^ i»4tit¿fci »A *»a*> ur«a|srli || mi South lawiiilal* Avt. Off Iv» of iNibltralioa: .!IU>7 South l4W|dil« A v«. , Telephon», Kork «eil 4ttt ÍÍÁRXXXI. Hete ja 14.00 M cu kW. arrAg" JJSrrSg CHICAGO, ILL. rKTEK, 29. 8BPTKMIIRA (8KPT. IM» BabecHpilon 16.00 Yearly ÄTKV.—NHIVIIIKIf IIM» Accept «net for a»lttajr et special rete 0f poe^ge pr ■dfadJ^tetSrtlg^llO^A^^ zahteva b Baltiku NEMŠKO ARMADO fotonu« in Finska »ta bili informirani o raa-j"1 „„i,vi ruskega vpliva na .tr.tegične otoke Sto/lll dobiva p omejitvi pravic plovbe. Zunanji ministri tonferirajo v Moakvi a sovjetskimi voditelji. „7:: • Amt>r\ht iplomaticni krogi napovedujejo sklenitev\mmJone « nitmiRt »jaške zveze med Rusijo in Nemčijo. Sovjet-letala nad eatonakimi mesti »M J A BOLGARIJA, 28. . Dobri Bojilov, Finančni f bo vodil bolgarsko de-\ v Moskvo, ki se bo pogs-sklenitve trgovinske r~i sovjetsko vlado. Tu _*4a bo Bolgarija pošiljala IS tekstilno blago v Ruai-I ua pa bo dobivala oljs in kke stroje. Predmet ras-r bo tudi načrt glede usU-direktne letalske zveze nja in Moskvo. „ Utvija, 28. sept. — Za-katere je stavila sovjet-*ija mali estonski drža-razburile Evropo. Ena _ a« tiče ustanovitve ru-[pomorskih baz ob eston-1 obrežju in otokoma Dagoe Sovjetska kontrola teh eni rusko dominacijo sedela Baltiškega morja, kvs je zdaj opozorila Esto-1 Finsko glede omejitve _ pravic plovbe in razteg-> kontrole na strategične o-\ ki bo posest baltiških dr-Rusija bi rada dobila pre-Itiku izhod do Gdanpka, Njegovi ipioni na delu v Ameriki Waahington, D. C., 28. sept — Dr. David H. Dubrovski, bivši sovjetski trgovski zastopnik in predstavnik ruskega Rdečega križa v Združenih državah, je včeraj nadaljeval svoje pričanje pred Diesovim kongresnim odsekom o Stalinovem izsesavanju ameriških "suckerjev" in o me hinacijah Stalinovih špionov v tej deželi. Prej je Dubrovski po- ------ —,. -------- -- i vedal, da ruski špioni so začeli sept. — Konferenca predstavni- prihaj||U v Ameriko takoj po kov 21 ameriških republik, ki M|prisnanju sovjetske vlade je pričela zadnjo soboto, se je lo- tu ^933 tila nekaterih konkretnih ukre- ' ki naj zavarujejo vse tri | Črnilo na pogodbi. priznanja Vseameriška konferenca v Panami Raztegnitev nevtralnega vodovja na 300 milj Panama City, Panama. 28. WASHINGTON. D. C. — So- TITI ID A! A natni odaek aa ssnsnje aadevs je| 1 UldllUtL/l včeraj priporočil ssnatni zbornici sprejetje predloga aa odpravo eni bar ga. Odaek je glasoval as priporočilo 11 proll 7. Hta ne Nemčija i» «ovjetaka u- zaključeno ni ja dogovorili, da honta Nodelo- vali aa do«ego miru i Anglijo In (»OGOJI KAP1TULA- Francijo. PoročHe se dalja glasi, rt IF NF7NAN1 da »U Nemčije Is Ruaijs "defl-l CIJE NfcXNAmi nltivno rešili1 vprsisnje, Isvirs-. v.Hbsva itk^e i« razoadu ool b*kc drftavs.** I Berlin, 28. sept. — vartavs, M08KVA^ — %Jvjelaka vlada «lav» mesto Poljske se je vje- I« den«*t zlu t raj naznanila, *S raj breapogojno |K)dala nemški je danea ajutraj naznani», ■ b1|| kater, lH)ve|juj<, lo- pov kmeriške celine predli zavoje- je bilo še mokro, ko je že prise vano Evropo in Azijo ter pove- v njegov^urad v New^Yorku tsj-žejo ameriške republike v trdno ni član OGPU (SU inovs Ujns ekonomsko enoto, katera bo čim policija) z ^eln«muJak^,St'r"-prej neodvisna od uvoza z druge «»us, je pričal Dubrovrfki. Nje-strani Atlantika in Pacifika. mu to ni ugajalo in poskušal je Sumner Welles, delegat Zdru-M^iti žonih držav, je predložil načrt " ^ietsko siu^ ker n « raztegnitev ^J^ M $g» s"o dovja na obeh straneh ameriških « f , n| , tc. celin na 300 milj daljave od oba- JJJJ ^ vlada uko ........—r-- je. Danes znaša nevtralno vo- u* J ,. .«.«riiin. ika izhod do Gdanaka, gamo 12 miIj in ponekod i»korilčala ameriške svobodnega mests, l(ate- ,e tri mi|je Ker M V8e ostale re- Ru8e' Nemčija okupirala. | publike revne na bojnem brodo-1 ........ •Ali to izkoriščanje traja še Zadnje «rti VARŠAVA KAPI- D®*»« Iz PeniiHy Ivani je Imperial, Pa. — John l*ski, član društva 106 SNPJ, se nahaja v bolnišnici, v kateri se je moral pod vreči operaciji na sle-piču. Clatil mu žele hitrega okre-| vanju. la Mlnneaole Kly, Minn. — Tu je preti iliie-vi umrla Ana DuAič, stara !I7 lat. V Ameriki je bivala ia lat in tu zapušča moža, dva ainova in I hčer. InemSke Čete , ODHAJAJO NA ZA-PADNO FRONTO ¡Poveljetvo po»pešilo koncentracijo vojaštva SRDITE BITKE PRI HORNBACHU je sklenila v^isiko-obrambni pskt s Baton i jo, veljaven 10 1st; obenem ats sklenili trgovkko po-godbo. IX>NDON. — ®akadra nscij-skih bombnikov Je včsrsj po-akuftala doseči ftkoUko. toda an-glsAkl letaki so Nsmee odpodlll. —Angle« dsljs poročajo, ds je Paris, 28. sept. — Poveljstvo , nemške armade ja poapešilo koncentracijo čet na zapadnl fronti. la UmtmU Le m on t, III. — Dne 25. t. m, je v1poveijujei tu umrla Mary Kordula, nuna In. centrseljo cei na zapaani inmti. general Johanes BlaskowlU. učiteljica, stara 48 lat in rojena «Itlsr akuša a te» povečati pri-Kapituiacija je prišla po dvajpst- v Tomsju na Primoraksm. V A- llik njl Francijo in Vsliko Bri- - 4 'itteriki je bivsls 2ft lat In v sta- ........ rem kraju zapušča očeta In več bratov in sester. dnevnem obleganju mesta. ■ Poljska armada, ki je junaško brsnils Vsršsvo, šteje okrog 1000,000 mož. Uradna izrofltav mests Nemcem bo livršens jutri. Kapitulacija ja bila nssns- S XSinaP0dm0rnk ^^inl^kl.Ä Poljaki še ZmZ ob raWMoHelll. ^"^Ä'^Äanilst 1 ivwiHiN—Kkrtrioziia v an- Modllnu. Ta laži okrog dvansjat ^XSSX^A j. Ubl-1 milj saverno od Vsrlsvs. Obs to- ta nI jo lit isailit! mlrovns pogsjs-njs. Poročila is nevtralnih drSav, ki pi Ihajsjo v Paris, nasnanjsjo, da im Hitlsr ponovno predložil formalno ponudbo gleds sklenitve miru s Francijo In Anglijo. Ta bo bsslrala na statuau quo kot posledica razdelitve poljskega o- iS IS delavcev, WASHINGTON, D. (.