade - v bukovem gozdu pod Trebelnim, verjetno dan poprej v nedeljo, 3. septembra.
Da bi ta jubilej dobro pripravili in dostojno počastili, je občinska skupščina Trebnje na zadnji seji imenovala 25-članski odbor, v katerem so tudi nekdanji borci te brigade, ki zdaj opravljajo odgovorne družbene funkcije. Odbor sestavljajo: Janez Vipotnik, dr. Aleš Bebler, Stane Potočar, Ludvik Zajc, Bogdan Osolnik, Lado Ambrožič, Franc Krese, Jože Borštnar, prof. inž. arh. Edo Mihevc, Stane Škrl, Sergej Vošnjak, Franci Kolar, Ferdo Šetrajčič, Viktor Avbelj, Ciril Pevec, Tone Žibert, Janez Oven, Ivanka Pavlin, Ivan Longar, Tomaž Plazar, Ivan Gole, Marjan Jenko* Alojz Krhin, Jože Tomažin in Stane Prijatelj.
ZIMA ZADRŽUJE ZDOMCE
Zaradi mraza in snega je doma še precej naših delavcev, ki so na začasnem delu v Zahodni Nemčiji. Med njimi je največ takih, ki so zaposleni pri gradbenih in komunalnih podjetjih in delajo na prostem. Na delo se bodo vrnili šele, ko se bo vreme otoplilo, \erjetno jim čas doma hitreje mineva kot v tujii;’.
*
vredno je
zapisat*
•••
Prav gotovo bo 1. februar 1972 zgodovinski trenutek v reševanju ciganske problematike na Dolenjskem. Oddelek za otroke družin Romov, ki so ga odprli v bršlin-ski osnovni šoli v Novem mestu, bo lahko ne le pomagal iz .zaostalosti tej etnični skupini, pač pa bo lahko za zgled reševanja teh problemov tudi v drugih dolenjskih občinah.
Pouk za ciganske otroke je pravzaprav eden izmed prvih ukrepov po mnogih razpravah o tem, kaj velja
CIGANI
storiti, da bi stoletne razvade in revščino ciganskega življa usmerili v tok normalnega življenja.
Kajpak ne moremo in ne smemo pričakovati, da bo šlo odslej vse po maslu. A zgolj to, da se stvari vendar premikajo, kaže na zavzetost Dolenjske, na njeno pripravljenost, da tudi z dejanji podkrepi tisto, kar je v besedah in resolucijah poudarjala zadnja leta. Pri tem imam v mislih seje občinskih skupščin, dogovore na klubu poslancev in prizadevanja različnih organizacij, ki so se doslej bolj ali manj zavzemale za ukrepanje.
Prepustiti Cigane njihovi neizbežni usodi, ne da bi kaj storili zanje, bi bil gotovo zločin, vreden podobnega obsojanja, kakršnega imamo na ustih takrat, kadar z etničnimi skupinami grdo ravnajo druge. Grdo ravnati ali nič ^storiti za tistega, ki si sam ne more dosti pomagati, namreč ni bistveno različno.
\ In ko smo se že odločili, da bomo problem Ciganov, ki so prav tako ljudje kot mi, le skušali rešiti, lahko imamo pred očmi tudi to: vsak dinar, vložen v civilizacijo Ciganov, se bo obrestoval. Kajti tudi za kaznovanje, iskanje, zasledovanje, preverjanje njihovih kaznivih dejanj - gre denar.
Potemtakem je mnogo bolje, če ga vložimo raje za njihovo učenje in prevzgojo.
l
DECEMBRA 1943 NA KOZJANSKEM
c
Pri Kerinovem križu je bila postavljena zaseda z desetimi borci, izvidniške patrole pa so bile poslane v smeri, od koder bi nas lahko iznenadil sovražnik.
Za napad na partizane je sovražnik v zgodnjih jutranjih urah 21. decembra zbral različne, številčno dokaj močne enote v predelu Sromelj, Pičec, Vrhovnic, Pečic in Dobrave. Iz teh krajev so njegove enote do 9. ure Drenovec že popolnoma obkolile. Drugi zaporni obroč je sovražnik razmestil v kraje, kjer je pričakoval naš preboj oziroma umik. Posebno so zavarovali smer proti reki Sotli; močnejša enota ver-manšafta je bila ob potoku Dramlji, med Vrhovnicami in Svetimi Gorami je bil v zasedi sam SA - ober-fuskrer SteindL Sovražnikov široki zaporni obroč je potekal preko krajev: Brestanica, Veliki Kamen, Podsreda, Sveti Peter, Bizeljsko, Pišece, Sromlje, Zdole, Brestanica. Te kraje so imela zasedena v glavnem moštva domačih postojank - žendarmerija
-	policija in vermanšaft, le nevarnejša mesta so okrepili z manjšimi enotami 611. in 649. bataljona iz 18. polka deželnih strelcev.
Proti nam na Drenovcu je sovražnik uporabil v svojem napadalno-obkoljevalnem manevru naslednje enote: večji del Steindlovega ver-manšafta, razpoložljivo policijo varnostne službe za Spodnjo Štajersko, žandarmerijo iz okrožja Brežic, son-dersturm iz Brežic in 14. SS - policijski polk kot glavno udarno moč, ki je bil okrepljen z dvema do tremi tanki. Ce računamo k temu še moštvo iz drugega sovražnikovega obroča, je imel nasprotnik zbranih proti nam okoli 2500 mož ali šestnajst-kratno premoč. Premoč v orožju pa je bila še mnogo večja. Vse to moštvo je bilo že od 18. decembra zbrano za uničenje Kozjanske čete, ki je bila predvidena med 18. in 23. decembrom.
SOVRAŽNIKOV NAPAD NA DRENOVEC
Sovražnik nas je obkoljeval iz več smeri. Iz Sromelj je preko Silovca proti jugozahodnemu delu Drenovca poslal v napad okrog 300 mož. Iz zahodnega dela Pavlove vasi (Ravne, kota 364 je preko Trobovnika proti osrednjemu delu Drenovca (med kotama 548 in 655) napadala glavnina
14.	SS policijskega polka, kije štela okrog 600 mož. Severno od Pavlove vasi je od Svete Jedrti preko Kerinovega križa (trig. 698, v smeri kota 655) šlo v napad približno 300 mož. Okrog Pečic in v Dobravi pa je bilo na položajih okoli 300 mož, ki so verjetno imeli nalogo, da nas napadejo, ko bo SS policijski molk zavzel greben Drenovca (kota 548 in 655 in dalje trig. 698) in bi se mi umaknili proti njim, oziroma bežali pred njihove cevi. Ker pa se to ni zgodilo, so morali tudi oni v napad proti vrhu Drenovca. Tankov v napadu niso uporabljali, ker je bilo zanje zemljišče nepristopno. Slišali smo samo brnenje njihovih motorjev iz smeri Pavlove vasi.
Vse naše izvidniške patrole, ki so se kakor dogovorjeno druga za drugo vračale med 9. in 10. uro, so sporočile, da so opazile sovražnika. Takoj smo doumeli, da smo obkoljeni. Nekaj pred 10. uro je že počil prvi strel na položaju Kozjanske čete in ranil policista. Naš borec Anton Pre-skar-Tomaž je javil Ivici Družincu, komandantu Zagorskega bataljona, da je v bližini Kerinovega križa opaziti večje število sovražnikovih vojakov. Družinec je kratko odgovoril: „Sada ćemo zaigrati!'4 in že se je s to skupino spoprijela naša zaseda pri Kerinovem križu. Tudi naši kuharji, ki so takrat v Trobovniku pri domačiji Jurija „Vranetiča pripravljali kosilo, so morali prijeti za orožje.
Nekaj pred enajsto uro je sovražnik pričel splošni napad na greben Drenovca .iz vseh smeri, razen ir Pečic in Dobrave. Prvi napad je bil povsod odbit. Sovražniku sc ni posrečilo zavzeti niti enega našega položaja. Na središčnem delu, kjer je napadala glavnina 14. SS policijskega polka, so Zagorci in Kozjanci takoj prešli v protinapad in pognali sovražnika dvesto metrov pod greben Drenovca. Sovražnik je žc v prvem napadu izgubil okoli dvajset mož, kajti partizani, ki jim je streliva primanjkovalo, so merili zelo natančno.
Po prvem splošnem sovražnikovem napadu in po našem protinapadu sta se komandi Zagorcev in
DBH
Kozjancev odločili prebiti sovražnikov obroč tam, kjer je bil najslabši. Po preboju pa bi se obe partizanski enoti umaknili proti Sotli in dalje v Hrvatsko Zagorje.
Preboj pa se nam ni posrečil vse do 16. ure. Od 11. ure dalje je namreč sovražnik neprekinjeno jurišal na naše položaje. Glavna smer njegovih napadov je bil srednji del branjenega grebena Drenovca med kotama 548 in 655. Sovražnikova glavnina je pritiskala na nas iz smeri Pavlove vasi (Raven) in preko Trobovnika, pomagale pa so ji enote iz smeri Sromelj, Silovca in od Kerinovega križa.
Napadi na srednji del Drenovca so bili od juriša do juriša silnejši in odločnejši, kakor da bi starešine moštvo z orožjem naganjah v naskok proti vrhu grebena. Vseh šest sovražnikovih napadov smo Zagorci uspešno odbili, čeprav nam je vedno bolj primanjkovalo nabojev. Te smo si preskrbeli pri padlih sovražnikovih vojakih.
Po odbitem petem napadu je komandant Zagorskega bataljona Ivica Družinec zapovedal, naj vsak borec obdrži zase samo tri naboje, vse ostale pa mora oddati puško-mitraljezcem. Svoj zadnji naboj naj vsak borec prihrani zase.
Sovražnikov šesti napad iz Pavlove vasi in Trobovnika so podprle še njegove enote iz Pečic in Dobrave, tako da so nas napadle v hrbet. Zdaj smo se morali braniti v dve smeri; vsak drugi borec se je na branjenem srednjem grebenu Drenovca moral obrniti proti napadalcem iz severovzhodne smeri, ki so prišli iz Pečic in Dobrave. Tudi ta napad nam je uspelo odbiti, večinoma z ročnimi bombami in s proti-jurišem naših hrabrih borcev z noži na puškah, saj nabojev skoraj nihče ni več imel.
Sovražnik je med svojimi napadi uporabljal tudi ostrostrelce, ki so iz ugodnih položajev jemali za cilj naše puškomitraljezce. Takšen ostrostrelec je med napadom z visoke smreke ranil puškomitraljezca Dragutina Biščana-Zaca in njegovega pomočnika Dragutina Škrleca iz Zagorskega bataljona. Partizanka Marija iz okolice Brestanice ga je opazila in
Eomerila proti vrhu smreke. Ko je omandant bataljona Ivica Družinec opazil, da Marija meri v zrak, je zavpil: „Marija, jesi h poludjela? Sto trošiš municiju u vazduh? “ Vsekakor Družinec ni slutil, da je bil ravno on takrat tarča ostrostrelca. Marija j.e, ne oziraje se na njegov klic, mirno izstrelila naboj in z drevesa je kakor polna vreča peska pa-
samo dvajset do trideset metrov. Da se ne bi izdali s kašljanjem, smo si z zemljo zamašili usta. Tako se je glavnina prebila na Javorje (kota 679), kjer smo čakali kakih deset minut na zaščitnico. Ker pa je ni bilo za nami, smo sami nadaljevali pot v smeri Vrhovnic. Sovražnik je namreč na Osredku ločil zaščitnico od glavnine. Zato se je zaščitnica umi-
mm
Milan Kostevc-Marko na zdravljenju v Desiniću v Hrvaškem Žagoiju 1944
kala preko Tisovca, Zagaja in Svetih gor proti Kunšperku in Zelenjaku in tam v noči od 21. na 22. december preko brvi prešla Sotlo.
Pred umikom z Drenovca je Janez Rožman s svojo neverjetno iznajdljivostjo rešil življenje ranjenemu Alojzu Simonišku:Stanetu, ki so mu prejšnji dan v Šulčevi hiši prestrelili obe nogi. Hoditi sploh ni mogel, nositi ga med umikom tudi niso mogli, zato je Rožman Staneta in še enega težko ranjenega borca iz Zagorskega bataljona skril v kup dračja. Pri njiju
mmm
 >mm
Koreninijeva hiša v Šempetru z dvoriščne strani. V pritličju hiše so v napadu proti jutru že vdrli nekateri borci, iz prvega nadstropja pa sojih žandaiji odbili z ročnimi bombami. (Foto; S. Škaler)
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
del sovražnikov ostrostrelec.
Sovražnik nas je šestkrat napadel na vrhu Drenovca, se šestkrat umaknil in pustil mrtve na bojišču, njegovega sedmega napada pa nismo mogli več odbiti. Nismo imeli več niti nabojev niti ročnih bomb. Tedaj mu je uspelo zavzeti srednji del Drenovca proti Silovcu in v smeri Kerinovega križa in prekinil je zvezo med Zagorci in večino borcev Kozjanske čete.
#	Preboj sovražnikovega obroča in umik iz Drenovca
Po uspelem sedmem sovražnikovem napadu sta se Ivica Družinec in Milan Šepetave odločila, da se bo Družinec z glavnino partizanov prebil iz sovražnikovega obroča proti Sotli. Po neznanem ozemlju naj bi jih vodil Janez Rožman, borec iz Stare vasi, Milan Šepetave pa naj bi ščitil umik glavnine z okoli dvajsetimi borci. Zanje so ostali borci hitro zbrali še nekaj nabojev, da bi zaščitnica s puškomitraljezi za nekaj časa zadržala sovražnika v primerni razdalji, dokler se ne bi zmračilo.
Sovražnikov obroč je glavnina z odločnim napadom prebila brez večjih težav. Za to gre zasluga tudi Janezu Rožmanu, ki nas je nekako 150 metrov severozahodno od Kerinovega križa vodil neverjetno spretno po gostem, temnem smrekovem gozdu, tako rekoč med sovražnikovimi vrstami. Sovražnik nas je po preboju zasledoval, in ker je vedel, da nimamo več nabojev, nas je hotel dobiti v roke žive. Dvakrat se nam je zgodilo, da smo bili v smrečju oddaljeni od zasledujočega sovražnika
je ostal Milan Alič-Matevž, da bi ju po umiku sovražnika z Drenovca spravil na varno mesto.
Sovražnik je tisto noč in čez dan res križaril po Drenovcu in nekateri njegovi vojaki so celo sedeli na kupu dračja, pod katerim so bili skriti naši ranjenci. Ti so imeli usta zamašena z zemljo, da se s kašljem ne bi izdali. Ponoči je težko ranjeni borec iz Zagorskega bataljona puškomitra-ljezec Dragutin Biščan-Žaco umrl. Naslednji dan, 22. decembra, je šel Matevž iskat pomoč za ranjenega Staneta. Ker se ni mogel vrniti do noči (sovražnik je namreč še vedno preiskoval področje Drenovca), sc je Stane odločil, da si z zadnjimi močmi poskusi rešiti življenje. Po štirih se je plazil po nepreglednem zemljišču z vrha Drenovca do Gornje Pohance (Rucmanovega Vrha) k 1'rančiški Knez. Čeprav je izgubil veliko krvi in je bil že četrti dan brez vode in hrane, je s plazenjem premagal okoli štiri kilometre zračne razdalje. Pri Frančiški Knez je ostal štirinajst dni in tja gaje hodila previjat Minka Germovšek-Vida.
Ko je sovražnik zavzel Drenovec, je bila Kozjanska četa razbita v dve skupini. V eni skupini jc bilo okoli 15 borcev, ki sta jih vodila Marjan Jerin in Andi Šepetave. Ti so se že naslednji dan po borbi na Drenovcu pojavili v vaseh Zdole, Sromlje in Pavlova vas in dokazali, da na>> sovražnik ni uničil, kot sc je hvalil pred prebivalci in v svojih poročilih. Marjan Jerin in Andi Šepetave sta bila edina' slovenska borca iz Hrvaškega Zagorja, ki sta do konca vojne ostala na Kozjanskem.
Druga skupina, tudi okoli 16 kozjanskih borccv, in nekateri borci Zagorskega bataljona so se iz Drenovca prebili mimo Blatnega in Brezja do
Stare vasi in v noči od 21. na 22. december napadli nemško stražo pri
I	igarjevem mostu. Ker so graničarji zbežali, je skupina šla preko mosta na Sotli s praznimi cevmi. Od Kozjancev sta bila v tej skupini Anton Preskar-Tomaž, Anton	Račič -
Zvone, ostalih se ne spominjam.
0 Prehod naše glavnine preko Sotle
Z glavnino Zagorskega bataljona (okoli 80 borcev) sva bila Janez Rožman in jaz. Ko smo zgubili zvezo z zaščitnico, smo iz Javorja krenili proti Vrhovnicam. Približno pol kilometra od Javorja je naša predhodnica opazila sumljivo premikanje, zato je kolona takoj krenila za predhodnico na hribček nad potjo. Predhodnica štirih borcev z noži na puškah se je na vrhu hriba znašla pred cevmi brzostrelk in pušk manjše sovražnikove enote. Sovražnik je bil tako presenečen, ko je nenadoma zagledal partizane, da ni izstrelil niti enega naboja,ampak seje spustil v beg. Enako smo storili tudi mi, saj smo bili brez nabojev. Naša kolona sc je spustila proti potoku Dramlji in nato krenila na vrh Špi-ček (kota 689). Ta pot mi bo ostala za vedno v spominu.
Pri preboju sovražnikovega obroča sem bil ponovno ranjen v nogo, zato sem težko hodil. Ko sem se vzpenjal po poti proti Špičku, kjer so že bili ostali borci, sem se bal, da bi padel v roke sovražniku. Zato sem ves čas držal v roki za eksplozijo pripravljeno ročno bombo, da bi jo uporabil, če bi bilo potrebno.
Sovražnik nas na Špičku ni zasledoval, z velikim številom mož pa je zapiral črto od potoka Dramlje preko Vrhovnic do Svetih gor. Takfat je tej sovražni skupini poveljeval sam SA oberfuehrer Franc Steindl. Po poti čez Špiček nas je Janez Rožman vodil v vas Podgorje. Pri Ulčniku smo se ustavili za nekaj ur in počivali. Medtem so nam Ulčni-kovi skuhali v velikem kotlu krompirja in vsak borec je po treh dneh stradanja in nenehnih borb dobil dva do tri krompirje. Okrog polnoči smo krenili od Ulčnika preko Vitne vasi do Nove vasi ob Sotli, dva kilometra severno od Figarjevega mosta.
Tu pa smo se v zgodnjih jutranjih urah znašli pred vprašanjem, kako prestopiti mine in okoli dva metra visoko bodečo žico za minskim poljem ob reki. Ta problem je spet rešil iznajdljivi Janez Rožman. V nekaj minutah je od nekod prinesel sedem metrov dolgo lestev z lojtr-skega voza. Postavil jo je preko min in naslonil na vrh žice. Tako smo sc varno umaknili do struge Sotle.
Ko smo bili že ob reki. smo opazili graničarsko patrolo. Potuhnili smo se in patrola nas ni opazila. Imeli smo zares srečo, saj smo bili v nemogočem položaju, ujeti med mine, bodečo žico in reko Sotlo. Iz Stare vasi pa smo po cesti proti Bizeljski vasi slišali brnenje kamionov. Pozneje smo namreč izvedeli, da so Nemci cesto Zupelevec-Bizeljsko-Sveti Peter blokirali in ponekod celo na razdalji deset metrov postavili vojake, da bi nas odkrili in nam preprečili umik v Hrvaško Zagorje
Spet smo stali pred novo zapreko, kako priti preko precej narasle Sotle. Zdi se mi, da je Ivica Družinec določihoperativnega oficirja bataljona, naj reko preplava in od najbližje domačije prinese sekiro in žago. Posekati smo hoteli najvišji topol ob reki in napraviti zasilno brv, ki bi se je oprijemali borci, ko bi bredli čez vodo. Večina borcev ni znala in zaradi utrujenosti tudi ne bi mogla preplavati reke.
Ko smo čakali operativnega oficirja, smo se spomnili, da lahko spnemo svoje vojaške pasove in jih pričvrstimo za drevo na drugi strani reke. Tako smo tudi storili. Kot ranjenec sem šel med prvimi preko struge Sotle. Toda ko sem prišel na sredino struge, so se speti pasovi pretrgali in tok reke me je nosil kakih sto metrov, preden sem se ujel za vrbovo vejo ob levem bregu. Tam sem opazil starejšega moža, domačega mlinarja Juga, ki me je potegnil iz vode. Pa tudi ostali borci, ki so že bili na drugi strani Sotle, so prihiteli na pomoč. Tako nam je topolovo drevo pri prehodu Sotle' vendar bolje služilo kot naši pasovi.
#	Zasluženi počitek v vasi Lokavec
Po prehodu Sotle smo se namestili po hišah v vasi Lokavec, ki je od meje oddaljena le en kilometer. V vasi smo že našli tisto skupino Kozjancev in Zagorcev, ki jc prišla čez Sotlo čez Figaijev most, ko so pregnali tamkajšnje nemške grani-. čarje. Prebivalci Lokavca so nas sprejeli zelo lepo in pozneje tudi pošteno nahranili ter nam posušili obleko. Za počitek so nam odstopili svoje postelje. Do najbližje ustaške postojanke Klanjec so razvrstili izvidnike, ki naj bi nas pravočasno obvestili, če bi ustaši in žandarmerija iz Klanjca krenili proti Lokavču.
V	vasi pa so z našim orožjem stražili me*!; domačini, da bi si naši borci odpočili po težkih bojih na Kozjanskem.
(Se nadaljuje)
Izvršni odbor
TEMELJNE IZ0BRA2EVALNE SKUPNOSTI NOVO MESTO
razpisuje delovno mesto
računovodje
Pogoji :
višja šolska izobrazba ustrezne smeri ali končana srednja ekonomska šola in najmanj tri leta delovnih izkušenj v finančno-ekonomski stroki.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi v Dolenjskem listu.
Prijave z dokumenti o izobrazbi in o delovnih izkušnjah predložite naslovu navedene izobraževalne skupnosti, Ljubljanska cesta 2, Novo mesto.
Trgovsko podjetje »NAMA«, Ljubljana
TOMŠIČEVA 2
objavlja
za BLAGOVNICO V KOČEVJU prosto delovno mesto
OBRAČUNSKEGA REFERENTA
Pogoj:
ekonomski ali komercialni tehnik, znanje strojepisja, dve leti prakse, poskusno delo en mesec, delo za nedoločen čas.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja 8 dni po objavi.
Živilski kombinat »2lT0«f Ljubljana
SMARTINSKA 154
objavlja
naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas za delo v DE Pekarna, Novo mesto:
1.več kvalificiranih ali priučenih pekov
Poseben pogoj je poskusno delo dva meseca;
2. 2 vajenca za poklic »pek«
Pogoj: končana osemletka.
Pismene ali ustne ponudbe sprejema »2ITO-« — delovna enota Pekarna, Novo mesto, Ločna, do vključno 28. 2. 1972.
CARINARNICA Ljubljana
razpisuje prosta delovna mesta:
1. REFERENTA ZA PREKRŠKE
2. REFERENTA ZA PREGLED
IN CARINJENJE BLAGA v Novem mestu
3. PRIPRAVNIKA
z višjo ali srednjo šolo različne smeri
Pogoji :
pod 1 diplomirani pravnik, znanje enega tujega jezika, pod 2. strojni tehnik.
Za delavca pod zap. št. I se zahteva poskusna doba
6	mesecev, pod zap. št. 2 pa 3 mesece. — Vsi kandidati morajo popolnoma obvladati slovenski jezik, moški pa imeti odslužen vojaški rok.
Za delavca pod zap. št. 1 je zagotovljeno novo družinsko stanovanje, za delavca pod zap. št. 2 trenutno stanovanja ni na razpolago.
Osebni dohodek po pravilniku o osebnih dohodkih.
Za pripravnike veljajo določila zakona o sprejemanju pripravnikov v zvezne organe.
Pismene prijave z dokazili o strokovnosti sprejema Carinarnica Ljubljana 15 dni po objavi razpisa.
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! - To stran ste napisali samiI
TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA
LJUBLJANA, TOBAČNA ULICA 5
objavlja prosto delovno mesto
PRODAJALCA
tobačnih izdelkov in galanterije v Novem mestu
Pogoji-:
kvalificirani trgovski delavec z nekajletno prakso.
Prijave pošljite na naslov: Tobačna tovarna, Ljubljana, kadrovsko-socialna služba, Tobačna ul. 5, do 28. februarja 1972.
Razpisna komisija
NOVOMEŠKE OPEKARNE ZALOG
razpisuje
na podlagi 73., 74., 72. in 78. člena statuta vodilni delovni mesti
a) tehničnega vodje
b) računovodje
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod a)
— da imajo visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo gradbene stroke,
— da imajo najmanj 2 leti delovne prakse v gradbeništvu ali industriji gradbenega materiala, pod b)
— da imajo visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri,
— da imajo najmanj 5 let delovne prakse v računovodski stroki.
Prijave s podatki o dosedanji zaposlitvi in dokazila o strokovni izobrazbi pošljite v 15 dneh po dnevu objave na naslov: Novomeška opekarna, Zalog. Novo mesto — razpisna komisija.
Kmetijski izobraževalni center Grm -Novo mesto
razpisuje
JAVNO LICITACIJO za prodajo
— TRAKTORJA FERGUSON 35
— MOTORNE KOSILNICE BCS
IN DRUGEGA KMETIJSKEGA ORODJA
Licitacija bo v ponedeljek, 14. februarja 1972 ob 11. uri na dvorišču Kmetijskega izobraževalnega centra Grm.
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE
UPRAVA JAVNE VARNOSTI V CELJU
objavlja
več prostih delovnih mest
PISARNIŠKIH DELAVK IN STROJEPISK
Za pisarniške delavke se zahteva srednja izobrazba, upravno-administrativna ali ekonomska šola, za strojepiske dveletna administrativna šola. Kandidati morajo izpolnjevati poleg drugih tudi pogoje iz 23. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji in 33. člena zakona 'o notranjih zadevah. Delovna mesta so prosta v Celju, Laškem, Šentjurju in Brežicah.
Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in osebnimi podatki sprejema personalna služba Uprave javne varnosti v Celju, Gregorčičeva 5, do 25. 2. 1972.
Zakaj so me v »Trimu« postavili na cesto
Izključili so me, ker sem se vtikal v stvari, za katere se sicer pravi, da bi jih zaposleni morali vedeti, če hočejo samoupravljati - Zakaj me ne tožijo, če sem res javno govoril o podjetju laži?
Namesto da bi delal in si kot drugi služil vsakdanji kruh, sedim doma s sklepom o izključitvi ter čakam, kako se bo razvozljal spor, v katerem sem zaprosil za pomoč pravno službo republiškega sindikata. Čakam, kaj bo z mojo pritožbo. Brez dela sem, ne zato, ker sem slabo delal, ampak ker sem imel predolg jezik. Tako je delavcem dejal direktor podjetja Ivan Gole.
Naj začnem od začetka. V dilnimi, češ da bo to
Veletrgovina »MERCATOR«, Ljubljana poslovna enota »STANDARD«, Novo mesto
razglaša prosto delovno mesto
PRODAJALCA - PRODAJALKE
živilske stroke
za Potrošniški center v Novem mestu
Pogoj za sprejem: kvalificirani trgovski delavec živilske stroke.
Nastop dela: takoj ali po dogovoru.
Pismene ponudbe pošljite do vključno 18. 2. 1972 splošni službi PE »STANDARD«, Novo mesto, Glavni trg 3.
trebanjskem podjetju „Trimo“ (prej ,,Kemooprema“) sem se zaposlil jeseni 1969 na delovnem mestu obratovodje. Imam vojaško tehnično akademijo v Zagrebu, diplomo, opravljeno s prav dobrim uspehom. „Trimo “ se je, to je znano, v zadnjih dveh letih naglo razvijal, vse to pa so spremljale mnoge težave, ki smo jih mi v neposredni proizvodnji še posebej občutili. V letu 1971 sem se nekajkrat sprl s pomočnikom direktoija Stanetom Velikonjo, mislim pa, da taki spori, ki nastajajo zaradi neurejenih razmer in različnih mnenj, niso nič posebnega. Med drugim sem vodilne delavce opozatjal, da se obseg uprave in režije v naraščajočem podjetju preveč povečuje v primeijavi s proizvodnim delom.
Ostreje se je zapletlo, ko so delavci prekinili delo, takrat, ko je bil količnik za osebne dohodke pod sto. Prekinili so, ker jim tega ni nihče prej povedal in so bili razočarani zaradi manjših prejemkov. Takrat sem bil tajnik sindikalne podružnice in sem na sestanku, ki je sledil, med drugim zahteval, naj konkretno povedo za vodilne delavce, koliko dnevnic in kilometrine je prejel kdo izmed njih. Dobil sem le neki splošen odgovor, konkretnega pa nikoli. Odnehal sem. Vodilni so me obdolžili, da sem ščuval delavce, naj izrečejo nezaupnico vodstvu, kar pa ni res in mi ne more nihče dokazati. Dobil sem namig, naj bom v prihodnje tiho, naj se solidariziram z vo-
Odgovor na članek »V gostilni zaman čakali na matičarja«
Tov. Jernej ČAMPA z Brega pri Ribnici je v Dolenjskem listu dne 3.
2.	1972 javno izrazil svoje nezadovoljstvo, ker je bila njegova zakonska zveza sklenjena v Trebnjem dne 8. 2. 1972 nekoliko pozneje, kot je bila prijavljena.
Na enako pismo tov. ČAMPE smo že odgovorili v časopisu „Delo“ dne 1. 2. 1972. Zato stvari ne bomo v celoti ponavljali. Zaradi pravilne informiranosti javnosti pa želimo poudariti samo to, da je bil v tem primeru pooblaščen za sklenitev zakonske zveze odbornik z Mirne, ki je pa na svojo odbomiško dolžnost, ki mu jo je naložila občinska skupščina, pozabil. Matičar pa je bil na svojem mestu že pred dogovorjeno uro, kljub temu da je imel dopust.
Oddelek za skupne in družbene službe SOb Trebnje
zame dobro.
Naslednji spor je bil, ko so hoteli delavcem odvzeti 2000 delovnih ur presega. Ker vem, da so bili do tega plačila upravičeni, sem se odločitvi postavil po robu. Še isti dan so sklicali sestanek ter delavcem obljubili in kasneje tudi izplačali te ure, jaz pa sem dobil opomin, ker se nisem udeležil sestanka in ker sem „demonstrativno" zapustil tovarno.
Bili so še nekateri drugi manjši nesporazumi, ker imam vedno navado odkrito vsakomur povedati, kar mislim, in ker „prašiču ne znam reči pujsek, ampak rečem svinja“, kot me je podučil eden izmed vodilnih sodelavcev. Nesoglasje je na primer nastalo tudi takrat, ko sem ugotavljal na sestanku kolegija, da so delavci v proizvodnji skoraj vedno kaznovani z odbi- . janjem variabilnega dela, zaposleni v upravi pa nikoli.
Po dobrem letu zaposlitve sem prvič videl pravilnik o medsebojnih delovnih razmeijih in opazil, da imam v njem le točke za srednješolsko izobrazbo, čeravno sem končal visoko šolč). Potrudil sem se celo na republiški sekretariat za šolstvo, kjer so mi seveda potrdili, da ima vojaška akademija rang visoke šole. V podjetju sem se pritožil, vendar mi niso 'ugodili niti odgovorili.
Ker bi se me očitno radi znebili, zame in za mojo družino, ki živi v zasilnih nemogočih razmerah, tudi ni bilo stanovanja, čeprav sem zanj dolgo prosil. Obljubljeno mi je bilo že v letu 1970, pa ga še vedno nimam. V tem času pa so razdelili posojila tudi takim vodilnim delavcem, ki si hiš sploh ne gradijo v Trebnjem ali okolici, kar pomeni, da nameravajo iz podjetja. Po zvezah so v tem času dodelili tudi stanovanje tehniku Rastku Zajcu, sinu poslanca Ludvika Zajca, njegovo ženo pa vsilili — s posredovanjem občine — v zaposlitev zdravstvenemu domu Trebnje, o čemer bi lahko kaj več povedali tamkajšnji zdravstveni delavci.
Sodu je izbilo dno moje go-vojjenje v gostilni Deu v Mokronogu po pogrebu 30. decembra lani. Tam smo se ob litru razgovorili in na glas sem govoril o nepravilnostih v našem podjetju. Takoj po novem letu so sklicali kolegij, na katerem me
Še o članku: »Gospod ostane gospod«
Tudi sam sem že večkrat razmišljal o podobnih problemih, kot jih navaja tov. Simončič v 3. številki „Dolenjca*4, in sc z njim popolnoma strinjam. K temu želim dodati še sam nekaj besed, čeravno vem, da bo vse to ostalo pri odgovornih — glas vpijočega v puščavi.
V	družbi smo že večkrat govorili o velikih razlikah pri odmeri pokojnin, ki jih občutimo posebno inva-' lidski upokojenci, ki smo se morah ne po svoji krivdi predčasno upokojiti. Za družbo smo dah vse svoje zdrave moči in mlada leta. Sedaj smo izčrpani, nezmožni za vsako delo. Nagrada za to pa je nekaj ubogih par, tako da je za smrt preveč, za življenje pa premalo.
Sam sem invalidski upokojenec I. kategorije. Na sistematiziranem mestu sem delal 31 let. Delo je bilo zelo odgovorno in zahtevno, zanj je bil potreben strokovni izpit, vsakoletni izpit in dvakrat v mesecu še obvezno redno-šolanje. Delo je bilo razdeljeno na tri izmene in v turnusu 12 do 24, večkrat pa še poostren turnus 12 do 36 ur. Ker je znano, da so na pošti in železnici slabi osebni dohodki, je bila temu primerna tudi odmera invalidske pokojnine. Včasih se je odmerjala pokojnina po kvalifikaciji (kjer se je upoštevala tudi odgovornost dela),
je direktor napadel, zakaj sem to govoril, ter zahteval od članov, naj se izrečejo.
„Ali daj ti odpoved ali ti jo bom dal pa jaz,“ mi je še dejal. Odgovoril sem, da jaz odpovedi' ne bom dal, in prosil, če lahko grem s sestanka. Potem so stopili vkup, bil je to četrtek, in sklenili, naj v ponedeljek, 10. januaija, zadevo obravnava disciplinska komisija.
{ Ker je bil vmes le še petek kot delovni dan in ker bi želel dobiti zagovornika, sem pismeno zaprosil, naj obravnavo odložijo, toda niso mi ustregli. V ponedeljek je komisija sklenila, da sem izključen iz delovnega kolektiva, torej brez odpovednega roka, v katerem bi si človek lahko poiskal drugo zaposlitev.
V	obrazložitvi tega sklepa so v prvi točki navedli, da sem na javnem mestu govoril neprimerne besede in kritiziral vodstvo podjetja. Temu so dodali
Ljudski časnik vest socializma!
še več drugih očitkov, med njimi, da nisem upošteval pri delu varnostnih predpisov, da sem kot tajnik sindikalne podružnice skušal zlorabiti svojo funkcijo, navedli so tudi nekaj spodrsljajev v proizvodnji, češ da sem jih jaz zakrivil (ob tem niso povedali, da moramo delati brez ustreznih načrtov) itd. Skratka: navedli so vse, kar so mogli, tudi zastarane stvari, samo da bi utemeljili svojo odločitev.
Pri vsem tem se sprašujem: ali mora res človek na cesto, če teija resnico? Zakaj me ne tožijo, če sem javno govoril laži? Njim je napak samo to, ker sem govoril, ker sem terjal neprijetne odgovore, se potegoval za delavce. Povsod na političnih sestankih se govori, da je tovarna last delavcev, da ima zadnji nekvalificirani težak pravico vprašati vse, kar zadeva njegovo podjetje. Če ne veš, ne moreš samoupravljati, ne veš, kaj je prav in kaj ni. Če ni čisto, če so sumi, če ni odgovorov, to ni dobro za delovni kolektiv. Naši delavci imajo ponavadi še kaj zemlje in so veseli, da so zaposleni in zavarovani, nočejo spraševati, ne želijo se izpostavljati, ker se bojijo posledic. To pa še ne pomeni, daje v podjetju vse v redu.
KAREL KOSTEVC Trebnje 26
SAMOUPRAVLJANJE
Kje je in kje ga ni?
Osnovne organizacije ZK so šele pretekli teden dobile nalogo, naj preuče samoupravne odnose v svojih kolektivih
danes pa se odmerja po poprečju osebnega dohodka zadnjih nekaj let.
Vem za primer, ki ni osamljen, da dobiva upokojenec, ki je šel v pokoj (invalidski) pred več leti in ima delovne dobe nekaj nad 14 let, večjo pokojnino, kljub temu da ima nižjo sUokovno izobrazbo kot jaz, pa tudi moja delovna doba je za polovico večja od njegove. Tudi družinske pokojnine umrlih delavcev z enako delovno dobo so večje kot moja.