—Die •ov luMigvssni odsek zahteva II ato članev kommiiatlčne atran ke in nacijakega Bunda. II proti profitarjem Priporočila je drastične kazni Evrope »o zdaj uprte v vjU| je Welles rekel, da so Zdn|- danee?" je vprašal predsednik fo, kjer so se sestali zuna- ^„e države pripravljene prevze- odseka Dies. "Zver ne bo nikdar siairttri štirih drisv — pstt^ljno ahi*l>o proporčno po {jpremoMla svoje rtstwre In Nemčije, Estonije in Tur-1 ^k«^ MVOie boine mornsrice. I «tem izkoriščanja traja Šo v Sestanek je zavit v Vsak od zunanjih mini-ima izvršiti določen posel, apski diplomstični krogi u-ajo, kaj je predmet razgovo- obsegu svoje bojne mornarice. ;|irtem Izkoriščanja traja šo ved Brazilija je včeraj predložila no," je odgovoril dr Dubrovski. program "plovbene verige", to "Cim ta ali oni uradnik pusti je sistem trgovske plovbe nao- službo aH je odstavljen. Imajo ------1 krog vseh Amerik. V U namen takoj drugega na njegovem ms- I . | Imet razgovo- ,"k irajo VRe republike so- stu in novi uradnik mora delati Doslej še ni prišlo nobeno raimer^ in predvsem je potreb- kakor hočejo v Moskvi." lih» o pogajanjih iz Krem- nQ carirwko premirje. ~ " Dr> Uubrosvki je izračunal, da »rt1: vtss te^SM ^ ta ter fsnsi zahteve, stavljene E-lj» . . to. »C skladajo Z naznani-1 St*ca ima armaao Ls Crasas, Dslegstjs ns Wis. - (KP) -konvenciji unij« I Nov grob na farmah Murahfleldi Wla. — Pred dnevi je na fsrmsh umrl atar slovenski farmar Anton Somrak. it* polo-1 doma i*\ I paleti les razdelitve poljskaga o- Q|£usm. In zemlja med sovjetsko Rusijo in sv7 pri I ^ WP«Ws ženo in pet hčera. Nem(t|Jc)t la CIsvsIsimIs | Tu aodijo, da je iz tega raslo- Cleveland. — Dne 27. t. m. ja umri Matij s Novsk, star 72 let In rojen na Vrhu pri Hinjah na Notranjskem. V Ameriki je bil 62 let in tu sspušča štiri sinove ---------------- "Poljska metropola tvarssva/.i 4Ur, hčj w ^mri« js ds pridobi Stsllna sa sklenitev no mesto ob pričetku sovrslno- FrMllW)M widits, roj. Koprivnl- vojslke svese s Nemčijo. Ts ' all. Ja bila apremenjana v trd-L RUrg 76 |n doma |g Li- zvass bi naj bila bič, katerega ' njavo. Včersjlnjl nspsdl ns uu'Tu ^puiču možs In dve hče- bi Hitler vihtel nad Francijo In trdbe ns severni In Južni «treni . y t k Ju pft dva alnovs Anglijo, ds ju prisili v sprejetje so resultlrsli v kspitulsclji. Oa- ****avojlh pogojev, nersl BlsskowlU Je b» nsto n- ,,,,, | Nemški vlaki, natrpani s vo-struiran, naj se prične pogsjs- •• /i|/l "•"w .........U. M b.\Kmpani* €/«■ u «li-r^r^U stavbni industriji Mi« Civilnega oreblvslstvs. čki sta tarči nemškega bombardiranja a kopnega in is srsks. Nemško vojno poročilo ss gls- "Poljska metropola (Varšava). ga Hitler poslal svojega sunan jega ministra Ribbentropa v Moskvo. On hoče ustvariti vtis, da se pogajanja s Rusi tičejo razkosanja Poljske, v resnici pa linftaälk kartnM--*^ delSf-1^Vti'"civilnegi preblvalstvs. cev (CK)) so soglsano sprtlijÄ I ^enovsl* dr resolucijo, ki poziva predsedni ks Roosevelta. naj pritisne na kongrea, da v sedanjem zasedanju sprejme sakon proti profitarjem. Zakon naj določa drastične kasni za navijalce cen. Unija je tudi posvala Roose menovsl dr. Hsnss Frkncks nemškega Justlčnega kolnlsa^ ja, za načelnika civilna sdmini-•tracJJe. Budimpešta. Ogrska. 2«. sept. — Poljska rsdlopostsjs se js ponovno oglsslls In pojssnils dogodke v zadnjih urah oblsganjs Ido, špionske aktivnosti Hd. Po- .. veda I je tudi, da Stalinovi špioni onijs JV iuui FV*'- - -—-- gotiae v znunjin ui»n w velU, naj zahUva preklic zako- Var4avt> Govornik na postaji J« ns glede omejitve relifnih del, ki atrahovlte prizora, ki so Je bil sprejet v zadnjem zaaeda- Lj^m bombardiranju s kopnega nju kongresa, zaeno pa Je zahte- ,n lf irakai ^„»be in krogla so Vala izboljšanje zakona socialne ra£<|ejM|e polovico, mesta in ubile 'čez.'1000civilistov. Braniki Var- grame ...-------- tivni pri raznovrstni sabotaži »v nninuaju t» iiaiiianr — -— — t j« neka podmornica po- pol milijona moz Bb sovjetski parnik v bližini B j Svica _ avica imft 8a- Jegs obrežja. Pet članov mQ stir- miiljone prebivalcev, , Potopljenega parnika dar lahko mobilizira 600,000i . . C?F.ton"iVjeUki« vojakov za svojo obrambo, kar\^mskl komunist in Ji °čita' uf Je ogromna armada sorazmerno IITC ^ tuje podmornice v svojih Drebivalstva. Leta dal je tudi, da Stalinov,jpiom pped>#d|ltk g H< U.|rymp|€, "ye gQ M ^^ ko Jf g.l0gs sk^ 'podpredsednik Thomas F. Burne L^y, ln živil bila isdrpana. ame In kablograme ter so »k- • (Sp|||o M bi), pp. I r_nrn«u 1K,vodÄ« da »p nem- * v k', H "7" , ' lUi^íétogirw'Sotiu iilizpuscen iz ječe 52 Svic. «e n«jbolj t»-| r flinn ? v ker so se ru- ' j naturno obrsmbo, bojna letala pojavils ^"a^sgorov j a, ki jih tanki in »nom in drugimi estonskimi 11* svoja gorovjs.^, ^^ ^ ^ Utala so mi fstonskiml k mehanizirane enote ne tno- "" najb!?e , t rejo nikdar prekoračiti. Raa je Qtopodmornico Orze, ki iip08UPvijena napadom iz ^Podmornico Orze . ki izpO0tavlJena napadom Si 'l,Uke V TiUlr? zraka In^vojih IsUl nima mno-5Äs °o 80 rU8ke toda Švicarji računajo da Po,jBko' 1 goli zračni napadi ne morejo ni- komur koristiti. Svica je lahko Josch im von Ribbentrop, nem f;Js M» »e konference udele-1 propagande ^^^^ Rentrop, Stalin, zunanjiLf ... -- . . • kr Veko,lav Molotov. Frle- /Voci/I obialufejo napad ^ Werner von Schulenburg, \na holandško letalom k'poslanik v Moakri, In A-l u . , . M MDt __ Skarcev ruski »osla- Hsgue, Holsndska. Z8. aepi. ^ Je bil predmet razgovo- Broa»' , ,. ' /T'n/iaW.im ru. ForTt.7 bojno teUk» n.padlo hol.njUko ÄlSSF^? BfsSasKHS"5 Evrope in odločiH | nemško pomorsko bazo iL» ti"«« K^izwo« I 1 ^anskih držav ** Mter. estoi Protikomunistične knjige izginile iz knjižnic Berlin, 28. sept. — Poročilo is neuradnegs, toda zsnesljivega vira, sc glasi, ds je WI Ernst| Voditelji ADF vznemirjeni Wsahlngton, I). C. — (KP)-I). liswis, načelnik nedavno ustsnovljsnsgs orgsnisstoričns< Nemški vlaki, natrpani z vojaki, stalno prihajajo v kraja ob Hlegfrledovl trdnjavakl črti. Tja Js v zadnjih dneh dospelo tudi veliko štsvilo liombnlkov. Doslej Nemei še niso pognali avo-je glsvna olKirotene sile prati IVsneoaom ns sspsdni fronti. Nemška srtlljerljs bombardira le ozemlje, katerega so ssssdla frsneoske čete. f Nujhujše bitke so v teku pri Hornbachu. Tarča nemškega novljsnega bombardiranja so francoske po-ga odbora stsvbnlh dslavesv, , {J , u mq|ltovečanja pri- L^v. spevkov v blagajno unije za tri -—- cente ni dobil dve tretjini glasov. g« ekrival Denar, ki bi prišel v blagajno, W j / t v Ameriki bil porabljen za financiranje or- «edem M V Mmerim gun i za tor ič ne kampanje. Delcga-1 s ew York, 28. sept. -r- Orover virimiji, ...............................i francoskem topniškem bombsr sylvanljl, Wlsconslnu, Goloradu, djrill,jUi Francoske čsts so ss Mpntsni. New Yorku, Minneaotl.l pojaanilo Jejo. da bo aovjeUka Ruaija po-^ i* belter prišel v Mo- novno presenetila Evropo. t je so potom osvojili sklep glo de razpisa Izrednega ssesmenta za financiranje ksmpanje, ki naj bi potegnila 80,000 neorganizlra-nlh kavftukarskih delavcev v u- eUO' * Dalrymple Je, ko Je zaključil Cleveland Bergdoll, ki js f*>l>eK nil v Nemčijo, da se je Uko isog nil vojaški službi v svetoMJli vojni, je presenetil vojaško aodišč«* z izjavo, da ae je aedem Izmed 10 let, ko so mislili, da as nahaja v Nemčiji, skrival v Ameriki. To ^^.tLu! i,Puš6enjsem zedlnjeni In zedlnjeni od.|^4an nM liöt let zaoors.. Dajal ho jen ns pet'let sspors. Dejal |e, da ae Je vrnil v Združene dr nit jamu. rumun - — --- i r». j» ...... - 7-----r - je sile velikemu dalu, ki nss čs- U^e I. 192», devet let po obsod-ks Naša glsvna naloga je orga-1 w ln begu Iz ječe, in bival v Phl-nlziranje neorganiziranih delav- |ltdc|phiji štiri leta. V tem č*au . i .111 1 . _11. ÍI iiuiiL verjame Nemcem Princenton, N. J., 28 svg. — Ameriški Instituí zs Jsvno mne- ni nikdar zapustil svojoga stano vsnja. Potem ae js spet vrnil v Nemčijo, kjer je osUl dve leti I,. IMft je spet prišel v UJM«1* phijo in prebil v Um msstu ns-daljnja tri leU. V oktobru I IttSH Je odpotoval v Nsmčlj" maju tega leta pu ae js vrnil In predal oblastem. Bergdoll se mo- ■ Thselmsnn, ki Je dvakrat kan- didirsl kot kandidat svoje stran- _ _ _ ke za predssdnlks N«»6^«; ■jf njrioiSup Poli) js"bsšksr do-|K------~ , bil sretirsn 8. mares t ^j „| ameriških rs zdsj zagovarjati prstf vojaž- kmalu poum, ko je Hitler postal ^^ Jsrjli^ nemške- kim «>diščem, ki ga tvori 18 ča- KSalar. AreUclja ^ da je Utnikov zaradi t^ga I. vojsšks bitki med komunisti ln "^'JJ nemška f>odmornica potopil, jetnišnlce. Formalns - obtožba mVl*^ AtlMSljo Tu je rezultat | —- kdar vloUna proti njemu, osm go odstotkov gtasov,, ¿otna unija j. bil aretiran v zvezi s požigom J ^ Ntme| ^j,, AthtrilJo, fl ^ § # nemškegs parlamenU 1 . N>fnej niao Miopi- sko federacijo in Zvezo kontrak tor Je v glede končsnjs Jurisdik-cijsklh sporav le poUzs, ki nsj bi preprečila |»otegnltov sUvb-nih delavcev v unije CIO In za-krila zlorabe, kaUra Js orgsni-zatoričns kampanjs CIO rs*-[krila. "Jurisdikcljski sia»ri niao bili končani a sklenitvijo dogovora," pravi Lcwia. "Gradnja poalopij Indianapolisu, PhiladelphiJI, Washlngtonii In drugih meatlh js bils usUvljens zaradi Uh spo-rov." UwU trdi, da unije ADF skušajo organizirati neisurjene in napol Izurjene delavce, ki ne mo-rejo posuti člani mednarodnih sUvbnih unij, v posebnih grupah. Ti delavci naj W delali za nižje mezde ln daljš« ure. kar pomeni, da ne morejo biti de-letni koristi od članstva v unijah as*. nemškegs parlamenU V svoji prvi kampanji L 1926 je ki se je ponašal, da potepal po Ameriki, trtam mestu v šUvll «lasov L. 1W2. ko Je fenerai Hindsnburg zs pradeed „Ika. je bil na tretjem mestu. odstotkov, da Nemd niso potopi iniškl n i^iie In 31'i i« v dvomu. --—^jn..«Nadaljnje vprašanje je bilo: Ali nekoč vecjameU nemškim poročilom? šs-1 odgovor: «•'* ne. 1'* ds. ds is ne. — Tretjs vprsšsnje: Ali verjsmeU angleškim in fran-coskim poročilom? Odgovor: ds. 30'* as, 92* ds i« os. prejetih izvoljen zapretila e štavko Toledo. O. — Avtns unijs CIO je zapretila z oklicem sUvke v tovarni Ds VII Blas Ce. ko j« kompsnijs odbils zahteve glade sklenitve pogodbe. Kontra-m. se nanaša tudi na mssdne razlik«. ki insšsjo v nskaUrih sls-čsjHi 20 in več odatotbev. Stavka končana z zmago unije I/mgvlew. Waah. - Stlri ud-ne trajajoča sUvka proti Weyer hsuser Tlml>er Co„ nsjvečjl ni kompsnijl ns aeverosspsdu js bils zsključens z zmsgo med nsrodns unije lesnih delsvcev včlanjen* v Kongresu Industrij skih orgsnizaeij. Ktmipanljs j« podpisala pogodbo, ki določa zvišanje mezde in zaščito sU Anglija zviiala davke na dohodke Otem milijard za ojačanje oborožene sile l/ondon. 28. sept. — Anglljs si Je ponovno zadrgnils pss, ds bo Is h ko nsdsljevsls vojno. Fl-nsnčni minister John »Imon je naznanil, da bo Anglija |Hitrošl-v tem letu dve milijardi funtov šterllngov ($8,000,000,000) za ojačanje svoje olairožene sile n financiranje vojne. Hinum Jc predložil vojni proračun, ki m«d drugim določe do dstno oddavčetij« dohodkov. Na ¡^Nlloirl proračuna l»o davek na dohod k«' najvišji v zgodovini de-žele. Zvišan je Ml »7.»'