Pokojnine se ponavadi ob novem letu zvečajo za določen odstotek. To se mi ne zdi pravilno, saj je upokojenec z večjo pokojnino vedno na boljšem kot pa tisti, ki ima nižjo. Življenjski stroški se že med letom dvignejo, tako da se temu ne more slediti. Vedno so razlike in pri tem je ubog upokojenec z nekaj pokojnine seveda najbolj prizadet. Če bi odgovorni pri odmeri pokojnin ravnah po obrokih iz kuharske knjige, vem, da bi bile pokojnine veliko bolj pravične in pravilne.
♦ Sam se sprašujem in ne najdem odgovora na vprašanje, kako namerava danes družba rešiti in uskladiti tako kričeče socialne razlike, katerih se je začela zavedati šele sedaj. Čas bi bil, da bi pristopili k dejanjem, K-r od lepih besed nimamo nič.
B. J. S. v imenu več prizadetih
21. seja predsedstva ZKJ je prinesla vsestransko streznitev po mačku, ki ni trajal samo napetih nekaj mesecev preteklega leta, ampak je imel korenine razraščene tja do reformnih dni leta 1965. Marsikomu, ki so ga boleli vsakodnevni „odkloni", se je odvalil kamen od srca, čeprav že zdaleč ni povrnjena tista vera v resnost in doslednost ukrepov, nad čemer so bili naši ljudje že nekajkrat razočarani
Zanimivo je torej predvsem, kako se lotevamo povzročiteljev našega družbenega „nesporazuma'Šovinizma in nacionalizma z meščansko hrbtenico na Dolenjskem namreč ni tako lahko izbezati iz brloga, še težje pa bi mu bilo dokazati njegovo razredno poreklo. Zato \ smo pohiteli z bolj otipljivimi primeri neupravičenega bogatenja in utajevalci davkov; da pa ne bi bilo vse skupaj videti kot „lov na čarovniceje bilo treba prizadevanja ovrednotiti še s splošno politično oceno, ki temelji zlasti na pomanjkljivem samoupravljanju v največjih dolenjskih podjetjih.
Ta ocena pa, vsaj po poročilih s sej novomeškega občinskega komiteja ZK, ne daje vtisa, da so prijemi dovolj temeljiti in podkrepljeni. Vznemirja namreč ugotovitev o slabo razvitem samoupravljanju v KRKI in IMV ter o napakah v NOVO-LESU in Cestnem podjetju:
V	teh štirih podjetjih je približno polovica vseh zaposlenih v novomeški občini. In ker še nikoli nisem bral o nobenem našem podjetju, ki bi imelo vzorno razvito samoupravljanje, se vprašam; kako pa potem upravljajo v ostalih podjetjih, ki zaposlujejo drugo polovico delavcev?
Mislim, da že na podlagi novomeških kavarniških razprav ni težko reči, kako je samoupravljanje v navedenih in še nekaterih drugih podjetjih slabo razvito. Manj jih je, ki bi znali povedati, zakaj! V vseh teh podjetjih namreč obstajajo tovarniške organizacije ZK, nikoli pa nisem bral niti slišal, da bi vodstva podjetij onemogočala politično delo občinskemu komiteju ali pa svoji osnovni organizaciji. Zato si zdaj nisem čisto na jasnem, kdo . je pravzaprav kriv za razmere, kakršne so.
Mislim, da niti ne bi smeli poimensko pokazati na „krivce“ v posameznih podjetjih, to bi bil res lov na čarovnice; prepričan pa sem, da je splošna ocena, ki naj bi zadovoljila potrebe političnega trenutka, prav tako škodljiva. Bralci omenjenih poročil si namreč' nehote ustvarjajo mnenje o krivcih v teh podjetjih po svojih predstavah in potrebah. Da pa so te ocene zgrešene, se lahko prepričamo že na osnovi „kavarniških razpravker bolj izčrpnih raziskav na žalost še nimamo. Tako je krog zaključen. Tisti, ki so hoteli tako oceno, jo zdaj lahko dokažejo tudi s člankom v časopisu!
Ni namen tega pisanja kritizirati stari način političnega dela v naših razmerah; hočem samo opozoriti, da površna ocena za nas tako usodnega političnega prizadevanja, kot je samoupravljanje, ne more pomagati do najboljše rešitve. Zato upam, da zdaj ne bodo nastopili brambovci kampanjske zanesenosti, prav pa bi bilo, da se v odkriti in podkrepljeni razpravi oglasijo vsi tisti, ki so kakorkoli prizadeti v našem današnjem in jutrišnjem političnem življenju.
M. MOŠKON
kultura
in
izobra-
ževanje
Jutri: koncert
Na osrednji prireditvi v počastitev Prešernovega dne, slovenskega kulturnega praznika, bosta jutri zvečer nastopila v novomeškem Domu kulture pevski zbor Grafika iz Ljubljane in moški pevski zbor DPD Dušan Jereb iz Novega mesta. Na koncertu, ki bo brezplačen, bosta zbora pela izmenoma. Vmes bodo recitacije.
72 PRIREDITEV
Novomeški Zavod za kulturno dejavnost je imel lani 72 kulturnih, zabavnih in drugih prireditev ali poprečno 8 na mesec. Sem štejejo tudi abonmajske gledališke predstave, s katerimi je na novomeškem odru gostovalo Mestno gledališče ljubljansko.
Za Zoisa vemo: bil je mentor in mecen. Kdo ve, ali bi se dandanašnji učili o Linhartu in smejali vragolijam njegovega Matička, ko ne bi bilo baronovih goldinarjev. Že Zois je vedel, da kulturnik ne more živeti samo od spodbud, lepih besed.
Dve stoletji sta se prekucnili, kulturi pa ne gre dosti bolje kot takrat. Na slehernemu sestanku, kjer stikamo glave, kako bi raz-
MECENI
rešili gmotno vprašanje tega ali onega društva, se nam stoži po Zoisovi mošnji. Kulturne skupnosti ne premorejo toliko, da bi nasitile vsa lačna usta.
Mož Zoisovega kova bi bil na Dolenjskem še kako dobrodošel!
Brez mecenov pa vendarle nismo, čeprav niso tako darežljivi, kot je znal biti dobri baron. Da so Krka, Novoteks, Dana in številna druga podjetja omogočili prenekatero kulturno prireditev in manifestacijo,. ki je presegla pokrajinski pomen, je znano. Manj pa je znano, da tu in tam pevski zbor ali godbo stalno podpirajo, čeprav se tudi to do gaja.
V	Novem mestu ugotavljajo, da je godba na psu, kot ni bila še nikoli. Pripojitev k Jerebov-cem“ ji ne bo pomagala na zeleno vejo. Godba mora dobiti očeta, da jo bo oblekel, opremil in ji dal včasih kaj za pod zob. Kdo ji bo dal zavetje, kdo se bo zgledoval po Novoteksu, Krki, ^Novolesu? Morda IM V?	j
Tone Kralj: V POTU SVOJEGA OBRAZA, olje, 1919 - Slika tega letošnjega Prešernovega nagrajenca je bila pred dvema letoma na retrospektivni razstavi v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici, Dolenjski kulturni festival pa je Kralja proglasil za svojega častnega člana
DOLENJCI MED LETOŠNJIMI PREŠERNOVIMI NAGRAJENCI
Štirikrat: za življenjsko delo
Prešernovo nagrado za leto 1972 so dobili: Tone Kralj, Bogo Leskovic, Pia in Pino Mlakar, inž. arh. Marjan Mušič in Sava Severjeva
V ljubljanski Operi so v ponedeljek zvečer podelili tradicionalne Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Veliko nagrado so letos dobili: slikar in kipar Tone Kralj, dirigent Bogo Leskovic, baletnika Pia in Pino Mlakar, inž. arh. Marjan Mušič in igralka Sava Sever. Razen Leskovica so bili vsi nagrajeni za življenjsko delo. Nagrajencev Prešernovega sklada je petnajst.
violončelu, skladatelj in zadnje čase predvsem dirigent že dve desetletji ustvarja in poustvarja vrhunsko glas-
Slavnost se je začela z nastopom Slovenskega okteta, nato pa je o pomenu Prešernove pesniške besede spregovoril akademik dr. Bratko Kreft. Med drugim je poudaril besede. s katerimi je velikega pesnika označil Oton Zupančič: ..Ljubiti Prešerna pomeni ljubiti lepoto.“ Nagrade je podelil predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada akademik Boris Ziherl.
Slikar, grafik in kipar Tone Kralj, Dolenjec po rodu in duhu, je bil nagrajen za petdesetletno tvorno poseganje v likovna in kulturna dogajanja na Slovenskem. Kot eden utemeljiteljev slovenskega ekspresionizma in kasneie kot tvorec osebno obarvanega realizma je ustvaril kar enciklopedično širok umetniški opus. Del tega je pred dvema letoma razgrnil tudi v Kostanjevici, kjer ga je Dolenjski kulturni festival razglasil za svojega častnega člana.
Dirigent Bogo Leskovic je v glasbenem svetu znano ime, cenjeno tako doma kot na tujem. Virtuoz na
URA PRAVLJIC
Kultumo-umetniško društvo „Krke44 je priredilo 5. februarja prvič uro pravljic za otroke kandij-skega vrtca in druge otroke na desnem bregu Krke. Prikazali so tudi diafilm o dogodivščinah Jurija-Mu-rija v Afriki, o čemer pripovedujejo pesmice Toneta Pavčka.
enak ugled na slovenskem in jugoslovanskem gledališkem odru, upravičeno pa jo uvrščajo v prvo vrsto slovenskih dramskih igralk vseh obdobij. Svoj svet je našla predvsem v vlogah v Križevih delih. Kot je'dejala po podelitvi Prešernove nagrade, ki jo je prejela za življenjsko delo, je bil njen smoter že od začetka: biti igralka z željo po obzorju in znanju.
PO LATINŠČINI ŠE TAKTIRKA
Iz čistega veselja
Tone Fink: »Študiram, učim latinščino in dirigiram pevcem v Dolenjskih Toplicah«
-	Cvete dekletu rožmarin, Tam na vrtu, Nmau čez izaro, Oj, Doberdob — to so naslovi pesmi, kijih bodo možje in fantje zapeli 8. marca svojim ženam, dekletom in prijateljicam v Dolenjskih Toplicah. Pevovodja Tone Fink ne pozna šale: trdo morajo delati, velikokrat ponavljati, _piliti in še piliti.
„Želimo nastopati na proslavah, mislimo na revijo, zato je temeljitost na začetku tembolj potrebna," razlaga Fink.
Študent je še, toda tik pred diplomo na slavistiki. „Jeseni, če bo sreča,“ pravi. Honorarno poučuje latinščino na novomeški gimnaziji. Iz latinščine je že prej diplomiral. Kadar pride v Novo mesto, stopi k Tonetu Marklju po nasvet in note. „Grem,“ mu pravi po kratkem obisku. „Pevci me čakajo."
Na zvedavo vprašanje, kako to, da je glasbenik, ko bo njegov poklic čisto nekaj drugega, odvrne:
„Oh, to je pa stara reč! Igram na orgle in harmonij. Harmonij šerp si kupil. Glasba mi torej ni tuja. Z veseljem kaj zaigram in z veseljem sem sprejel vabilo, naj vodim obnovljen pevski zbor v Dolenjskih Toplicah. Veselje mi dajejo tudi pevci rami, ki hodijo na vaje tudi po 3 km in še od dlje.44
Po kratkem pomisleku pa: „Saj to ni moj prvi poizkus dela na kultumo-prosvetnem področju. V Podhosti, kjer sem doma, smo hoteli imeti dramsko družino, a do igre nismo prišlL Ne vem, zakaj ne. Prav ti fantje in dekleta pa zdaj pravijo, da bi tako družino ustanovili v Do-
lenjskih Toplicah. Po mojem občutku se tudi tu ne bi obnesla. Nekaj drugega je treba dati ljudem.44
In nazadnje: „Veste, povedati vam moram tudi tole. Z zborom sem poizkusil že pred Do-
lenjskimi Toplicami. Zbral sem fante na vasi, pa smo kakšno zapeli. Rekli so, da lepo pojemo in zakaj ne bi peli raje v kakšnem večjem zboru. No in zdaj ti fantje hodijo tudi v Dolenjske Toplice.“
Tone Fink je do vratu za-
Eoslen. Ko se bo znebil študija, o vse laže. Z diplomo v žepu bi se rad zaposlil v Novem mestu. Dolenjskih Toplic in svojega kraja ne bo zapustiL „Rad bi, da bi o tem zboru še govorili.44
I. ZORAN
KOSTANJEVICA: ' OBNOVA GARDEROBE - V domu kulture obnavljajo te dni gledališko garderobo, napeljujejo pa tudi vodovod in ogrevalne naprave. Dela je podprla kulturna skupnost.
NOVO MESTO: NOVI ROKOPISI - Študijska knjižnica je dobila lani v varstvo nove rokopise pisatelja Pavleta Zidarja (Zdravka Slamnika) in rokopise pokojne pisateljice Vere Albreht in igralca Janeza Cesarja. Rokopisni oddelek v knjižnici se je povečal za 297 kosov.
STRAŽA: IGRE IN POKROVITELJSTVO - Podjetje Gorjanci je prevzelo pokroviteljstvo nad pevskim zborom, kije spet oživel v tem kraju. Dramska družina pri prosvetnem društvu je naštudirala Golar-
Topografija
V	prihodnjih dneh bo izšla Jožeta Mlinariča „Topografija zemlje kostanjeviške opatije od 1234 do 1786“. Študija je tehtno in smiselno nadaljevanje „Ko-stanjeviškega gospostva", ki gaje Mlinarič napisal še kot študent in je tudi izšlo v'samostojni knjigi.
„Topografijo4* je založil in izdal Dolenjski kulturni festival v Kostanjevici z denarno podporo brežiške, krške in novomeške občine.
Ko je prof. Jože Mlinarič odšel iz Novega mesta kot sodelavec Dolenjskega muzeja, je obljubil, da sc bo še posvečal preteklosti Kostanjevice, in nova ^knjiga je že tak sad.	^
DOLENJSKI LIST
jevo „Vdovo Rošlinko", pripravlja pa tudi Finžgarjevega „Divjega lovca44. Pri prosvetnem društvu so osnovali tudi mladinski klub.
NOVO MESTO:	PONATIS
„VODNIKA44 - Kulturnozgodovinski „Vodnik po Novem mestu44, ki so ga pripravili sodelavci Dolenjskega muzeja, je pošel, zato je prof. Janko Jarc predlagal ponatis oziroma novo, razširjeno izdajo. „Vodnik44 bodo vsebinsko dopolnili in popestrili ter mu dodali izvlečke v najmanj dveh tujih jezikih. Kot kaže, bo pri novi izdaji te publikacije sodelovala kulturna skupnost.
LJUBLJANA: ZAHTEVE, ZAHTEVE - Republiška kulturna skupnost je prejela od posameznih osrednjih slovenskih kulturnih ustanov, ki jih financira, in od temeljnih kulturnih skupnosti še enkrat večje zahtevke, kot bo imela letos denarja.
NOVO MESTO: ZNANSTVENI POSVET - Napovedujejo, da bo letos septembra v tem mestu znanstveno posvetovanje o hallštatski kulturi. To bo tudi priznanje za delo Dolenjskega muzeja oziroma njegovega kustosa Toneta Kneza, ki je med izkopavanjem v Novem mestu odkril številne predmete, ki sodijo v hallštatsko obdobje.
NOVO MESTO: OBOGATENA DRAMSKA KNJIŽNICA - Dramska knjižnica pri Zavodu za kulturno dejavnost je dobila lani okoli 70 novih del in šteje več kot 1.200 knjig. To je edina tovrstna knjižnica na Dolenjskem.
NOVO MESTO: STROKOVNI CENTRI - Pri kulturni skupnosti bodo letos osnovali že lani napovedane strokovne centre za razvoj posameznih kulturnih področij.
beno umetnost. Posebne zasluge mu gredo pri spoznavanju slovanske in seveda slovenske glasbe v svetu.
Z Novim mestom in Dolenjsko sta povezani imeni: Pia in Pino Mlakar. Prav letos poteka štirideset let, kar sta s prvim plesnim večerom na ljubljanskem opernem odru prinesla v slovensko plesno umetnost novega umetniškega duha. Njuna zasluga je, da je postal slovenski balet del slovenske gledališke kulture. S Prešernovo nagrado so jima priznali življenjsko delo.
Novomeški rojak prof. inž. arh. Marjan Mušič je „prvi slovenski arhitekt, ki mu je uspelo s polno osebno doživetostjo ovrednotiti pogosto le rahlo nakazane arhitektonske kakovosti, ki jih poraja pridih intuicije ob komaj sluteni viziji prihodnjega44, so zapisali utemeljitelji predloga za priznanje temu nagrajencu. Izredno bogata je Mušičeva publicistična dejavnost. V eseju „Kozolec44 iz leta lv70 je dosegel vrh v sožitju med znanostjo in umetnostjo.
Igralka Sava Sever si je pridobila
Precej boljši uspeh
Za preko 6 odstotkov boljši učni uspeh so zabeležili na osnovni šoli v Kočevju v prvem polletju letos v primerjavi z istim obdobjem lani. Brez slabih ocen je bilo v prvem polletju kar 86,51 odstotka učencev. Vzrok za izboljšanje je predvsem ta, da je letos v oddelkih manj učencev (okoli 32), da so se učitelji zato lahko bolj posvetili delu z vsakim posameznim učencem in da so imeli letos veliko več ur dopolnilnega pouka kot lani.
Več knjig, več obiskov
Število bibliotečnih enot v Študijski knjižnici Mirana Jarca se je lani povečalo na 155.069: novih knjig so kupili za 61.000 din (3.820 knjig), 40.000 din pa so odšteli za odkup Cesarjeve knjižnice z 8.000 knjigami. Študijska, ljudska in pionirska knjižnica .so imele 24.397 obiskov, izposodile pa so 35.464 knjig, revij in drugih publikacij. Študijska knjižnica je poleg tega priredila v svoji avli v lanskem letu 8 knjižnih razstav.
V KOSTANJEVICI 2E MARCA FESTIVALSKI OGENJ:
Za 21 novih umetniških prireditev
Spored letošnjih gledaliških, glasbenih, likovnih in literarnih prireditev Dolenjskega kulturnega festivala so pripravili te dni
Dolenjski kulturni festival v Kostanjevici je razgrnil načrte za letošnje prireditve. Predvidevajo šest gledaliških predstav, šest koncertov, šest likovnih prireditev in dva recitala. Poleg tega bo na samostanskem vrtu poleti XII. mednarodni simpozij kiparjev Forma viva. Festivalski ogenj bodo prižgali ob koncu marca, ko se bo iz Lamutovega likovnega salona preselila v Zagreb v celoti razstava II. grafičnega bienala jugoslovanskih pionirjev.
Na kostanjeviškem odru bodo letos gostovala priznana slovenska gledališča. Mestno gledališče ljubljansko bo predstavilo Jeana Anouilha „Ne budite gospe44, Slovensko narodno gledališče iz Maribora Linhartovo komedijo „Matiček se ženi44, Slovensko gledališče iz Trsta Le Roya Jonesa „Čreva44 in Slovensko ljudsko gledališče iz Celja Levstikovega „Tugomera44. Za mlade gledalce bo ljubljansko Mladinsko gledališče uprizorilo Andersenovo pravljico „Snežna kraljica44. Na sporedu je tudi nastop ljubljanske Opere, ki bo uprizorila ali Foersterje-vega „Gorenjskega slavčka44 ali Donizettijevo delo „Don Pasquale44.
Koncerti bodo v kloštru, kloštrski cerkvi, Lamutovem likovnem salonu, domu kulture in v Miklavževi cerkvi. Začel jih bo znani basist beograjske opere Vladimir Ruždjak, nato se bodo zvrstili: APZ Tone Tomšič, Slovenski oktet, operni solisti (večer opernih arij), Trio Lorenz, za konec koncertne sezone pa bodo obiskovalci prisluhnili še stari glasbi.
Likovne razstave bodo pretežno v Lamutovem likovnem salonu. Obiskovalci bodo imeli kaj videti. Med prvimi bodo pokazali mehiško dekorativno umetnost, razstavo pa bo odprl mehiški veleposlanik v Jugoslaviji. Sledile bodo dolenjske podobe Franceta Miheliča. Razstavo
njegovih olj bo odprl Lojze Gostiša. Kritik Aleksander Bassin bo zatem odprl razstavo del absolventov ljubljanske akademije za likovno umetnost, prof. Vlado Malekovič pa kiparsko razstavo hrvaškega umetnika Koste Angelija Radovanija. V načrtu je tudi retrospektivna razstava dolenjskega rojaka akademskega kiparja Franceta Goršcta ob njegovi 75-letnici. Razstavo bo predvidoma postavil inž. arh. Ciril Za-zula, njen komisar pa bo dr. France Stele.
Za zdaj sta poleg tega predvidena dva recitala umetniške besede. Na
prvem se bodo predstavili sodobni pesniki in pisatelji Koroške (Andrej Kokot, Viktor Polanšek, Janko Messner in drugi), na drugem pa sodobni vodilni pesniki in pisatelji iz Slovenije.
Prireditve Dolenjskega kulturnega festivala bo letos obogatil XII. mednarodni simpozij kiparjev Forma viva. Kateri kiparji bodo letos tesali in klesali plastike iz krakovskih hrastov in od kod bodo, še ni znano.
I.Z.
Letos: 8 razstav
V	Dolenjski galeriji v Novem mestu bodo priredili letos 8 umetniških razstav. Med drugim bodo obiskovalci videli:	retrospektivno
razstavo del pokojnega Vlada Lamuta (predvidoma v septembru), dela Franceta Zupana, Marjana Mušiča in drugih. Razstave bodo samo v veliki - zgornji dvorani galerije, ker bo v spodnji dvorani še nadalje stalna arheološka razstava.
Berejo dekleta in starčki
Metliški knjižnici so že davno obljubljali boljše prostore, toda iz te moke ni kruha
V	neprimerne in vlažne prostore na Partizanskem trgu v Metliki si pridejo izposojat knjige predvsem šolarji, od odraslih pa so zastopana najbolj mlada in neporočena dekleta iz tovarne BETI ter starčki iz doma počitka.
Ko je knjižnica odprta, ob četrtkih popoldne in nedeljah dopoldne, imajo dvajset do trideset strank. Bralci najraje segajo po pustolovskih
»Modrovanje« bo še potrebno
Načrt o že porabljenem denarju sprejet - Napovedana so nova merila za delitev - Kako bo letos - znano šele po zaključnih računih
Konec dober — vse dobro: denarni načrt novomeške kulturne skupnosti za leto 1971 je sprejet, tisti, ki so denar razdelili v imenu skupščine, pa so si oddahnili. Glavno je, da so ustanove dobile, kar jim je šlo, in da delo ni trpelo — so poudarili 3.februarja na drugi seji skupščine.	IzvrJni	odbor bo to vprašanje
še enkrat temeljito preučil, ko bodo
Predsednik izvršnega odbora Boris Savnik je dejal, da so prvi sadovi kulturne skupnosti sicer še nekoliko drobni, vendar užitni. Prvič je bilo toliko denarja, da so lahko izenačili osebne dohodke kulturnih delavcev s prejemki šolnikov in drugih prosvetnih delavcev.
Na pripombe, da delitev denarja ni bila najboljša, je Savnik odgo-
na dlani podatki o lanski porabi v kulturnih ustanovah. To bo po zaključnih računih. Nanje se bo treba nasloniti, ko bomo sestavljali načrt za 1972.44
O Zvezi kulturno-prosvetnih orga-r:. Tcij je izvršni odbor često razpravljal kot o mobilizacijski sili za oživljanje kulturne dejavnosti na po-
deželju. Stanje na tem področju ni bilo tako rožnato, čeprav so nekateri ob ustanovitvi kulturne skupnosti napovedovali razcvet amaterizma. Ugotovitev: za malo denarja malo muzike.
V	prihodnje je treba več delati in manj modrovati - so zapisali v gradivu za to sejo. To pa je marsikoga zmotilo, češ da bo tteba vrednotiti tudi vsebinski del načrtov, usmerjenost ustanov in kulturno-prosvetnih organizacij, to pa se brez besed, brez modrovanja ne da doseči.
Prihodnja seja bo v marcu. Na njej bodo temeljito pretresli načrte za 1972.
romanih, dekleta se navdušujejo za ljubezenske zgodbe, po zanimanju slede zgodovinski romani, potopisi ter biografije znanih osebnosti. ^Obiskovalci lahko izbirajo med tri tisoč knjigami.
Ob novem letu 1972, koje financiranje prevzela temeljna kulturna skupnost domače občine, je bilo nabavljenih precej novih knjig, predvsem za mladino.
„Bralci zelo radi segajo po knjižnih novitetah,44 sta povedali vodji knjižnice Marija Gašperič in Darinka Orlič. „Zanimanje za knjige pa bi bilo nedvomno večje, če bi imeli lepše prostore s čitalnico. Sedanji prostor ogreva le električna pečica. Prostor je teman, vlažen, čistiva ga sami. Urediti bi morali tudi kovčke, ki so včasih potovali po vaseh.44
Tako je mnenje deklet, ki za štiri stare tisočake mesečno vodita knjižnico. Nove prostore so obljubljali že tedaj, ko se je vrtec selil iz gradu. Kaže, da iz načrtov, po katerih naj bi knjižnica in mladinski klub delovala v gradu, ne bo nič. Več kot dve leti je minilo, medtem pa zadeva ni napredovala niti za pedenj. Najti prostor kje drugje zaenkrat tudi ni možno.
Kljub vsemu ne gre obupati. Dokler sta dekleti pripravljeni izposojati knjige in dokler bralci prihajajo, ne glede na slabe razmere, je očitno, da ene in druge izvablja v knjižnico ljubezen do knjig. To pa je vrednota, ki smo je v današnjih časih lahko le veseli.
TONI GAŠPFRlC
Stran uredil: IVAN ZORAN
[ann
- 10. februarja 1972
Priljubljeni dolenjski ljudski glasbenik Henček Burkat, ki nas je zadnjo nedeljo v januarju prijetno zabaval v nedeljskem popoldanskem televizijskem sporedu s staro zasedbo, torej s pevcema Tomažem Brankom in Vasjem Matjanom, je poln načrtov. Pred dnevi nam je povedal, da trenutno pripravlja posebno malo gramofonsko ploščo z nastopi humorista Matjana Robleka. Omenil je tudi, da mu največ'skrbi delajo priprave za potovanje v Ameriko in Kanado, ki ga bo opravil s svojimi fanti letošnjo jesen. V deželah čez veliko lužo sc bo Henček zadrževal skoraj pet tednov. Spored je žc pripravljen, imeli bodo veliko nastopov, zlasti za naše izseljence.
Mladenič v modri uniformi
Na naših postajah milice dela že veliko mladih miličnikov - Med njimi je tudi Janez Šafar, ki je šolo v Ljubljani končal lani
Janez Šafar, 21-letni fant iz Brezovice pri Šmarjeških Toplicah, seje pred tremi leti dokončno odločil za miličniški poklic. Lani je končal šolo v Ljubljani, zdaj pa je zaposlen na postaji milice v Dolenjskih Toplicah. Pred kakšnim mesecem je opravil pripravniški staž, postal je pravi miličnik. S poklicem je zadovoljen, pravi, da mu ni nobene sile. Tudi Dol. Toplice so mu všeč, počuti se kot doma.
IZ VSEH STRANI
BEOGRAD - Predsedstvo ZMJ je sprejelo akcijski program, iz katerega je razvidno, da bo mladinska organizacija v naslednjem obdobju največ pozornosti posvetila ideološko-političnemu delu. ZMJ bo aktivno sodelovala v javni razpravi o drugi fazi ustavnih sprememb, posvetila pa se bo tudi pripravam na konferenco ZKJ, ki bo obravnavala vprašanja mladine. (I. J.)
KRŠKO - V nedeljo je bila v Krškem mladinska občinska konferenca, na kateri so razpravljali o vsebinski usmeritvi mladinske organizacije ter programu dela mladine v občini. V razpravi je sodeloval tudi sekretar ZKS Krško Milan Ravbar, ki je govoril o sklepih 21. seje, o splošnem ljudskem odporu pa še Slavko Kunej. (RL.)
NOVO MESTO - Tudi v Novem mestu se precej zanimajo za akcijo TRIM - „šport za vsakogar41. Pri občinskem sindikalnem svetu so naročili 1500 kartončkov, vendar bo to premalo, ker je za akcijo precejšnje zanimanje. (L. K.)
KRŠKO - Občinska konferenca ZMS je priredila v nedeljo izredno uspele tekme v smuških skokih „Rore 1972“. Najboljšim.tekmovalcem so pripravili štiri pokale. (S. I.)
DOLENJSKE TOPLICE - Seminar za vodstva mladinskih aktivov iz novomeške občine je bil zelo uspešen. Mladinski delavci so v soboto poslušali predavanje, v nedeljo pa so se dogovarjali o delovnih programih in izmenjavali delovne izkušnje. (L. K.)
NOVO MESTO - V ponedeljek dopoldne je Novo mesto zapustila mladinska delegacija iz zahodno-nemškega mesta Ditzingen, ki se je štiri dni zadrževala na Dolenjskem. Mladi so se dogovorili o medsebojnem sodelovanju, ki bo zajelo izmenjavo mladincev ter sodelovanje še na številnih delovnih področjih. Gostje so si ogledali tudi večje novomeške delovne organizacije, prisostvovali so seji predsedstva mladine in obiskali turistične zanimivosti na Dolenjskem. (I. J.)
VELIKI PODLOG - Mladinski aktiv v tej vasi je eden najbolj delavnih v krški občini. Organizirali so tečaj prve pomoči, imeli so več drugih uspelih mladinskih prireditev, pripravljajo pa še šolo za življenje, izlet v novomeški IMV in nekaj kulturnih prireditev." Vodstvo aktiva je zaupano mladincu Ivanu Musterju, ki je pokazal veliko volje za delo. (M. H.)
LJUBLJANA - Te dni se je vrnila s 4-dnevnega pohoda čez zasneženi Igman v Ljubljamo skupina mladih slovenskih planincev, ki so ob letošnji 30-letnici legendarnega „igmanskega marša“ tokrat prvič stopili v gazi prve proletarske brigade. V štirih dneh so prehodili 150 km dolgo pot od Vogošća preko Igmana do Foče. (S. I.)
nasi znanci
Henček gre na rajžo
—	Kako to, da ste se odločili za miličniški poklic?
„Čeprav nekaterim uniforrna ne diši, je meni bila vedno všeč. Precej časa sem kolebal, nisem vedel, ali naj grem v vojaško šolo ali naj se odločim za poklic miličnika. Z mamo sva bolj skromno živela; da ji ne bi bil še naprej v breme, sem se odločil za šolo v Ljubljani, ki meje v celoti prevzela in pripeljala do kruha.“
bit udi
m bnet
-	Zdaj ste že sedem mesecev na terenu. Kako se počutite?
„Čeprav sem bil navajen na šolske klopi in učenje, sem se hitro privadil tudi na novo okolje. V tem kraju se počutim dobro, z ljudmi pa tudi ni
večjih težav. Ce bo šlo tako naprej, bom zadovoljen!14
- Kako povezujete teorijo s prakso?
„Čeprav je šola zelo dobra, opažamo, da nam je dala premalo praktičnega znanja. Praksa je vse nekaj drugega kot teorija, ki je, razumljivo, tudi potrebna. Predlagam, da bi bodoči gojenci na kadetski šoli imeli v učnem programu več praktičnega pouka. To je edina pomanjkljivost, ki jo vsi mladi miličniki občutimo."
- Kakšni so vaši načrti?
„S časom bi rad prišel do prometne milice. V kratkem nameravam tudi začeti izredni študij na višji pravni šoli. Nekaj pa ostane tudi za skrite želje, kijih ima vsak mlad človek. “
- Kaj pa stiki s sošolci?
„Največkrat se slišimo po žicah.
Imam jih na skoraj vseh postajah, ko se službeno pogovaijamo po telefonu, izmenjamo tudi pozdrave.44
- Kaj pa znanje jezikov?
„V tem kratkem času sem že videl, da brez znanja jezikov miličnik ne more preveč uspevati. Večkrat imamo stike tudi s tujci; ko ti opazijo, da znamo vsaj malo njihovega jezika, so kar nekam bolj pristopni in zaupljivi. Seveda pa jim lahko največ pomagamo, če jih razumemo.44
S. DOKL
Kdo se bo povzpel na Olimp?
Za mlade športnike tudi v tem letu ne bo manjkalo športnih prireditev - Najboljši se bodo potegovali celo za republiške naslove
Šolska športna društva so upravičila svoj obstoj. V večini primerov so se ti športni kolektivi mladih ljudi razrasli v taki meri, da danes vključujejo že več desettisoč športnikov. Razumljivo, da ŠŠD ne dajejo poudarka samo množičnosti, gre tudi za kakovostno rast športnikov. Kajti za tiste boljše so pripravljena celo republiška tekmovanja, kjer se izbirajo res najboljši. Organizator zaključnih prireditev pa je Republiški center za šolska športna društva v Ljubljani.
Mlade športnike torej v tem letu čakajo še razredna, šolska, občinska, medobčinska in končno repub-
liška tekmovanja. Vsi tisti, ki bodo prišli do zaključnih tekmovanj, bodo morali iti skozi precej gosto sito.
Ker smo seznanjeni z zaključnimi republiškimi prireditvami v posameznih panogah, bomo danes naše mlade bralce obvestili s temi, da bi se laže pripravljali nanje, če bodo med najboljšimi.
Atleti se bodo 28. maja pomerili v Celju. Ravno v atletiki so Dolenjci imeli precej veljave, saj so nam znani uspehi novomeških in drugih pionirjev in pionirk. Telovadci bodo nastopili v Ljubljani, tekme pa bodo v soboto, 1. aprila. V gimnastiki so se med pionirkami vedno dobro odrezale Novomeščanke, pri srednješolcih pa Brežičani. Smučarji se bodo pomerili 28. februarja v Kranj-
ski gori. Kar so pokazali pionirji na področnem smučarskem prvenstvu v Črmošnjicah, nas navdaja z upanji, da se naši mladi smučarji ne bodo slabo odrezali. Pričakujemo, da jih bo več uvrščenih do 10. mesta. Rokometaši bodo merili svoje moči 28. maja v Ljubljani. Navadno so se dobro postavile Šentjernejčanke in fantje iz Brežic. Za košarko je že določen 28. maj, ni pa določen še kraj, kjer bo prvenstvo. Tudi odbojka bo 28. maja v Celju. Tudi v tej športni panogi lahko pričakujemo dobro uvrstitev Dolenjcev, zlasti naj opozorimo na novomeške gimnazijke. Orientacijski pohodi bodo 25. maja, izvedli pa jih bodo po področjih.
Omenjeni koledar velja za osnovne šole in za šole II. stopnje. Ker se nam zdi, da imajo naši pionirji precej večje možnosti za boljšo uvrstitev kot njihovi starejši vrstniki, smo jim posvetili nekoliko več pozornosti.	S.	D.
Študenti: ne vedo za nas!
študenti, člani novomeškega kluba, želijo več sodelovanja z ostalo mladino - Radi bi se vključili v razgibana družbena dogajanja
Kot študenta in člana kluba novomeških študentov me prizadenejo govorice, češ da naš klub obstaja samo na papirju. Kar pa ni res, saj vemo, da smo si študentje na redni skupščini v oktobru lani ob sprejetju statuta kluba izdelali kar bopt delovni načrt, ki ga bomo v okviru materialnih možnosti tudi uresničili. Seveda to širši javnosti ni znano iz enega samega razloga: o klubu se malo oziroma nič ne piše!
Velika ovira pri delu kluba je de-, nar, zakaj klub nima nobenih rednih podpor, zato morajo kolegi iz odbora vsako leto znova skakati okoli občinskih mož, delovnih organizacij in drugih, da pridobijo kakšen dinar v klubsko blagajno. Edini večji vir dohodkov je brucovanje, na katerega se že skrbno pripravljamo in bo veijetno konec marca. Sploh je spomladi v klubu največja dejavnost, morda zato, ker se do tedaj nabere nekaj denarja. Razen tega bomo letos pripravili pogovor študentov z
»Dolenjski list« v vsako družino
gospodarstveniki in nekaterimi vodilnimi Uudmi v Novem mestu, organizirah bomo tudi izlete v prebujajočo sc naravo. V zimskem času nameravamo pripraviti smučarski tečaj, ki bo tokrat v februarju. Pozabili tudi ne bomo na vsakoletno klubsko pomoč socialno šibkim študentom, ki jim v obliki enkratnega denarnega zneska ah v blagu precej pomagamo. Da nudimo lahko študentom materialno pomoč, gre velika zasluga delovnemu kolektivu NO-VOTEKS.