*. Novi davki so bili naloženi na vino, pivo, žganja, tobak, slad-kor In druge potrsbščine. Davki na posestva, predeUvlJaJoča vre. dnost $40.000 do $200,000, so bili zvišani za 20 odstotkov. HI-mon je naznanil, da Imi vlada naložila dodatne davke na bogs-stVs |»oaameznlkov. Bell Timber Co., kl je Wis okli-c®na v Istem času kot sUvks pr Weyer hsuser Timber Co., še s poravnana. Francija zaeegla kontrabantno blago U nu m lasciio aui- Psris, H. sspt — Povelj»1 v» ,V^J¡THUvk^rM^lfrsncoake bojne montarle« j. rastnih pravit, »uvsa pri »^r a_anatni. . 4_ ^^lo sto naznanilo, da js sssegio sto tisoč ton kontrsbanthsgs blaga, ki so ga vozili tuji nsmlki, odkar js Isbruhnlls vojna. 'JI QS V ET * PROSVETA TBK KNLIGHTBMODfT GLASILO ll LASTNINA NI>OVBMSU naaoona rooroBNS jrdnots Or«m af amé »atoltoto kr «S* WUrww N«UmmI Saaaf M (mMt SiMlalM m MrAM dr to». to Kanado m m m Mo. MAC m M«. HAS m tout lato; m CM— la Ctoaro |7M M aato M«. U» M pol tota; M to«—M— »M Safcarripltoa raUa t Cor toa VaBdé Stotoi (asaapt aad Canada M 00 p«r r«ar. Chirac» aad Ctoaro I7.M »ar /aar. a aaaatrfca •».<* par r«ar. ¿V : Can* a*Wv p» Sagaaaru tapial dapUo» to fia a kov m aa rrsSaio BakapWI litaran» aaaMaa Urttoa. para«!. draaw. (mnnI M , aa trnato poélljauljg la » alaéaja. 4a la prltoéll podtnlno AdiarttAat rato» an nar*^m«Bt Nanuarrlpta oí «aaimunl-aaüaa« aad inll«Hi I art WW. *UI »ei h* nUraar < Sapto^RÉ M, IMS), pato* '»U« lataaa m aaatoau pomaal. da »am to • «-to dataaiaa, potofcto aa* rodnlaa. fonovlu to prpaadaaa«. da «a »a» Hat aa uatori. Kapitalisti nočejo vojne! Predsednik organizacije ameriških tovarnarjev Je zadnje dni apeliral za niir. Amerika naj se drži proč od vojne! V imenu velikih in malih magnatov je rekel, da ameriški organizirani kapital ne mara vojne. Ameriški municijski magnatje nimajo te dni nobenega "zakuilsnika" v VVashingtonu, da bi I>ritiskal za odpravo embarga. Municijski magnatje se drže proč od Wushlnjrtona. Ameriško organizirano delavstvo tudi noče vojne. Farmarji je tudi nočejo, trgovci tudi ne—nihče noče vojne! Cemu potem toliko krika, da mora biti Amerika nevtralna za vsako ceno? Ali ni to najnovejši dokaz konfuznega sveta? Narobe svet je resničen. Najbolj nevtralni so Kuhnovi bundovci in HrowderJevi komunisti. Najbolj so nevtralni in—najmanj so nevtralni! Nova linija - svin jski repek Stalinovi komunisti imajo zdaj novo linijo za svoje laži, odkar sta Hitler in Stalin partnerja. Nova linija Jim narekuje, da Je treba predstavljati Stalina, kako vleče Hitlerja za noa, kako je zastrašil Japonce in kako bo kmalu za-strašil tudi Anglijo, Francijo in Združene države! Nova linija zahteva, da je trebil slikati prodiranje Stalinovih čet kot oavobodltveno armado, ki ima osvoboditi ljudstvu na Poljskem, ljudstva v baltiških državicah, ljudstva na Ogrskem in v Rumuniji, ljudstva na Balkanu Itd. Osvoboditi od kogu in zakaj? To pove Poljska. Zapadno polovico je osvobodil Hitler, vzhodno polovico pa Stalin in zdaj je vsa Poljska "svobodna" kot Še ni bila nikdar! Ce tega ne razumete, ne mzumete nove linije. Nova linija je namreč tako ravna (zavita!), kakor je svinjski repek. Ce hočete videti Kansas City, morate pogledati v Pittsburgh ! — — naselbin Smitha je zgrabila sveta jeza Znani Alfred K. Smith, avtokratični demokrat, je bil silno jezen, ko se je v nedeljo, 17. septembra vrnil od svete maše. Listi |>oročajo, da Je bil jezen zaradi politične pridige, "de nikdar nisem videl takšne zlorabe katoliške priž-nice!" je vzkliknil Smith v svoji sveti jezi, kakor ga citirajo jioročevalcl. Kaj je Smitha Uko razkačilo? Poročilo se glasi, da je župnik v newyorški cerkvi po na-i vodilu detroitskega "fathra" Coughiina huj-skal vernike, naj takoj po maši pošljejo svojemu kongresniku in senatorju v Washington telegram z zahtevo, da prepoved orožja in streliva mora ostati v nevtralnost nem zakonu. Zbea-neli Coughlin rohni Že vse te tedne, odkar je vojns v Evropi, da odprava embarga je korak Amerike v vojno. On natančno ve, kam maHM-ra Amerika—on ve, česa je Hitlerju treba! Zanimivo je to, da je staremu Smlthu tudi dovolj norca Coughiina. O potovanju na nlavnont dneva SNPJ—-// (leveland.—Na postaji v La Sallu nas je čakalo več rojakov, nekateri z avti. Podili smo se v pet nlinut oddaljil Slovenski narodni dom mi štirje—Kuman, Stopar, Sifler in moja malenkost. Mahnili smo naravnost v gostilno v SND, katero imata v najemu brata Vidergarja. «Pridružil nam se je še neki tamkajšnji rojak. Naročili smo si ječmenovca in železne vode. Bil pa je križ, ker nas niso razumeli, kaj je—želežna voda, toda smo se končno le sporazumeli." Ko smo se dobro okrepčali s pijačo, so nas poklicali v gornjo dvorano, kjer je bila pHpravlje-na brezplačna večerji za vse goste. Bilo je vse dobro in okusno pripravljeno. Stregle pa so nam solnčne rožice iz La Salte in okolice. Ker sem jih netoillko preveč opazoval s strani in eni Še nekaj pošepetal, kako je lepa In iušna, so me naši fantje iz metropole takoj opozorili, kaj vendar mislim, ker imam svojo ženo Ciljko doma. In da bi ne bilo kakšne ovadbe ali še celo mogoče razporoke doma, sem prenehal in sem se raje zaljubil v večerjo, po nji pa Se vsi skupaj v ječmenovca in v ž. v. Končno smo šli v spodnje prostore, kjer je bara in dvorana. Naši Vadnalovi In z njimi tudi Frank Slejko so ža tako lepo igrali, da so se ljudje kar kosali za ples. Na mestu so bile že tudi Bergantove sestre, pet po Številu, iz Lizbona, ().. vse krasoti-ce in vsa še "lejdlk in fraj". Najmlajša je stara okrofr It ali 17 let. In kako nabija po bobnu! 