Slišati je tudi pripombe, da se študentje premalo vključujemo v kulturna in druga dogajanja v mestu. To je res, vendar vsega študentje le nismo krivi! Zato postavljam vprašanje: kdo je kriv, da študentje ne moremo navezati pravih stikov s srednješolsko in delavsko mladino v mestu? V tej smeri se stvari sicer delno izbo^šujejo, ker je bil predsednik našega kluba Zdravko Slak pred kratkim povabljen na pogovor k predsedniku občinske konference ZMS. Študentje smo prepričani, da ne bo ostalo samo pri razgovorih, ampak da bodo našo dobro voljo upoštevali in nas vključili v praktično življenje.	D.	RUSTJA
V Črmošnjicah: VVachter prvi!
Lep uspeh mladih dolenjskih smučarjev v črmošnjicah - Nekateri še veliko obetajo
V	Črmošnjicah je bil v soboto in nedeljo velik smučarski praznik. Dolenjski športni delavci so bili organizatorji tekmovanja za cicibane in pionirje v slalomu in veleslalomu, ki šteje za kategorizacijo. Udeležba je bila odlična, saj je prišlo na štart skoraj 200 tekmovalcev iz znanih slovenskih smučarskih društev, kot so Novinar, Olimpija, Triglav, Logatec itd. V tej pisani druščini nadebudnih mladih smučarjev so se potegovali za vidnejša mesta tudi Dolenjci in so se dobro postavili. Največ je dosegel mlajši pionir Aleš Wachter, ki je zmagal v slalomu ter dosegel drugo mesto v veleslalomu. Pohvaliti moramo še Gole tovo iz Trebnjega, Šebenikovo iz Črmošnjice ter Novo-meščane Robija Perica, Mitjo Turka, Bojana Sajeta in Matjaža Scrinija.
Čeprav proge niso bile pretežavne, je veliko tekmovalcev bilo diskvalificiranih. Največ jih je odstopilo v slalomu, kjer so morah prevo-. žiti 32 in 34 vratič.
Tekmovanje je bilo dobro, pripravljeno, čase pa so spet merili z zanesljivo švicarsko merilno pripravo Heuer, ki ne dovoljuje nobenih dvomov.
REZULTATI - SLALOM (300 m, višinska razlika 75 mj: pionirke: 1. Heric (Novinar) 1:12,86; 2. Šebenik (Rog) 1:24,58; 3. Zupančič (Rog) 1:30,14; pionirji: 1. Wachter (Rog) 1:05,26; 3. R. Peric (Rog) 1:12,62; 5. Saje (Rog) 1:21,56; 6. Serini (Rog) 1:21,80; 9. M. Turk (Rog) 1:29,41; 12. Rade (Rog) 1:39,52; 14. Primc (V. vas) 2:49,96.
VELESLALOM (650 m, višinska razlika 95 m, 21 vratič): cicibanke (uvrščenih 12): 1. Zupančič (Olimpija 52,21, 4. A. Gole (Trebnje) 59,44; cicibani (24): 1. Virk (Ohm pija) 38,50; 3. R. Peric (Rog) 41,42, 5. M. Turk (Rog) 43,70 itd.; mlajše pionirke (11): 1. Dornik (Olimpija) 40,29; mlajši pionirji (28): 1. Ober-star (Olimpija) 38,52; 2. \Vachter (Rog) 40,10 itd.	S.	DOKL
Šentjernejčani navdušili!
Na občinskem prvenstvu v skokih nastopilo 65 skakalcev - Najboljši so starejši pionirji
Prizadevni športni delavci iz Šentjerneja so v nedeljo dopoldne na 20-metrski skakalnici v Kaludeijah pripravili občinsko prvenstvo v smučarskih skokih, ki se ga je udeležilo 65 skakalcev iz Vavte vasi, Otočca, Šmaijete, Žužemberka, Novega mesta in Šentjerneja. Čeprav niso bili tekmovalni pogoji najboljši, je prireditev odlično uspela. Posebno so bili zadovoljni Šentjernejčani, ki so osvojili tri prva mesta. Če že moramo koga pohvaliti, potem to’ zaslužita Slavko Sluga* ki še veliko obeta, in prekaljeni Šinkovec, ki je tudi zbral največ točk.
Organizacija je bila v rokah ŠD Šentjernej, pokroviteljstvo pa je imelo Ob ZTK Novo mesto, ki je pripravila za najboljše odličja, diplo-rrte in pokale.
Rezultati - mlajši pionirji (13 tekmovalcev): 1. Majer (V. vas) (16, 15) 156,6; 2. Rakše (Šentjernej) (14, 13) 141,1; 3. Banko (Žbk.) (12, 13) 122,8 itd.; starejši pionirji (26); 1. Sluga (Šent.) (19, 19) 222,1; 2. Jere le (Šent.) (16,5, 18) 202,4; 3. Radkovič (Šent.) (16, 16) 176,7 itd.; mlajši mladinci (11): 1. Žibert (Šent.) (18, 17,5), 196,4; 2; Škedelj (V. vas) (17,5, 1?) 189,1; 3. Piškur (V. vas) (16,5, 17) 180,8 itd.; starejši mladinci (6): 1. Jernejčič (Žbk.) (16, 17) 174,0; 2. Kastelic
Taborniki na sankaških tekmah
Odred Gorjanskih tabornikov je priredil 6. februarja na novomeškem Marofu sankaške tekme na 250 m dolgi progi. Tekmovalo je 38 tabornikov v 3 starostnih skupinah in tri tabornice v eni skupini. Progo so prevozili dvakrat, zmagali pa so:
Darko Janežič, o. š. Grm - 70,7 sek., Ciril Kaferle, o. š. Bršlin -
61.5 sek., Dragica Nagelj, o. š. Bršlin
-	81,6 sek., Srečko Kotnik, GTŠ -
62.5 sek.	LOJZEK	RETELJ
NAJBOLJŠI VAVTOVČANI
V	nedeljo so Vavtovčani priredili občinsko prvenstvo v orientacijskem pohodu na smučeh. Udeležile so se ga tri ekipe. Največ uspeha so im^l.i Vavtovčani, saj so zmagah v ženski in moški konkurenci. Rezultati: pionirji - 1. ŠŠD Vavtavas 104 točke; pionirke — 1. ŠŠD Vavta vas 105 točk itd.	J.	P.
BREŽIŠKI GIMNAZIJCI NA SNEGU
Prvi sončni petek v februarju so brežiški gimnazijci izkoristili za športni dan na snegu. Dijaki so se odpeljah v Pišece, kjer so se jim pridružili tudi študenti in so skupaj tekmovali v smučanju. Zmagah so Jože Ogorevc, Alenka Pogačar in Bojan Petan. Enaka skupina dijakov je v tem času plavala v Čateških Toplicah, ostali pa so bili v telovadnici, kjer so se pomerili v košarki, namiznem tenisu in v šahu.
V. PODGORŠEK
LJUBLJANSKA BANKA, podružnica Celje
razglaša
za EKSPOZITURO SEVNICO
prosto delovno mesto
- LIKVIDATORJA
Pogoji :
srednješolska izobrazba in do 1 leta prakse.
Prošnje je treba vložiti osebno pri Ljubljanski banki, podružnici Celje, ekspozituri Sevnica, v 15 dneh po objavi.
f	J
rili lil
(Rog N.m.) (15, 16) 167,0; 3. Borse (Šmaijeta) (16, 14) 159,2 itd.; člani (9): 1. Šinkovec (19,5, 20) 235,2; 2. Potočar (19, 19) 221,2, 3. Vinšek (vsi Šent.) (18^5, 19,5) 215,4 itd.
Najdaljši skok je imel Novo-meščan Lampe, skočil je 20,5 m in postavil rekord skakalnice. S. V.
V soboto: aktiv mladih novinarjev
Komisija za obveščanje pri občinski konferenci ZMS Novo mesto bo ustanovila v soboto, 12. februarja, aktiv mladih novinarjev. Sestanek bo ob 15. uri na občinski skupščini Novo mesto, soba 31. Vabljeni so vsi tisti mladinci, ki se želijo ukvarjati z dopisovanjem.
ČRNOMELJ: NOVO VODSTVO
Na občinski mladinski konferenci, 5. februarja, so ob zelo dobri udeležbi kritično ocenili dosedanje delo, ki ni bilo dovolj organizirano. Za premajhno aktivnost mladih je še več vzrokov. Konferenca je sprejela obširen delovni načrt, v katerem ima prednost izobraževanje, za novega predsednika pa je bil izvoljen Martin Skube. Sekretarske posle bo opravljala Marica Adlešič, zaposlena v tovarni Belt.
Ribnica prva?
V	nedeljo se je končalo v dvorani Tivoli prvenstvo v moški rokometni zimski ligi skupine A, v kateri so s točko prednosti zasluženo zmagah rokometaši Ribnice. V odločilnem srečanju so Ribničani porazili ekipo ljubljanskega Slovana z 18:17, prej pa še trboveljskega Rudarja s 13:9. Ribničani, ki so zasedh prvo mesto, se bodo poleg Slovana, kije bil drugi, ter dveh prvouvrščenih ekip iz druge skupine borih za naslov republiškega zimskega rokometnega prvaka. Lani so se Ribničani dobro odrezali, enako uvrstitev pričakujemo tudi letos.
Rekord Pompeja v Rorah
Občinska konferenca ZMS in ObZTK v Krškem sta priredili v nedeljo smučarske skoke na 40-metr-ski skakalnici v Rorah pri Krškem. Skakalne prireditve se je udeležilo 35 skakalcev, gledalcev pa je bilo blizu 700. Nastopili so tekmovalci iz 8 slovenskih klubov. Zmagovalci so prejeli lepe pokale, ravno tako pa tudi Krčan Pompe, ki je zunaj konkurence dosegel nov rekord skakalnice 36 metrov.
Rezultati: pionirji (7) - 1. Mavsar (Kr.) 172,4 (25, 26); 2. Mihev (ČČrna) 166,6 (25,5, 24,5); 3. Sluga (Šent.) 153,8 (24,5, 25); mladinci (11) - 1. RegaUy (Koč.) 188.6 (28,5, 28,5); 2. Grabnar (Kisovec) 183,2 (27,5, 29); 3. Možic (Boštanj) 168,4 (26,5, 27); člani (17) - 1. Rozina (Kis.) 208,7 (30,
30.5); 2. Roghč (Kis.) 187,8 (28,5,
28.5); 3. Pompe (Krško) 187,4 (29, 29) itd.	L.	Hartman
KOČEVJE - Na šahovskem turnirju tretjekategomikov so si med 12 udeleženci priborili drugo kategorijo Stane Podkoritnik (10,5), Mirko Čuk (9) in Samo Žilevski (6,5). Prva dva sta učenca v gospodarstvu, Želevski pa je učenec 5. razreda osnovne šole in je verjetno najmlajši drugokategomik v Sloveniji. Na tem turnirju ni imel sreče Dušan Obradovič, ki je dosegel le pol točke premalo, da bi dobil drugo kategorijo. (J. P.)
STIČNA - Športno društvo „Gradišče" iz Stične je letos priredilo šahovski turnir za brezkategor-nike. Igralo je 24 šahistov. Presenetljivo, vendar zasluženo je zmagal Franc Erčulj s 17 točkami. Drugo mesto je zasedel Š. Erjavec s 16,5. Sledijo: V. Kastelic in P. Praznik 16, Mestnik 15,5, Cirkvenčič 15, Ge-novic 14,5, L. Medved 14, L. Skubic 13,5, J. Kastelic in M. Erjavc 13, F. Medved 12,5 itd. Vsi ti igralci so osvojili četrto kategorijo. (T. P.)
VAVTA VAS - Letošnji zimski športni dan je bila eden najuspešnejših do sedaj. Na snegu je bila skoraj vsa šola. Učitelji so prevzeli vlogo organizatorjev, učenci pa so nastopali v orientacijskem pohodu, veleslalomu'in sankanju. Največjih je tekmovalo v veleslalomu, saj je bilo nekaj manj kot sto nastopajočih. Zmagovalci so prejeli za nagrado maže Toko in paličice za ravnanje mase na smučeh. Za učence nižjih razredov pa so organizatorji pripravili čokolade. Na sve'čani razglasitvi v šolski avli je sodelovalo tudi veliko učencev. Na tem športnem dnevu so lahko videh, da denar za barvaste zastavice, štartne številke, oddajnik in sprejemnik, vlečnico SKI-KULI ni bil nepremišljeno naložen. (J. P.)
ČRMOŠNJICE - V nedeljo ob 10. uri bo v tem dolenjskem zim-sko-turističnem središču tradicionalno občinsko sindikalno prvenstvo novomeške občine v veleslalomu. Za tekmovanje se je prijavilo veliko število znanih smučarjev. (J. H.)
MOKRONOG - Na januarskem hitropoteznem šahovskem turnirju je sodelovalo 18 šahistov. Zmagal je Frane Videčnik s 14,5 točke. Sledijo: Hočevar (14), Zutič (13,5), Nada Peterle (12), S. Gačnik (11), F. Kramer (11), Borštnar (10,5), Lavrinšek in Tratar (9) itd. (J. H.)
ČRMOŠNJICE - V soboto, 12. februarja, bo v Črmošnjicah smučarsko tekmovanje v veleslalomu za Pa-deršičev memorial. Za to prireditev se je prijavilo že precej znanih smučarjev iz večjih slovenskih smučarskih klubov. (Č. V.)
SAPPORO - Z nastopom jugoslovanskih športnikov na XI. zimskih olimpijskih igrah v japonskem mestu Sapporo smo v glavnem lahko zadovoljni. Več kot je kdo pričakovanje dosegel smučarski skakalec Peter Stefančič, ki je na 70-metrski skakalnici osvojil odlično 10. mesto in pustil za seboj precej znanih imen svetovnega skakalnega športa. Zal nam je za Danila Pudgarja, ki je po prvem skoku imel realne možnosti, da se uvrsti še bolje kot Štefančič, saj je v prvi seriji delil 11. in 12. mesto. Po izrednem uspehu hokejistov, ki so igrali v predtekmovanju z ostrimi Švedi 8:1, smo pričakovali večji uspeh naših v B skupini turnirja. Vendar našim ne gre! Izgubili so srečanje z Norveško s 5:2 in z zvezno republiko Nemčijo 6:2. Kot kaže, naši ne znajo spraviti v nasprotnikovo mrežo „okrogle gume“. (M. H.)
ŠENTJERNEJ - Šentjemejski športni delavci se pripravljajo na organizacijo veleslaloma na Javorovici. Zal pa je tamkajšnja 30-metr-ska skakalnica neuporabna, ker so jo lani porušili. (Č. K.)
ŽEBIČEK
Precej časa smo se morali Dolenjci truditi, da so nam odgovorni športni forumi zaupah izvedbo tudi večjih športnih prireditev. Najpomembnejše so, razumljivo, v Krškem, kjer so si organizatorji speedway prireditev pridobili žc velik ugled. Najmanj izkušenj so imeli smučarski delavci, ki so še do nedavnega štopali tako kot pred petdesetimi leti. Zadnje čase, odkar je v Črmošnjicah lepo zaživela dejavnost, pa opažamo že lep napredek. Časov tekmovalcem ne merijo več po stari metodi, na voljo imajo sodobno švicarsko merilno pripravo znamke Heuer, ki je izredno zanesljiva. Kot novost lahko pohvalimo še, da so bili v nedeljo v Črmošnjicah po tekmah na voljo tudi uradni rezultati in tekmovalni bilten. Torej tudi tukaj gremo Dolenjci s časom naprej!
-pAPČlKA
„Imate kaj proti? Po vsaki jedi si redno čistim zobe!!
PLESNI KORAKI - Tudi v Vavti vasi imajo učenci 8. razreda plesni tečaj. Na sliki: učenke si ogledujejo sliko, da bodo potem naredile pravilen plesni korak. (Foto: J. Pečnik)
V KRŠKI TEHNIČNI ŠOLI:
Vlomil iz maščevanja
A. M. iz Ljubljane je bil pred novomeškim okrožnim sodiščem v četrtek obsojen zaradi kaznivega dejanja velike tatvine na eno leto za pora, kazen pa so mu pogojno odložili za tri leta.
Obtoženec je bil lani do aprila dijak TSS Krško, ker pa mu je grozila izključitev, je izstopil iz šole in šel v enako šolo v Trbovlje. Tam razreda ni izdelal, in ko so delili spričevala, je odšel v Krško ter v noci na 18. junij vlomil v stavbo TSŠ in iz zaklenjene delavnice odnesel za 7.000 dinarjev različnih električnih instru-
mentov in materiala. Predmete je dal v ljubljansko garderobo na postaji, kjer so jih našli miličniki.
Zagovarjal se je, da je vlomil, da bi se maščeval, češ da je moral izstopiti po krivdi šole. Ugotovil je tudi, da so izdelali v Krškem tudi taki, ki so bili dosti slabši od njega. Trdil je, da ni imel namena pridobiti si premoženjske koristi.
Sodišče mu ni verjelo, upoštevalo pa je, daje dejanje storil nekaj mesecev po polnoletnosti in da je vsa •».oda poravpana.
Ka j so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
(I n fl u e n c a) ali hripa razsaja po mnogih krajih v Evropi prav močno - zlasti huda je po velikih mestih in po Koroškem. Tudi v Novem Mestu je napala nekatere ljudi, ali ravno hudega še ni doslej. Bolj pa muči po Šent Pleterski, zlasti še po Škocijanskej fari, kjer jih je obolelo za njo jako mnogo. Isto je baje ob velikej cesti proti Trebnjem. — Varujte se prehlajenja! Nevama je letos hripa posebno zato, ker se jej rada pridruži plučnica, ki se le prepogosto konča s smrtjo. Kar se tiče plučnice, povemo to - le: „Neki prijatelj nam je pravil, da jo vže od ne-kedaj zdravijo ljudje po Mirno-peškej fari in drugod s sokom navadne pese. Peso ožmo, ter sok pijo. Trdijo, da gotovo koristi. Poskusite, saj škodljivo gotovo ni“.
(Na velikanskej) reki Donavi vozi s parobrodi neko posebno društvo. Gospodarilo * je pa jako slabo ter prišlo vsled tega v nevarnost, da vse zapravi. Ker je vendar to društvo tudi za državo velikega pomena, se je sklenilo v državnem zboru po mnogem besedovanju za in zoper društvo, da se mu pomore s 5000 gld.
(V Gradcu) nameravajo napraviti tako zvani deželni kulturni svet; ker pa bi ta utegnil koristiti tudi Slovencem, ki po južnem Štajar-
skem skupno prebivajo, so jeli zagrizeni Nemci početi vsfe mogoče, da bi ga zabranili.
(V Rusiji) je jako slabo preskrbljeno za hitro občevanje na železnicah; zato je car odstavil dotičnega ministra. Pravijo, da bode imenoval sedaj za to imenitno službo kacega generala.
(Na S p a n j s k e m) se vzdigajo tako zvani anarhisti, ljudje, ki hočejo prodreti vsako vlado, vsako vero. Posebno veliko pristašev imajo med delavci. Vladaje ukazala štiri anarhiste usmrtiti: radi tega je nastalo po Španiji razburjenje.
(Poroke). G. Vilko Rohrrnan, pristav sadjarske in poljedelske šole na Grmu se je poročil 3. febr. z gospico Matildo Koračin, roj. Novomeščanko. G. Fr. Podobnik, odvetniški koncipijent in posestnik z gospico Langer pl. Podgoro, hčerjo grajščaka. G. Rajko Perušek, več let tukaj, sedaj profesor na višjej gimnaziji v Ljubljani, se je poročil z gospico Marico Rudež, hčerjo pokojnega blagega narodnjaka in deželnega poslanca Karola Rudeža, posestnika na Gracarjevem turnu pri Št. Jerneju.
(Tukajšnji) prof. gosp. Suhač učitelj telovadbe sije po nesreči nekaj^pohabil nogo; — čez pol meseca vže ne more v šolo.
(Iz DOLENJSKI!I NOVIC 15. februarja 1892)
Občutljivost
Pod naslovom „Trije iriadi nasilneži“ smo v prejšnji, 5. številki Dolenjskega lista zapisali, da so bili vsi trije „iz škocjanske pošte'1. Kajpak so bila objavljena tudi imena trojice nasilnežev in bržkone nikomur izmed naših bralcev ni prišlo na misel, da smo s tem mislili tri poštarje, pač pa le tri fante, ki prebivajo na območju te pošte.
Trije škocjanski poštarji trdijo, da se čutijo prizadete in da bi moralo pisati, da so nasilneži iz krajevnega urada Škocjan.
krajevlu^urad°^i°tako ^na- SREČANJE BORCEV XIV. DIVIZIJE — V soboto, 5. februarja, je bilo v Domu JLA v prej	minilo v veselem in prijetnem vzdušju. (Foto: F. Modic)
Letos t)odo kupili brizgalno
Lani so dogradili gasilski dom - Gasilci iz Zamo-steca bodo letos proslavili 50-letnico
Kuvertirano mleko (?!)
Spet neka novotarija: mleko v kuverti ali kaj? Nikoli ne veš, ko pa svet s tako naglico drvi naprej. Tako bi si lahko mislil kdo izmed udeležencev zadnje seje občinske skupščine v Trebnjem, ko je inž. Alojz Metelko razlagal, kakšne ■ težave imajo pri „kuvertiranju mleka“. No, izkazalo se je, da z mlekom v kuvertah zaenkrat še ne bo nič, da je bilo s kuvertiranjem mišljeno samo plačevanje mleka v obračunskih kuvertah.
Na preji živahno
5. februarja zvečer je društvo Bela krajina v Ljubljani organiziralo družabni večer „Preja“ v prostorih restavracije Triglav. Tradicionalne belokranjske prireditve seje udeležilo veliko članov in prijateljev Bele krajine. Pripravili so lep program, v katerem je nastopil tudi operni baritonist Tone Prus ob spremljavi pianistke Milene Trostove. Srečanje je bilo res prisrčno. Obiskovalci prireditve so lahko ob tej priložnosti kupili tudi izdelke domače belokranjske obrti.	§	sfc
Uvod v letni občni zbor gasilskega društva v Zamostecu pri Sodražici je bil letos malce drugačen kot prejšnja leta. Lovkova fanta-dvojčka, nadarjena učenca glasbene šole Ribnica, oddelek Sodražica, sta s kitaro, harmoniko in pesmijo navdušila zbrane gasilce. Razveseljevala sta jih tudi po končanem zboru.
Gasilci iz Zamosteca in okolice so ) ob pomoči ostalih občanovslani dogradili gasilski dom, sezidali gasilski stolp in uredili fasado. Vrednost del, ki so jih opravili gasilci, cenijo na 20.000 din. Gasilci so hvaležni za pomoč, ki so jim jo nudili: občinska
skupščina, PLETILNICA Sodražica, KZ Ribnica, obrat INLES Sodražica, obrat INLES v Loškem potoku ter Združeno kmetijsko gozdarsko posestvo - obrat Ribnica.
Letos bodo gasilci iz Zamosteca proslavili 50-letnico delovanja društva. Kupiti nameravajo tudi novo motorno brizgalno.
Veliko pozornost posvečajo tudi strokovni vzgoji članov. V zadnjem obdobju so usposobili osem gasilskih strojnikov, dva člana pa bodo poslali na tečaj za gasilske podčastnike. V bodoče bodo vključevali v društvo več mladih.
VLOM NEZAPOSLENEGA PRI TASTU:
Nad socialnega podpiranca
Anton čečelič iz Gornjega Suhadola - 6 mesecev kazni, ker je vlomil v tastovo skrinjo
KRPANOV KOTIČEK
0 soli, ki je ni več
Ravno danes, ko sem se napravil po kupčiji, sem se spomnil, da sem dolžan zložiti eno pisanje. Skoraj bi nanj pozabil, ravnotako kot na tisto potovanje, ko sem prekobilil Štajersko in Dolenjsko. Bilo je o božiču in preko Save sem šel, ko me je ustavil močan glas:	„Po-
čakaj! Menda nisi Krpan? “
„Prav si pogodil. Iz kože in kosti sem in od Svete Trojice tudi. Kaj bi pa rad?-44
„Nič. Le slišal sem, da prav gotovo živiš od one soli, ki si jo nekdaj prodajal."
Jaz, ki nisem vedel, zakaj se meni od soli, rečem naglo: „Ta je že prazna! Sol so ljudje že zdavnaj pojedli, jaz pa novce zapravil.44
„Pa pravijo, da si hotel imeti čez deset let spet zanjo novce.“
Nevarno ga pogledam, malo razmislim pa pravim: „Anti veš, kaj sem slišal od starih ljudi? Kar je dano, je v zemljo zakopano, da veš. Taka je vselej kupčija. Kdo ti je pravil, da mi je moral sol še enkrat plačati? Nak, tak pa že nisem; tudi zavoljo poštenja ni zdravo tako početje. Še nekaj sem se domislil. Ako bi bilo to res, kar praviš, potlej bi ostal raje doma za pečjo in novce štel, pa mislil na svojo ranjko ma-
ter in ženo, ki mi jo je bog tako kmalu vzel.“
„Vidiš, pri nas so eni nakanili takisto.“
„Presneta reč, pa jim boste pustili? Kako seje začelo? “
„Veš, pri nas tistim, ki delajo deset let pri enem gospodarju, dajo nekaj v dar. Po stari navadi je to ura. Saj veš, to je tista stvar,ki z njo merijo, kdaj je treba vstati, kdaj začeti ali končati z delom in druge reči; pa kaj bi ti pravil, ko veš ti zgolj za poldan in avemarijo.“
„O, tako v nič me pa že ne boš dajal! Kako je bilo potlej s tistimi rečmi? Menda ni bilo njihovo plačilo takisto, kakršno je pri nas in pri cesarici na Dunaju? Ako nekaj postoriš, te ne bo nihče vprašal za plačilo. V krčmo te pelje in pijače naroči, pa je opravljeno.44
„Plačilo so oni dobili, ali ravnotako kot nekdaj gosposka hočejo od vsega, kar so postorili, še desetino. Še pravdali bi se radi zavoljo tega.4*
Da te treni, kako mi je bilo čudno pri srcu, pa sem rekel: „Le-onim povej, naj se zgledujejo po učiteljih, ki delajo v eni vasi dvajset ali trideset let, pa ne dobijo ce-pera, nikar šele one stvari, ki ji pravite ura.44
Obolel sem in zatorej ne vem, kako se je potlej sešlo.
MARTIN KRPAN
Foto tedna: zanimivi dogodki
Ta teden smo dobili prispevke naših sodelavcev iz Ljubljane, Radeč, Vavte vasi in Novega mesta. Vse slike so vredne objave, vendar med njimi ni take, ki bi jo lahko nagradili kot fotografijo tedna. Vsi posnetki so zajeli lokalne zanimivosti, to pa je premalo, zlasti ko iščemo dobro in za vse zanimivo fotografijo.
Franc Modic iz^ Ljubljane je fotografiral srečanje borcev XIV. divizije v Ljubljani. Vlado Skvorc iz Radeč, je našel zanimivo garažo za fička, kot da bi bili na visokem severu. Tudi ta posnetek ni širšega pomena, je pa seveda zanimiv in domiseln. „PLESNI KORAKI“je fotografija Jožeta Pečnika iz Vavte vasi, slika je zanimiva, ima pa tehnične pomanjkljivosti, je pretemna. „KENGURU V SNEGU“ je prispevek tabornika Lojzka Retlja, kije zanimiv, čeprav bi lahko bilo na sliki še več gledalcev. „V OTROŠKIH JASLIH“ je posnetek Novo-meščana Uroša Kastelca, ki je obiskal otroške jasli v Metliki. Posnetek je tehnično dober, živ in nevsiljiv, vendar takega lahko posnemamo vsak trenutek.
Će hočete, da bo fotografija prišla v poštev za naslov „Fotografija tedna", mora biti posneta v preteklem tednu, motiv mora biti izviren, slika tehnično zadovoljiva in narejena na format 13 x 18 cm (ali vsaj 200 kv. centimetrov za druge formate), v uredništvu pa mora biti vsaj v ponedeljek do 12. ure (za tekočo številko!) Pošiljke, ki bodo zamudile ta rok, bomo upoštevali v izboru za prihodnji leden- S sliko pošljite tudi primeren (kratek) opis, obvezno pa podatke:
/ \
kdaj je bila posneta, kje je bila posneta in/, kdo ali kaj je na sliki.
V
Za vsako objavljeno sliko avtor dobi 50 dinhonorarja, za fotografijo tedna pa so rezervirane nagrade od 100 do 200 dinarjev. Posnetke pošljite do 14. februarja 1972, zadnji rok J&42. ura? S
UREDNIŠTVO DOL. LISTA
UB) /4-c^at^in^
TT)T . BREŽICE
cvetličarni
GROSUPLJE inTREBNJE
vam nudita:
- rezano cvetje in lončnice
— cvetlična semena in gomolje
- vsa potrebna sredstva in dodatke za vzgojo in nego cvetja
— razni pripadajoči pribor
Sprejemamo naročila za izdelavo vencev in šopkov.
Za obisk, naročila in nakup se priporočamo!
Razpisna komisija
NOVOMEŠKE OPEKARNE ZALOG
r a z p i s u ,i e
na podlagi fi7 in 68. člena statuta vodilno delovno mesto
DIREKTORJA
Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še naslednji posebni pogoji:
— kandidat mora imeti ali visoko ali višjo strokovno izobrazbo gradbene, strojne, pravne ali ekonomske smeri in v svoji stroki najmanj 5 let delovne prakse ali
— srednjo strokovno izobrazbo gradbene stroke in najmanj 8 let delovne prakse.
Prijave s podatki o dosedanji zaposlitvi in dokazila o strokovni izobrazbi pošljite v 15 dneh po dnevu objave na na-ilov: Novomeška opekarna Zalog, Novo mesto — razpisna komisija.
»Brez .Dolenjca': kot brez žlice v hiši!«
n n n n n I n n U ^ ~rTrTi *
*
— Micika, zdajle moram pa zares končati, nekdo želi na vsak način v kabino!!
9SP
ĆATPORO
(IZ ZADNJEGA PAVLIHE)
Of=>
Se največ preglavic imajo tuji tekmovalci z jezikom.
sednik!44 je dejal možakar in s širokim zamahom pomiril množico.
Možakar je zadel v živo s svojim vprašanjem! Paradižnik, četudi ni bil kandidat, si ni mogel kaj, da ne pove svojega mnenja o taki stvari, kot je gospodarstvo. Saj je bil Paradižnik naše gore list — torej že od rojstva strokovnjak za gospodarstvo!
Vtaknil je torej tri žvečilne gumije v usta za lepši naglas in pričel.,
navadne	7,5	%
(5,5% v devizah, 2% v dinarjih) vezane nad 13 mesecev	9%
(7,5% v devizah, 1,5% v dinarjih) vezane nad 24 mesecev	10	%
(7,5% v devizah, 2,5% v dinarjih)
•	ZA DINARSKE VLOGE:
navadne (a-vista)	7,5	%
vezane nad 13 mesecev	9%
vezane nad 24 mesecev	10	%
pri VAŠI BANKI
DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI NOVO MESTO
podružnici v KRŠKEM ali ekspoziturah v METLIKI, TREBNJEM in NOVEM MESTU.
NOVE OBRESTNE MERE
•	ZA DEVIZNE VLOGE IN DEVIZNE RAČUNE:
ne kaže pojasnjevati, da ni on tisti pravi, ampak čisto drug ... in tako naprej.
„Kar bo, pa bo!44 je dejal naš junak in se ustopil pred devet mikrofonov na tribuni. Fotoreporteiji so zabliskali, kamere so zabrnele in k Paradižniku seje postavil debel možakar.
„Povejte našim spoštovanim volivcem, kako bi rešili naš težavni gospodarski položaj, če bi vi postali pred-
Prtljažnik avtobusa hudo poškodoval pešca
V nedeljo, 31. januarja okoli 18. ure se je v Livoldu pri Kočevju zgodila nesreča, v kateri jc#bil hudo poškodovan Rudi Vlašič iz Livolda 12.
Avtobus, ki ga je vozil Dane Mrnje iz Broda na Kolpi 1 3, je peljal v Livoldu mimo stoječega osebnega avtomobila. Zato je vozil skrajno desno, tam pa zadel pešca Rudija Vlašiča, ki je šel proti avtobusu po svoji skrajni levi strani ceste.
Avtobus je Rudiju Vlašič u prerezal trebuh. Ranjenca so takoj prepeljali v zdravstveni dom Kočevje, nato pa v ljubljansko bolnišnico, kjer je bil operiran.
Po pregledu avtobusa in izpovedi prič so ugotovili, da je do nesreče prišlo, ker so bila med vožnjo odprta vrata prtljažnika, ki so zadela Rudija Vlašiča.	j
„PRIŠLA BO POMLAD ZELENA- GARAŽO MENI BO VZELA“
—	Otroci in prizadevni sosedje so se usmilili ubogega fička v Radečah in mu naredili streho nad glavo. Seveda za tako garažo niso potrebovali drugega materiala kot sneg in dobro voljo. (Foto: Vlado Škvorc)
21. „Živel naš kandidat!44 je zaoralo po stadionu.
Dragi bralci, ni bil le avto kriv za usodno pomoto! Oglejmo si sliko prvega kandidata na tribuni! Ali ni na las podobna našemu Paradižniku. Zares, kakšno naključje!
Paradižnik si je obrisal pot z vročega čela, se ozrl po odru in kmalu doumel, za kaj gre. Presodil pa je tudi, trezni Paradižnik, da v tej gneči in v tem hrupu
Razparani trebuh
vak, njegove izpovedi pa je potrdil tudi miličnik, ki je poudaril, da je bila ključavnica odtrgana. Ključ je vedno nosil Novak s seboj.
Sodišče zato ni verjelo vodenemu Čečeličevemu zagovoru in ga je spoznalo za krivega. Ker pa ima mladoletne otroke, ker sta njegovi prejšnji kazni stari že več kot 15 let in ker je tuberkulozen ter ob upoštevanju vsaj delnega priznanja, se je odločilo, da zagroženo kazen omili. Kot obtežilno okoliščino pa je sodišče upoštevalo, da je dejanje storil na škodo socialnega podpiranca. Obsojen je bil na 6 mesecev zapora.
SPLIC^
&
„Vi, mi lahko daste solnico, saj ste bliže!44
Socialni podpiranec Jože Novak £	si pač ni mogel misliti, da mu bo
a	lastni zet ukradel težko prihranjenih
250 dinaijev. Anton Čecelič iz Gornjega Suhadola, 42 let, živi z ženo in dvema otrokoma pri tastu. Ni zaposlen in rad pije.
Bilo je 15. julija lani. Ko je tast prišel s košnje domov, je ugotovil, da mu je nekdo vlomil v zaklenjeno skrinjo in ukradel 250 dinarjev in steklenico žganja. Osumil je zeta, ki je v sosednji sobi ležal pijan.
Čečelič je trdil, da skrinja ni bila zaklenjena in da je popil samo deci žganja. Na četrtkovi razpravi pa je # bil mnogo bolj prepričljiv Jože No-
Ker je pust pred durmi, predlagam nekaterim zanimive tnaske in jamčim, da bodo nagrajene:
. .. Viktor Kotnik, direktor Mercatorja v Novem mestu, naj si nadene masko hladnoknmega in klanjajočega se Japonca: tako bo laže prenesel slabo založenost svojih trgovin . ..
.. Pavle Car in Jože Peterca, občinski in okrožni javni tožilec, bosta obilo priznanja med ljudmi žela z maskami lisjakov - taka bosta morala biti, če bosta hotela iskati utajevalce, pod-kupninarje. . .
... Zdravko Petan, direktor Laboda, naj se našemi v otoškega laboda. Edina bojazen: da ne bo tudi njega kdo ustrelil, kot je pred meseci labode na Otočcu!
... Franc Korelc, direktor kočevskega rudnika, se lahko obleče v karkoli, le v rudnik ne: sicer se lahko zgodi, da ga bodo zaprli kot rudnik...
... Viktor Bartolj, direktor centra za socialno delo, se naj prelevi v Cigana - tako se bo rešil številnih obiskovalcev, ki prihajajo k njemu z'najrazličnejšimi prošnjami!
... Obrtniki naj se maskirajo v šport, kulturo, prosveto: imeli jih bodo za take reveže, da jim ne bo treba plačati niti dinarja davka!
... Jože Radej, krški župan, se lahko prelevi v atomsko centralo: za poskus, ali bo potem še mogoče živeti...
Ljubljani srečanje borcev XIV.
divizije, ki je
Influenca ali hripa
Dežurni poročajo
KDO JE ZASTRUPLJAL? - Iz Stopič so miličnikom prijavili, da je nekdo v noči na 1. februar nastavljal strup. Nekaj živali v Stopičah je poginilo.