4iKo bi jih videl Tone Terbovec, bi vzkliknil: Oh te krasne solnčne rožice iz Ohla — nič več Iz Kansasa! Med zbranimi sem videl več svojih starih prijateljev iz Chi-caga In od drugod, so prišli v La Salle že v soboto. Nekatere] hiseth videl že 21 let in nisem mogel vseh spoznati. Drugi so mene večinoma spoznali. Pri spoznavanju in pozdravljanju ni manjkalo pogovorov, dovtipov in vprašanj. Čudno se je zdelo večini tlštih, kl so me prej poznali kot suhca, bolj podobnega suhi ribi, zdaj pa so me videli bolj o-kroglega. In vprašanj, zakaj ta sprememba, je bilo dosti, posebno Ženske so bile vsiljive z njimi. Da jim uatrežem, sem jim povedal, da je največ k temu pripomoglo zakonsko Življenje in s tem v zvezi pa dobra in skrbna ženica. S tem je bila stvar pojasnjena, toda le za enkrat, drugI dan pa so zopet prihajala taka in enaka vprašanja. Ker so prihajale že pozne večerne ure, ne samo večerne, marveč tudi le manjše jutranje, je bilo treba polzvedeti glede prenočišča. Ker sem že par dni pred odhodom pisal Fredu Malgaju, članu g},, nadzornega odseka SNPJ, naj mi preskrbi sobo blizu SND,- sem se obrhll do nJega. On Je bil obenem tiidi predsednik odbora za prdslavo. Pove ml, da je soba za večnega popotnika preskrbljena, samo nekoga je treba, da me popelje tja. Preno- General Fritsch - likvidiran Iz Berlina so poročali, dn Je nemški general Fritsch. bivši glavni in po Hitlerju degradirani poveljnik nemške armado, padel v boju na ¡»oljski fronti pred Varšavo kot prostak. Hitler je odredil pompozen pogreb in generala so pokopali z velikimi vojaškimi častmi. Poljaki pa poročajo, da general Ifritach ni padel pod poljsko kroglo, temveč so ga ustrelili naciji sami v hrbet. Z drugimi lx>iM>dami: Fritsch je bil likvidiran, ker je že pred meseci padel v nemilost pri "flrarm." toda likvidiran na tako svit način, da Izgled n. kakor da je slavno padel kot junak ... Te likvidacije na nemških frontah bodo zdaj na M|došno v navadi. Nam se sanja, da bodo zapoulenl z likvidacijami na obeh straneh In "slavnih Junakov** bo veliko število, predno bo knorc Hitlerjeve vojne ... Čudna vojna, ta tuja vojna! Mnogo ameriških Ustav pravi, da Hitlerjeva vojna ni naša vojna In mi nimamo ničesar tam Iskati, kljub temu pa godrnjajo, da vojna ne gre tako—kot bi mi radi videli. "Mi** hočemo, (Dst|s v ssdajl kaUsL) čišče mi je pokazal moj stari prijatelj Leo Zevnik. Vrata so bila odprta in on jé z mojim kovčegom kar vdrl v hišo, užgal luč in povedal, da se mi ni trebs bati, ker mu je naročeno, da so večnemu popotniku vedno vrata ddprta. Pokizal mi je spalnico in kopalnico, Če se hočem oglati, nakar je možak zginil v temno noč, jaz sem pa sam ostal v hiši. Tiste dni je bilo v La Sallu vroče ko v malem peklu (v Cle-velandu pa je lilo). No, čez kakih 20 minut pride starejši sin ¿e družine, ki je uposlen v SND kot oskrbnik. Pravi mi, da je vse okej, to se právi popolno zaupanje. Prav tako mi je povedal moj spremljevalec br. Zevnik. Tudi on (sin) je odšel nazaj na svoj ' posel v SND. Vlegel sem se k sladkemu počitku. Čez nekaj ur sta prišla iz SND še gospodar in gospodinja, mr. in mrs. Struna, ki sta me pozdravila In se podala k potrebnemu počitku. Drugi dan sem vstal precej zgodaj, ker me je zbudil cerkveni zvon. Bil sem zdrav In vesel, čeprav sem ga prejšnji dan oziroma večer imel precej pod kapo v veseli družbi. To se naj glasi tako, da nisem bil žejenl pa tudi drugi niso bili žejni. Bil pa bi tudi smrten greh, ako bi bil kdo žejen ali lačen ob taki priliki. Kaj še! Ko pridem v kuhinjo, je bila mrs. Struna Že pripravila zajutrek. Menda je mislila, da zjutraj Jem ko volk ali konj in mi je napravilo véliko. Imam pa navado, da spijem zjutraj samo skodelico kave s koščkom kruha in to zadostuje do opoldne. Nato pride tudi mr.' Struna. Malo bolj se spoznamo in pogovorinio o tem In Onem, posebno o slnočnji priredbi. Povedal mi je, ko so ga on In nekateri drugi imeli največ v glavi, so Sli potem šfe nad sladoled. To se pravi, da so se s tem ohladili in da se dánes počutijo prav dobro. Ko smo se do dobrega pogovorili, smo se zopet odpravili v SND, da vidimo kaj in kje so naši prijatelji, ki jih nismo videli že toliko časa—od sinoči o-ziroma od zjútraj! Spet je bilo zelo vroče. Vsi so se pritoževali, da niso mogli spati. Tako so> ja-mrali tudi naši fantje iz Cleve-landa, ki so prenočevali v hotelu. Mr. Malgkja smo pobarali, da nas je peljal k družini Franka Martinjaka, poštena in napredna korenina, ki je obenem čevljar. On in njegova drujUna so dobro poznani in spoštovani tako med našim narodom kot med drugimi. Tudi z njimi ee nisem videl Že veliko let, toda Martinjaka nisem zgrešil in bi ga tudi ne čez 20 let. Prijazna in dobra duša. Poleg prijazne besede, železne vodke me je obdaril tudi z večjim številom copa-kov za par naročnin, vrhu tega pa se je možak smejal mojim dovtlpom, jaz pa tudi. Tudi naše gospe iz metropole so bile zelo živahne, samo preveč so skrbele, kdaj bodo odšle proti Clevelan-du na svoje delo. kajti delovodji niso nič povedale, da gredo Iz mesta. Martlnjakov sin nas je potem Sheridan H. Dairvmpie (levo), predsednik unije kavčukarskih delavcev, in Mickaei Quill, predsednik unije transportnih delavcev. odpeljal na prostor, kjer se jeiditi ln se zavrteti ltakor "rin-vršlla žogometna bitka za prven- gel&pil", če sem "za dr>vet", ka-stvo, in sicer v lepem ^rku# kor je «zadnjič omenil F. Krajsel Zmagali so fantje iz Vej-pr& T%. i$ Frorttenaca. Torej je razum-Tam smo našli veliko naših sta- ijivo, da tudi oh pride na vese- rih znancev in prijateljev, med njimi tudi Johna Vogriča, glavnega blagajnika SNPJ, ki ima v oskrbrosem milijonov dolarjev. On je star Lasallčan. Tudi