S TUJIM AVTOMOBILOM - Na Čatežu je 3. februarja neznanec vzel osebni avto Zastava 1300 rdeče barve, z registrsko številko ZG 119-862. Neznanca, ki se je odpeljal s tujim avtomobilom, na območju novomeške uprave javne varnosti niso našli.
ŠIBRE V ČLOVEKA - Novomeške'miličnike so 6. februarja obvestili, da je bil prejšnji dan obstreljen s šibrami iz lovske puške Stanislav Bratkovič z Mihovega. Laže poškodovanemu Bratkoviču so nudili prvo pomoč v novomeški bolnišnici. Šentjemejski miličniki ugotavljajo, kako in zakaj je bil Bratkovič obstreljen.
OB DENARNICO - Na novomeško postajo milice je 6. februarja prihitel Alojz Pirnat iz novomeške Ragovske ulice. Neznanci naj bi mu dopoldne ukradli iz suknjiča, ki ga je imel v predsobi, denarnico z dokumenti. Kaže, da so mu denarnico ukradli Cigani, ki so tistega dne prosjačili v bloku in brskali po smetnjakih.
JE ZMRZNILA? . - 4. februarja zvečer so v Brezovici našli mrtvo Marijo Ajdišek, staro 56 let, z Vrha 5 pri Trebelnem. Ajdiškova je bila v zidanici v Kremenu: kaže. da je omagala v snegu in zmrznila.
MILIČNIKI UKROTILI PRETEPAČA - V noči na 6. februar so se stepli pred spodnjo kavarno v Novem mestu. Na Glavnem trgu so morali narediti red miličniki, ki so hitro ukrotili pretepača Željka Canjugo, 19-letnega Zagrebčana, ki je začasno prijavljen v No ve "n mestu. Zagovarjal se bo tudi pred sodnikom za prekrške.
SEVNIŠKI VLOM - Doslej še ne znani storilci so 30. januarja zvečer vlomili v poklicno šolo lesne stroke v Sevnici. Iz železne blagajne so odnesli 1.600 dinarjev.
332 vzornih voznikov
Lani je republiška komisija dobila skupaj 429 predlogov za podelitev plakete „Vzorni voznik". Podelila jo je 332 voznikom, največ v ljubljanski občini Center, Postojna in Ajdovščina.
Vprašanju podeljevanja bi morah posvetiti več pozornosti, da bi plaketo dobili res tisti, ki jo zaslužijo. Kajpak kaznovani vozniki in tisti, ki so povzročili prometne nesreče, ne iridejo v poštev. Občinski sveti in „omisije za vzgojo v cestnem prometu, avto-moto organizacije in združenja šoferjev in avtomehanikov naj bi tudi sodelovali pri predlogih in podeljevanju, da bi izbirah res najboljše. Doslej je to plaketo dobili že 2.328 voznikov.
D. SUHI
fCt 287-061PS
Na poledeneli cesti Novo mesto-Šentjernej je tretjega februarja smrt prvič v tem letu končala vožnjo. Ob 5.45 je 324etni Jože Tomšič iz Kostanjevice pri trčenju z avtobusom Gorjancev, ki ga je vozil Ivan Zagorc iz Novega mesta, dobil tako hude poškodbe, da jim je na cesti podlegel. V bolnišnico v Novo mesto so odpeljali Alojzijo Tomšič, 29 let, in Ano Skubic, 33 let, s Prekope. Do nesreče je prišlo v preglednem desnem ovinku na Velikem Slatniku. Cesto so posipali šele po nesreči. (Foto: J.
Sphchal)	KAZNIVA	DEJANJA 1971:
Lopo vi* na specializaciji
Kriminalisti ugotavljajo: moderne lopove vse bolj zanima le denar - Lani: 1305 kaznivih dejanj, za dobro desetino več kot 1970
Na območju novomeške UJV je bilo lani 1.305 kaznivih dejanj, za 132 več kot leto poprej. Statistiki so ugotovili, daje bilo največ premoženjskih deliktov: tatvin, velikih tatvin in ropov. Samo tatvin je bilo 498. Vlomov je bilo 157, torej ne dosti več kot predlanskim. Če jih ni bilo več, pa so bili zato hujših oblik.
nezaklenjenih predsob, ki jih občani lahkomiselno puščajo tako, da jih ni težko ukrasti. Vse več tatvin je tudi na gradbiščih, kjer delavci malomarno puščajo stroje, vredne po
1.000	in več dinarjev. Tatovi pa to spretno izkoriščajo in jih kradejo.
Sorazmerno malo je bilo roparskih tatvin - 10. Uboji so bili le štirje', vseh kaznivih dejanj zoper življenje in telo pa je bilo 180. Med njimi je bilo največ lahkih telesnih poškodb.
Številke torej dokazujejo, da kazniva dejanja ne naraščajo silovito. Kriminalisti pa ugotavljajo, da lopovi postajajo vse bolj izurjeni in da jih v veliki večini zanima samo še denar. Prav tako jih je čedalje več motoroziranih: da lahko hitreje pobegnejo s prizorišča in da laže odpeljejo nakradeno ah naropano blago. Vse več je tudi organiziranih skupin z načrtnim delovanjem in ši-
rokim akcijskim prostorom. Dve taki veliki skupini, Anzulovičeva in Vukasova, sta se prav lani tudi ujeli v past. Posebna zanimivost: nobena skupina ne gre mimo Prinovca v Šmarjeških Toplicah.
Kriminalisti se čedalje pogosteje ustavljajo ob motornih vozilih. Kriminalci so namreč poštah posebno specializirani prav tu: kradejo predmete iz avtomobilov, dele z avtomobilov, radijske tranzistorje. Zanimivi so postali gasilci in IMV, kjer so lani večkrat kradli različno avtomobilsko opremo.
Da bo mera polna: tudi Ciganke ne kradejo več kokoši in kokošnjakov, pač pa raje pobirajo torbice iz
VLOMILEC V AVTOMOBILE ZA ZAPAHI:
Še tak tič se ujame
Omer Okić, star 22 let, ki je že bil kaznovan, čaka zdaj na novo kazen: samo v Novem mestu je 15-krat vlomil, v Ljubljani pa 10-krat!
Omer Okić, 22 let, iz Ponikev pri Veliki Kladuši pač ni slutil, da mu bo zastava 1300, ki jo je ukradel Novomeščanu Jožetu Vindišarju, pomagala izslediti — njega samega.
V	noči na 20. november lani jo je v
Samo da je...
Nihče ni vedel, da se Marjeti slabo godi, da jo mož pretepa in podi iz hiše in da reva preneka-tero noč prespi na senu. Je že tako, da ostajajo družinske reči prikrite in da marsikje, kjer soseska misli, da rasejo rože, poganjata pelin in bodeča neža.
Marjeti se je torej slabo godilo in kaj pozno smo zvedeli za to. Pa še to je bilo zgolj slučajno .
Onega dne se ga je Tevžov Mi-hol - tako so pravih Marjetinemu možu — dodobra nalezel in ves mehak v nogah prikolovratil domov.
„Že spet si pijan, pijandura stara!44 — ga je pozdravila Marjeta, grdo pogledala in se obrnila proti štedilniku.
„Kuš, baba, ti bom že pokazal!44 je prijazno odgovoril Mihol in se zleknil na stol ob mizi. „Če sem ga, sem ga pa; saj sem ga za svoj denar
,,Tvoj? Kod ga pa imaš, reva uboga? Mar ti ga ne dam jaz, a? Mar ne hodim delat, da sem vsa zgarana? Ti... ti pa se cjaziš od gostilne do gostilne in popivaš? Za čigav denar? 44
V	Miholu so se začele zbirati čudne iskre in nekaj ga je začelo ščegetati po vsem telesu. Čutil je, kot da bi bil vulkan .
„Bodi tiho, stara! Saj te bo vsa vas slišala ...“ - je skušal miriti...
„Prekleto, pa še tiho naj bom? O prekleta tista ura, ko
šem stopila s tako pokveko pred oltar..
„Baba, mir!44 je zarjul Mihol in glas se mi je tresel.
Miru pa še ni bilo. Miholu se je stemnilo pred očmi pa spet posvetilo. Zgrabil je Marjeto za lase in jo potegnil k sebi. Zarjula je, da je bilo slišati do konca vasi. Pa ni nič pomagalo. Z eno roko jo je držal, z drugo mlatil, vmes pa tulil: '
„Ti boš mene učila, mrha, kakšen naj bom? 44 In spet je padalo in padalo.
Pa se je Marjeti posrečilo in iztrgala se je iz trdega prijema, zatulila in zbežala iz sobe na dvorišče. Mihol za njo in podila sta se okrog drevesa. Mihol je gredoč zagrabil za sekiro, jo dvignil visoko v zrak in tulil, da so Marjeto oblivale črne slutnje. Naposled, ko mu le ni uspelo ujeti bežeče žene, se je' togotni Mihol pognal v hlev, odprl pregrado, kjer je bila najlepša svinja, in začel s sekiro tolči po ubogi živali, da je bila v hipu vsa v ranah. Na Marjetino vpitje so pridrli sosedje, opažih grozljivi prizor in Mihola, ki je bil medtem svinjo že dotolkel, vprašali:
,JCaj pa počneš, Mihol? Zakaj tako z živaljo? 44
Mihol pa je odgovoril:
„I, kaj pa bi, ko mi je žena pobegnila!4
JAKA PRAVIČNIK
Novem mestu ukradel, na poti pa z avtomobilom ni znal več ravnati. Nekega kmeta je prosil, da ga je s konjsko vprego odpeljal do Starega sela pri Topuskem. Tam,je lastnik svoj avto tudi dobil - nepoškodovan.
Tako se je začel odvijati klobčič, v katerega je bil zapleten tudi 17-let-ni I. I. iz Kanižarice. Okiču so samo v Novem mestu dokazali 14 vlomov v avtomobile: Dobovšku, Sambolu, Krenu, dr. Vidicu, Doljaku, Zamanu, Malenšku, potem v Metliki Abramu, Kavšku, Petkoviču, Čadoniču in dr. Raosu, potem pa spet v Novem mestu Urhu, Milatu in kot 15. - Vindišarju je vdrl v avto in pobiral tranzistorje in radijske aparate, zadovoljen pa je bil tudi s tistimi stvarmi, ki jih je lahko odnesel brez truda.
V	Ljubljani so ga prijeli pred dnevi, ko ‘so ga legitimirah. Tudi tam ima na vesti 10 vlomov. Zdaj čaka v novomeškem preiskovalnem zaporu na tožbo in kazen za svoje podvige. Omer Okić je že bil kaznovan, nekaj časa pa je živel tudi v Franciji — bržkone na strokovnem izpopolnjevanju.
Čez cesto
Potem ko so odpravili uredbo o varnosti prometa na avtomobilski cesti Ljubljana - Beograd, miličniki niso smeh več kaznovati pešcev na njej. Tako je prišlo ljudem v navado, da so zaceli uporabljati cesto kot pločnik. Kaj pomeni to pri poprečnih hitrostih okrog 100 km na uro, si lahko predstavljamo. Zato tudi ni naključno, da vsako leto svojo predrznost plača nekaj ljudi z življenji.
Temeljni zakon o varnosti cestnega prometa in republiški zakon pa spet prepovedujeta, da bi pešci, kolesarji, vprege in počasna vozila delah zmedo na tej naši najhitrejši cesti. Kljub temu se stvari niso nič spremenile: ob začetku dela in šole in ob odhodih domov postane cesta mravljišče.
Zato ni nič čudnega, da so ponekod prav shojene poti, še posebej neprevidni so otroci, ki hodijo v šolo v Mimo peč, na Otočec in na Rako. Prav tako postajajo skrajno neprevidni avtomobilisti, ki so začeh voziti na to cesto tudi tam, kjer ni dovozov, in na cesti celo obračajo avtomobile. Lep primer take predrznosti je pri Trebnjem, kjer so zakopali kamne, da ne bi mogh avtomobili na cesto na prepovedanem kraju. In kaj so štorih? Prvič so jih izruvali, drugič pa so jih kar raztolkh.
Ker lepa beseda nič ne pomaga, bo treba spet poseči po kaznih, pa nsy bodo še tako ne-oriljubljene. Pešci, ki hodijo čez cesto, bodo morah plačati 50 dinarjev oziroma bodo prijavljeni sodniku za prekrške. Kdor bo s svojo hojo povzročil nevarnost, ga bo sodnik za prekrške lahko kaznoval do 500 dinarjev. Vse avtomobiliste, ki ne marajo upoštevati zakonov, bodo prija vili prometni inšpekciji, kazm za njihove prekrške pa dosegajo celo
3.000	dinaijev.
In vendar je bolje pobirati denar, kot z nepremišljenim in neumnim početjem nositi življenja naprodaj!
J. SPLICHAL
Luka — ranč prekletih
Vladimir Vogrinc, sodnik za prekrške v Krškem: »Promet prednjačil«
Vladimir Vogrinc, sodnik za prekrške v Krškem, ne zmore ‘vsega dela: lani je moral reševati 1.792 zadev, skupaj z zastaranimi pa celo 2.134. Novo leto je začel s 526 nerešenimi. Vse to kaže, da bi nujno potreboval vsaj še eno administratorko, če že ne morejo v Krškem dobiti še enega sodnika za prekrške.
„Prometna problematika je na prvem mestu obravnavanih zadev. Težave imam zlasti z zdomci, ker moram njihove nesreče takoj obravnavati, sicer prej odpotujejo nazaj na tuje. Na srečo je zakon tak, da lahko določim varščino, ki jo morajo položiti pred odhodom.44
- Nesreče so povsod na Dolenjskem na prvem mestu. Kaj pa posebne, krške značilnosti?
„Gostišče Pri Luki pri odcepu za Rako res upravičeno nosi naziv „ranč44. Povzroča nam veliko preglavic. Odprto je namreč vso noč, zato se tam, potem ko zapro druge gostilne, zbere vsa smetana ponočnjakov. Prav Pri Luki se dogajajo najbolj grobe kršitve javnega reda in miru: pretepi s poškodbami, množico razbitega stekla in opreme. Z miličniki smo večkrat skušali narediti red za dlje časa, a učinkovite rešitve še nismo našh ..
— Imate posebne probleme?
„Gozdni prekrški. Črna sečnja: lastniki gozdov nočejo razumeti zakona in sekajo brez dovoljenja. Hudo mi je, ko vidim kmete v svoji pisarni, ko se pridušajo. Zahteve brežiškega gozdnega gospodarstva so včasih res velike, a so zakonite. Odborniki
-	kmetje pa so o tem že večkrat spregovorili tudi na občinskih sejah. Sprašujejo, zakaj ne smejo v svojem gozdu posekati toliko lesa, kolikor ga potrebujejo, ne da bi plačah.44
pMFrdfi
- S povratniki so navadno težave. Pa pri vas?
„Nekaj jih imajo tudi v Krškem. Zaradi prometnih prekrškov, največkrat zaradi vožnje brez izpita, so bili nekateri tudi desetkrat kaznovani. Prav tako se redno pojavljajo nekateri ka-lilci javnega reda in miru. Močno mi bo pomagal novi zakon, po katerem bom lahko izrekal tudi zaporne kazni do dveh mesecev.44
- Poseben problem?
„Odcep pri Drnovem je zahteval že veliko nesreč, tudi takih s hudimi poškodbami. Želim da bi prometni znak: „Nimaš prednosti44 dopolnili tako, da bi bilo nesporno razvidno, da je priključek manj vredna cesta!44
ANŽE: VLAK V AVTO - 2. februarja zvečer se je Alojz Dular iz Brestanice peljal s Senovega. V Anžah je prečkal prelaz rudniškega tira takrat, ko je s Senovega pripeljal vlak s premogom. Strojevodja Drago Horvat je z zvočnimi singali opozarjal voznika, vendar je ta zapeljal na progo. Lokomotiva je zadela avto, ga rinila 18 metrov, dokler se ni prevrnil v potok. Dulaija so poškodovanega odpeljali v brežiško bolnišnico, škode pa je za 8.000 dinarjev.
ČRNOMELJ: TOVORNJAK PODIRA - Marija Gotnik iz Loke pri Črnomlju je 3. februarja popoldne šla ob levem robu Kolodvorske ceste proti Trgu svobode. Naproti ji je pripeljal s tovornjakom Novomešcan Rudi Kopar in jo zadel z desnim delom. Gornikova je dobila hud udarec v glavo in sojo odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode je za 500 dinarjev.
VEL. DOLE: NA SNEGU V AVTOBUS - Ljubljančan. Milan Zrnec je 1. februarja popoldne peljal osebni avto skozi vas Vel. Dole. V desnem nepreglednem ovinku mu je pripeljal naproti avtobus, ki ga je vozil Ludvik Grden z Velikega Gabra. Na zasneženi cesti sta trčila. Milan Zrnec se je laže poškodoval. Škode je za 12.000 dinarjev.
SOTELSKO: V ZADNJI DEL TOVORNJAKA - 3. februaija ob 6.50 je voznik tovornjaka Vincenc
Nikoli v Novem mestu!
Milenka Damjana, 35 let,iz Koprivnice na Hrvatskem, ki je lani v noči na 21. januar vlomil v zaklenjeni avto Vida Veljaka v Novem mestu in odnesel za 400 dinarjev oblačil, je okrožno sodišče obsodilo na leto dni strogega zapora.
Damjan je siccr trdil, da še nikoh ni bil v Novem mestu, vendar pa mu je sodišče dokazalo, da je na trikotnem okencu zastave 1300 pustil odtis desnega kazalca. Ker je star znanec sodišč, so ljubljanski kriminalisti razpolagali s prstnimi odtisi vseh njegovih prstov. Doslej je bil že 7-krat kaznovan zaradi dehktov zoper premoženje.
Borba proti brezobzirnim voznikom
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je za ostrejšo kaznovalno politiko in za borbo proti huliganom v prometu
Na svoji prvi seji se je pred dnevi zbral novi republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Svet bodo mimo sekretariata in tajništva sestavljale tri komisije, sprejeli pa so že letošnji delovni načrt, za katerega uresničitev bodo potrebovali 1,220.000 din. Pri svojem delu bodo uporabljali dolgoletne izkušnje dosedanje republiške komisije, svet pa bo delal samostojnejc. Pet članov, ki sojih izvolili v posebno komisijo, bo pripravilo predlog
za podelitev posebnih odličij ob 10. obletnici dela zveznega sveta za varnost prometa.
Že na prvi sej* je svet, ki mu predseduje Boris Cižmek, sprejel nekaj pomembnih sklepov:
-	Organi za notranje zadeve naj store vse za poostritev režima proti vsen. brezobzirnim in predrznim voznikom, še posebej proti huliganom v prometu. Svet bo pri tein pomagal po svojih močeh.
-	Kaznovalna politika za vse prekrške v prometu naj bo osUejša!
—	Svet naj sodeluje pri pripravi prometnih pn'dpisov, pospešuje znanstveno raziskavo prometa in ukrene vse za tesnejše sodelovanje sveta z institucijami javnega obveščanja na področju preventive in vzgoje. Svet naj preuči, ali je potrebno zmanjšati dovoljeno hitrost na naših cestah, tako kot so storili tudi v deželah z boljšimi cestami.
DRAGO SUHI
Aleksandro iz Dovškega peljal proti Krškemu. V Sotelskem je ustavil skrajno desno, ko je videl, da naproti pelje drugo vozilo. Takrat gaje prehiteval z osebnim avtom Franc Jug z Malega Kamna. Ko je opazU,^ da mu prihaja naproti drug avto, je zaviral. Pri tem je trčil v zadnji del tovornjaka. Škode je za 4 tisočake
DOBRAVA: PADEC KOLESARJA - Franc Smrekar iz Drame seje 6. februarja dopoldne pripeljal s kolesom do mostu v Dobravi, nato pa šel peš po mostu. Za njim je pripeljal z osebnim avtom Stane Komljanec iz Grobelj. Smrekar je izgubil ravnotežje in padel na avto, ki gaje porinil še nekaj metrov naprej, preden je ustavil. Smrekar je vstal, pobral kolo in šel peš še kilometer do
doma. Na Komtfančevem avtu je za nekaj stotakov škode.
RADOVIČA:	TRČENJE	V
OVINKU - Metličan Martin Bajuk se je 6. februaija s tovornjakom peljal iz Metlike v Radovico: na strmem klancu mu je v nepreglednem ovinku pripeljal naproti z osebnim avtom Metličan Dragutin Popovič. Voznika sta hitro zavrla, a je osebni avto na zasneženi cesti zaneslo v prednji del tovornjaka. Škode je za 4.200 dinarjev.
SEMIČ: V AVTO IN ŠE V DREVO - Vinko Plut iz Oskoršnice pri Semiču je 5. februaija popoldne v Semiču trčil v avto Oskarja Časa iz Vavpčje vasi. Časa je zaneslo v sneg, potem pa še v slivo, škode je za 4 tisočake.
NOVO MESTO: ZAPRL MU JE POT - 4. februarja zjutraj je s stranske ceste pripeljal s kombijem Novo-meščan Marjan Palčar in zaprl pot osebnemu avtu, ki ga je vozil iz Bršlina Andrej Grampovec z Vrha pri Ljubnem. Škode je bilo, ko sta trčila, za 1.500 dinarjev.
NOVO MESTO: NAPAD OD ZADAJ - Za 900 din je bilo škode 1. februarja zjutraj, ko se je Vojko Jakša zaletel od zadaj v VW Jožefo Murn, ki se je pripeljala na delo v IMV in je zavijala k poslopju to*-varne.
PRAPROČE: FICKO V AVTOBUS - Novomeščan Stane Petrinčič je 5. februarja popoldne peljal avtobus na redni progi Karlovac-Ljub-ljana. V Prapročah pri Žužemberku mu je v levem ovinku pripeljal naproti z osebnim avtom Alojz Škufca z Vrha pri Križu. Pri zaviranju je fička zaneslo v avtobus. Laže sta sc poškodovala Alojz Škufca in sopotnica Olga Ozfimek. Škode je za
6.000	dinarjev.
MALI SLATNIK: S STRANSKE POTI - 2. februarja je s.tovornjakom pripeljal na prednostno cesto Ivan Rešetič iz Ragerče vasi in trčil
-	v osebni avto, ki ga je vozil Alojz Turk iz Podgrada. Škode je za 4 tiso čake
TREBNJE: OPLAZILA STA SE(
-	3. februaija sta se med Mokronogom in Trebnjim oplazila z avtomobili Janez Kotnik iz Ljubljane in Marjan Slak iz Mokronoga. Škode je za 3.500 dinarjev.
10
D0LEN1SKI UST
Stran medil: 102E SPLICHAL
Št. 6 (1141) - 10. lebtuarja 1972
PEETRTKOV INTERVJU
r
; »Da vračam dolgove...«
* —--------------------------------------
J Tone Darovec: »Specializacija je za kmeta J rešitev le zaradi delovne sile, prava rešitev S pa je v cenah na daljšo dobo!«
Prejšnji četrtek je inž. Lado Kotnik v želji, da bi v četrtkovem intervjuju zapustili dosedanje okvire, predlagal, naj kooperant Kmetijske zadruge „Krka kmetovalec Tone Darovec iz Ločne odgovori na vprašanje, kako se vključuje v sodobno kmetijstvo in kaj meni o našem kmetijstvu. Darovec je odgovoril:
-	Rešitev je v specializaciji, tudi na zasebni kmetiji, vendar ima takšna rešitev svoje slabe strani zaradi cen
na tržišču. Ko se odločiš za specializacijo, si prav lahko daš zanko okrog vratu: če izbereš proizvodnjo, v kateri bodo cene zamrznjene, boš svoj pridelek prisiljen prodajati pod ceno, vse tisto, kar potrebuješ, da ti bo pridelek zrasel, pa boš prisiljen kupovati po višjih cenah. To pomeni, da boš delal v izgubo.
- Kako pa ste izbrali vi: dobro ali slabo?
- Odločil sem se za specializacijo v mlečno proizvodnjo. 1970. leta sem to izpeljal. Preurediti je bilo treba hlev, opustiti proizvodnjo poljščin in povečati travno proizvodnjo, nakupiti potrebne stroje, zlasti molzne naprave, kupiti krave molznice in še in še. Nekaj svojih
strojev za obdelavo sem že imel, nekaj pa sem jih moral še kupiti, npr. za spravilo sena. Naložba v preureditev me je veljala 10 milijonov starih dinarjev. Kmetijska zadruga Novo mesto mi je dala 5 milijonov kredita na 5-letno odplačilo s 3-odst. obrestno mero.
- In kakšen je vaš račun?
- Ko je bilo vse narejeno, sem ugotovil, da je .cena mleka prenizka. To se je dalo sklepati sicer že prej iz ekonomskega izračuna moje naložbe, toda zanjo sem se odločil kljub temu. Resnica je, da se po starem ne da več kmetiti in da na preurejeni kmetiji, kakršno imam zdaj, lahko postorim vsa dela z družino. Močna krmila so se podražila, to v moji kalkulaciji sicer ne predstavlja največ, res pa je, da mi moj izkupiček komaj zadošča za vračanje kredita. Vprašanje, kako obnoviti strojne naprave in krave molznice, ostaja odprto. Samo za dolgove pa se človeku ne da delati!
- Kaj predlagate za rešitev kmetijstva?
- Zanemarili smo ga že pred leti, v nekaj besedah pa je težko odgovoriti. Po mojem bi morali ustaliti trg in kmetijstvu zagotoviti ustrezne cene, s katerimi bi lahko kmet računal na daljšo dobo. Kmetom bi morali dati več kreditov in na daljšo dobo, zagotoviti domačo proizvodnjo kmetijskih strojev ali pa omogočiti uvoz ob znižanih carinah.
Moje vprašanje: poiščite delavca, ki zasluži lOOjurjev ali malo več na mesec in ima nekaj otrok, pa vam naj pove, kako stakne oba konca od prvega do prvega, če družina živi samo od njegove plače!
M. JAKOPEC
r
MINI ANKETA
7 do 9 let stari Cigančki iz Žabjeka, Pogancev in Gumberka pred osnovno šolo v Bršlinu, ki so jo začeli obiskovati 1. februaija: na tej sliki so z materami in še v svojih raztrganih oblačilih, odkar hodijo k pouku, pa imajo nove enotne obleke. Učiteljice se pohvalijo: otroci hodijo redno, vseh 17. (Foto: I. Zoran)
ODPRTO PISMO
Delovnim in interesnim skupnostim
ter sekretarjem organizacij ZK, predsednikom 10 sindikata, predsednikom izvršnih odborov SZDL, predsednikom samoupravnih organov ter direktorjem v novomeški občini
Bliža se čas, ko bomo v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, interesnih skupnostih in v občini razpravljali o samoupravljanju in o gospodarenju, kije bistveni sestavni del samoupravnih pravic delavcev. Vse zaposlene in občane bo zato treba izčrpno seznaniti z zaključnimi računi.
Menimo, da morate razpravo o tem, kako ste v vaši delovni organizaciji, krajevni skupnosti itd. upravljah, izkoristiti tudi za to, da bodo delavci in občani temeljito seznanjeni s porabo sredstev. To zahteva od vas tudi II. konferenca ZKJ, na kateri so govorih tudi o nadzoru proizvajalcev. Te dni so rekli tudi na
ZLATA POROKA BOBIČEVIH
Odbornik novomeške občinske skupščine Rudi Mraz je v soboto dopoldne po 53 letih skupnega zakonskega življenja ponovno poročil zakonca Klaro in Alojza Bobiča iz To-mažje vasi pri Škocjanu. V zakonu so se jima rodili trije otroci, imata pa tudi štiri vnuke in ravno toliko pravnukov. Poleg nageljnov sta dobila Bobičeva še lepo darilo.
Davčne napovedi oddane
Po lanskih zaslužkih si v Novem mestu sledijo: zdravnik, direktor, trgovski potnik - Do četrtka: 1792 napovedi v roku, 393 zamudnikov
V Novem mestu je najvišji osebni dohodek prijavil zdravnik lc (102.496 din), takoj za njim je direktor (100.349 din), malo >onanjši“ pa trgovski potnik (nekaj več kot 90.000 din). Do roka 31. januaija je oddalo davčno napoved 1792 občanov.
Ne odjenjati!
V	novomeški občini je v zadnjih 14 dneh po občinski konferenci ZK ustvarjeno novo vzdušje. Nastajati je začelo v nekaterih organizacijah ZK ? odločno in zavzeto kritiko napak in slabosti in se nadaljevalo na enak način na občinski konferenci ZK. Seja komiteja ZK se je izrekla po konferenci za nadaljevanje novega, tvornejšega dela ZK in je iz prvih začetkov pričela akcijo tako, da je dala konkretne naloge komunistom v Prizadetih sredinah.
Led je prebit, bi lahko rekli, vendar ne smemo biti prehitro zadovoljni. Pred organizacijami ZK je še veliko nalog, predvsem pa si bodo morale, maloštevilne kot so, zagotoviti, čim širšo podporo, zlasti v cIanih sindikata.
Ne smemo in ne moremo odjenja-ti. Pavšalni izgovori prizadetih nas ne smejo ustaviti v naši kritičnosti ,n poletu. Kadar tehtamo posamezne pojave in slabosti, se moramo venomer vračati na razredna izhodišča. To pomeni, da se moramo vprašati, koliko so bili odločitve, Postopki ali dejanja posameznikov m skupin, ki jih ocenjujemo, v prid delavskemu razredu in razvoju samoupravljanja. Kadar bomo po takš-ni oceni ugotovili, da je bila zadeva zastavljena tako, daje bila v prid posamezniku, bomo vedeli, koliko je ura.
M.J.
Tudi .letos ni šlo brez zamud. Tako je prišlo do prejšnjega četrtka na upravo za dohodke še 393 napovedi. To pa še ni končno število zamudnikov, ker prijave še vedno prihajajo. Nekaj sto jih je še vedno zunaj. Kajpak v Novem mestu računajo, da se ne bo vrnilo toliko obrazcev, kolikor so jih izdali (2980). Nekateri so jih kupili več, da so lahko poskusno vpisovali podatke.
Zamudnike bodo kajpak kaznovali, kot predvideva zakon o davčni napovedi. V tolažbo jim bo le, da ni bilo vselej na voljo dovolj obrazcev, da so prispeli iz tiskarne prepozno. Zato so zadnje dni množično uporabljali kar lanske tiskovine. Tako bo nekaj moralnega mačka imela tudi davčna služba.
JUTRI LITERARNI VEČER NA DOLŽU
Prvič po končani vojni se bodo jutri popoldne na Dolžu srečah domačini tudi s slovensko literarno besedo: Novomeščanka Janja Kastehc bo ob 16. uri brala otrokom pesmi iz svoje nove knjige „Šopek z dvorišča za vas“, nato pa bo literarni večer za odrasle. V šoli jim bo brala odlomke iz črtic iz življenja v Podgorju, kakršnega sami najbolje poznajo. Odlomki so iz knjige „Podgorska kri“, ki jo bo Janja Kastehc letos izdala v založbi pri Kmečkem glasu.
Pridite - dvorana v osnovni šoli vas čaka!
Med zamudnike ne bodo šteli tistih, ki so pismeno prosili za odložitev davčne napovedi. Prejšnji teden so bile v davčni upravi štiri take prošnje. Iz prošenj je razvidno, da so se prosilci znašli res v izrednih okoliščinah.
Davčno napoved so morali do 31. januaija oddati tisti, ki so v delovnih organizacijah po plačilni listi lani zaslužili več kot 25.000 din. Obrtniki, gostilničarji, odvetniki in drugi samostojni poklici tokrat še niso zajeti. Le-ti bodo morali prijaviti dohodke po odmeri davkov, to pa bo sredi leta.
Lani je v Novem mestu prijavilo osebni dohodek 1339 ljudi, samo 745 od teh pa so odmerili davek. Koliko ljudi bo davek „zadel“ letos, lahko zdaj samo ugibamo. Glede na znatno večje število napovedi je pričakovati, da bo odmer več.
ŠE DVA TEČAJA
V	kratkem bosta začela delati tečaja za vodje in namestnike ekip prve pomoči v krajevnih skupnostih. 80-uma tečaja bodo imeli v Birčni vasi in v Škocjanu. Ko bosta končana še ta dva tečaja, bodo imeli v novomeški občini že 230 tečajnikov z 80-urnim tečajem.
ZA VZGOJO 1972
Za dejavnost v letu 1972 potrebuje novomeška komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu 37.900 din: za izvedbo prometno-vzgojnih in preventivnih akcij 16.700, pomoč pionirjem prometnikom in mentorjem prometne vzgoje v šolah 8.000 in za najrazličnejša učila in propagandno gradivo več kot 4.500 din. O tem bodo govorih tudi na jutrišnji seji te komisije.
sindikatih: „Razprava o letnih zaključnih računih in bilancah je priložnost, da dosežemo nadzor proizvajalcev nad slehernim izdatkom, sleherno dejavnostjo."
Zaključne račune moramo razgrniti pred proizvajalce in občane tako, da bodo kot na dlani imeli vpogled v celotno poslovanje, vse njegove dobičke, izgube, napredek in zaostajanje, odklone od določenih pravil obnašanja, kršitve zakonov, poslovne morale itd. Zato se teh razprav ne smemo lotevati formalistično. Proizvajalci in občani morajo doumeti vsebino posameznih številk in dobiti natančen vpogled v celotne stroške. Seznanjeni morajo biti z resničnim stanjem, tudi z akcijami, za katere ni kritja (npr.: investicijska politika itd.), dalje z izplačili za osebne dohodke, dnevnice, kilometrine, reprezentanco, razne pogodbe o delu itd. *
Nujno je, da samostojno politično ocenite zaključne račune delovnih organizacij na sestankih organizacij ZK in izvršnih odborov sindikata in da zavzamete ustrezna politična stališča ter jih posredujete organom upravljanja in članom delovne skupnosti. Prav tako naj izvršni odbori SZDL samostojno po-
PROMET NARAŠČA
V	novomeški občini so lani registrirali 2.136 motornih in priklopnih vozil, vozniški izpit pa je opravilo 745 ljudi. Promet skokovito narašča, žal pa tudi število žrtev. Lani so našteli v občini 982 prometnih nesreč: 22 ljudi je za posledicami umrlo, 182 jih je bilo huje, 220 pa laže ranjenih. Vrtinec nesreč je potegnil za seboj tudi 25 predšolskih otrok in šolarjev. Gmotno škodo so ocenili na več kot 3,8 milijona din.
Suhokrajinski drobiž
80-URNI TEČAJ ZA ČLANE EKIP PRVE POMOČI civilne zaščite pri žužemberški krajevni skupnosti je končan. Izpit je naredilo okoli 30 udeležencev. Uspeh tečaja je tem pomembnejši, ker so ga obiskovali tudi člani ekip iz oddaljenih krajev, kot so Ajdovec, Građene in Šmihel. Tečaj je bil organiziran v popoldanskih in večernih urah, zato so organizatorji poskrbeli prevoz za povratek v odročne kraje.
JAVNE POTI V ŽUŽEMBERKU so pozimi večkrat gladke. To velja za tisti del poti, kjer se otroci sankajo in smučajo. Zglajena, tako rekoč ledena pot je kajpak nevarna za pešce, še posebej za starejše in invalide. Ker so ob teh poteh stanovanjske hiše, bi naj stanovalci posuli poti s pepelom. Tako bi sankanje in smučanje na javnih poteh odpadlo.
VEČ ŠČETINARJEV se je pred dnevi pojavilo oko h vasi Veliko Lipje. Člani žužemberške lovske družine so takoj organizirali skupinski lov, vendar so jo ščetinarji pred njimi popihali.
ŽUŽEMBERŠKI GASILCI ZBIRAJO PRISPEVKE za nov gasilski avto. Dosedanji je namreč že dokaj izrabljen in eden najslabših kar jih I.Tiajo društva v Suhi krajini. Nabava novega avtomobila je torej nujna, zato je treba gasilcem pomagati.
M. S.
lirično ocenijo zaključne račune krajevnih skupnosti in drugih interesnih skupnosti ter naj o političnih stališčih, ki so jih pri tem sprejeli, seznanijo svoje člane in občane.
Prizadevajte si, da bodo o rezultatih gospodarjenja razpravljali v delovnih organizacijah po delovnih enotah, obratih itd., v krajevnih skupnostih po naseljih in v občini na vseh zborih vohvcev.
Za akcijo ste kot sekretar organizacije ZK, predsednik sindikalne organizacije, predsednik SZDL, predsednik samoupravnih organov in direktor osebno odgovorni!
FRANC ŠALI sekretar občinske konference ZK
FRANC BEG predsednik občinske konference SZDL
ADOLF ŠUŠTAR predsednik občinskega sindikalnega sveta
Od torka prejšnji teden se je število učencev v bršlinski osnovni šoli povečalo za okoli 20. Prvič so prišli v šolo cigančki: iz Žabjeka, Pogancev, Gumberka. Od sedem do devet let stari.