njega sem pobaral za nekaj copakov in sicer za naročnino na Cankarjev Glasnik. Malo me je ozmerjal za Juda ali vsaj Judkar ampak co-pake mi je pa vseeno dal. (Živijo!) Ž mr. Strunom sva odšla na. ju/ino, ki naju je Že čakala. Bila je bkušrta — (D&ljte prihodnjič.) Anton Jankovich, 147. Glas po dolgem ¿axu Arma, Kans. — Da ustreženi želji tistih, ki me vprašujejo ustmeno ali pismeno, kaj mora biti, da sem postala tako molčeča in se nič več ne oglasim v našem delavskem listu Prosveti, je torej čas, da pretrgam molk. Nekateri sploh mislijo, da sem spremenil^ priimek, drugi, da sem se preaelila drugam, tretji zopet mislijo, da me je že ma-garec pocitral in odpeljal v krtovo deželo, kjer ni vročine, ne muh niti komarjev, na tem puk-ljastem svetu pa je vsega tega več ko dovolj. f Torej naj povem, da priimka še nisem spremenila—in nI sile, da bi ga. Po krtovi deželi Še tudi ne rogovilim, preselila pa sem se že pred enim letom in pol in sedaj živim tu v Armi, toda še nisem dala glasu od sebe. Vzrok bo najbrže ta, ker pregovor pravi, kdor molči, vsem odgovori. In to je pribita resnica. Pred kratkem mi je neka dolgoletna prijateljica pisala iz sosednje države, kakor razvidi, se imamo tudi tukaj v Kansasu precej zabavno ln veselo, ker imamo mnogo veselic, piknikov in podobnega. Res je bilo vsega tega to poletje toliko, da človek včasih ni vedel, kam bi se obrnil in kam šel, da bi dobil več užitka in veselih ur med veselimi brati in sestrami. Povsod pa je bilo približno enako, vsakdo je bil vesel in v veseli družbi malo pozabil na križe in težave, katerih mislim, da je malo, da bi ga ne tlačile, Med drugim me omenjena prijateljica tudi vprašuje, Če še tako fajn plešem in če sem še "lejdlk in fraj"*o ptička na veji. Seveda! Plešem še vedno tako, da se kar po podu kadi. O tem se je lahko že marsikdo prepričal, posebno še v Yalu 4. septembra. "Lejdik in fraj" sem še tudi ln tudi mislim ostati za nedoločen čas. Torej ni vzroka, da ne bi smela za katerim pogle- lice, ker je tudi ort za—devet. Sedaj se približuje jesen (ko tb pišem, je prava julijska vročina). In tako bo zabav, in piknikov pod košatimi hrasti, jelkami, javorji in hruškami konec, trpele pa bodo dvorane, ker, ko se človek navadi veseli družbi, Jo težko pogrfeša. Vsaj tako je z nami v Kansasu. Sestro Elizabe-tho Krdštč pa ur^girapi. naj še oglaša veselice, ker zadnjič Je bil dober rezultat. Nič ne ie, čeprav nismo imele miru iri je vsakdp hotel nama na podplate pogledati, če smo res dobro podkovane. Tisti dan je bilo vse okej, prihodnjič se bomo pa še-bolj pripravile, vsaj tako upam, ako moj up ne bo splaval po vodi. Če pa splava, pojdem za njim, da ga dohitim in privedem nazaj. Pozdrav vsem plesalcem in plesalkam na letošnjih piknikih, posebno pa še tistim, ki so " devet'*. France« Šinkovec, 434. za hllfttat flkiHsktga angleški pamlk Vsakega nekaj Sharon, Pa.—Delavske razmere so se nekoliko izboljšale. Carnegie-Illinois Steel Corp. je po-kllcala na delo vse prej odpuščene delavce In tudi druge tovarne kličejo delavce nazaj. Da bi pa kaj novih uposlili, o tem ni govora. Čas je že, da se na bolje obrne z delom in zaslužkom, da vsaj malo pokrijemo naše'luknje. Za Labor Day, 8., 3. in 4. septembra smo se zabavali vsak na svoj način. Nekateri so šli na dolgo rajžo v La Salle na dan SNPJ. Mr. Bogolin in soproga, mr. Pavlinič in žena so se odpeljali v Detroit in tam obiskali svoje sorodnike in znance. Domov so prišli srečni in zadovoljni in tudi zame prinesli nekaj pozdravov. Mr. Trobentar je z družino obiskal Clevelandčane. Mr. Stambal in soproga, mr. Žagar in soproga so se odpeljali v Emporium na obisk bratranca. Imeli so priliko ogledati si velike hribe, kjer je mnogo divjačine. Videli so ob cestah srne, ki so se pasle t mladiči. Mi smo se z več družinami odpeljali na klamfarjevo farmo in tam ptekli jagnje, koruzo in krompir. Razume se, da je bilo tudi prilivanje z dobro kapljico, kar je dalo povod veselemu petju, štirje mu-zikantje pa so s harmonikami igrali poskočnih, da je bilo vse v luftu. Nič se nam nI mudilo domov, končno pa nismo bili za ilrugftfL Tako smo se vsi kolikor toliko zabavali na delavski praznik z upanjem, da bo drugo leto še boljše. Na 10. septembra pa ml reče sinko, da bi se malo veh peljali. Dobro. Z Ženo zasedeva avtomobil in mimogrede pokličemo še Garmove in hajd na "rajt*\ Komaj pri vozimo par milj iz mesta, ko rtfledamo gručo ljudi pri potoku db cesti ob velikem ognili. Garm reče, da zgledajo kot Slovenci. Hitro pripomnim, naj tja zavije, da vidimo, kdo je. Garm se ni motil. Bila je vesela slovenska družba—družine Bogolin. Godlna, Paulinlč, Staudohar, Gorenc, Četln, Tirobentar. Pozdravili so nas s pivom in rakl-jo. Ker sem firbičen, sem skrivaj povprašal, kaj vse to pomeni. Povedali so mi, da Ttroben-tarjeva hčerka in soproga praznujeta rojstni dan. Tudi mi smo bili «prejeti v veselo družbo In smo z njimi prepevali. Pekli so frankfurtarice, mrs. Cetln pa ja pridno ftervlrata pečen krompir. Vidite, na kaj človek vse naleti Omenjenima želim še mnogo rojstnih dni. Mrs. Zaje ali Zajka iz Brad-(DatJ* ba S. tirani.) I in /epoto^/^i^ k^ta ali žene. Mlada ZZ ^ ' čisU), nežno polt, zato je * takšno čim dalj časa ohraj , t ko važna naloga kakor H čista. Lepotičenje dekli? ^ H biti zelo skromno, ker ni V , dekle, kJie zelo ¿titn ^V^u ta^etirano šminkanje Sfi^JJ Mlada dekleta s šminkanjem do*.* nasproten učinek ka^or ga Tele a j< ne Nekatere se hočejo, kako"^ ceni zdeti starejše kakor T VŠC.tisto, kar si smejo privoliti s, ai mlad" dekle „e vati las. Najlepše pri mladem dekle yia lepo negovane lase. Ce ima7e7 dranje naj bo; še bolj pazljivo mora vat, lasišče, da si ohrani zdravega I vsaka ne misli, da se jI bodo na prime čisto svetli lasje, če so se podali JeaS* ki je bila že v petintridesetem letu. Pri negi lepote je predvsem treba kaj se človeku poda, kaj ga pa kazi mlada dekleta kazi rdečilo na licih ki dostii starejše. Če imajo naravno 'rde naj bodo zadovoljne, če jih pa nimajo kar lic ne rdečite. Najtepla je naravni pola Nardečlte se lahko prav narahlo če oblečete obleko takšne barve, ki vas še bolj blede. Tudi ustnice mladega 4ekleta ne mm ostro začrtane ln ne na debelo namazane, je največja napaka deklet pri negi lepote rAvanje. Dekle doseže zaželen učinek se pri slehrnem pripomočku varuje pre njii. Puder lahko uporablja vsako dekle, ruje kožo pred prahom. Razen tega mlada dekleta pogosto masten nos naj ga zjutraj opišejo z vato, namot razredčenem alkoholu, potlej naj ga pa napudrajo. Bog ne daj, da bi mlada dekleta, pose pod 16 let, barvala trepalnice. To jih n starejše kakor katerokoli pretiravanje potičenju. Najzanesljivejše in najboljši stvo za dosego lepote pri mladih dekleti* stoča, zdravje in šport. S trdo vodo se poroči j i vo dosti Umivati. Bolje je upoi_ limonovo kremo, ki se hitro razstopi, po pa izmiti s prekuhano, mehko vodo. Ni ne umivajte z vročd vodo, ki razširi zn Če imate suho kožo, se zvečer natrite z novo kremo. Mlada dekleta morajo svoje roke pra negovati kakor starejše dame. Važno je, kopanju in umivanju roke natrete s. Mlada dekleta tudi ne smejo preživo svojih nohtov. Najvažnejše je, da imsj rom skrbno očiščene. Ce si že katera lošči, naj si jih prav diskretno, še bolje da si jih sploh ne. Umetno steklo aperspex" V laboratorijih angleške kemične družb perial Chemical Industries so izdelali no metno steklo, ki je tako prozorno, da je m tudi skozi 70 cm debelo klado iz tega »teki ti navadni časniški tisk. Pri tem je no metno steklo komaj pol toliko težko kak vadno steklo in je tudi popolnoma nezdrob fz nJega izdelujejo danes že tudi objekti fotografske aparate in ti objektivi se zelo obnašajo. V marsikaterem pogledu prelo običajne steklene objektive in so vendsrleo ši od njih. Novo steklo se imenuje "peri Ista družba ima velike uspehe tudi i r novovrstnimi barvili za različne vrst« tako s takozvanimi karbolanskimi barval svetle odtenke na volni, s solacetnimi btr za acetatno svilo in t drugimi, ki so jih odkrili. Avtomatično krmljenje ži Ameriški inženir Sweeny iz Freeport skonstruiral krmilno napravo, ki v od*»n domačih sama nakrmi živino ob <*°Men«t su. krmilna naprava je v zvezi z električno in odpre Zaklopko kadar udari ura. <*» Čuvaji dobe na ta način ob svojem ča*u »i ln vodo. dr*j»atími leti (h IW-rt<-. »■ «ptfmhr« l»"' Domatc v«.tl. TUofl rojakov v p»M Clvelandu ob otvoritvi S. kon«nc.je hod »<- j« ttkljuin « velikim .hodom v »« dvorani. Dtlavske v*ti. Jekl.r.kijdAvJti^ ^ žtijejo tudi rudarji v Prrm^ruU^ gradilci. - Strajk 600,000 železnih * ralittral Anglijo. b inoseaMtva. V Italiji «P*^* J civilne vojne. Velik kaos povsod jj Sovjetska Rusija AngMke M* M Arhangelsk v severni Rusiji. (Dalj* h lk°'"r'' da bo tamkaj kaj pokanja in kr^J ^ bi Francozi in Hemel\ JJ^^j NI naša vojna. • * smo plačali vstopnine in ne bomo plačali - valfe ^ — full ni» show" le nsm ns Uu» ovice starega kraja «je in «MMÜMkl P<»®* "„V, t Sloveniji smo te poročali, bodo ,ni posli z* Prenos verskega zaklada v fLbhanskega škofijskega DTpremoženje cenijo ,, „a 200 milijonov di-rSTieJ priliki objavlja ti Vilderjeva ^Nova ri-limive podatke o cerkve- vih v Sloveniji. ^m verskega zaklada , v iaat ljubljanske škofiji Radovljici 16,833 ha \ v srezu Krškem 1376 \ doslej je imel ljubljan-' fjjski ordinariat v svoji hz obdelane zemlje, 6,-w ter 5.173 ha trav f ¡a pašnikov, skupaj 12,000 ■■Mariborski škofij-jriat poseduje 105 ha ^ zemlje, 97 ha gofcdov | h« travnikov in pašnikov, 297 ha zemlje. tega imajo v Sloveniji razni cerkveni redovi. [ imajo čistertlancl v Stični njskem: 82 ha obdelane 150 ha gojda in 10 ha lov, skupaj 242 ha zemlje. Iinci v Pleterja^ na, Do^ imajo 210 ha obdelane 1112 ha gozda in ?3 ba ov, skupaj 1345 ha zem-ipisti v Rajhenburgu i-) 123 ha obdelane zemlje, 233 in 28 ha travnikov, i»4 ha. Benediktinski sa-Admont v Nemčiji polj« pri nas 323 ha obdela-ilje, 132 ha gozda in 48 ivnikov, skupaj 498 ha. Ki samostan v Ptuju i-IlOOha obdelane zemlje, 258 >v in 25 ha travnikom, 383 ha. Nemški viteški loje v raznih krajih Slo-S00 ha obdelane zemlje, | h« gozdov in 84 ha travni-npaj 1218 ha zemlje. M so pri teiti le naj-amostanska posestva, ki I pridruži še mnogo daljša lamostanov z manj ko 300 sije, kar pa skupaj tudi par tisoč hektarjev. Pri niso upoštevana posestva ikih župnij. Vlak je zadel v vez Ljubljana, 7. sept. »J ob 20. je tovorni vlik, ' joč iz Kamnika, na kri-i Vodovodno cesto zadel v ega je lokomotiva zdro-*wnika pa vlekla več me-> «boj. Nearečnika so nato poškodovanega na pro-k> ga z reševalnim av-ncrnudno prepeljali v bol-Bil je nezavesten. Po-nec se piše Volčjak An-P° Poklicu Žagar, 20 do 26 sr. Odrezano ima desno ro-»komolcu in desno nogo v kr zlomljeno levo novo. kfa ima ponesrečenec tu-wvl nevarne poškodbe, «»a, ko smo prejeli poro-lonJa Ae niso našli. ^ pri Kamnika Kamnik, 7, sept. noči je bil na Vrh-Pri Kamniku izvršen prav-r»e«trski vlom, ki nima v naši okolici. Vlo-" P°nočl, ko je gostil* Uh že apal, pripe-V Pred njegovo go-"'n trMovinoinaetlhD spls-L**'»njo*t. Ko *> videli, ds J^J« ni ho zbudili, so pričeli prazniti trgo-«Mi ho mu radijski a-. iMmke "8chaubMf gotovi-*jo našli v predalu, mo-2J tobak in drugo. Ker t«? 