Zakaj so prišli? Govorijo otroci iz Žabjeka:
RAJKO KOVAČIČ, 7 let: „Da se bom naučil brati in pisati. Ko bom šel k vojakom, bom sam pisal domov. Veste, jaz bom drugačen. ..“
BRANKO BRAJDIČ, 8 let: „V šolo me niso nagnali, ker rre veseli. Pridno se bom učil. Nestrpno pričakujem, kdaj bom znal kaj napisati. Tudi knjige bom rad bral.“
BOJAN KOVAČIČ, 8 let: „Šole do zdaj nisem videl niti od blizu, kaj šele znotraj! Ko so mi rekli, da bom lahko tudi jaz hodil, sem veselo poskočil. Čisto nekaj drugega je, če poznaš črke in znaš računati."
Prve črke
ELKO BRAJDIČ, 7 let: „V šolo bom redno hodil. Nekateri so rekli, da sem neumen, jaz pa sem poslušal mamo. Rad bi bil tak, kot so drugi v mestu. Vem, da bom s šolo lažje prišel naprej. Veste, ko bom tu končal,’ bom šel delat. Tako kot oče, ki gre vsak dan v Zalog. Včasih mi da denar za kruh. Rad bi mu kasneje kaj povrnil.”
EDA BRAJDIČ, 9 let: „Mamo sem poslušala - in zdaj sem tu. Ne bojim se. Rada se bom učila. Slišala sem, da otroci, ki hodijo v Bršlin, sami pišejo, računajo in berejo knjige. Vse to bi rada znala.“
IVAN BRAJDIČ, 8 let: „Rad sem prišel danes in rad bom hodil, dokler ne bom šole končal. Mama pravi, da je to dobro, pa sem jo poslušal. In naj se pridno učim, še pravi, in redno hodim. Je zelo vesela, da se bom učil pisati in brati.“
Žabješke in druge otroke poučujeta Anica Kafolj in Milka Lah: slovenščino, matematiko, spoznavanje prirode, risanje. Šolski pouk traja tri ure, preostali čas je za to, da bodo Cigančke navajali na red:
ANICA KAFOLJ, učiteljica: „Našim prvošolčkom smo ie v jeseni povedali, da bodo to naši učenci. Pripravili smo jih na to. Tudi moja kolegica in jaz sva pripravljeni. Vse se jim bova morali razdati."
Prve ure - prvi dnevi in prve izkušnje so že tu. Žabjaški in drugi novi učenci so že spoznali dnevni red pri svojih prvih korakih v šoli: obvezno kopanje, malica, pouk, kosilo, tople in prijateljske besede.
Novomeška kronika
VITRINA - Nepridipravi so si tokrat privoščili vitrinico pri kandij-skem mostu, v kateri so osmrtnice. Razbili so steklo in s tem še enkrat dokazali svojo „domiselnost".
SLAŠČIC.-iRNA - Prodajalki v slaščičarni šolskega centra za gostinstvo iz Novega mesta nista zadovoljni z obiskom. Menita, daje temu vzrok slaba reklama ter neopazen napis nad vhodom.
PRAVLJICE - Kulturno-umet-niško društvo tovarne zdravil Krka je v soboto, ob 10. uri za najmlajše prebivalce našega mesta pripravilo zanimiv program pravljic. Podobnih prireditev si v imenu malčkov želimo še več.
KONCERT — V četrtek zvečer je v Domu kulture gostoval karlovški zabavni instrumentalni ansambel Konture. Nastop si je ogledalo malo Novomeščanov, saj je bilo več kot pol dvorane prazne.
RAZPRODAJA - Trgovsko podjetje DOLENJKA iz Novega mesta ima te dni razprodajo zimske moške in ženske konfekcije.
FILM — Za ameriški vojni film „Tora, tora, tora“ so morah obiskovalci predstave odšteti po 5 ali 6
okrepljen odbor
Po ponedeljkovem sklepu občinskega odbora bo v soboto, 12. februarja, seja skupščine Zveze rezervnih vojaških starešin v Novem mestu. Po poročilih o dosedanjem delu in nalogah te organizacije bodo sprejeli pravila ZRVS in izvolili nov občinski odbor. Predlagajo, naj bi novi odbor vodil dosedanji predsednik Ivan Slapnik, V odboru je bilo do zdaj 9 ljudi, poslej pa naj bi jih štel 17 do 21.
din. Kljub temu si je film ogledalo okoli 2.000 ljudi.
KRI - Na novomeškem transfuzijskem oddelku sc je prejšnji teden oglasilo samo 68 krvodajalcev, tako da je bil odziv precej slabši kot prejšnji teden.
TRŽNICA - je bila tudi ta teden dobro obiskana. Med kičarji, ki so se na novomeški tržnici že kar udomačili, se je pojavil še možak, ki je za visoko ceno prodajal klinice za britje. Med prodajalkami je bila posrečena ženička, ki je med zelenjavo, jajčki in medom ponujala tudi stare čevlje. Cene: jabolka 6 din kg, pomaranče 6 din, česen 10 din kg, limone 10, korenje 5 do 6, zelje 4 do 5, grozdje 8 do 9, suhe slive 8, fižol 7, hruške 7, zelena 6, čebula 3 do 3,5, rdeča pesa 5, krompir 1,5, jajca 1 din kos, banane 6 din, suhe fige 7, domači med 14, dateljni 10, orehova jedrca 20, proso 4 din merica.
POGREBI - Umrla je Frančiška Pekolj v 89. letu starosti, upokojenka s Ceste herojev 29 a.
- Ena gospa je rekla, naj bi šfi kdaj starši večjih osemletkarjev pogledat v slaščičarno poleg prodajalne cvetlic. Presenečeni bodo., kako znajo otroci kaditi...
NEZADOVOLJSTVO
Sajasti dimniki
Ljubljančanom nič mar
Ni bilo prvič, da so se odborniki spotaknili ob dimnikarsko službo v brežiški občini. Vedno več je pritožb občanov in pripomb od kolektiva obrata ljubljanskega dimnikarskega podjetja v Brežicah, ki ni uresničilo predlogov za ureditev položaja v tem obratu. Sodeč po izkušnjah, ne more več ostati pri starem.
Na izbiro so tri možnosti: oddati dimnikarsko službo zasebnim mojstrom, najti delovno organizacijo, ki bi to službo prevzela, ali poiskati rešitev v okviru dimnikarskega podjetja, kar je najbrž brezupno. Najbolj realna je še druga nežnost, zato jo je podprla tudi občinska skupščina. Oddelek za gospodarstvo se bo o tem pogajal s stanovanjskim podjetjem, za katero menijo odborniki, da je najbolj primerno za prevzem dimnikarske dejavnosti.
Dimnikarsko službo bo treba okrepiti, saj sta trenutno zaposlena samo dva delavca, ki nista kos obsežnemu delu. Najbrž tudi prejemki niso spodbudni, ker vajencev zlepa ne dobijo. Na vse te stvari bo moralo misliti podjetje, ki bo sprejelo pod streho dimnikarje in zagotovilo občanom redno čiščenje dimnikov.
J. TEPPEY ŠE NIČ NOVEGA
Razgovor med predstavniki novomeške Krke, gostinskega podjetja grad Mokrice in uporabnikoma termalne vode v Čateških Toplicah je bil preložen, zato odborniki v četrtek niso mogli zvedeti, kako je s pripravami za pripojitev Mokric k direkciji za turizem pri tovarni zdravil.
RAZBREMENITI
KMETA
Ko so na zadnji seji brežiške občinske skupščine razpravljali o izhodiščih za obdavčenje v letu 1972, je bil izrečen tudi predlog, da je treba več olajšav kmečkim zavezancem, da bi tako zmanjšali najbolj kričeče socialne razlike.
Društvo prijateljev mladine Brežice prireja v torek veselo pustno rajanje za šolske in predšolske otroke. Ob 15.30 bo sprevod mask krenil izpred prosvetnega doma skozi mesto, po obhodu pa jih bodo pogostili v mali dvorani doma. Tam se bodo otroci še poveselili in zaplesali. Na sliki: Resna v svojih vlogah. (Foto: J. Teppey)
VESELI DNEVI
Pustovanje v Brežicah
Letos skrčen program, ker je premalo denarja
10. FEBRUARJA bo izšel uradni list^ pustne vlade „Pustni poročevalec s pikantno in zabavno vsebino iz vseh krajev občine. Priporočamo ga vsaki hiši.
15. FEBRUARJA ob 14. uri bo v Brežicah otroško pustovanje. Sprevod bo šel skozi mesto, nakar bo rajanje najmlajših v prosvetnem domu.
17. FEBRUARJA, ob 15. uri bo v Brežicah velik karnevalski sprevod s pokopom Fašinga. Na tržnici bo
SKUPNE, POBUDE; SZDL IN ZK
Nazaj na shojene vaške poti
Prešteti članstvo, nato pa vsi složno na delo!
Ocena, ki sojo nedolgo tega sprejeli za Socialistično zvezo sekretarji ZK in predsedniki krajevnih organizacij SZDL na skupni seji, se glasi: Delo SZDL se preveč odvija na forumih - pri občinski konferenci in krajevnih organizacijah, zato je premalo stikov s članstvom.
In tako je zamisel, da bi po večjih naseljih spet ustanovili vaške odbore, dobila podporo. Zapisali so jo ko: sklep. Med prvimi so jo začeli uresničevati v dobovski krajevni ski pnosti, kjer je za začetek povezala ljudi iz tega okoliša velika akcija za napeljavo vodovoda.
V drugih krajevnih središčih jim bodo sledili. Skupne sestanke komuni? tov in članov SZDL bosta sklice-va'a predsednik KO SZDL in sekre-tai ZK ter predlagala ustanavljanje vaških odborov SZDL. Ti bodo najprej pregledali, koliko je članov, in nato pobrali marsikje pozabljeno članarino. Za leto dni bodo zahtevali po 5 din na člana. Denarja odborom ne bo treba odvajati naprej, porabili ga bodo lahko za lastne akcije in druge potrebe. Članarina bc torej del njihovega dohodka, zato jo bodo zbirali najbrž bolj vestno kot doslej. Za predstavnike krajev nih in vaških odborov SZDL bodo evidentirali delavne vaščane že
takoj na prvih sestankih, obenem pa tudi delegate za krajevne konference.
Cas bo kmalu potrdil, če bo obveljal sklep, da morajo v SZDL delati vsi komunisti v kraju, tudi tisti, ki so vključeni v ZK na delovnem mestu. Torej nič izgovorov na podjetja; ker jih sekretarji ZK ne bodo upoštevali! Komunisti so dolžni razmotriti, kako lahko spodbudijo razvoj samouprave v krajevni skupnosti in kako se kažejo socialne razlike na njihovem območju.
J. T.
PRAVNA POMOČ KRAJEVNIM SKUPNOSTIM
Urad tajnika pri občinski skupščini je tisti, ki bo spremljal delo krajevnih skupnosti v brežiški občini, jim nudil strokovno pomoč pri oblikovanju samoupravnih predpisov in pripravljal za skupščino gradivo o delu svetov krajevnih skupnosti.
zborovanje z referati. Popularnega pustnega parlamenta letos, žal, ne bo.
Pustna vlada bo zasedala le v zdravilišču Cateške Toplice. Tedaj bodo opravili tudi primo predajo prehodne „Copate" najbolj zaslužnemu copatarju Brežic.
Sodelujte in oglejte si naše prireditve! Karneval bo v znamenju „Črnega bika“, ker bo pral in bo opran.
PUSTNA VLADA
MLADINSKI KLUB V STARI ŠOLI
V prostorih stare osnovne šole v Brežicah so si mladi uredili svoj klub. Pri tem jim je pomagala občinska konferenca ZMS. Otvoritev kluba je bila v petek, 4. februarja. Ta teden so se mladi že zbrali na literarnem večeru, s katerim so počastili spomin slovenskega pesnika in misleca Franceta Prešerna.
»Dolenjski list« tribuna bralcev
NOVO V BREŽICAH
TELEVIZIJSKI GLEDALCI, ki spremljajo nadaljevanko Diogenes po romanu Avgusta Šenoe, z zanimanjem pričakujejo zadnje oddaje, za katere so snemali prizore v brežiškem gradu. Posnetke iz Brežic so zasledili že prejšnji teden, vendar še ne iz viteške dvorane. TV nadaljevanka je ob sredah na sporedu zagrebške televizije.
MALČKI NA SMUČEH. V ponedeljek popoldne se je na Čatežu začel smučarski tečaj za predšolske otroke, ki ga vodita prof. Marija Venie in predavatelj telesne vzgoje Polde Rovan.
LETNO SKUPŠČINO pripravlja občinski svet Zveze kulturno-pro-svetnih organizacij, zato so društva že začela voliti delegate. Volilna skupščina se bo po vsej verjetnosti sestala 26. februarja. Gledališke amaterske skupine v tej sezoni niso dale kaj prida od sebe, vendar še lahko kaj naštudirajo. Tudi napovedane premiere Svobode bratov Milavcev ni bilo zaradi bolezni nosilcev glavnih vlog.
DOBILI SMO svet za varnost in vzgojo v prometu. Na zadnji seji ga
je imenovala občinska skupščina. Predsednik je Franc Peterkovič, člani pa Stanko Cizelj, Ivan Gričar, Jože Jurešič, Vinko Zokalj, Marjan Arnšek, Jože Teropšič, Radoica Ota sev ič in Franc Pacek. Svet si bo prizadeval za uspešnejšo preventivo in vplival na večjo prometno varnost z opozorili po radiu in časnikih. Določal bo tudi predloge za prometne predpise, ki jih sprejema skupščina.
KAPELCEM PITNO VODO. Odborniki so na četrtkovi seji soglasno predlagali, da bi iz sklada za negospodarske investicije med drugim financirali tudi projekt za napeljavo pitne vode v Kapele. Izbirati bo treba med več možnostmi in pri tem upoštevati, katera rešitev bo cenejša.
CENE V „ SOBOTO PRI AGRARII. Paradižnik 12 din kg, cvetača 8, čebula 3, česen 8, ohrovt 5, pesa 3, peteršilj 9, por 5, kisla repa 4,5, kislo zelje 4,5, zelena 6, endivija 6, jabolka 3,5 do 5, pomaranče 6, limone 6, hruške 5,2, da-telji 6,4, banane 7,4, suhe slive 7,6 in posušene fige 9 din za kg. Jajca so bila tokrat po 65 par.
BREŽIŠKE VESTI
ŠE PET LET
»Za devize nič«
S prihranki do hiše
Deset let je tega, kar je Ivan Gerjevič iz Arnovih sel prišel od . vojakov. Želel se je zaposliti kot šofer, vendar tedaj v Brežicah ni bilo prostega mesta. Bil je še mlad, pa je sklenil iti po svetu. Zdaj dela v Bad VVuertembergu. Z njim sta tudi žena in 18-letni sin. Zena dela v Nemčiji šest let.
Od 25. januarja dalje vozi Gerjevič avtobus. Doslej je zaslužil po 1.400 mark na mesec. Na stran jih dene 800, drugo porabi za stanovanje indružino. Domače obišče trikrat na leto. Kmetijo bo prevzel brat. Eden je pri vojakih, drugi dela v Tovarni pohištva. Tudi njega vleče v svet, vendar mora ostati nekdo doma. Da laže obdelujejo zemljo, jim je Ivan poslal nekaj strojev.
Vse prihranke vlaga v hišo. ki jo gradi v Krškem. Po opeko se je napotil v brežiško opekarno. Bil je neprijetno presenečen, ko so mu odgovorili, da pri njih za devize opeke ni. (Opekarna mark ni sprejemala, ker nima deviznega računa). Potem je kupil za 4 tisoč mark opeke iz Italije, čeravno mu je bilo žal, da devize niso ostale v občini.
Za tujino pravi, da ni obljubljena dežela. Toda najmanj pet let se še ne bo vrnil. Dokončal bo hišo. pozneje pa bi rad, da ga dolgovi zanjo ne bi predolgo trli, če bo lahko najel kaj posojila. Vso skrb bo posvetil otroku. Zeli si, da bi mu lahko odprl pot do boljšega poklica, kot ga ima sam-
Ko se bo vrnil, bo iskal delo v krški in brežiški občini pri transportnem ali gradbenem podjetju. „Ljubo doma, kdor ga ima, kajti moti še, kdor misli, da je vse zlato, kar se sveti," pravi Ivan. Zaslužki tudi na tujem niso neomejeni. Za tiste, ki se hvalijo, da dobijo po 10 ali 15 DM na uro, meni, da pretiravajo, saj jih plačajo tehniku komaj devet.
J. TEPPEV
Bo ali ne bo
- Kaj je narobe s trgovino v Črneči vasi, bi radi zvedeli? Zaenkrat še nič, toda bojimo se, da bomo ostali brez, kot sem opozoril skupščino. Lastnik sedanjega lokala je dal Preskrbi odpoved. Iz Nemčije seje vrnil domačin, kije pripravljen odstopiti za lokal prostor v novi hiši, vendar mu je zmanjkalo denarja. Preskrba mu je obljubila opremo in najemnino. Ker druge pomoči ne dobi, sem mislil, da bi mu pomagala premostiti težave občinska skupščina. Verjemite mi, da se na Gorjancih ne bi potegovali za to, če bi lahko shajali brez trgovine. Pa nam vendar ne bo treba za vsako malenkost meriti slabih poti v dolino?
- So to velike razdalje?
- Iz Črneče vasi do Kosta^ njevice je šest kilometrov, iz Vrbja in Vrtače pa devet. Že do nas imajo dovolj daleč. Na to trgovino je vezanih deset vasi, zato pričakujemo razumevanje prav zdaj, ko se je zataknilo. Pa tudi druge skrbi nas tarejo.
- Zaradi cest in poti?
- Seveda, ker smo hribovci vedno na slabšem kot ravninci. Čimprej bi radi dobili boljšo cesto od Črneče vasi do Kostanjevice. Že zaradi tega, ker se po njej prevažajo otroci v šolo, delavke pa na delo v Kostanjevico.
Mlajše šolaije vozi kombi, starejše avtobus, ki pride po „šivan-karice“ iz Laboda.
Najteže je za ljudi z Vrtače in Vrbja. Prosijo za cesto do Pruš-nje vasi, ker sta ta dva kraja dostopna samo z vozom. Pot so si začeli izboljševati lani, letos pa bi bilo treba še nekaj denarja, delo ni dosti. Vaščani iz Črneče vasi, ki imajo tam zemljo in hoste, jim bodo priskočili na pomoč. Če bo na voljo še kak dinar, bomo z združenimi močmi premagali tudi to.
J. TEPPEY
»—	S
POROKE V KRŠKEM
Novoporočenci iz okolišev Rake in Leskovca imajo po sklepu zadnje seje občinske skupščine odslej poročne obrede v Kršekm. V razpravi je predlog, da bi preusmerili sem tudi poroke z Velikega Trna in iz Podbočja. V Krškem nameravajo letos urediti prostore posebej za te namene in skupščina bo morala v novem proračunu odobriti zanje potreben denar. Na misel o porokah v občinskem središču so prišli predvsem zaradi tega, ker krajevni uradi nimajo primernih prostorov, zato obredi niso dovolj slovesni.
Vabilo ženam iz vse občine
Klub likovnih amaterjev iz krške občine sporoča, da bo tudi letos priredil razstavo gobelinov in ženskih ročnih del v galeriji samorastnikov v brestaniškem g*radu. Razstava bo odprta četrtega marca. Z njo bo klub počastil osmi marec — dan žena.
Vsa dekleta in žene, ki želijo razstaviti svoje izdelke, naj sporočijo svojo udeležbo ustno ali pismeno na naslov: Klub likovnih amaterjev.— v roke tajniku Ivanu Brelihu, Cesta krških žrtev 11, telefon 71-244, Krško. Lahko se obrnejo tudi na Viktorja Zemljaka, uslužbenca Celuloze, tel. 71-010 ali pa na tovarišico Vero Ponikvar, Krško - Leskovška cesta, telefon 71-325.
Žirija bo po prejemu prijav obiskala kandidatke in izbrala najustreznejša dela. Izdelke lahko tudi osebno predaste 1. marca od 13. do 17. ure na razstavišču v brestaniškem gradu. Klub se priporoča predvsem za gobeline, blazine, čipke, preproge in drobne izdelke. Najboljši predmeti na razstavi bodo nagrajeni.
Zavod z<t komunalno dejavnost Krško
jv uredil
• službo za čiščenje septičnih jam (greznic) in kanalizacije
Poziva vse interesente na območju občinske skupščine Krško, naj pošljejo svoja natočila glede teh storitev ny upravo zavoda.
Zasnežene poti povzročajo cestni službi nemalo preglavic. Mladina je bila med počitnicami prikrajšana za sneg, zato se nadeja, da se bo naužila smučanja in sankanja vsaj ob prostih sobotah in popoldnevih. Otrokom, ki imajo daleč do šole, zlasti pa za vozače, povzroča visok sneg marsikje zamudo pouka, ker ceste niso povsod pravočasno zorane. Na sliki: zasneženo Krško. (Foto: Jožica Teppey)
Lanskoletni program v celoti uresničen!
Menda je prav občinska Zveza združenj borcev NOV, edina med družbeno-političnimi organizacijami lani v celoti izpolnila zastavljeni delovni program. To ugotovitev je podkrepil z uvodnim referatom na razširjeni seji predsedstva tovariš Karel Šterban, predsednik občinske zveze. Delovanje organizacije nekdanjih borčev poteka v treh poglavitnih smereh; v skrbi za urejanje stanovanjske problematike, reševanju perečih socialnih problemov in nadaljevanju borbenih tradicij NOB. Največje uspehe je občinska zveza dosegla lani pri izboljšanju življenjskih pogojev svojih članov. Med 158 prosilcev je posebna komisija razdelila 221,5 milijona starih dinarjev, ki so jih porabili za nove gradnje in preureditve starih stanovanj. Tudi letos je v ta namen namenjeno približno enaka vsota denarja. Več pozornosti bo morala borčevska organizacija že letos posvetiti socialnim vprašanjem. Med
članstvom je vedno več ostarelih, ki potrebujejo poleg večje denarne tudi druge oblike pomoči, kakor zdravstveno, materialno in podobno. Pomembne naloge čakajo občinsko zvezo tudi na področju negovanja tradicij NOB. S tem namenom so lani izdali knjigo „Padlim v ognju revolucije" in sodelovali na več manifestacijah. Letos bodo z njihovo pomočjo ustanovili mladinski „Kozjanski odred“, poleg tega pa storili še to in ono, da časi njihovega boja ne bi bili pozabljeni __
Ž. ŠEBEK
RIBIČI SE PRIPOROČAJO
Odbor ribiške družine Brestani-ca-Krško se obrača na ribiče in druge občane, naj ji proti odškodnini odstopijo morebitno dokumentacijo o ribištvu. Potrebuje jo, ker namerava za 25-letnico dela zbrati čim-več gradiva o ribištvu v občini. Delovnim organizacijam pa se priporoča, da bi ji s prispevki pomagale pri dokončni ureditvi ribiškega doma in ribnikov v Mačkovcu.
F. B.
Barvni filmi
Hortikulturno društvo Krško prireja v četrtek, 10. februarja, ob 18. uri v Celulozi predvajanje zanimivih barvnih filmov: Parki in vrtovi, prehranjevanje in ra* množevanje rastlin. Vstop prost.
SEDEŽ V DOLENJI VASI
Skupščina v Krškem bo danes obravnavala predlog volivcev iz Dolenje vasi, resjega, Starega grada, Spodnjega Starega grada, Libne in Spodnje Libne za ustanovitev lastne krajevne skupnosti. Občani omenjenih naselij so se doslej vključevali v krško krajevno skupnost, vendar so ugotovili, da je zaradi različnih pogojev bolje ločiti se od mesta in se osamosvojiti.
KRŠKE NOVICE
SMUČARSKA VLEČNICA V KOSTANJEVICI je končno začela obratovati. Ob delavnikih prevaža smučarje od 14. do 17. ure popoldne, ob sobotah in nedeljah pa se njen „delovni čas“ podaljša, tako da začne obratovati že ob 9. uri dopoldne. Celodnevna karta velja letos 25 dinarjev, ena sama vožnja pa 50 par. Organizirane skupine šolarjev imajo 50-odstotni popust, na deset voznih kart pa dobite eno karto zastonj.
ODBOR OBČINSKE ZVEZE KULTURNO-PROSVETNIH oigani-zacij je pred nedavnim sprejel koledar letošnjih amaterskih kulturnih prireditev. Letošnja novost bo „Teden kulturne dejavnosti14, ZKPO pa bo ponovno organizirala občinsko revijo mladinskih pevskih zborov. Koledar prireditev obljublja največ nastopov članov krškega likovnega kluba samorastnikov v galerijskih prostorih na brestaniškem gradu.
V SOBOTO BODO V KOPRIVNICI NA proslavi slovenskega kulturnega praznika razdelili priznanja najstarejšim aktivnim članom domačega prosvetnega društva „Anton Aškcrc“. Zveza kulturno-prosvetnih organizacij iz krške občine bo izročila diplome Alojzu Bogolinu, Tilki in Francetu Poljšakovima, Malki in
Nandetu Žvaru, Ivanu Sotošku in Tonetu Peniču.
V SPOMIN NA NOČ MED 8. IN 9. FEBRUARJEM 1944, ko se je XIV. divizija na legendarnem pohodu na Štajersko ustavila na Senovem, praznuje to rudarsko naselje svoj krajevni praznik. V soboto so v spomin na zgodovinske dogodke krenili po poteh XIV. divizije člani domačega telovadnega društva in svoj pohod zaključili v planinski koči na Bohorju. Osrednja proslaya ob krajevnem prazniku pa je bila v torek v dvorani osnovne šole s slavnostnim govorom predsednika krške občinske skupščine Jožka Radeja.
V KRŠKEM SO PRED DNEVI USTANOVILI radioamaterski klub, v katerega se je na ustanovnem zboru včlanilo 22 občanov. Klub zaenkrat še nima delovnih prostorov, najbrž pa mu jih bo odstopila tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj..
TUDI KRŠKI OSNOVNOŠOLCI SO IMELI SMUČARSKI TEČAJ. Ker pa je sneg zapadel šele tik ob koncu polletnih počitnic, je tečaj potekal že ob začetku drugega polletja, v popoldanskem času. Vodstvo osnovne šole je kupilo manjšo smučarsko vlečnico, tako daje tečaj potekal dosti hitreje, kot bi sicer.
Ravnatelj osnovne šole na Blanci Franc Zorko kaže z ometom prekrite železne vezi, ki držijo stavbo vkup. (Foto: A. Železnik)
ŠOLE LE ŠE PO IMENU
Betežne osemdesetletnice
Na Blanci se lahko zruši strop, pa tudi drugje ni dosti bolje - Odkod dobiti milijone?
Najhuje je na Blanci, ki ima 98 let staro šolo, na videz mogočno stavbo, zgrajeno na hribu - v katero pa se ne izplača več vlagati. Zgradba nima pravih temejjev. Med vojno so jo Nemci uporabljali za utrdbo, pod njo izkopali razne rove, ki se zdaj posedajo, zaradi česar pokajo stene. Stropi v učilnicah se lahko zrušijo, zato je ravnateljstvo šole že zahtevalo mnenje strokovne komisije.
Tudi boštanjska šola je močno dotrajana, saj je stara že 87 let. Ima lesena stopnišča, slaba okna, izrabljena tla v učilnicah, predvsem pa je za sedanje potrebe premajhna. Boštanj se naglo veča, zato predvidevajo, da bo v kraju čez 5 let zagotovo že 500 otrok, to pa teija novo šolo.
Zaenkrat še ni odločeno, kako bi naredili na območju Krmelja in Tržišča. Tržiška šola je stara 85 let, v obeh krajih pa je zaenkrat skupno le 400 otrok, ob takem številu pa ne bi kazalo graditi dveh osemletk, komaj 4 km vsaksebi Strokovna služba bo še pretehtala rešitev, ki naj bi bila vsestransko sprejemljiva.
Čeprav imajo v Zabukovju dokaj veliko šolo, ima ta 76-letna starka tako neustrezno razporeditev pro-
MALE ŠOLE
-	MARCA
Na razširjeni seji izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti v Sevnici minuli četrtek so sklenili, da prično male šole pouk že marca. Čeprav so menih, da bi po triletnih ugodnih izkušnjah s temi šolami že morali povečati število ur pouka, bo zaradi pomanjkanja denarja tudi letos trajal le 80 ali 40 ur. Sklenili so, da ne bi bilo primemo ukinjati malih šol na podeželju, koder imajo le manjše število otrok, saj mala šola ravno tem otrokom največ koristi.
štorov, da vanjo ni mogoče namestiti niti sedanjih 121 učencev, tako da se morajo stiskati tudi v majhni izbi na krajevnem uradu. Komisija meni, da bi šolo lahko preuredili, s tem pa bi pridobili štiri učilnice in druge prostore.
Znana prostorska stiska v sevniški osnovni šoli postaja brezupna. V to šolo hodi že skoraj tisoč učencev v dveh izmenah. Sevnica se naglo veča, zato bo treba zgraditi novo šolo z vsaj 30 učilnicami
Če vse to seštejemo in računamo, da bi nova šola na Blanci stala 3,5 milijona din, v Boštanju 4 milijone din, približno toliko v kmeljsko -tržiškem koncu, nova šola v Sevnici 18 milijonov, preureditev v Zabukovju pa 1,3 milijona, dobimo tolikšno vsoto, da je občina brez širše pomoči ne bi mogla nikoh zbrati.
A. ŽELEZNIK
Predavanja o civilni zaščiti
Obvezna predavanja o civilni zaščiti bodo v naslednjih krajih: v Tržišču 14. in 23. februarja ob 15. uri. v dvorani na Malkovcu
15.	februarja ob 15. uri in na Telčah 20. februarja ob 15. uri.
ODLAGANJE
Komunisti v konfekciji Jutranjka razpravljajo o motivih, ki so vodih Franca Dobovška k razpravi na seji občinske konference ZK, kjer je kritiziral nerazvito samoupravljanje v podjetju. Vendar o tem niso sprejeli stališča na sestanku 25. januarja, ker komisija ni pripravila o tem gradiva, kot je zahteval glavni direktor, niti vprašanja niso rešili na sestanku 2. februarja.
SEVNIŠKI PABERKI
TRIM - REKREACIJA ZA VSAKOGAR - Občinski sindikalni Svet je namenil 1.000 din nagrade tisti sindikalni organizaciji, ki bo pridobila največ članov za rekreacijo in seveda nabrala ob letu največ značk TRIM. Kdor se za to gibanje zanima, lahko dobi pojasnila in kartončke na občinskem sindikalnem •vetu.
OBČNI ZBOR - V nedeljo bo ob
3.	uri v gasilskem domu občni zbor Jevniškega gasilskega društva. Volili bodo novo vodstvo, pred seboj pa imajo dosti velikih nalog, med drugim tudi pričetek dozidave dodatnih prostorov h gasilskemu domu.
POSLEJ CENTRALNE KURJAVE LE S SOGLASJEM - V Sevnici je že okrog 150 centralnih kurjav v zasebnih stanovanjskih hišah. Podobno kot v podjetjih jih bo pregledala posebna komisija. Bojijo se, da bo največ pomanjkljivosti pri posodah za skladiščenje kurilnega olja, zračenju v kotlovnicah ipd. Pri novogradnjah bodo zahtevali soglasja ob izdaji gradbenih dovoljenj, opozarjali pa bodo tudi na požarnovarnostne predpise.
IMAJO LE 13 TISOČAKOV -Boštanjski gasilci so zbrali doslej za gasilski kombi 8.360 din. V pone-
deljek so morali na občinski gasilski zvezi predložiti 20 tisočakov, sicer bi šel kombi drugam/Gasilci prosijo občane še za nadaljnjo pomoč, da bodo lahko vrnili dolg za razliko.
ŽENSKA GASILSKA DESETINA - Boštanjski gasilci so imeli lani edino mladinsko gasilsko desetino v občini, letos pa nameravajo ustanoviti tudi žensko gasilsko desetino.
LAHKO BI BILA LEPA PRIREDITEV — Sobotni smučarski skoki na 30-metrski skakalnici sevnišldh tabornikov bi lahko razgibali zimsko športno življenje v Sevnici, seveda pa bi taborniki potrebovali pomoč drugih organizacij, predvsem starejših. Nujno bo treba iskati pokrovitelja, saj sami komaj zmorejo za skromne diplome.
NE GRE BREZ POZIVA - Na občnem zboru rezervnih vojaškfti starešin v Sevnici so ugotavljali, da je udeležba ha strokovnih predenjih slaba, čć vabijo na običajen način. Gre torej le z vojaškim pozivom.
POROKE - V tem tednu se je poročil le en par: Anton Majcen iz Malkovca in Martina Lindič iz Govejega dola. V soboto - zadnjo pred pustom - je napovedanih kar deset porok.
Ml IN VARNOST
Dimnikar opozarja
Menjavajo peči, zanemarjajo dimne vode -Neprimerni dimniki pri centralnih kurjavah
V	Sevnici so začeli pregledovati centralne kuijave v delovnih organizacijah, treba pa bi jih bilo tudi v zasebnih hišah, pravi dimnikarski mojster Silvo Osovnikar.
Ljudje si nakupujejo novejše vrste peči, na olje in trajno žareče ali pa peči za centralno kuijavo, pri tem pa ne upoštevajo, da dimniki sploh niso grajeni za take potrebe. Nevarne so zlasti prevelike peči, ki jih zato lastniki naravnajo na minimum. To ima za posledico, da nastajajo plini, s pomočjo katerih se v dimniku (ko se kondenzirajo), ustvarjajo kisline, ki uničujejo običajne dimnike. Na to lastniki običajno sploh ne pomislijo in potem se zgodi tako, kot se je z dimniki
Komunalno stanovanjskega podjetja Sevnica. Gmotno škodo spremlja tudi nevarnost za zadušitev, kar kaže primer, ki se je zgodil pri Papeževih v Krmelju.
Po zakonu o dimnikarski službi bi morah stanovalci ob nakupu drugačnih vrst peči poiskati strokovno mnenje o dimnih napravah, vendar tega ne delajo, čeravno so ti nasveti zastonj. Doslej je tudi znano, da so bili v sevniški občini le v dveh primerih dimniki zgrajeni iz gradiv, ki so odporna proti kislinam,'torej si lahko marsikje nevšečnosti — še obetajo.
A. Ž.
RAZŠIRITI DEJAVNOST
Zveza rezervnih vojaških starešin naj ne bi bila le strokovna organizacija, marveč se mora bolj povezati tudi z delom političnih organizacij, zlasti pa z zvezo mladine, taborniki, Ljudsko tehniko in drugimi društvi. Na; ta način bodo prav gotovo našli tudi več mladincev za vpis na vojaške šole za aktivne in rezervne vojaške starešine. Ustanovili bodo tudi strelsko dnižino, sestavljeno izključno iz svojih članov. Zveznemu odboru zveze rezervnih vojaških starešin so poslali pismo s podporo sklepom 21. seje predsedstva ZKJ. Predsednik bo še nadalje Alojz Ku-leto, za delegate na republiško skupščino vojaških starešin pa so izvolili Jožeta Kneza.
PREZAHTEVNI POGOJI
Na Kalu so se zavzemali za obveznice za cesto Primštal-Glaviše-Trate pod 4 pogoji žal pa jih občinska skupščina ne bi mogla izpolniti. Zahtevajo namreč, da bi morala občina prispevati preostali del denarja, da bi bila cesta dograjena še letos. Morala bi biti sposobna vsaj za enosmerni avtobusni promet, občinski cestni sklad pa jo bi moral vzdrževati vse leto. Težava je v tem, da je bilo v to cesto vloženih že
400.000	din, poteka pa po plazovitem terenu. Odstranjevanje enega takega plazu pa stane 20.000 din. O usodi ceste bo morala zadnjo besedo izreči posebna komisija1, veijetno pa jo bodo morali prestaviti.
A. Z.
SEVNICA - V soboto so bili na 30-metrski skakalnici sevniških tabornikov smučarski skoki. Pri pionirjih je zmagal Bojan Mausar iz Sevnice, dosegel je 186,5 točke. Pri mladincih je bil najboljši Anton Možic iz Boštanja (185,5), Slavko Pompe iz Krškega pa je osvojil prvo mesto pri članih. Na prireditvi je bilo precej padcev, skoki z neprimernimi smučmi z navadnimi vezmi, pa so bili tudi nevarni, saj sta dva tekmovalca zlomila smuči. Taborniki so skakalnico lepo pripravili. Rekord skakalnice je zunaj konkurence dosegel Krčan Pompe; skočil je 24 metrov. (A. Z.)
POSLEDICA P0L02AJA ŠOLSTVA IN UČITELJA V PRETEKLOSTI:
Mi jih, pa če bi jih iskali z lučjo
V_ šolstvu trebanjske občine že 28 nezasedenih delovnih mest - Težavnejše delovne razmere, manjši prejemki, brez stanovanj - Sklepi skupščine
Slovenski izvršni svet vztraja v svojih letošnjih izhodiščih, kijih je obrazložil Stane Kavčič, naj bi se osebni dohodki v družbenih službah v letu 1972 povečali za 16 odstotkov, češ da so že toliko zaostali za dohodki v gospodarstvu.
Če si pogledamo razmere v trebanjski občini, je treba pritrditi, da je povečanje nujno, saj je pomanjkanje ljudi, ki se v družbenih službah nočejo zaposlovati, že tolikšno, da ovira delo.
V	šolstvu je trenutno kar 28 nezasedenih delovnih mest, ker zaradi sorazmerno skromnih prejemkov, nemalo pa tudi zaradi pomanjkanja primernih stanovanj - učiteljev ni mogoče več dobiti. Nastalo je celo vprašanje, kako zadržati sedaj zaposlene, da si ne bodo poiskali boljših delovnih mest in večjih dohodkov v mestih.
O nujnosti družbenih stanovanj za prosvetne delavce se v občini že precej časa govori, kaj malo pa ukrene - zaradi večnega vprašanja: odkod denar. Šole v trebanjski občini bi potrebovale kar 40 stanovanj do leta 1975, če bi hotele zadostiti potrebam, ki jih narekuje učni nacrt, pri čemer naj dodamo, da j6 pouk že sedaj v nekaterih šolah močno okrnjen. Toda teh 40 stanovanj bi stalo po lanskih cenah 5,8 milijona dinarjev in ni ga čarovnika, ki bi
Zbori občanov
V	prihodnjih dneh bodo v vseh večjih krajih trebanjske občine zbori občanov, na katerih bodo obravnavah poročila svetov krajevne skupnosti, volili nove člane svetov ter razpravljali o odloku o prispevkih in davkih občanov, v soboto bo zbor v Dol. Nemški vasi ob 18. uri, v nedeljo, 13. februarja, ob 7.30 na Mirni, v Šentlovrencu, na Trebelnem, isti dan ob 7. uri na Selih-Šumberku, ob 8. uri v Velikem Gabru, ob 14. uri na Svetinjah, ob 18. uri pa na Račjem selu. V petek, 18. februarja, bo ob 18. uri zbor v Knežji vasi in Veliki Loki, v nedeljo, 20. februarja, pa v Dobrniču. Za Mokronog, Trebnje in Čatež v času, ko to pišemo, natančen datum še ni znan.
PRIJAVITE SE!
Priložnost
če nimate šole, potrkajte na delavski univerzi Trebnje do 15. februarja
Do 15. februarja je čas, da se interesenti prijavijo za tečaje, ki jih ima v načrtu delavska univerza v Trebnjem. Po tem roku se bo vodstvo univerze dokončno odločilo, kako bo s temi oblikami izobraževanja — seveda odvisno od prijav.
Strojepisni tečaj je že v teku, obiskuje ga 12 tečajnic. Delavska univerza namerava na Selih
—	Šumberku, veijetno pa tudi na Čatežu, prirediti gospodinjski tečaj v organizaciji ljubljanskega Zavoda za napredek gospodinjstva. Nadalje ima v načrtu večerno osnovno šolo, za katero je že kakih 20 prijav, pričakujejo pa še nove, saj so pozvali tudi vodstva delovnih organizacij, naj spodbudijo in omogočijo svojim zaposlenim, da si bodo pridobili popolno osnovnošolsko izobrazbo.
Precej prijav je že zbranih tudi za dopisno srednjo ekonomsko šolo, vendar še ne dovolj, da bi se taka šola začela. Delavska univerza ima v načrtu tudi delovodsko šolo za trgovce, organizacijo tečaja za pridobitev polkvalifikacije v kovinski stroki, kar bo priredila po naročilu podjetja „Trimo“ (prav pa bi bilo, da bi na tak tečaj poslala delavce tudi druga sorodna podjetja). V načrtu je tudi tečaj za varilce in tečaj higienskega minimuma, ki ga že več let ni bilo.
Ob koncu še enkrat pozivamo delovne organizacije in posameznike, naj izkoristijo priložnosti. Konec koncev delavnost delavske univerze, za katero je včasih slišati kritične pripombe, ni odvisna samo od vodstva, marveč tudi od tistih, ki jim je namenjena.
M. L.
mogel ob dosedanjih denarnih virih temeljne izobraževalne skupnosti zbrati tolikšen znesek.
Družbena služba pa niso samo šolstvo, marveč sem šteje tudi sodišče, občinska uprava, postaja milice in še kaj, vendar so tu razmere boljše, še daleč pa ne idealne.
Vse to narekuje vrsto ukrepov, ki se jih bo treba resno lotiti, sicer bodo v poročilih o kadrovskih in stanovanjskih problemih v druž-
MERCATOR SE JE ODREZAL
Kot so člane trebanjskega kegljaškega kluba seznanili na nedavnem letnem občnem zboru, je pokroviteljstvo nad klubom prevzelo podjetje Mercator - Gradišče, Trebnje. Pokrovitelj je klubu že dal blago za obleke, v katerih bodo člani nastopali, zagotovil pa je tudi denarno pomoč. Klub, ki bo tudi v prihodnje tekmoval v dolenjski kegljaški ligi, dobi nekaj denarne pomoči tudi od občinske zveze za telesno kulturo, za kar so kegljači hvaležni. Na občnem zboru so za predsednika vnovič izvolili Pavleta Žagarja.
MOKRONOG: LETOS GASILSKA 90-LETNICA
Mokronoško gasilsko društvo bo v nedeljo, 2. julija, ob dnevu krajevnega praznika, slavilo 90-letnico delovanja. Tako so sklenili na letnem občnem zboru 6 februarja, ko so tudi kritično ocenjevali dosedanje delo. Graje vredno je sija majhno zanimanje mladih ljudi, saj je v društvu samo 5 mladincev in en sam pionir. Na zboru so pohvalili prizadevnost starejših članov, kijih bodo na juhjskem jubilejnem slavju odlikovali z gasilskimi priznanji. Ob devetdesetletnici bodo izročili namenu novo motorko, ki jo je društvo že kupilo.
ZAHVALA JANEZU ŠOLMAJERJU
Ker je bil dosedanji pedagoški svetovalec za trebanjsko občino Janez Šolmajer upokojen, je občinska skupščina Trebnje na zadnjem zasedanju imenovala za novega svetovalca prof. Jožeta Škufca, prav tako iz Novega masta. Skupščina se je tov. Šolmajerju javno zahvalila za njegovo dolgoletno strokovno delo in zgledno sodelovanje.
SPET MANJ „SEJALCEV4
Na devetih lanskih skupnih sejah obeh zborov občinske skupščine je znašala povprečna udeležba odbornikov 73,7 odstotka. Leto poprej je bila 76,3 odstotka, dve leti prej pa 80 odstotkov. Torej se udeležba slabša, in če bo šlo tako naprej, lahko pričakujemo, da se bo v Trebnjem zgodilo to, kar se je ponekod že - da seje niso bile sklepčne. Z odborniki, ki redno ne prihajajo na zasedanja, se nameravajo pogovoriti. Trije odborniki so namreč manjkah kar sedemkrat, 2 šestkrat, 4 petkrat, 4 štirikrat.
benih službah ob letu ugotavljali isto kot sedaj, veijetneje pa celo slabše stanje.
Da bi se razmere popravile, je občinska skupščina Trebnje na zadnji seji sprejela več sklepov in priporočil: da je treba zagotoviti denar za osebne dohodke delavcev v družbenih službah, da je potrebno narediti načrt za urejanje stanovanjskih problemov. Osnovnim šolam je priporočila, naj združujejo denar, ki se zbere s stanovanjskim prispevkom. Za stanovanja naj porabijo tudi prihranke, če jih seveda delovne skupnosti v družbenih službah - imajo. Priporočeno je tudi, da je treba nasploh bolj skrbeti za štipendiranje in izboljševanje kvalifikacijske sestave.
M. LEGAN
POMOČ ČLOVEKU
Kako začeti ?
Šentrupert: sosedska pomoč - konkretno
V želji, da bi pomagali osamljenim in ostarelim ljudem, so pri organizaciji Rdečega križa v Šentrupertu januarja že oblikovah komisijo, ki bo skrbela za sosedsko pomoč. Sestavljajo jo predstavniki vseh krajevnih družbeno-političnih ’ organizacij in zastopniki vasi, ki spadajo v krajevno organizacijo RK. Pod vodstvom Marije Brezovar, ki že več let uspešno sodeluje pri Rdečem križu, so si zastavili prve naloge. Naredili so seznam ljudi, ki bi bili potrebni materialne pomoči. Pri tem so ugotovili, da je po vaseh precej revnih ljudi, pa tudi takih, ki so osamljeni in potrebni človeške topline ter stikov z drugimi.
V	Šentrupertu je bila skrb za ostarele občane že dalj časa živa -vsaj ob pomembnih praznikih so se spomnili tistih, ki so bili pomoči najbolj potrebni. Zdaj bo v okviru komisije za sosedsko pomoč čut za sočloveka še bolj zaživel To se je izkazalo že 23. januarja, ko je imela Julijana Bevc iz Brinja pri Šentrupertu 90. rojstni dan. V njen skromni dom so vnesli toplino in občutek, da ni pozabljena. Zenica je tako zaživela, da ji ne bi prisodili 90 let.
Pri vsem tem je razveseljivo zlasti, da pri mnogih ljudeh različne starosti čut solidarnosti ni zamrl, zato je upati, da bo komisija lahko uspešno uresničevala zastavljene naloge.
D.	ZUPAN
SPREMEMBE V ZVEZI KOMUNISTOV
Kako v trebanjski občini uresničevati sklepe in stahšča tretje konference ZKS o socialnem razslojevanju, o tem je minuli teden razpravljal občinski komite ZK in zatem sprejel delovni program, ki ga bodo obravnavah tudi na bližnjih sestankih krajevnih organizacij ZK ter ga prilagodili konkretnim razmeram. Komite je razpravljal tudi o reorganizaciji, po kateri bodo v občini ustanovili samostojne organizacije ZK v mirenski „Dani“, KZ Trebnje, KPD Dob in podjetju „Trimo“. Ker so že ustanovili tri krajevne organizacije ZK (Dobrnič, DoL Nemška vas in Trebelno), se bo tako skupno število precej povečalo. Sprememba bo, kot pričakujejo, pripomogla do večje aktivnosti.
DROBNE Z MIRNE
VODE ZMANJKUJE - Odkar je začela obratovati nova tovarna za predelavo krompirja, je pri porabnikih vode nastal preplah, ker vode zmanjkuje. To posebno občutijo v više ležečih vaseh Trsteniku, Za-brdju in delu Mirne, kjer dobijo vodo le v večernih urah. Kot je slišati, razmišljajo, da bi kazalo oskrbovati se s talno vodo, saj je le-te dovolj v tleh, kjer stoji tovarna.
NE DCBIŠ VSEGA - Na Mimi trgovci že občutijo, da jim primanjkuje prostorov, kjer bi lahko razložili svoje blago. Kupci so poštah čedalje bolj zahtevni. Misliti dajo tudi zamrznjene cene, saj je slišati odgovore: „Ne smem prodajati -zaradi zamrznjenih cen! Kdo je pri tem prikrajšan?
VRAČAJO RAČUNE - Pred dnevi je Komunalno obrtno podjetje Trebnje poslalo porabnikom vode račune za plačilo kanalščine, ki jo je treba plačevati po občinskem odloku. Ljudje se čudijo, da teh računov ni dobil vsak, ki uporablja vodo iz vodovoda. Tudi naslovi in obremenitev nista natančna v vseh primerih. Plačevalci bi radi pojas-
nilo, kdo je dolžan plačevati kanalščino. Pričakovati je, da bodo o tem spregovorili tudi na zboru občanov v nedeljo.
DELAVEN FOTO KROŽEK -Mirenski foto Krožek je v zadnjem mesecu dal v svojo vitrino že dve seriji posnetkov, njegovi člani pa se uspešno poskušajo tudi na tečaju Dolenjskega lista v .JOTO TEDNA “.
STRAH - Ko se oglasi zvon, se pri mirenski krajevni skupnosti s strahom sprašujejo, kam bi zakopah pokojnika. Na pokopališču pri Sv. Heleni je že tolikšna stiska, da je treba prositi ljudi, ki imajo v zakupu po dva groba, da enega odstopijo. Mirna nujno potrebuje novo pokopališče. Kje bo zaenkrat, še ni gotovo, saj je znano, da so zahteve inšpekcije glede pokopališč zelo stroge in ni primerna vsaka lokacija.
NA BOLJŠE? Na Mirni je eden izmed obrtnih mojstrov že zapustil obrt in se zaposlil v krompirjevi tovarni. Kaže, da bo zanj tako boljše. Nasploh je precej pritožb obrtnikov, da so davki veliki.
TREBANJSKE NOVICE
Žokalj, pred-AMZ Jugosla-MD Kočevje v m posamezni-
- In zakaj imate vaši medvedji organ#3,
- Za prebijanje U*»°* prvi ogla m k razpravi.
Uspešnih 25 let AMD Kočevje
AMD je vzgajalo voznike za gospodarstvo, vojsko in amaterje - Največji uspeh AMD je, da je v prometnih nesrečah poškodovanih le malo mladih -Športna tekmovanja so opustili že pred več leti
KOČEVSKE NOVICE
Notranjost novega gozdarskega doma v Glažuti, kije gostišče odprtega tipaje urejena in op primernem stilu, saj so vsi okrasi in drugi predmeti skoraj izključno iz lesa. (Foto: J. Primc)
tem
uf-
Gozdarsko in turistično središcj;
V Glažuti, kjer je »najbolj bel sneg«, so pred kratkim odprli zelo lep fljjj! ski obrat, ki je hkrati tudi gozdarski dom - V okolici, so lepa smuC1i zato prihaja sem vedno precej izletnikov
Konec preteklega leta je Združeno KGP Kočevje odprlo v Glažuti gozdarski dom, ki je namenjen delavcem gozdarskega obrata Grčarice pa tudi drugim izletnikom in gostom.
Anton Gregorič je upravnik tega doma, kije gostišče odprtega tipa in en najlepših gostinskih obratov ne le na zahodni Dolenjski, temveč tudi v Sloveniji.
Tovariš Gregorič nam je povedal, da se je prav on zavzemal za ustanovitev delavskih centrov (središč), ki bi olajšali gozdarskim delavcem življenje in delo v gozdu, se pravi vplivali na izboljšanje njihovega standarda.
„Iz tega središča - našega smo imenovali gozdarski dom - kjer bodo delavci nastanjeni, jih bomo s kombiji vozili na delo,“ je začel na naše vprašanje o osnovnem namenu takDi središč pojasnjevati tovariš Gregorič. „Zjutraj in zvečer bodo delavci tudi tu na hrani, opoldne pa
jim bomo vozili od tu hrano na delo.“
Vendar to še ni vse:
„Še letos bomo poleg tega doma dogradili še eno stavbo. Temelji so že zabetonirani. V njej bodo tudi stanovanja in še klubski prostori ter delavnice za popravilo orodja, strojev in morda tudi motornih vozil,“ je govoril ponosno o načrtih upravnik, ko mije razkazoval res lep dom in njegove prostore.
„Vendar danes tu ne.-vidim delavcev, ampak le izletnike, ki se smučajo in sankajo okoli doma? “
„Pozimi tu res skoraj ni delavcev, ker pač pozimi ni v gozdu dela. Zato nudimo gostinske usluge tudi nedeljskim izletnikom in prehodnim gostom..
Načrtujemo, da b°. P.%1 dom zaseden s šolarji, Ki? ^ tu šolo smučanja v nara™ -j raslimi smučarji. Če bo sl ^ bomo že prihodnjo ^ M' eno ali dve vlečnici in ul. ^ čišča za bolj pa tudi smučarje."	oZfl
„Torej bo tu poleti h. oziroma delavsko, pozu*1 čarsko središče? “ .-„pit „Ne povsem tako. Tu1o 'r; dom odprt za izletnike p. Tako odhajajo ob petKin F j, naši delavci domov, zen še ob sobotah, nedelj j nikih. V teh dneh bo na j
tistim, ki žele konec tedn ^
v naravi. Od spomladi do J ga je tu dosti gob pa ^1 gozdnih sadežev. Razen ^ tisti, ki bodo želeli ni. .jjj med tednom, lahko prež' ^ ^ dan z gozdnimi delavci, delo v gozdu.4'	jj
„To je res lep, neoskn1 S sveta. Malo prej sem ,jj meščanko, ki je vzklika belega snega že dolgo ni to obeta, da si bodo ne tu postaviti vikende." . ^ „Vendar ne bomo sebne gradnje vikendov- ^ ba, jih bomo gradili san) • že imamo. Imenujemo V njih je prostora zajn nje družbe. Lahko jili *>°. pgl turistom."
Danes sej3 skupščin®
Za danes, 10. febm^jkj cana seja občinske m nica, na kateri bodo delovnem programu ščine, sklepali o izhp^V; nanciranje splošne inrtVij3^ potrošnje za letos, daljnjem razvoju	o?
občini, poslušali poro'f
nizaciji stano vanjskog vi?;
darstva, sprejeli več odi ^ pali še o nekaterih drn* i
Spet boljši učni uspeh
Najboljši dobili prehodne zastavice - Najslabši uspeh so dosegli v 6. e razredu
Učni uspeh na centralni šoli Ribnica se je v prvem polletju letošnjega šolskega leta v nekaterih razredih izboljšal, v drugih poslabšal, v celoti pa je le boljši.
V prvih razredih je bilo 100 odstotkov (vsi) pozitivno ocenjenih (v istem obdobju lani 93,9 odstotka), v 2. razredih 100 odstotkbv (lani 98,6 odstotka), tretjih 94,7 (lani 95,1), četrtih 91,6 (lani 88,8), petih 80,4 (lani 77,9), šestih 78,2 (lani 75,9), sedmih 77,3 (lani 88,3) in osmih razredih 76,6 (lani 76,6).
Najslabši uspeh so dosegli učenci
6. e, kjer jih le 54,2 odstotka ni imelo slabih ocen. V tem razredu so učenci, ki so prišli na ribniško šolo iz podružničnih šol. Vendar pa tudi v tem razredu ni položaj preveč kritičen, ker ima kar 11 učencev le po eno slabo oceno. Če bi njihovi starši redneje prihajali h govorilnim uram, bi bil uspeh nedvomno boljši. Zdaj prihaja za 24 otrok na govorilne ure le 5 do 7‘staršev.
Prehodne zastavice za najboljše uspehe sta prejela na podružničnih šolah 1. razred v Dolenji vasi in 2. razred v Sušju; na centralni osnovni šoli pa 1. c, 2. b, 3. b, 4. a, 5. a, 6. a,
7. b in 8. c.
Razveseljivo je, da je kakovost pouka boljša, kar kaže visoka po-
vprečna srednja ocena. Razen tega ima le malo učencev po več negativnih ocen. Velika večina staršev se zanima za delo šole in učencev, pa tudi šolaiji so pri učenju pridni.
Veliko šolarjev tekmuje v „Veseli šoli“ in si izpopolnjuje znanje. Učitelji se trudijo s slehernim, pa čeprav je morda kateri manj sposoben. Neuspešna 'so le prizadevanja pri učencih, ki so sicer sposobni, a se nočejo učiti. Na srečo pa je takih malo. Vendar je učiteljem žal za slehernega, ki njihovo skrb zavrača.
J. PRIMC
RIBNIŠKI ZOBOTREB%
FRANC GORŠE
V Ribnici je nenadno umrl, zadet od srčne kapi, Franc Gorše s partizanskim imenom Ris.
Pokojni Gorše, ki je bil star 47 let, je izhajal iz delavske družine. Njegovi starši so bili delavci, zato je tudi pokojnik že v rani mladosti okusil tegobe proletarcev. Njegov oče je bil pred vojno zaposlen pri graščaku Rudežu.
V oboroženi upor proti okupatorju se je mladi Gorše vključil leta 1942. Bil je hraber borec. V partizanih se je boril do končane zmage.
Po osvoboditvi je bil najprej miličnik na Dolenjskem. Po vrnitvi v rojstni kraj se je zaposlil v INLES v Ribnici. Kasneje je bil čuvaj pri podjetju VARNOST, kjer je bil zaposlen vse do prerane smrti. Njegovim domačim izrekamo iskreno sožalje.
ORTNEK SPET RIBNIŠKI -Kaže, da se je občina Pulj odpovedala grajskemu poslopju v Ortneku, ki ga je po neki pogodbi doslej uporabljala za letovanje svojih otrok med poletnimi in zimskimi počitnicami. Tako bo grad spet ribniški. Več o načrtih z Ortnekom bomo še poročali.
RIBNIŠKI RAZRED — Zvedeli smo, da je na tehniški srednji šoli v Ljubljani oddelek v prvem razredu, v katerem prevladujejo otroci iz ribniškega območja, in da je prav ta razred med najboljšimi.
POPRA VIII MOST — Načrt za popravilo mostu v Ortneku, ki je že nad leto dni podrtje naročen. Tudi železno konstrukcijo zanj so naročili. Ce bodo našli zanj investitorja in denar, bi bil lahko dokončan že do julija.
VELIKO ŠTIPENDISTOV - Kar 19 štipendistov na srednjih šolah in fakulteti ima ribniško podjetje RIKO. V tem podjetju štipendirajo za strojno stroko vse, ki zaprosijo za štipendijo, nekatere pa tudi na eko-
nomski srednji šoli. , toj si, da bi v prihodnjih ^ p rali vse otroke starsev. RIKO, pa naj bi studu*** koli šoli ali fakulteti.	^ 3
NOVA „NASA VE* rfj januarja je izšla prva 1 ka „Naše vezi“, glasila	je
nosti INLES, skupno r izšlo že 44 številk.
občan vprašuj«
f7:	/,V	■	\
Nočejo plačati kazni
Poročali smo že, da je dobilo Kočevje tak prometni znak, da lahko vozniki v Kidričevi ulici parkirajo v parnih dneh na eni strani ceste, v neparnih pa na drugi. Miličniki že pišejo predloge za kaznovanje za tiste voznike, ki narobe parkirajo.
Vendar tisti „grešniki*4, ki so pripeljali v Kidričevo s Seškove ulice, plačajo kazni; tisti, ki so pripeljalLz Ljubljanske, pa se plačilu Opirajo. Izgovarjajo se namreč, da bi morala biti levo in desno polje pobarvana prav obratno, kot sta zdaj.
Kaže. da si pri KOMUNALI, kjer so znaka oskrbeli, niso bili na jasnem, kako morata biti znaka prebarvana. Da bo vsaj eden
Bravih barv, so ju obarvali - raz-čno!
V ! J
DOLENJSKI LIST
Stran uredil: J02E PRIMC
Sl. 6 (1141) - 10. *ebtUc
S svečano sejo upravnega odbora je Avto-moto društvo Kočevje 28. januarja proslavilo 25-letnico svojega obstoja in uspešnega dela. Na njej sta predsednik AMZ Slovenije Alojz Žokalj in predsednik AMD Kočevje podelila tudi priznanja zaslužnim posameznikom in društvom oziroma organizacijam, ki so pripomogli k uspešnemu delu AMD.
Avto-moto društvo Kočevje, ki je eno najbolj delovnih društev v občini, ima velike zasluge za razvoj gospodarstva, saj je prav ono začelo takoj po ustanovitvi decembra 1946 (takrat se je imenovalo Avtomobilistični in motociklistični klub) šolati prve voznike za potrebe državnih posestev, industrije, ki je takrat šele nastajala, in transporta.
V prvih letih in vse do leta 1959 je doseglo društvo pomembne uspehe tudi na tekmovalnem področju. Kočevski tekmovalci so nastopili na tekmovanjih doma in v tujini.
Od leta 1959 dalje pa seje usmerilo predvsem na šolanje voznikov in na vzgojo odraslih in mladine, da bodo znali tako uporabljati ceste, da bo čim manj nesreč. Poseben uspeh društva je, da je kočevska občina med tistimi, kjer se najmanj mladih poškoduje v prometnih nesrečah.
Društvo ni delalo le za območje domače občine, ampak delno tudi za območje občine Ribnica, Postojna, pa tudi za Radovljico in Velike Bloke. Skupno je po letu 1959 izšolalo okoli 5.700 voznikov, od tega mnoge za potrebe JLA in tako prispevalo h krepitvi obrambne moči države.
Priznanja AMD
Na svečani seji ob 25-letnici dela AMD Kočevje je predsednik AMZ Slovenije Alojz Žokalj podelil priznanja Avto-moto Zveze Jugoslavije naslednjim: Avto-moto društvu Kočevje, Viktorju Ožuri, Janku Novaku in Romanu Rovanu.
Medaljo in diplomo AMZ Slovenije so prejeli: Jaka Lavriša, Vladimir Gašparac, Matija Delač, Jože Delač in Anton Gašparac.
Plaketo AMD Kočevje je dobil predsednik občinske skupščine Kočevje Miro Hegler, in sicer predvsem za prizadevanje za izboljšavo cest v občini in za posodobljenje ceste proti Reki.
Diplome AMD Kočevje so prejeli: oddelek za občo upravo in družbene službe občinske skupščine Kočevje, postaja milice Kočevje, osnovna šola Kočevje, Ivan Valič, Vinko Hren, Jože Podržaj, Janez Bukovec, Vinko Muhič, Janez Durini, Jože Novak, Jože Primc, Stane Jajtič, Bojan Slokar, Tone Križ in Franc Brus.
Zaradi teh in drugih uspehov je AMD Kočevje in njegovi člani prejelo več priznanj Avto-moto Zveze Jugoslavije in Slovenije, prav za
25-letnico dela pa je prejelo tudi „Priznanje OF“, ki mu ga je podelila občinska konferenca SZDL.
J. PRIMC
Z leve proti desni predsednik AMZ Slovenije Alojz Žokalj, predsednik AMD Kočevje Stane Levstek in predstavnik AMZ Jugoslavije inž. Janez Trošt so 28. januaija na svečani seji AMD Kočevje v imenu svojih organizacij podelili priznanja zaslužnim posameznikom in organizacijam. (Foto: F. Brus)
Dela od petnajstega leta
Ivanka Glad, TRIKON, Kočevje (Foto: D. Mohar)
DROBNE IZ KOČEVJA
MLEKO SE SKISA, čim ga začno kuhati, se pritožujejo gospodinje. Zanimivo je, da se ne iz vseh zavitkov. To je posebno neprijetno tam, kjer imajo majhne otroke in tisti dan oziroma večer ni več mogoče kupiti mleka. Morda bi tržna inšpekcija našla vzrok in zahtevala, da ga odstranijo.
LEPE MAPE za vse potrebne vozniške dokumente, prospekte, karte itd. je dalo svojim članom Avto-moto društvo Kočevje. AMD Kočevje je imelo lani 545 članov, letos pa je članarino 100 din obnovilo že 260 članov.
TELEFONIRANJE nesramnih zaplotnikov se nadaljuje. Njihova nesramnost se še stopnjuje. Sedaj sporočajo: „Vaša hčerka se je ubila v Skopju" ali „Hčerka naj pride takoj z otrokom v bolnišnico!“ in podobno. Nekaterim grozijo, da jih bodo podrli z avtomobilom ali da bodo dobili „štih“ med rebra itd. Nujno je treba najti način, da bi te nadležneže izsledili in krepko kaznovali.
ZAŽIGANJE PAPIRJA v smetnjakih je nova zabava mladih ponočnjakov. Drugje ima mladina nabiralne akcije za star papir, da si tako prisluži nekaj denarja .Ta počitnice, pri nas pa ga objestni ponočnjaki za-zigajo. Tudi stranke bi morale bolj premisliti, kaj je za v smetnjake.
GOSPODINJSKI TEDEN NAME z 10,-odstotnim popustom je uspešno končan. Potrošniki so pridno kupovali najnujnejše, saj so jim zaporedni prazniki in razprodaje že dobro osušili žepe.
„AVIONI! AVIONI!“ vrešči reklama v televiziji za žvečilni gumi. Uspeh je že tu! Od NAME do osnovne šole je vsak dan vse nastlano z
ovitki žvečilnih gumijev. Če šteješ odvržene zavitke, ugotoviš, da imajo otroci precej denarja. Po drugi strani pa mora družba plačevati za tople obroke in malice. Pa še te malice vidiš ležati po cesti s salamami vred in tudi koši za odpadke so jih polni. Imamo res že tako visok standard?
TOLAŽBA OB DRAGINJI - Tri starejše ženske so oni dan stale na mostu pri cerkvi in tarnale, kako je vse drago. Pa se spomni ena: „Meni je vseeno. Bom pa manj jedla, saj me je že tako zdaj precej preveč!“ Vsekakor je to svojevrstna tolažba zaradi draginje.
„Pri našem podjetju sem vztrajala, ko je bilo hudo in ko so bile plače majhne. Upala sem, da bo bolje, in v zadnjih letih gre res postopoma na bolje,“ je zadovoljno pohvalila 25-let,na priučena šivilja v podjetju TRIKON Ivanka Glad.
Na Kočevsko se je njihova družina, kije štela 6 otrok, priselila leta 1960. Najprej se je zaposlil Ivankin starejši brat, nato pa je bila na vrsti ona. Takrat še ni imela 15 let.
Med sedmimi člani kolektiva TRIKON, ki so bili pred kratkim za zvesto 10-letno delo pri podjetju nagrajeni, je bila tudi Ivanka. Poročena je že 6 let in ima 4 leta staro hčerko.
„Ne, stanovanja nimamo, le eno sobo. Zdaj gradimo hišo na Trati. Do prve plošče je že narejena. Ne, tudi posojila z možem nisva dobila. Gradiva le s prihranki pri plačah. Tudi mož, ki pri AVTU vozi avtobus, ne dobi posojila. Morda ga bom jaz dobila spomladi pri našem podjetju. Na mesec zaslužim 1.000 din ali še malo več. Sem kar zadovoljna in se nimam kaj pritoževati," je povedala ob zaključku Ivanka Glad.
J. PRIMC
— Sem slišal, da je na zadnji partijski konferenci zaprosila za besedo tudi neka ženska. Le kaj je povedala?
— Predlagala je, naj kandidati za novi komite vstanejo, da si jih ogleda.
*
— Le zakaj v mladinski restavraciji „Metka“ točijo tudi najmočnejše žgane pijače?
— Vsekakor zato, da bodo tudi mladi po svojih močeh pripomogli k rentabilnosti restavracije in podjetja ŽITO Ljubljana, katerega obrat je „Metka“.
redki,™ resm obrazi “ ta^i so bili Viničani na sestanku, ko so razpravljali o usodi kraja. Želijo *3, ki ga vidijo edinole v industrijskem obratu. (Foto: R. Bačer)
To je krik obupanih
pripomb
"Hini rr>?>.Š„v črnomaljski otganj’ V^MOS-BELT vodja v Pro&v«!!^? tehnične kontrole Pred (W*-n^: Mariborčan, ki je *at v /sitimi leti prišel službo-
. ^vnih i7&elJ’ 1013 PreceJ de' Oem m.rt enJ> na tem delovnem iet u Pa prav tako že se-k%)sti	dot>re	in	slabe
■ ~ {LBeltovih proizvodov.
lajšati Ur*11311 Proizv°dnjo, kupce iP všteto in zadovoljiti
/ Nzvaioi	vsakega solidnega
>p£; KaJ lahk°
ManrpHif ,°.vašem kolektivu ■ ^no niesl^’ * Zadeva vaše služ-
^ iznie^v leta je Belt Pre' Pred dVp v Proizvodnji. Do
"Heli svr,;ma *etoma, ko nismo torija SrJega kemijskega labora-^Jiala nr.v.^?°rali vse analize ma-* LjubHaJ	v izdelaVo bodisi
1 ali v w n? metalurški inšti-ftalizo 5 v^bor. Za običajno Vjli naim .e^ementi smo plače-
>®aSJH4,50 din- z bo'i's°
’jskpo i ln ustanovitvijo o°^e laboratorija smo si te ' labnr^T11^1^- Tudi mehan-ll0vimi n„ nJ smo opremili z ^islčavp P,ravarni, tako da tudi h^to raz;!l)rarsk®8a peska in i .s^dica , ^ave delamo doma. N časa eJ6!3 teSa je, da že ne-°žb kun!1^ oh n»mamo več pri-^a.	Slede kakovosti ma-
J^redeic u smo dosegli velik L^ina ;,°be"em Pa se je tudi ^a." tnečka močno zmanj-
$£?'«, Ste s službo za-,tJven- L, aJ Pa ostalo, kaj sodi ^oudp anovanje, okolje, druž-„V Snovanje?
^jeto0rn*iu je všeč. Sta-Su,2at m d°bil takoj ob pridno. v- ^ tudi prišel v Belo tJ'°jnih £ komunist iz prvih JSuea v ^ ^em se tudi takoj r)°Unrav Uzbeno'Pohtično in 3». is,	delo v tovarni in v
oriam a P°Snal korenine, na kat'2*00 ‘n družbo, 'Sno preselitev niti ne
R. B.
Vinfško območje zahteva zaposlitev doma! Ljudje so prepričani, da bi eno samo podjetje sprožilo val težko pričakovanega napredka
2. februaija so na razšiijeni seji SZDL, kjer pa so bili prisotni tudi predstavniki vseh krajevnih organizacij in društev (46 ljudi!), obravnavali možnosti za hitrejši krajevni razvoj. Vinica je trdno odločena doseči prelomnico v dosedanjem životaijenju.
Med ljudmi je čutiti veliko nezadovoljstvo ob tem, ko več let govorijo o gradnji bencinske črpalke, o vodovodu, o napredku v turizmu, o modernizaciji lokalov, vendar se programi zavlačujejo iz leta v leto. Najbolj pa so domačini zagreti za ustanovitev industrijskega obrata. K burnemu sestanku je verjetno pripomogla še vest, da se majejo tudi trdni načrti o gradnji obrata tovarne NOVOTEKS.
Viničani ne verjamejo nikomur več. Lojze Št er k, predsednik občinske konference SZDL, je na sestanku pojasnjeval, da kraj še nikjer ni bil tako blizu gradnje obrata kot zdaj. Prav tako jih je spomnil na napredek, ki ga je Vinica le doživela v
Maks Pišec
°«led	vam	v	tem	tednu	priporočamo
Prip0 v^l*ke izbire posteljnine in zaves. t*Hjn ”Carn° nakup blaga za ženske predpasnike (ko-' Po občutno znižani ceni.
»VELETEKSTIL«, Črnomelj
Pomoči za voz-S K L^inski nHu11 Tečai ie organi-Prec RK, zanimanja
ČRNOMALJSKI
DROBIR
ZA VARSTVO v kratkem v Cr-
■».J. vi* v Kratkem v Cr-,_ st0r.^ine i>lJe.nih blizu 50 ljudi iz j, ^dsednikom in akti-MUhi-°do „„Se‘1 krajevnih organi-JSe. 8ovorili predavatelji iz
,&SkiSNkot5fTRTEK se je sestal > H ,ni}i °r»a ‘ ^ s sekretarji kiwSl?c«* Navzoč je bil Vo1 Zascri-. 0^’ delegat na ne-) Lav'je. d Ju konference ZK V^nkt??prav,jali so o nalo-A Bp»vH. konfV pri uresničevanju °KRA5i?oenceZKJ-kt *n av£*° ZDRUŽENJE
l^k^arjared mchanikov je imelo r* dpi ročii *ctn° konferenco. M°.Vne no,, obravnavali še tel-
lovJJJ jim dru°iK SOfcrj°v in zalltc-°dob0 Pnzna skrajšano
LETOS SO NLINI-HNE PRITOŽBE, da parkirni prostor pred hotelom LAHINJA ni vzdrževan. Gostje, ki se tu ne morejo ustaviti z vozilom, se zapeljejo v mesto in parkirajo pjed zasebno gostilno. Zasebniki namreč sneg hitro odstranijo s pločnika.
AVTO-MOTO DRUŠTVO sprejema prijave za vozniški tečaj A in B kategorije. Tečaj nameravajo organizirati v Metliki, v Črnomlju in Semiču. Prijave že sprejemajo krožki v vseh treh krajih.
PARKIRNIH PROSTOROV je v mestu očitno premalo, zato komisija za varnost prometa predlaga, naj bi problem parkiranja pred Rojčevo gostilno rešili tako, da bi vozila lahko stala delno na pločniku, deloma pa na cesti. Ce bi s črtami označili parkirne prostore, bi bil večji red in tudi prometa ne bi ovirali.
NA PUSTA v Črnomlju ne mislijo-, vsaj nič ni slišati, da bi kje pripravljali maškarade.
10. februarja 1972
zadnjih letih. Dobili so asfaltno cesto, zdravstveno postajo, novo mesnico z bifejem, asfaltirano igrišče, preurejeno šolo. Res bi bile potrebe mnogo večje, toda denarja ni.
Razprava je trajala več-ur, v njej pa so posamezniki dokazovali predvsem to, kako nujno potrebna bi bila gradnja industrijskega obrata. Imamo več kot 300 mladih ljudi v tujini, doma pa še okrog 100 nezaposlenih deklet. Prepričani so, da bi se z industrijo razmahnil-še turizem, za katerega so malokje v Sloveniji tako ugodni pogoji kot ravno na Vinici.
Vinica se čuti zapostavljeno t>d družbe. Tokrat je zahtevala, naj bo kraj bolj upoštevan; Čeprav je bilo na sestanku precej nestrpnosti, tu in tam tudi pretirana užaljenost, pa je konec koncev vendarle lepo, da se v nekem kraju organizacije tako enotno in zavzeto borijo za napredek.
Nihče ne pomaga
Vinko Rožič, slepi telefonist iz. tovarne BETI, in njegova 98-odstot-no slepa žena stanujeta v hišici ob opuščenem kamnolomu na Loški cesti 14. Vsako jutro, ko žena pelje moža v službo, kjer je že 14 let zaposlen, se mučita po ozki gazi v visokem snegu. Pot je vrhu vsega še nevarna, saj en sam nepreviden korak lahko pomeni padec po strm«m bregu navzdol. Prosila sta že krajevno skupnost, cestno podjetje in komunalo, da bi s plugom mimogrede očistili pot do njihovega doma, toda nikjer jima niso ustregli. Četudi to ni dolžnost enega ali drugega kolektiva, pa je res žalostno, da je humanost v Črnomlju tako zamrla.
Semič pridobiva
Pred kratkim so v Semiču odprli trgovino podjetja Dolenjka iz Novega mesta, kjer se dobe ves gradbeni material, gospodinjski stroji, vodovodni material, keramične ploščice in gospodarsko orodje. Ce bi imeli več skladiščnih prostorov, bi bila izbira še večja. Ko bo v Semiču odprta še kleparsko-mehanič-na delavnica, bo Dolenjka prodajala tudi avtomobilske dele. Da se trgovina v Semiču razvija, se vidi tudi iz preureditvenih del v nekdanji Strumbljevi stavbi. V tem lokalu bo na prodaj vsakovrstna konfekcija, ki so jo Semičani doslej pogrešali.
J. HUTAR
Semičanom ugodeno
Zadružni svet Kmetijske zadruge Črnomelj je na nedavnem zasedanju sklenil prepustiti v last krajevni skupnosti Semič prosvetni dom, za katerega lastništvo so se več let dajali. Zdaj, ko je zadeva urejena, bodo Semičani lahko dom popravili in ga uredili tako, da bo služil kino dejavnosti in drugim kulturnim prireditvam.
»Dolenjski list« tribuna bralcev
✓ 	N
Mesar pa v gostilni...
V črnomaljski mesnici nasproti trgovine Dolenjka stranke večkrat zaman čakajo pred vrati v času, ko bi moral biti lokal odprt. Zgodi se, da več kot eno uro mesarja ni. Stranke so odkrile, kje sc zadržuje, zato ga hodijo klicat kar v gostilno.
Ponekod kot makovo zrno
V metliški občini imajo 4 kolektive, katerih uprave podjetja so v drugih občinah, ter tovarno BETI, ki ima sama zunanje obrate. Kako je v teh delovnih organizacijah razvito samoupravljanje, koliko besede imajo zaposleni pri odločanju o finančnih vprašanjih, kadrovanju, načrtovanju razvoja, pri sprejemanju v službo itd. je ugotovila analiza, o kateri je pred kratkim razpravljal tudi občinski sindikalni svet.	KeI	s0	tudi v Novoteksu dobri
Vse kaže, da je samoupravljanje najbolj razvito pri podjetju MERCATOR. Čeprav metliška enota ni samostojna, so odnosi matičnega podjetja do kolektiva v Beli krajini zelo „fair“. To dokazuje veliko vlaganj v gradnjo novih lokalov, imajo pa tudi razvojni program, kjer je Metlika prav tako zajeta. Lahko se trdi, da je trgovina pod upravo podjetja MERCATOR bolj napredovala kot prej, dokler je delovala kot samostojno metliško podjetje.
Medtem ko je po podatkih analize v obratu NOVOTEKS stanje samoupravljanja ocenjeno z besedo: dobro, čeprav nimajo samostojnega obračuna, pa je mnogo slabše in naravnost na začetku poti v obratu IMV na Suhoiju ter v kolektivu zdravstvenega doma.
SPET MANJŠE SKUPINE?
Komisija za organizacijo, razvoj in delovanje ZK, ki deluje pri občinskem komiteju v Metliki, predlaga, naj se ponovno ustanovi 7 manjših osnovnih organizacij. Tako naj bi dobili svojo organizacijo komunisti v Komuninem podjetju, pri Mercatorju, v Metlikatransu, v občinski upravi, na postaji milice, v osnovni šoli ter v Rosalnicah in na Grabrovcu. Metliška osnovna organizacija, ki zdaj tudi zaradi prevelikega števila članov (119) ni bila učinkovita, bi se tako zmanjšala na 40 komunistov. Pri teh bi bilo laže ugotavljati delavnost.
Najlepša leta
Crnugljeva Jožica iz vasi Bo-žakovo bi po vsej pravici lahko zapela: „Šestnajst let mije in ves svet je moj ..Pred dvema letoma je končala obvezno šolanje, zdaj pa se v metliškem podjetju KOMET priučuje poklicu.
V razmeroma kratkem času se je izvežbala tako, da svoje delo opravi mnogokrat hitreje kot določa norma.
„Kadar imam ugoden dan in delo ni preveč zahtevno, zašijem namesto .4 20 nedrčkov še enkrat več. Zaslužek jfe temu primeren. Poprečno prinesem domov 1.000 dinarjev na mesec.“
Pot od doma v službo opravi največkrat peš, čeprav hodi v eno smer dobro uro. Dokler je tako mlada, ji to ne povzroča posebnih težav, pač pa pravi, da si vedno skuša najti družbo, ker jo je samo strah hoditi. Posebno kadar se vrača od popoldanske izmene v nočnih urah. Zgodilo se je že, da jo je neznanec z avtom skušal nadlegovati.
„Ce bi imela do službe urejen še prevoz, potem bi bila z vsem zadovoljna," Je zatrdila. „Zavedam se, da imam mnogo lepšo mladost, kot so jo imeli moji starši.“
Jožica ima tudi svoj prosti čas razporejen. Ko je končano obvezno delo doma, ki se mu nobene kmečko dekle ne more izogniti, se umakne v samoto in piše. Kaj le? Pisma mladim po domovini in na tuje. Že več let si dopisuje s sovrstniki, celo v Avstraliji. To je njen svet in razvedrilo. Zadnje čase pa jo privlačijo še izleti.
„S prijateljicami iz vasi sem obiskala že Gorenjsko in Bled pa
Tolmin in še nekatere kraje, ki sem jih prej poznala le po fotografijah in po pripovedih. Med moja največja doživetja pa spada nedavni obisk na modni reviji v Ljubljani, ki so ga organizirali v kolektivu."
- Mlado dekle ima najbrž tisoč želja, toda eno in največjo nam lahko zaupate. Mar ne?
„Želim si v planine, zares visoke. Moja največja želja je, da bi šla na Triglav.**
R. B.
odnosi med obratom v Metliki in upravo podjetja v Novem mestu, tu ne bo težko narediti nadaljnjega razvoja samoupravljanju v prid. Več truda in dobre volje z obeh strani pa bo potrebne tam, kjer so samo-upra vij alci po moči svoje besede še majhni kot makova zrna.
Za obrat IMV bi bilo potrebno v prvi vrsti sprejeti razvojni načrt in ga razgrniti pred delavce, nadalje omogočiti zaposlenim večji vpliv na delitev ustvarjenega dohodka in končno dobiti denar za gradnjo stanovanj. Dd sedaj v suhorskem obratu še nihče ni dobil stanovanja od podjetja.
Tudi v zdravstvenem domu samoupravne pravice zaposlenih še daleč niso na zadovoljivi ravni in jih bo treba urediti. Značilno za vse metliške obrate s sedežem izven občine pa je, da so samoupravni odnosi urejeni ali razmeroma dobri tam, kjer so ob združitvi nastopali kot enakopraven partner, slabi pa, kjer so šli k močnejšemu podjetju zaradi izgube ali poslovanja na meji rentabilnosti. V takih primerih so morah pogoltniti vse, kar je „močnejši44 zahteval.
Ga poznate? To je slavni metliški gad Božidar Flajšman. Takle se mi je pokazal, ko sem ga povprašala, če so .Metličana na pusta pozabili. „Organiziranega pohoda ne bo, j^z pa bom takle paradiral po mestu,44 mije rekeL „Masko sem dobil za darilo, ker živim 24 let pod okupacijo.44 Šaljivec mi je razložil, da gre za ženino darilo ob obletnici poroke. Nekdaj slavni pustni prazT nik ima torej še korenine ...
^Foto: Ria Bačer)
Vse je zastrupljeno!
Na območju Metlike; Gradca in Suhorja so lovci nastavili strup škodljivcem
V metliški občini delujejo tri lovske družine, od katerih ima gradaška največ obiska iz tujine. Poleti hodijo predvsem Italijani na streljanje grlic in škorcev, pozneje so na vrsti jerebice in fazani, v zimskem času pa
Hmmmmm, kako lepo diši! Na sliki je Anica Logar, ki v metliški šolski kuhinji priDravljft eno izmed jedi, ki jo imajo otroci zelo radi: srbski pasulj! (Foto: R. Bačer)
ciljajo na zajce. Nekateri lovci iz Vidma,’ Genove in pobratenega mesta Ronchi prihajajo v ta lovišča že tri leta zapovrstjo.
Lov ima v teh krajih še veliko možnosti za razcvet, toda nihče se s tem načrtno ne ukvarja. Lovski čuvaj ima precej pripomb na domače lovce, ker posamezniki delajo nepotrebno škodo. Pohlepni na meso, streljajo divjad v dovoljenem ah nedovoljenem času.
Cez zimo bodo lovci kot običajno odstranjevali škodljivce. Lisice, vrane, srake in kragulje naj bi množično ugonobili s pomočjo hudega strupa strihnina, ki so ga nastavili po vseh revirjih. Po drugi strani pa skrbijo za krmljenje koristnih živali. Zajcem in srnjadi vedno dostavljajo hrano.
Nad nastavljenim strupom imajo lovci sicer stalen nadzor, prav pa je, da so o tem občani obveščeni. Strup je namreč, smrtno nevaren ljudem in živalim.
Zgodovina Metlike
Znani arheolog, po rodu Metličan, dr. Vinko Sribar, je pred kratkim v Ljubljani predaval o Metliki od prazgodovine do srednjega veka. Predavanje je bilo v Kidričevi ulici, v dvorani krajevne skupnosti, kjer ima tudi sedež društvo Bela krajina.
S. Sk.
ČIMPREJ PO NOVEM
Pogrebi, ki se še'odvijajo v Metliki skozi vse mesto, postajajo vedno večja ovira prometu, razen tega pa ni poskrbljeno za ceremonial. Zeljo občanov, da bi čimprej uredili mrliško vežo in organizirali pogrebne sprevode na sodobnejši način, je pred kratkim podprlo tudi vodstvo občinske konference SZDL. Predlagali bodo občinski skupščini, naj ne odlaša s sprejetjem tozadevnih predpisov.
SPREHOD P0 METLIKI
METLIŠKA ' GODBA NA PIHALA je priredila konec januarja koncert na Suhorju in v Metliki. Program je bil zelo kvaliteten, škoda pa, da je bil obisk na Suhorju slab, v Metliki pa le malo boljši. Godbo že več let uspešno vodi Ivan Jerina,-Spodbudno je, da je med starejšimi godbeniki videti že precej mladih.
ZIMSKI MESECI so za mlade v Metliki precej dolgočasni, zato'še je Ljudska univerza odločila organizirati plesni tečaj. Zanimanje je veliko. Slobodan Udovičič, organizator tečaja, ima polne roke dela.
SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK je mladinska igralska skupina „Osip Šest44 počastila z večerom otroških pesmi. Prireditev je bila v sejni sobi občinske skupščine in je bila dobro obiskana. Svojo prireditev so pripravili tudi učenci osnovne šole in gojenke poklicne šole tovarne BETI.
POTUJOČA KNJIGARNA Partizanske knjige je obiskala Metliko 1. in 2. februarja. Metličani so kupo-
vah, naročali knjige in revije ter časopise vseh slovenskih založb.
GADJE IN BELOUŠKE se niso zganili, zato tudi letos ne bo pustnega sprevoda. Da pa praznik ne bo minil brez norčij, pripravljao gasilci toVarne BETI zabavo na pustno soboto v jedilnici, podjetja. Izbirali bodo najlepšo masko, za ples, krofe in drugo pa bo tudi poskrbljeno.
MRAZ, SNEG IN MOKROTA so načeli asfalt na več mestnih.ulicah. Nafjvečje luknje so prav pred postajo milice in prodajalno „Kranjec44. Hudujejo, se tako vozniki motornih vozil kot pešci, ker izpod avtomobilskih koles večkrat brizgne voda naravnost na plašče mimoidočih.
AVTO-MOTO DRUŠTVO Črnomelj organizira tečaj za voznike amaterje. Predavanja za metliško območje sO se začela 8. februarja v prostorih tovarne BETI.
NA OBMOČJU matičnega urada Gradac je umrla Ana Galovec, stara 76 let, doma iz Krasinca.
metliški tednik
tedensK6le
E
Petek, 11. februaija - Zvezdana Sobota, 12. februarja - Damjan Nedelja, 13. februaija - Katarina Ponedeljek, 14. februaija - Valentin Torek, 15. februarja - Pust Sreda, 16. februaija - Danilo Četrtek, 17. februaija - Silvin
BREŽICE: 11. in 12. februaija angleški barvni film „Dr. v rdečem plašču". 13. in 14. februaija ameriški barvni film „Tora, tora, tora“.
15. in 16. februaija ameriški barvni film „John in Mary“.
BRESTANICA: 12. in 13. februarja ameriški film „Umazana igra'4.
ČRNOMELJ: 11. februarja ameriški barvni film „Mayerling“. 13. februaija ameriški barvni film „Goreča reka“. 16. februaija ameriški barvni fim „Ples volkodlakov11.
KOSTANJEVICA: ‘13. februarja mehiški barvni film „Montezumovo blago“.
KRŠKO: 12. in 13. februarja italijanski barvni film „Nuna iz Monze“. 16. februarja ameriški barvni film „Upor zapornikov14.
METLIKA: Od 11. do 13. februaija ameriški barvni film „VVillie Boy“. Od 11. do 13. februaija brazilski film „Razbojnik". --16. in 17.
OS
SLUŽBO DOBI
FRIZERSKO vajenko sprejmemo. Stanovanje preskrbljeno. Salon „Olga", Beethovnova 12, Ljubljana.
IŠČEM ŽENSKO za varstvo otroka na domu ali gospodinjsko pomočnico. Zdenka Vidic, Prešernov trg 3, Novo mesto.
SLUŽBO DOBI kvalificiran kuhar -kuharica. Nastop takoj ali po dogovoru. Gostilna Tomšič, Do-bruška vas 36, Škocjan.
SPRETNI GOSTILNIČARKI oddamo v najem nov gostinski lokal z velikim vrtom, plesiščem in popolnim inventarjem. V hiši samsko stanovanje za dve osebi. Oddam.) v juniju, do tedaj pa vas redno zaposlimo, in sicer takoj. Oglasite se takoj pod šifro „Ugodno 1972".
FANTA, ki ima veselje za pomoč na kmetiji, sprejmem in mi^ nudim vso oskrbo. Po želji preskrbim tudi službo. Jerman, Snebrška 42, Polje 61260 Polje pri Ljubljani.
ZAPOSLIM več soboslikarjev in pleskarjev ter priučenih delavcev z 2-letno prakso; v uk sprejmem več vajencev, nudim samsko stanovanje. Franc Klobučar, Smrekarjeva 30, Ljubljana.
SLUŽBO IŠČE
KV KLJUČAVNIČAR s 15-letno prakso, vešč tudi hidravlike, želi dobiti zaposlitev kjerkoli v Za savju. Resne ponudbe z navedbo višine osebnih dohodkov na upravo Usta pod „Samostojen".
STANOVANJA
IŠČEM sobo in kuhinjo za zakonca brez otrok. Dobro plačam. Miiko Šafrar, Kettejev drevored 35, Novo mesto.
ODDAM opremljeno sobo s posebnim vhodom dvema samskima osebama. Naslov v upravi lista (225/72).
PRODAM dvosobno stanovanje z vrtom v središču Metlike. Informacije: Zlata Drobnič, Ljubljana, Zofke Kvedrove 24.
ZAKONCA brez otrok iščeta neopremljeno sobo in kuhinjo ati večjo sobo l možnostjo kuhanja v Novem mestu ali bližnji okolici. Anton Križan, Gotna vas 66. Novo mesto.
MLAD ZAKONSKI PAR išče sobo in kuhinjo ali večjo sobo v No vem mestu ali bli/.nji okolici, kjer bi bila možnost kuhanja in pranja. Jožica Puklavec. Kamna gora 14, Trebnje.
ODDAM majhno sobo dekletu. V Ragov log 4. Novo mesto.
ODDAM oprepiljeno sobo samskemu moškemu. Naslov v upravi Usta (267/72).
PRODAM
PRODAM nov gumi (14, 15, 16 col). Žitnik, Babna gorica 2, Škofljica.
PRODAM stroj ambi za izdelavo strešne cementne opeke. Naslov v upravi lista (253/72).
PRODAM električni štedilnik in hladilnik. Naslov v upravi lista (254/72).
PRODAM traktor feruuson 35. Poizve se pri Antonu Springarju. Karlovška 17 (Gotna vas), Novo mesto.
PRODAM vprežne sani, žetveno napravo za kosilnico „Alpina" ali zamenjam za smrekov les. Franc Vovko. Potovrh 26, Novo mesto.
PRODAN! GRABI J! kombmirke dvojne, dobro ohranjene. Franc I u/ai, Strclac 3. Šmarješke Toplice.
PRODAM valilnico, kapaciteta 700 jajc. Naslov v upravi Usta (217/72).
PRODAM plinski štedilnik „Sloboda". Kristanova 1, Novo mesto.
PO UGODNI CENI prodam motorno kosilnico BCS in traktorske grablje „Olivi", oboje v zelo dobrem stanju, ter semenskki krompir igor. Jože Mihovec, Sp. Senica 2,61215 Medvode.
GOSTINCI, POZOR! Po ugodni ceni prodam gostinske mize in vrtne garniture (aluminijaste) ter nekaj vinske posode. Možnost ogleda 14. in 15. februarja pri gostilni Špringer, Trebnje.
PRODAM BCS snopovezalko, letnik 71, in čelno koso za traktor Pasquali. Dobrava 32. Škocjan.
POCENI PRODAM rabljeno spalnico. Franc Režun, Trebnje 70.
PRODAM elektromotor 5,5 KW. Darovic, Ločna 26, Novo mesto.
PRODAM tovorno enoosno prikolico - registrirano. Franc Svetlin, Dol. Kamence 41, Novo mesto.
KUPIM
KUPIM betonski mešalec - enofazni aU brez motorja. ViU Udovič, Cegelnica 22, Novo mesto.
KUPIM enofazni 100-litrski betonski mešalec. Jože Tratar, Gor. Jesenice 8, Šentrupert 68232, Dolenjsko.
KUPIM dobro ohranjen traktor Stayer, 20 do 30 KM. Ivan Špehar. Trdinova 39 a, Novo mesto.
KUPIMO 1000 kg otave. Informacije na Zavodu za zdravstveno varstvo. Novo mesto, Mej vrti 5.
POSEST
februaija itaUjanski barvni film „Beži človek".
MIRNA: 12. in 13. februaija itaUjanski barvni film „Premikajoča tarča".
SEVNICA: 13. in 14. februarja ameriški film „Dr. Zivago". 16. februaija ameriški film „Kletev zveste žene".
TREBNJE: 11. in 12. februaija ameriški barvni kavbojski film „Divja horda".
uriMima
KUPIM hišo lahko je tudi nedograjena v najbližji okolici Novega mesta. Naslov v upravi lista (256/72).
PRODAM leseno kmečko hišo, krito z opeko 10 \ 7, za prestavitev. Ogled ob sobotah in nede-Ijah. Novak. Dolenja vas, 68274 Raka
V KOPRIVNICI 16 pri Brestanici je na prodaj parcela. Vse infor-macije pri Mariji laškar. Koprivnica 19 pii Brestanici.
PRODAM kompletno posestvo z .S ha /cinljc v Orehovici pri Šentjerneju ali dam v najem. Kupci z dcvi/ami imajo prednost. Kme-lihlvo možno v sodelovanju s kooperacijo Naslov v upravi lista , (221 72)
PRODAM 15 a vinograda na I rški gori Aloj/ Koračili Iludo 6, Novo mestu.
P()< I NI PRODAM hišico / nekaj /emlje. oddaljeno 10 minut od glavne cc'tc Si-vniča Mokronog. Parcela sc nahaja \ Kaplji vasi I. I i/išče ločne podatke dobite na naslovu: Jane/ llalei. Tržišče 21.
V NA JI M v/ameni stanovanjsko hišo. po ino/nosti /. malo zemlje. Iščem v okolici Šentruperta. Plačam po dosovoru Dominika Pavšek. Mali Čirmk 23. 68297 Šentjanž na Dolenjskem.
RAZNO
16. JANUARJA se je izgubil pes, nemški volčjak, rjavo-črne barve, star 10 mesecev. Okrog vratu ima kovinsko verižico. Če gaje kdo našel ali mu je o njem kaj znanega, naj to sporoči proti nagradi na naslov: 'Ione Hočevar, Kočevje, Mestni Ion - nova hiša.
POROČNI PRSTANI! - Za lepa in moderna poročna prstana se vam splača v Ljubljano k zlatarju v Gosposki 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
Za 70-letnico želimo dragemu očetu Janezu Baniču iz Broda pri Podbočju še mnogo zdravih let! Žena Tončka, otroci Janez, Mici, Jože, Lojze, Anica, Tončka, Stanka in Mirko z družinami.
Dragemu očetu Francu Kumlju, Dol. Koti pri Dvoru, žeUmo za 70-letnico, da bi bil še dolgo med nami srečen in zadovoljen. Žena Francka, hčerke Ani, Fani, Pavla z možmi in vsi vnuki. Isti želji se pridružuje tudi družina Suhy.
Ljubima atu in mami Udvančevi-ma iz Ostroga pri Šentjerneju za 50-letnico skupnega življenja želimo vse lepo, veliko sreče in zdravja, predvsem pa razumevanja. Atu še posebej voščimo za god in rojstni dan ter jim kUčemo še na mnoga zdrava leta. - Hvaležni otroci z družinami.
nji zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo podjetju „AVTO" Kočevje za pomoč in organizacijo ob pogrebu, mladini za številno spremstvo, gasilcem, podjetju KOMET in METLI-KATRANS iz Metlike, sosedom in znancem. Topla hvala predstavniku podjetja „AVTO" Kočevje in tov. Tonetu Krštincu za poslovilne besede. Zahaljujemu sc tudi gospodu župniku za spremstvo in opravljeni obred.
Žalujoči: mama Marija, oče Jože, bratje Vlado, Milan in Albin, sestri Marija in Anica z družino, zaročenka Mira, stara mama in drugo sorodstvo
Ob izgubi naše mame, žene, tete, sestre in stare mame
KRISTINE NOVAK \ iz Podturna pri Trebelnem
se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, ji darovali vence in cvetje, z nami sočustvovali in jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom in sorodnikom za pomoč, tovarni Krka za podarjena venca, gospodu župniku pa za opravljeni pogrebni obred.
Žalujoči: mož Janez, hčerke Marija in Jožica z družino, sin Lojze z ženo, Ivan z družino ter Franci in Anica	,	'
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, brata, tasta in starega očeta
Ivan Papež. Potov vrh 8, Novo mesto, opozarjam vse, da prenehajo širiti lažne govorice o meni, ker jih bom v nasprotnem primeru sodno preganjal.
Jože Mihalič, Vel. Brusnice 18, prepovedujem delanje kakršnekoli škode na posestvu mladoletne Jožice in Marice Volčjak, ki živita v Ameriki. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Podpisani Janez Ucman, Vel. Cerovec 12, Stopiče, preklicujem in obžalujem žaljivke, izrečene Janezu Novaku, Vel. Cerovec 17, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
ESTILAI
GOSTILNA LUZAR na GomiU pri Beli cerkvi vabi na veselo pustovanje 13. februaija 1972.
IZDELUJEM aluminijasta vhodna vrata in okna, verande, izložbe, zapiram balkone in delam vse vrste balkonskih ograj in okenskih mrež. Se priporočam! Jože Horvat, Domžale, Krakovska 25.
ŠČETKE ZA LOŠČILCE in za sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52. - Izdelujem tudi ščetke za čiščenje radiatorjev - nov izdelek, ki temeljito očisti rebra radiatorja vsega prahu, ki zadržuje oddajanje toplote.
OBVLST1LO! Enodnevne piščance treh vrst: rjave, črne in bele težke, lahko dobite od 12. februarja dalje po ceni 2,50 din za kos. Dobili se bodo vsak petek popoldne in v soboto od 7. do 15. ure. Od 50 kosov naprej pošiljamo tudi po železnici. Naročila sprejemamo na naslov: Avgust Mazi, Borovnica 261, telefon 74-628.
i US
Ob težki in mučni izgubi naše'ljube mame in stare mame
NEŽ F RAJK l iz Gabrja
se iz srca. zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki šo jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sindikalni podružnici IMV iz Novega mesta, sodelavcem za podarjene vence, dr. Vodniku in g. župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Prane z družino, hčerka Micka z družino, sin Jože z ženo, sin Tone in drugo sorodstvo
Ob bridki in nenadomestljivi izgubi našega dragega sina, brata, zaročenca in vnuka
JOŽETA MIKOLA
iz Dragomlje vasi, starega 23 let
se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje mu darovali vence in cvetje, z nami sočustvovali in ga pospremili na njegovi, mnogo prezgod-
MATIJA MUHIČA iz Velikega Kala 3
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetjc, nam izrazili sožalje in tolažilne besede. Posebno se zahvaljujemo vaščanom, podjetjema Remont, Volan in pošti Ljubljane 2 ter gospodu župniku za obred.
Žalujoči: sinovi France, Ivan, Drago, Vinko, Ludvik z družinami, hčerke: Tilka z družino, Mici z vnukom Ladom in Ani, brat, sestre in drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
FRANCA ŠTAMFLJA iz Vel. Nerajca t pri Dragatušu
se iskreno zahvaljujemo sosedom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter z nami sočustvovali. Nadalje se zahvaljujemo ZB Draga tuš za ganljiv govor ter darovani venec, pevcem, kolektivu Iskra iz Semiča za darovana venca, posebno pa gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Ana, hčerka Anica, sin Stanko ter hčerka Marija z družino
Po mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša ljuba žena, mama, stara mama, sestra, sestrična in teta
MARIJA PIRC, roj. MEDIC iz Podturna
Iskrena zahvala vsem vaščanom, znaticem, prijateljem in sorodnikom, ki so karkoli pomagali v mučni bolezni naše drage in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala družinama Medic in Miklič, ki staji stali vedno ob strani v težki bolezni. Zahvaljujemo se za podarjene vence Gozdnemu obratu Podturn, PTT Novo mesto, ZB Dol. Toplice ter Gasilskemu društvu Podturn, gospodu kaplanu pa za opravljeni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo spremili v tako lepem številu k njenemu zadnjemu počitku in ji poklonili vence in cvetje ter sočustvovali z nami.
. Žalujoči: mož Alojz, sinova Jože in Franc z družinama, brat Jože z družino in drugo sorodstvo
Ob izgubi našega dragega ata, starega ata, brata in strica
/
JANEZA METELKA iz Sel pri Karteljevem
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom m znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje ter vaščanom za vsestransko pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni KZ Mirna peč, kolektivu Angore iz Ljubljane za podarjene vence. Prav lepa hvala GD Hmcljčič in i.j.I.ovemu članu Martinu Barbi za govor pred domačo hišo. Naj-
4
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Pepca Jerman, članica Pekarne, Novo mesto; Dominik Kren, Janez Saje, Ivan Velikonja in Marija Jerman, članica Pekarne, Novo mesto; Dominik Kren, Janez Saje, Ivan Velikonja in Maijana Bartolj, Martin Ajdišek, Matija Gazvoda, Tomaž Potočar, Vojan Stopar, Marija Dol-movič, Marija Červan, člani Novoteksa, Novo mesto; Matilda Kastelic, gospodinja iz Dolnje Težke vode; Franc Kastelic, član Varnosti, Novo mesto; Alojz Juršič, član Novograda, Novo mesto; Ivanka Pirnat, članica Splošne bolnišnice Novo mesto; Franc PavUn in Jože Bratkovič, člana Hotela Kandija, Novo mesto; Jože Andrejčič, Jože Rajk in Jože Kolenc, člani IMV Novo mesto; Franc Hrovatič, član Inštalaterja, Novo mesto; Fani Gazvoda in Franc Iljaž, člana Novo-lesa, Straža; Marija Plut, Marija Jerič, Marija Ribarič, Katica Hribljan, Anton Kočevar, Milka Nemanič, Terezija Kambič, Martina Dumešič, Martina Gršič, Anton Štefanič, Terezija Gregorčič, Ivan Butala in Jože Judnič, člani Novoteksa, Metlika; Franc Volf, rudar iz Metlike; Stane Pelko, član Kmetijske zadruge Novo mesto; Danica Birkelbah, članica Beti, Črnomelj; Drago Krštinc, Milan Pavlič, Anton Zupančič, Janez Mihelič in Jožefa Kokalj, člani IMV Suhor; Stanko Kočevar, Anica Žnidaršič, Marija Kokalj, Antonija Konda, Dušan Vukšinič, Ivan Malešič, Jože Pezdirc, Jože Matkovič, Josip Priselac in Anton Kastelic, člani Beti, Metlika; Franc Kastelic, član Posebne šole, Šmihel; Martina Nemanič, delavka iz Vidošičev; Karolina Kraševec in Marija Pečarič, gospodinji iz Drašičev; Marija Weiss, članica Komunalnega podjetja, Metlika; Jože Guštin, zidar iz Vidošičev; Jože Pavlič, kmet iz Drašičev; Anton Simonič in Jože Kraševec, delavca iz Drašičev; Anton Prus, kmet iz Krmačine; Terezija Guštin, delavka iz Drašičev.
lepša hvala gospodu župniku za poslovilne besede in pogrebni obred. Še enkrat vsem prav lepa hvala.
Žalujoči: sin Slavko z družino, hčerke Pepca, Mici, Anica z družinami ter drugo sorodstvo
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi ljubega moža in očeta, sina, brata, strica in svaka
FRANCA PENCA iz Dol. Mokrega polja 9
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in sočustvovali z nami v teh težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo Kovačičevim in Ručigajevim, kolektivu IMV Novo mesto, Iskri Šentjernej, gospodu duhovniku za opravljeni obred, Francu Kovačiču za ganljivi govor ob odprtem grobu ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili do njegovega mnogo preranega groba. Vsem še enkrat najtoplejša hvala.
Neutolažljivi: žena Tončka s sinovi: Andrejem. Igorjem in Francijem, oče Janez, sestre: Martina z družino, Ančka z družino, Pepca z možem Janezom, Albina s hčerko Štefko, Micka, brat Ione ter družina Prosek.
Ob nenadni, tragični izgubi nadvse ljubljenega moža, očeta in.sina
JOŽETA TOMŠIČA iz Kostanjevice,
Grajska cesta
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali pokojniku cvetje in vence in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala podjetju NOVOTEKS Novo mesto, tovarni zdravil Krka v Novem mestu# Agrokombinatu Krško - obrat Kostanjevica in gasilskemu društvu Kostanjevica za naklonjenost. Prisrčna hvala za poslovilne besede govorniku iz Novoteksa in gospodu župniku za obred in poslovilne besede, l-nako se •zahvaljujemo tudi sosedom, ki so nam nudili pomoč v-najtežjih trenutkih.
Žalujoči: žena Slavka, sinček Jernej, mama, oče. tete, strica in drugo sorodstvo
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Ivana Soltič iz Vukovega sela deklico; Anica Geušič
iz Cerja - deklico; Frančiška Jesih iz Sevnice — dečka; Frančiška Šepetave iz Bračne vasi - dečka; Ivanka Horvat iz Savrščaka - Marijo; Slavica Arh iz Boršta - deklico; Marija Vovk iz Leskovca - Marjetko; Anica Rubinič iz Samobora - Suzano; Nevenka Brdarič iz Vratnika - Kristino; Marijana Rešetar iz Prigoija -Davora; Andreja Krautblat iz Brežic
- Maruško; Judita Božič iz Krškega
- Tadeja; Zdenka Burič iz Male Rakovice - dečka; Anica Matkovič iz Bobovice - Darka; Marija Šintič ~u. Prušnje vasi - dečka; Marija Mlakar iz Dovškega — deklico; Djurdja Ni-koleski iz Samobora - Filipa; Elizabeta Novak iz Sevnice - deklico; Kristina Škof iz Pečic - Kristino; Marina Štahan-Bakija - Sabino; Karolina Trefalt iz Ribnika — dečka; Helena Šeško iz Ribnika - Nikolaja; Dragica Grgečič iz Rud - Tomislava; Marija Zemljak iz Konjskega
- deklico; Biserka Sokolović iz Klo-kočevca — Emico; Anica Barbič iz Krškega - Mojco in Jožeta; Karolina Pirc iz Kalc-Naklega - dečka; Marija Kos iz Male Jazbine - Darka; Dragica Vitko iz Samobora .- Višnjo; Terezija Pavlovič iz Gor. Piro-šice — deklico; Ana Gajšak iz Krškega - Biljano; Jožefa Pregrad iz Osredka - dečka; Mihaela Ivanšek iz Starega grada - deklico; Bernarda Pribožič iz Razteza - Marjetko; Zdenka Vraničar iz Sevnice - Matjaža; Marija Petravič iz Strmca — Mladena; Marija Polovič iz Sel - J Aleksandra; Elizabeta Vraču n iz Leskovca - dečka. - Čestitamo!
Pretekli teden so se ponesrečili in < iskali pomoč v brežiški bolnišnici: i Marijo Levičar je ugriznila svinja v . desno nogo; Vlado Grgac je padel v J stanovanju in si zlomil desno nogo; Ana Šoba si je pri prometni nesreči poškodovala glavo in vratna vretenca; Josip Okštajner je padel po , stopnicah in si poškodoval glavo; Slavko Kolman je padel napoti in si 1 poškodoval desno« nogo; Vlada j Ptujea je povozU avto in mu poško- , doval levi kolk; Alojzaa Dularja je ’ povozil tovarniški vlak in mu poškodoval obe nogi; Marija Leskovšek je > padla pri sankanju in si zlomila des- j no roko; Jelena Schmidt je padla po , stopnicah; Ivan Savnik je padel po stopnicah in si zlomil desno nogo.
UMRLI SO
Pretekli teden so v brežiški bol- > nišnici umrli: Marija Deržič, kmetica iz Rigonc, stara 71 let; Janez Novak, upokojenec iz Brezine, star 82 let; Felicita Garrone, gospodinja ' iz Brezine, stara 74 let; Karolina Zemljak, kmetica iz Pokleka, stara ; 74 let; Janez Potočnik, uslužbenec iz Krškega, star 60 let; Alojz Štrukelj, občinski podpiranec iz Zapre- ] šiča, star 79 let; Urša Strunjak, ob- l činska podpiranka iz Kraljevca na > Sutli.
DOLENJSKI UST
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežin*, Črnomelj Kočevje, Krško. Metlika. Novo mesto. Ribnica. Sevnica in Trebnja.
IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg, Viktor Dragoš, inž. Jane/. Gačnik. Jane/. Gartnar (predsednik sveta), Tone GoSnik. Jože Jeke, Franc Lapajne. Loj/.ka Potrč. Slavko Smerdel, Franc Staj-dohar in Ivan Zivič.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnik (glavni m odgovorni urednik), Ria Bačer. Stavko Dokl, Marjan Legan, Jože Prime. Jože Splichal. Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. — TehnlCnl urednik: Marjan Moškon.
IZHAJA vsak Četrtek — Posamezna Številka 1 dinar — Letna naroCnina 49 dinarjev, polletna 24.50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo 100 dinarjev ali 6 ameriških dolarjev ozir. 20 DM (ali ustrezna druga valuta v vrednosti H ZDA dolarjev) — Devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9.
OGLASI: 1 (‘m višine v enem stolpcu (45 mm ozir. 10 cicero) :«din. l cm na določeni strani 45 din, l cm na prvi, srednji In zadnji strani lista; (iGdin. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nudaljuja beseda t din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik Si. 4 «>d K. t. 1971. — Za oglase odgovarja Milko Vesel.
TEKOCi KAfUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 Novo mesto. Glavni irg 3 — Postni predal .'M — Teleton: (06H) 21-227 — Nenaročenih rokopisov m fotografu ne vračamo -- Tiska tiskarna »Ljudske pravice'- ' l.iuhii.r i
RADIO LJUBLJANA
;n«SA£ DA^: poročila ob 5.00, Snn ?o°2’ 8-00’ l0-00’	12-00>
►>•00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pi-pKSni sP°red od 4.30 do 8.00. iill K’ U- FEBRUARJA: 8.10 gsbena matineja - 9.35 Od melo-z do melodije - 10.20 Pri vas do-snnTu- Poročila - Turistični /J ‘ Za na^ goste iz tujine -em m,ctljski nasveti - Inž. Ciril »a Zdravstveno varstvo pri nem delu - 12.40 Z domačimi “ja m ansambli - 13.30 Priporo-L,v?m : • • 1^-35 Naši poslušalci anS0 m pozdravljajo - 15.30 apotki za turiste - 16.00 „Vrti-iK J,7.10 Človek in zdravje -č ’>Slgtnali,‘ - 19.00 Lahko mKi S' ~ ^9.15 Minute z anteni*. uncija	"	20.00
ns*i zborovski skladatelji z
lADIO SEVNICA
0K3oDDEyA’ 13- FEBRUARJA: lehranT ^ oglasi - Pravilna >ka - d Zdravega in bolnega člo-% - 7 ,domače - Kmetijski na-efc^/a?avna glast>a z uganko -ti Za u Vi, n na^ kulturni praznik
Mušli?°/ai.n®kaj ~ 12-30 Naši I. dpi ' ^,ls!itaj° 'n pozdravljajo l nnrnA-1ot)činske novice in lokal-io in j- ^a*‘ poslušalci česti-
■fcSSBSS10"dd -13-30
LOOokA- ,16‘ FEBRUARJA: Jrof ii.	e	novice in lokalna
mačp	Reklame in oglasi - Po
Iliada	za	gospodinje -
/Ha (m- r'i ^itov ~ Mladinska od-tno	kakšni	smo, kaj ho-
TNplrnf' moreino in kaj moramo) ^Of) 7 bi^ll?ut Za P°P glasbo -
Zaključek oddaje
"ADIO BREŽICE
10. FEBRUARJA: ročil -	^	Napoved programa,
lfi i?’iport in turistični napotki AH, i l^-OO Nove plošče RTB lam 3	1 tedna - Obvestila in
d^e17-00 do 18.00 Glasbena
SOBnrbAralistesami-.00 ? ,;	12- FEBRUARJA:
,° 16.30 Občani čestitajo in s?ravljajo _ l6 30 do 16 40 Ra.
:d 7V.niVerza - 16.40 do 17.00 reki	zv°ki nekaj obvestil
Inn i111 ter melodija za vas -un| 17.10 Prehrana zdravega L'.30 7 ga človeka - 17.00 do ieni ♦ na^e najmlajše: Mula in * jg __ ^ skladbica iz naše glasbene i^ju	do	18.00 Parada popu-
elodij-
zI30t?UA.’ 13- FEBRUARJA: *T 7 Uontače zanimivosti - llvod-?Jčič- Ij^e kmetovalce: inž. Darko tfVo ' .kakšne so možnosti za na-ridelivnernih kmetijskih strojev -l-a k ir ,razgovor: Kako zaposliti . 1Iriaino - Obvestila, reklame b V(ed kinematografov - 12.00 r^yljajo	čestitajo	in po-
iRHElC’ 15‘ FEBRUARJA: 16.51 Napoved programa ib»ihU a.njc z ansamblom Janeza d<£ a - 16.15 do 17.05 Poro-„H, Dr .Ovo v knjižnici - Jugoton ■ Killer. t?av*ia ~ kaj prinaša nova ''Sa Dolenjskega lista - Obve--15 a e i*1 Filmski pregled -adj&ipj 0 17.30 Tedenski športni Inotiaja ~ l7-30 d° 18.00 Mladinska
evropskimi sodobniki -	20-30
„Top-pops 13“ — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Besede in zvoki z logov domačih.
SOBOTA, 12. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Pionirski tednik - 10.20 Pri vas doma
- 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Zvone Miklič: Izobraževanje traktoristov v okviru tečajev Ljudske tehnike Slovenije - 12.40 Po domače — 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Sobotno popoldne za mladi svet - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrti-ljak“ - 17.10 Gremo v kino -
18.15 Iz operetnega sveta - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka - 20.00 Mladinski radijski klub - 21.25 Zabavna radijska igra - Dr. Walter Gerteis: Inšpektor Jones pripoveduje - 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 13. FEBRUARJA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! - 8.05 Radijska igra za otroke - Aleksander Popovič: Usoda nekega Charleya
- 9.05 Koncert iz naših krajev -10.05 Še pomnite, tovariši.. . Vlado Strugar: Združeni napori okupatorskih vojsk proti osvobodilnim silam na prelomu 1941-42 - 10.25 Pesmi borbe in dela - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 11.20 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Nedeljska reportaža - 13.50 Z domačimi ansambli
- 14.30 Humoreska tega tedna -Pust, pust, krivih ust - 15.05 Nedeljsko športno popoldne - 17.05 Iz opernega sveta - 17.30 Radijska igra - Franc Milčinski - Mitja Mejak: Butalci - 19.00 Lahko noč. otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 „V nedeljo zvečer1* -22.20 Zaplešite z nami.
PONEDELJEK, 14. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja - 9.20 Cicibanov svet — 10.20 Pri vas doma
- 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Dr. Jože Fcrčej: Obnavljanje črede z nakupljenimi ali doma zrejenimi telicami - 12.40 Pihalni orkestri na koncertnemodru
- 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne -
18.15 Lepe melodije -	18.35
„Interna 469** - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorferja - '’O.OO Ciril Škerjanec vam predstavlja nov posnetek opere „Kavalir z rožo“ Richarda Straussa - 22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 15. FEBRUARJA: 8.10 Operna matineja - 9.35 Slovenske narodne pesmi - 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine -
12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Vu-kadin Šišakovič: Pridelovanje zdravih trsnih cepljenk - 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli - 13.30 Priporočajo vam . . . 14.00 „Na poti s kitaro** - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Popoldanski simfonični koncert -18.15 V torek na svidenje! - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19-15 Minute z ansamblom Milana Križana -20.00'Prodajalna melodij - 20.30 Radijska igra - Evald Flisar: Ukradena hiša - 22.15 V počastitev Igorja Stravinskega
SREDA, 16. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja - 9.25 Melodije iz filmov - 10.20 Pri vas doma -
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Bojan Nendl: Izkušnje in pomanjkljivosti s čredin-sko pašo na kmetijah - 12.40 Od vasi do vasi - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak**
- 17.10 Jezikovni pogovori - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Komorno-glasbeni studio s sodelovanjem Radia Koper - 22.15 S festivalov jazza.
Četrtek, n. februarja:
8.10 Operna matineja - 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki zji naše goste iz tujine
- 12.30 Kmetijski nasveti - Vladi Martelanc: Pomen prvega izletnega dne pri čebelah — 12.40 Pihalne godbe - 13.30 Priporočajo vam . .
- 14.10 Pesem iz mladih grl -
15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Koncert po željah poslušalcev - 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana
19.00 Lahko noč. otroci! - 19.15 Minute z Ljubljanskim jazz. an.sam-blom - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.00 literarni večer - 21.40 Glasbeni nokturno
TELEVIZIJSKI
SPORED
ri'tiifn- -1 teden so v novomeški po-jctota d r°dile: Ana Milovič s rike n ePC0> Antonija Potočar iz vas* “ Boruta, Majda p2l*.iz Hudenja - Matjaža, Ju-»O-j j.avlič iz Slepška - Boštjana, jHo	iz Smolcnjc vasi -
Ja’ “Jilka Bevc iz Biške vasi -lrei Fludemik iz Tribuč -kov’ Ana Hribšek iz Dolnjega iflcičCa ~ Karmen, Tončka Zu-»d^ia v Drečjega vrha - dečka, .^oran s Krke - Roberta, rečič iz Črneče vasi - Jo-i-i ftan 'na Sladič iz Kostanjevice i3j e*a, Marta Bobnar s Kamne -Je * Damjana, Ana Kalerle u ^ evnicc - Stanka, Francka JnBp Skrjanč - dečka, Ana m K ® Petrove vasi - deklico, *fcjja°sjrevc iz Hrušice - deklico, flteli akša iz Pribišja - dečka, Xg ^rapež iz Malili Vodenic -|<a’ ^ ida Levstik iz Podgore fico a Leskovar iz Škocjana -[ćL 'Ana Vovko iz Zulovič -lika' "'arta Bančov iz Brda Jjj Vonka Simec iz Stranske
fcika ka’ Slefka Kalćič iz Ra' ^elš^ ".dečka, Ivanka Brunskole W)^un}ka - deklico in Francka dtita^ iz Črnomlja - dečka. -
A 01
PERUTNINE!
vas, da lahko K vsak torek In sredo ^ N-iJ*0 12- ure v vali>niei ’klem prt Kranju
|^°DNKVNK PIŠČANCE
IZMOREN ter rjave U J *hne pasme.
dobite tudi satne P' e- za katere Jamčimo z*neslJivost spola. Pl-*le>he	pošiljamo tudi po
Prednaročila spre-^Ulfci0 nu naslov:
■tr,,	H Naklo ali pa na
n St. 064-72-526.
'K.
K/. NAKLO
NEDLLJA, 13. FEBRUARJA 9.00 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Bgd) - 9.40 Po domače z ansamblom Mihe Dovžana (Lj) - 10.10 Kmetijska oddaja (Bgd) - 10.55 Otroška matineja: Doktor Dolittle (Lj) - 11.20 Šola smučanja - 6. oddaja (Lj) - 11.25 Mestece Peyton (Lj) - 12.15 TV kažipot (Lj) - 13.15 Hokej, I. in 11. barvni posnetek iz Sappora (JRT) (Lj)	14.40 Nogometni turnir Ve-
leža	prenos (Sa) - v odmoru Pro-
pagandna oddaja (Lj) - 16.30 Slalom za moške, barvni posnetek iz Sappora (JRT) (Lj) - 17.20 Propagandna oddaja (Lj) - 17.25 Štafeta 4x10 KM - barvni posnetek iz Sappora (Lj) - 18.05 Konec olim-piade v Sapporu - barvni posnetek (do 19.40 Lj) - 19.45 Cikcak (Lj)
- 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20-25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Komedija za konec tedna (Lj) - ? 1.30 Zabavno glasbena oddaja (Zg) - 21.45 Športni pregled (JRT) - 22.15 Poročila (Lj)
PONEDELJEK, 14. FEBRUARJA 9.05 Odprta univerza (Bi»d) -9.35 TV v šoli (Zg) 10-30TNemščina (Zg) 10.45 Angleščina (Zg) 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) 15.40 Nemščina - ponovitev '(Zg)* - 15.55 Angleščina -ponovitev (Zg) - 16.10 Francoščina (Bgd) 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) 17.50 Z. Fabian: Tobija -I. del (Lj)'	18.00	Risanka (Lj) -
18.15 Obzornik (Lj) 18.30 V avtobusu - serijski barvni film (Lj)
18.55 Maozaik (Lj) - 19.00 Mladi za mlade (Sa) 19.45 Kratek film (Lj) 19.50 Cikcak (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.25 3-2-1 (Lj) 20.30 S. Petrovič: Sladko življenje po srbsko - drama TV Beograd (Lj) 21.30 Diagonale (Lj)
- 22.25 Poročila (l j)
TOREK, 15. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg) 1 100 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) 14 45 TV v šoli
- ponovitev (Zg) - 15-50 Ruščina
- ponovitev (Zg) 16.10 Angleščina (Bgd) 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) - 17.45 M. Sušmel: Comu še ptica (Lj) - 18.00 Risanka (Lj) -
18.15 Obzornik (Lj) 18.30 S pustom po domače (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Delo z računalniki: Dopolnitev osnovnega seznama (Lj) 19.30 Mikroekono-mika: Računalnik po meri (Lj) 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Dobrodošli gospod Marchall - španski filin (Lj) — ... Zabav. glas. oddaja (Lj) - . . . Poročila (Lj)
SREDA, 16. FEBRUARJA 8.20 TV v šoli (do 1 1.00) (Zg)
16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) -
17.50 Doktor Dolittle - serijski barvni film (Lj) 18.15 Obzornik (Lj) 18.30 Slovaške plesne miniature - barvna oddaja (Lj) -
19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Od filma do filma (Lj) 19.20 S kamero po svetu - Kanada - l. del (Lj) -
19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 B. Jonson: Volpoue - predstava Drame SNG (Lj) - 22-35 Poročila (Lj)
ČETRTEK, 17. FEBRUARJA
9.35 TV v šoli (Zg) 10.30 Nemščina (Zg) - 10.45 Angleščina (Zg) 11.00 Francoščina (Bgd) -
14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) -15.40 Nemščina - ponovitev (Zg) -15.55 Angleščina - ponovitev (Zg)
- 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.00) (Bgd) - 17.45 Veseli tobogan -Laško - II. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 1 8.30 Boj za obstanek
- film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) -
19.00 L. Bernstein predstavlja: Kdo je Gustav Mahler? (Lj) — 19.50 Cikcak (Lj) - 20 00 TV dnevnik (Lj) 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Četrtkovi razgledi (Lj) 21.30 G. Boccaccio: O ukradenem ljubimcu (Dckameron) (Lj) - 22.20 Poročila (Lj)
PETEK, 18. FEBRUARJA
9.35 TV v šoli (Zg) 11.00 Angleščina (Bgd) - 14.45 TV v šoli -ponovitev (Zg) —	16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje. Plešivec do 17.00) (Bgd) 17.35 Veliki in majhni - 4. oddaja (Lj)
18.15 Obzornik (Lj) - 18 30 Slovenska poezija 20 stoletja Josip Murn (Lj) 18-45 Vzgojni problemi: Bister otrok (Lj) 18.55 Šola smučanja 7. oddaja (Lj) -
19.00 Mestece Peyton (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Kviz 72 - prenos (Zg) 21.40 Pleme, ki sc skriva pred ljudmi -dok. film (Lj) - 22.50 Poročila (Lj)
SOBOTA, 19. FEBRUARJA
9.35 TV v šoli (do I 1.00) (Zg) 16.30 Košarka Beograd : Lokomotiva - prenos (Bgd) - v odmoru Propagandna oddaja (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Plus pet -mladinski quiz -• zadnjič (Sa) -
19.15 Mozaik (Lj) 19.20 Za konec tedna (Lj) - 19.45 Cikcak (Lj)
- 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Glasbena križanka (Lj) - 21.35 Filmska burleska (Lj) 21.55 Tekmec - serijski barvni film (Lj) - 22.45 TV kažipot (Lj) - 23.05 Poročila (Lj)
razprodaja
zimske
ženske in moške
konfekcije
# moške obleke iz 100-odstotne volne samo 450 din 0 ženski plašči iz 100-odstotne volne od 350 do 450 din 0 moške hlače iz kamgarna od 95 do 140 din
DOLENJKA
prodajalna TEKSTIL, Novo mesto blagovnica ČRNOMELJ
Pri Državni založbi Slovenije je izšla DRUGA KNJIGA
KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE
Pričujoči repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki zajema
JEDRO OSREDNJE SLOVENIJE IN NJEN JUGOVZHODNI DEL:
Občine Črnomelj — Domžale — Grosuplje — Kamnik .— Kočevje — Liflja — Ljpbljana — Ljubljana-Bežigrad — Ljubi jana-Moste-Pol je — Ljubi iana-Šiska — Ljubljana-Vič-Rudnik — Metlika — Novo mesfo — Ribnica — Trebnje.
Skratka, v pričujočem delu je opisanih 2023 naselij in obširen oris mesta Ljubljane. Knjiga prinaša najprej opise občin po abecednem redu in nato v okviru vsake občine še opise posameznih krajev s podatki: o nastanku in razvoju, o glavnih značilnostih reliefa, klime, vodovja, vegetacije, kratek vsebinski pregled naselitve, gibanje prebivalstva v zadnjih sto letih, pregled celotnega gospodarstva po panogah, prometne zveze, turizem, kulturne ustanove, šole, spomeniki, pomembni domačini posameznega kraja.
•
Pri snovanju DRUGE KNJIGE KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE je sodelovalo 39 avtorjev. Knjigo je s sodelovanjem Franceta Planine in Živka Šifrerja pripravil in uredil ROMAN SAVNIK.
Besedilu v oporo so knjigi priloženi pregledni zemljevidi občin v merilu 1:100.000 in večbarvni načrt mesta Ljubljane po najnovejših podatkih.
DRUGA KNJIGA KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE ima 705 strani velikega formata (21 x 29 cm) na brezlesnem papirju in je vezana v polusnje. Cena: 290 din.
Založba opozarja, da ima še zmeraj na zalogi PRVO KNJIGO
KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE
ki je zajela nadrobne opise naslednjih občin:
Ajdovščina — Cerknica — Idrija — Ilirska Bistrica — Izola — Jesenice — Koper — Kranj — Logatec — Nova Gorica — Piran — Postojna — Radovljica — Sežana — Škofja Loka — Tolmin — Tržič — Vrhnika.
PRVA KNJIGA KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE ima
487 strani. Cena: 120 din.
Knjigi dobite v vseh knjigarnah in pri zastopnikih založbe. S priloženo naročilnico ju lahko naročite pri upravi na naslov
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE 61000 LJUBLJANA, Mestni trg 26
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam knjigi
— KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENIJE II
— KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENIJE I
Znesek
— takoj
— v ....
din bom poravnal
me.>»ečn)h obrokih po 40 din
Knjige mi pošljite na naslov:
— stalnega bivališča	(
— na kraj zaposlitve
(Neustrezno, prosimo, prečrtajte!)
Kraj in datum:	Podpi.s	naročnika:
<
S
Z
U
o
CC
<
z
>
s
rJ)
<
2
c
i?
(0
CZ Z B
■
' ' J
Podoba »nekega« Milana
Napisati portret tedna o pomembnem politiku, znanem gledališkem igralcu, glasbenem mojstru, skratka portret človeka, ki nam je znan z govorniškega odra, ekrana ali gledaliških desk, novinarsko ni najtežji posel. Vsakogar zanima, kaj je tak človek zasebno, vsaka nadrobnost, vse, kar se ti po-
sreči izbrskati, je zanimivo, pritegne človeško radovednost, nam vsem skupno lastnost.
Kako pa naj predstavimo „navadnega“ človeka, širši javnosti neznanega Milana Levstka, rudarskega tehnika iz Krmelja. Nič neobičajnega ni ne njegovo življenje, ne njegovo delovno mesto, vodje priprave dela v Metalni. On je, bi rekli, v vsem -naše poprečje. Celo z dvema otrokoma. Tudi po ponašanju je poprečen Dolenjec. Ne preveč zgovoren, prej redkobeseden. Tehta besede, kar kaže na možatost, na voljo do dela - brez veliko govorjenja.
Milan je običajen človek in bi bil za novinarsko pisanje pravzaprav nezanimiv, če ne bi tako odgovorno, predano, zgledno opravljal družbenih funkcij, tistih najmanj hvaležnih. Tri leta je „mali župan “ v Krmelju in v tem času si je pridobil toliko priznanja, da v sevniški občini pokažejo nanj, če vprašaš za najbolj prizadevne.
Za vsako žarnico, ki pregori, vsak kanal, ki ne more
goltati vode, se ljudje obračajo k Milanu, kot da bi bil električar, ali instalater - ne pa predsednik krajevne skupnosti. Častna funkcija, bi dejal, biti na čelu samoupravne skupnosti in voditi delo drugih. Toda poznamo tisto pesem, ki pravi: če ne greš sam prvi, ti drugi ne sledijo. V Krmelju, pa tudi drugod, se najdejo „polenarjii(, ljudje, ki bolj ovirajo kot pomagajo. Neznani tudi niso taki, ki vidijo le sebe, kritizirajo na cesti in v lokalu, ko pa je sestanek, na katerem naj bi povedali, kaj mislijo in kjer bi mogli sprejeti tudi obveznosti, jih ni.
Milan ima preprost odgovor na vprašanje, zakaj se žene s štirimi miljoni občinske pomoči (v letu 1971, prej pa še mnogo manj), pri urejanju tolikih komunalnih in drugih problemov Krmelja, drugega največjega kraja v sevniški občini. „Če vidim uspeh, ne mislim za nazaj, na trud, ki je bil vložen, misliti je treba za naprej. Zdaj je na vrsti naš vodovod. Skupaj s člani sveta krajevne skupnosti, odbora krajevne organizacije SZDL in občani se bomo zavzeli, da bo dovolj vode za vse. Krmelj se veča nagleje kot drugi kraji. Do leta 1951 je bilo zgrajenih 36 stavb, od takrat pa že 60. Vodovodno omrežje je zastarelo, pušča na več koncih, ne dohaja več potreb. ..."
Ko to pripoveduje, se razgovori. Gre za oprijemljive stvari, pomembne za vsakdanjost. Milana cenijo, izvolili so ga v občinski zbor, v gospodarski zbor in centralni delavski svet Metalne Maribor,' v komisije SZDL, TIS, SLO. Same funkcije, ki ne prinašajo denarja, terjajo pa veliko časa, ki ga znajo drugi koristneje obrniti sebi v prid
Žal, vse manj je Milanov.
M. LEGAN
UKRADEL BUTAN
Cez nedeljo je neznan tat ukradel s finišeija novomeškega Cestnega podjetja v Bučni vasi jeklenko butana. Za tatom poizvedujejo. Mar bi brez butana ostal brez nedeljskega kosila?
SMRT DOMA
V	ponedeljek so našli doma mrtvega Janeza Ljubiča, 34 let, iz Trebnjega. Storil je samomor.
SPRETEN ŽEPAR
Na novomeško postajo milice sta prišla 7. februarja okrog 12. ure Feliks Uršič iz Trebče vasi in nekaj minut pozneje še Franc Bedene iz Šmihela pri Žužemberku. Na avtobusni postaji sta bila okradena. Žepar je izkoristil gnečo na postaji in ukradel iz hlačnega žepa Uršiču denarnico s
120 dinarji, Bedenetu pa denarnico, v kateri je imel -200 dinarjev. Žeparja še niso prijeli.
Kdo je streljal?
Dva volčjaka sta se prejšnji četrtek na Tratah v Žabji vasi pognala na obstreljenega srnjaka in ga raztrgala. To se je zgodilo nedaleč od hiš pri gozdu, toda preden so pritekli vaščani, sta psa hudo ranjenega srnjaka umorila. Lovci so ugotovili, da je bil srnjak ustreljen z malokalibrsko puško. Kdo je streljal, še ni znano. Franc Avsec, lovski funkcionar, je v torek povedal, da dogodka še niso prijavili milici. Pristavil pa je, da je po pripovedovanju ljudi počil strel z Drejčetove poti in od tam naj bi se bila za ranjeno živaljo pognala tudi psa. Ljudje so ogorčeni, prav tako novomeški lovci, ker se ni zgodilo prvič, da je črna roka posegla v naravo.
Po sankaškem tekmovanju so se taborniki iz posameznih novomeških šol v nedeljo dopoldne poskusili še v izdelovanju snežnih Zmagali so člani čete iz bršlinske osnovne šole s „KENGURUJEM44 (na sliki), kije dobil 10 točk. sledili pa so: „polž“ iz GTŠ — 9,5 t „želva** iz o. š. Grm — 8 točk in „trdnjava“ iz o. š. Katja Rupena — 7 točk. (Foto: L. Retelj)
Tri propadle steklarne zaradi neuporabne opreme
Med ponesrečene investicije v slovenski industriji štejemo v zadnjih letih poleg EKK Velenja še tudi novomeško tovarno rav nega stekla, kije prišla leta 1968 po treh letih, obratovanja v stečaj, pri čemer so tovarniške objekte prodali na dražbi. Nekaj let pozneje so dve povsem enaki tovarni zgradili v Lipiku na Hrvat-skem in nazadnje v Zaječaru v Srbiji, vse tri z enako zmogljivostjo 4 milijone kvadratnih metrov letno in strojno opremo iz Poljske.
co dobaviteljev iz Poljske. Ta oprema je bila našim investitorjem vsiljena od takratnih zveznih planskih
Ob polomu novomeške tovarne so del krivde prisodili nestrokovnemu tehničnemu vodstvu. Enaka usoda je zdaj namenjena tovarnama v Lipiku in Zaječaru, kjer so tehnično vodstvo prepustili izkušenim strokovnjakom iz velike tovarne ravnega stekla v Pančevu. Izkazalo pa se je, da je neuspehu kriva zgrešena tehnologija oziroma oprema z licen-
N. Kavčič, Krese in 2okalj v Brežicah
V	ponedeljek dopoldne so se mudili v Brežicah generalni direktor Ljubljanske banke Niko Kavčič, predsednik slovenske gospodarske zbornice Leopold Krese in poslanec gospodarskega zbora skupščine SRS Lojze Žokalj. Zanimalo jih je, kaj se je v brežiškem gospodarstvu premaknilo po lanskem obisku Nika Kavčiča, kaj od napovedanih programov se uresničuje. Gostje so si ogledali tovarno pohištva, ki ji je pomagala na noge Ljubljanska banka.
Novomeški landrover
Novomeška Industrija motornih vozil bo v popolnosti prevzela tudi konsignacijske posle angleške firme BLMC. Tako lahko pričakujemo, da bodo iz konsignacije te novomeške tovarne še pred uradnim začetkom pomladi začeli prodajati večino avtomobilov te firme. Torej smemo pričakovati tudi novomeško prodajo terenskih vozil, znanih pod imenom landrover, ranchrover in drugih. Kot prvi naj bi na naš trg .prišli landro-veiji.
organov. Kaj bodo zdaj napravili s tovarno v Lipiku še ni znano. Iz Za-ječara pa poročajo, da je vodstvo zaječarskega kombinata nekovin, ki mu pripada tovarna ravnega stekla, odredilo po dveh letih obratovanja steklarne ustavitev dela. Delavski svet kombinata, ki zaposluje 2200 'delavcev, se je odločil za ta radikalni ukrep zaradi velikih izgub tovarne ravnega stekla, ki so samo za lansko leto dosegle 4,5 milijona din, skupaj z nekritimi anuitetami pa 11 milijonov. Okrog 400 delavcev steklarne bo v prihodnjih šestih mesecih prejemalo osebne dohodke v višini štartnih osnov. V tem času bodo skušali sanirati proizvodni postopek. Verjetno pa bodo tovarno rekonstruirali in preuredili za proizvodnjo porcelana, predvsem porcelanskih krožnikov za potrebe gostinstva.
(Po DELU)
Na kratko
TREBNJE - Z današnjim dnem se začnejo v trebanjski občini zbori volivcev, posvečeni delu krajevnih skupnosti in vo-litvi novih članov svetov. Prvi zbor bo danes ob 17. uri v Trebnjem.
METLIKA - Prešernov dan so na metliški osnovni šoli počastili v ponedeljek. Vsi učenci so se zbrali v šolski avli, kjer je bil kulturni program z recitacijami in pevskimi točkami.
ČRNOMELJ - V torek je zasedal občinski komite ZK in razpravljal o pripravah na bližnjo konferenco ter o akcijskem programu komunistov, ki ga bo treba čimprej uresničiti.
SODRAŽICA - V soboto bo v Sodražici brucovanje, ki ga prireja klub študentov ribniške in kočevske občine.
KRŠKO - Hotel Sremič prireja veliko maškarado v soboto in v torek, v Kostanjevici pa bo pustna zabava z glasbo v obratu „Pod Gorjanci11 v soboto in nedeljo.
KRŠKO - V sredo se bo v Krškem sestala lokacijska komisija za bodočo jedrsko elektrarno.
NOVO MESTO - Operni solistki Vilma Bukovec in Božena Glavak sta v torek peli na gimnazijski proslavi v počastitev Prešernovega dne.
V spomin '	“
Generalpodpolkovnik Radoje Ljubičić
(Nadaljevanje s 1. str.) J
Iz Brežic je poletel v Pulj *3 nalogo. Usodnega dne se je izsj“j namenil v Mostar, kjer je prav. 3 nameraval govoriti o konferenc likopter pa se je pet minut po zrušil v moije. General Ljubi?* pilot Sreten Janič sta splavala tf ga, preden se je potopil. Našli5 ribiči in ju pripeljali na kopi}0, hanik Miodrag Lentič pa se ni P rešiti.	J
Rešena ponesrečenca so nato nesli v splitsko bolnišnico, kafli' iz Beograda poklicali kirurga I dr. Izidorja Papo. Vsi napori z( nikov so bili zaman. Radoje U čić je podlegel hudim notranji^! škodbam.	1
Pokojnik je pogosto zahajal/, žice. Pred dobrim desetletjema tudi živel, ko je bil komandant 1 ske enote v Cerkljah. Rojen Jr 1920. v Bioski, majhni vasi^ Užičkem. Izučil se je za pekai11 rani mladosti okusil vse gre^j življenja. Že tedaj je imel razvit čut za človečnost in fij nost. To gaje pripeljalo na p^JJ lucionarnega boja za pravice " skega razreda.	v
Z 20 leti je postal član nistične partije. V najusodj* dneh boja jugoslovanskih n^ za socialno in nacionalno os* ditev mu je partija zaupala od$ ne vojaške in poiitične naloge-koval se je z izredno hratrt? zato je bil med borci nadvse P1” ljen. Velik pogum je pokazal k°. misar III. užicke čete, kot k V. bataljona I. proletarske WJ| kot komisar III. krajiške brig?^ zadnje leto pred osvoboditvi^ ,i namestnik komisarja 22. divizij
Odgovorne naloge je pre^ nase tudi po vojni. Bil je pogtf pilot, nosilec številnih vojnih jjl nodobskili odlikovanj. Leta l“v ga proglasili za narodnega hertjj Med pripadniki garnizije v Ct& je imel številne prijatelje in lavce, zato je tragična novicah govi smrti toliko bolj žalostno jeknila med njimi. Slava mu!
Prešeren in Zbašnik
V torek, 8. februarja, je bilaji na Prešernova proslava za rib^n občino v Dolenji vasi. Posvečeni bila le Prešernu, ampak tudi cetu Zbašniku (1897-1918), n?j jenemu pesniku iz Dolenje vasi, jjj padel v prvi svetovni vojni. V E nici je bila na šoli „Dr. FttflCrtH šerna“ le proslava za šolarje, K izkušnje prejšnjih let pokazal^ odrasli za take in podobne pre<* ne kažejo dovoli zanimanja.
Prešernov dan N0V0TEKSU
V počastitev slovenskega kg nega praznika so v torek pop® ^ Novoteksu odprli razstavo del žencev lanske slikarske k m „Mlini ob Krki", ki jo je lm^ ta novomeška delovna	{ Po otvoritvi sta nastopila D° oktet in recitatorska sKupif>a teksovega mladinskega aktiva,^ h ta dan izdal tudi prvo števil j, jega glasila „Mladi tekstile0
bo izhajal po potrebi in bo delu in življenju mladih ter jVj( proizvajalcev - tekstilcev. izišla številka je posvečena vemu dnevu. Med torkovo p so podeUli tudi jubilejne Zveze komunistov.
Avtobusna nočna vožnja
Iz Ribnice so nepridipravi odpeljali avtobus do šmihelskega pokopališča v Novem mestu
Debelo je pogledal 3. februarja zjutraj šofer ljubljanskega podjetja SAP Rudolf Starc, ko je v Ribnici
opazil, da njegovega avtobusa U 959-78 ni tam, kjer ga je pustil, ko je šel spat.
Pol ure po polnoči je namreč
,plenim, da siqo se dolžni iskreno zahvaliti našim tovarišicam za velik delež, ki ga dajejo proizvodnji in uspehu podjetja, da ne smemo pozabiti njihove požrtvovalnosti, kajti kot proizvajalke, samo-upravljalke in matere imajo mnogo težja bremena kot moški. Ne pozabimo tudi zaslug, ki so jih mnoge med vami dale v NOB. Že večkrat je bilo poudaijeno, da revolucija brez žene ne bi uspela ..
Tako je govoril direktor podjetja, ko se je zbral kolektiv k proslavi 8. marca. Ženske so z nageljni v gumbnicah sedele v prvih vrstah in kar naprej sprejemale čestitke kolegov.
Vsi so bili dobre volje. Sledila je zabava, kjer so se možje in fantje na moč trudili zabavati tovarišice. Pepci in Ireni, dvema med slavljenkama, pa se tisti dan ni dalo veseljačiti. Sedeč v kotu za mizo, sta opazovali slavje.
— Se ti ne zdi vse to osladno? je začela Irena. -Danes vse za naše žene, ko pa smo pred meseci prosile za otrošici vrtec, so nas vodilni zabili, daje treba misliti na razvoj podjetja, ne pa na take malenkosti. Rekel
majavo priklonil:	„Smem
prositi za ples? Menda ne boste sedeli sami! Danes je vaš dan, zabavajta se! Čutim za svojo dolžnost spraviti vaju v dobro voljo. Kaj bi z zagrenjenostjo, ko pa je 8. marec samo enkrat v letu!“
je lani zbolela naša Mojca in žena ni dobila bolniške, je prosila upravnika ustanove, če lahko vsaj en dan ostane doma. Otrok je imel 39 stopinj temperature. Vse ji je prerekel! Da je z ženskami križ, da ima z njimi same te-
VSE ZA NAŠE ŽENE!
je, da preveč čvekamo in da smo lahko srečne, ker imamo službo in dobro plačo.
„Ni samo vrtec,“ je nadaljevala Pepca. „Še pred 14 dnevi sem šla k sindikalnemu na prošnjo vseh žensk iz izmene, da bi organizirali prevoze na delo. Dobila sem podoben odgovor. Ni denarja, podjetje ne zmore. Če se vam ne da hoditi peš, lahko ostanete doma. Žensk je kot solate, mije rekel!? “
Prekinil ju je ravno sindikalni. Ves rdeč v obraz se je
„Plesala ne bom,“ ga je zavrnila Irena. „Če hočeš, sedi k nama. Se bomo kaj pomenili.**
Nerad se je sindikalni vdal. Segel je po kozarcu, ga izpraznil na dušek, potem pa obsedel kot izpodrezana veja. Poslušal ju je, sprva oporekal, zagovarjal podjetje in trdil, da so ženske preveč zahtevne. Po tretjem eks požirku pa sta mu glava in volja klonili.
„Saj je res ...“ je izdavil potiho. „Kaj bi flancali! Ko
žave in da bi bilo bolje, če bi vse ostale doma pri štedil-niku.“
Nekaj trenutkov so molče obsedeli, potem je sindikalni s težavo stopil na noge. „Domov grem. Dovolj mije take zabave.“
Vsi trije so se komaj prerinili med plešočimi pari iz dvorane. Videli so še, kako so edino članico delavskega svetu dvignili na ramena in ji klicali: ,JHura! Hura za našo predstavnico! Vse za naše žene!“	RIA BAČER
avtobus, ne da bi prižgal luči, odpeljal na nočno vožnjo, ki seje končala pri šmihelskem pokopališču v Novem mestu. Miličniki so ga opazili, v Kočevju so ga skušali dobiti v zasedo.
Skupna v avtobusu pa je bila pripravljena na tak razplet dogodkov, zato seje peljala skozi Želne, potem ko je skozi Kočevje odbrzela po sUanskih ulicah. Ko so se pritihotapili na cesto Kočevje - Novo mesto, sledi v snegu dobro kažejo, kako so rezali ovinke in kako so zapeljali celo proti Hinjam. Ob petih zjutraj je avtobus že stal pred Šmi-helskim pokopališčem. Kdo ve, če bi se tam tudi ustavil, ko bi mu ne bila počila jermenica, pa je motor „zakuhal“’
Miličniki so ugotovili, da je avtobus poškodovan in odrgnjen, nepridipravi pa so vrgli iz avtobusa na pokopališče vso umazano blazino,; čeprav je bila tedaj, ko je šofer zaklenil avtobus, čista in zavita v odejo.
Po sledeh, ki so jih pustili ljubitelji prepovedane nočne avtobusne vožnje, so miličniki osumili, da sta bila za krmilom avtobusa Dragoslav Petrovič in Stefan Jug. Vkrcalo seje 9 potnikov, dva sta izstopila v Kočevju. Iz Novega mesta je eden nadaljeval pot proti Beogradu, drugi pa so se z avtobusom Niš-ekspresa na redni progi vrnili do Škofljice, od tain pa so šli nazaj v Ribnico.
J. SPLICHAL
hfelEDELjO ODPRTO
samopostrežb* ^
MARKET	»B-amU
mostu
DOLENJKA