01 ^ zn»n'»" kUin- lrVr^om. tUdI sosedje nI- C ' pogrni na drz-Tatvino je opa-■ lastnik aam in je or"'n'ke. ki so uv .vi! ,,re'Hkavo, da izslr- »4, trgovec g. Uh Up din škode. K>*r nrHi v aid M I W*ece, 7. sept. p'** praznik ob četrt na * * po kreaovanju na ■pn^krat zglasil gMil- ¡ÄP<*ag. Ivana Vre- čka, ko so domači že mirno spali. Ta hiša atoji tik velikega novega petrazrednega šolskega poslopja. K sreči je bil ogenj kmalu opažen in gasilci še vsi v vasi. Hitro so priskočili z briz-galno na pomoč in v pičle pol ure udušili ogenj, tako da je zgorel le del ostrešja. Kako je ogenj nastal, se samo ugiba, najbrž so se vžgale saje in je ogenj prešel na suho tramov-je skozi slabo zaprte durce "pekovskega" dimnika, kjer je začelo goreti. Da je ogenj izbruhnil sredi noči, bi bilo vse zgorelo do tal in Še šolsko poslopje bi bilo težko rešiti. Skoda je krita z zavarovanjem. Zdaj so že tretjič naši vrli gasilci preprečili požarno katastrofo v Pišecah, za kar zaslužijo vso pohvalo. "Zdaj se vidi, kaj je vredna brizgal na", je dejal po požaru neki domačin. Mi pa pristavimo še srečno okolnost, da po sredi vasi teče potok Gabr-nica, ki ne goni samo vaške mline, ampak nad vse uspešno gasi tudi ogenj ob požarih. ffc življenja rojakov na Koroš- škem Celovec, 9. sept. O nakaznicah za nabavo življenjski^ potrebščin piše "Koroški Sjovepec", da so se med koroškim ljudstvom takoj udomačile. Pravi, da je z uvedbo teh nakaznic izostalo nepotrebno jn negospodarsko kopičenje tlVIl In tkanin v nekaterih rokah. Za vkuhavanje sadja se dobi sladkor tudi na nakaznice ¿a krompir In sicer v presledkih treh tednov po pol kilograma. Za delavce, zaposljene pri težkem, zdravje ogrožajočem delu, je odrejeno, da lahko dobijo poleg običajne količine mleka še pol litra dnevno več. Prošnje se naslovijo na obrtni inšpektorat. Poklicne delavske obleke se lahko kupujejo brez nakaznice, tako za monterje in mesarje in podobne poklice. • O letihi na Koroškem objavlja "Koroški Slovenec" poročilo iz Železne Kaplje. Korošci so z letino srednje zadovoljni. Najbolj se je izkazala rž, dober bo titfi krompir. Posebno leto Imajo koroški čebelarji. Štiri leta so obupa vali in svojim solčnim muham dokupovali sladkorja. Letošnjo vlgred so čebele bolehale, a poletna letina strdi je dobra, ponekod celo sijajna- Zdaj bo še ajda dala svoje. Kilogram medu se prodaja po 3 marke. Precejšnjo nepriliko povzroča koroškim kmetovalcem parkljevka in slinovka. Prepoved točenja alkoholnih pijač je vzbudila med ljudstvom mnogo razumevanja. Posestniki lastnih lovišč so v strahu, da jim bo njihov lov i novo lovsko postavo odvzet. Ven dar vlada v tej zadevi še velika nejasnost in koroški kmetje ne verjamejo, da bi jim vlada odvzela to razvedrilo. Slednjič navaja dopisnik iz Železne Kaplje, da prihajajo iz Jugoslavije na Koroško češče mladi ljudje iskat dela in zaslužka. Vtis, ki ga na domačine napravijo, ni baš najboljši, ker je med njimi mnogo delomržnih elementov. Smrt je zadnji čas pobrala vr sto koroških mož in žena. V Borovljah je umri v starosti 76 let i njega župana, posestnik1 m puškar Jožef Hambruš. V Lip-cah je umrl Karel Wrullch. Ko «c je vračal v Radišah iz svoje delavnice v tvrdki Stolser, ga je po neprevidnosti železniški^ u-«lužbencev povozila lokomotiva. Zadnjo čast so mu izkazali številni prijatelji In cela grmada svežih vencev je pokrivala krsto. Nadalje je umrl v Radišah 701etni TomaŽ Krtess, po domače Andrejčev oče, čigar šaUlvost ie4>ila znana preko radiške fare. Bil je oče 16 otrok. V Globasni-ci je .umrla Marija Huterjeva, vzor slovenske koroške matere. V St. Jakobu v Rožu so pokopali Tavčarjevo mater it Velike vasi. Ta je bila tiha, skrita mama, ki je vse Življenje služila svoji družini in je njeno delovanje o-stalo tujim očem prikrito. V pod-pečniški fari pa so pokopali pridno Vaznikovo mamo. Domači so jo oboževali, sosedom pa je bila vzrok dobre, zveste mamice in gospodinje. Neumne govorice na Kočevskem Kočevje, 8. sept. V sedanjih septembrskih dneh se kakor strupena megla širijo po mestu in deželi nove nemogoče govorice. V zaključenih družbah v gostilnah, ob večerih okrog hiš, sploh na vseh koncih in krajih krožijo» najraznovrstneJŠe modrosti, ki jih morejo pogrun-tati samo Čisto skisani možgani in do dna duše pokvarjeni značaji. Te modrosti obsegajo trditve, da Poljaki iztikajo ljudem oči, da mečejo otroke ob zid in kar je še sličnih izrastkov degenerirane domišljije ponorelih tipov. Med njimi se odlikujejo zlasti tudi prismuknjene In histerične ženske, ki se zakllnjajo kakor furije. Vse take vesti po večini izvijajo Iz trte nekateri vneti radijski poslušalci, ki ves dan napenjajo ušesa. \ Se nekaj! Te dni se vam pri-zlblje lz Kočevske Reke možak, ki v razgovoru zine, da je pri nas že težko dobiti moke. Pri nas moko, k| jo dobite v vsaki trgovini, kolikor le hočete — brez kart! Kar se tega tiče, naj bi se nekateri rajši ozrli kam drugam, pa se jim bodo odprle oči. V naši drŽavi je zaenkrat še vsega zadosti tudi za take, ki tega ne zaslužijo. groedja smo natrgali, iz njega bo vince. Prišel bo sv, - Martin, is ma&ta bo storil vin', gs it soda v sod prelil iti se s nami veselil." Pa ne samo to. Frank Barbič, ki ga dobro poznate—vsaj v Cle-velandu jim je v napotjc — je obljubil, da bo 11. novembra prišel sem s svojim kvartetom in Rila je tudi na federa-ls tem dal Clevplandčanom malo pikniku v Clairtonu. i duška. On ae bo pa tu s nami in Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj« s S. strani.) docka, Pa., se pohvalno iaraša v Proaveti, da so se ji dopadli vsi letošnji pikniki, katerih se je udeležila cijskem I- JP 1 Skoda, da nisva skup trčila, kerjz godbo zabaval in tudi on poza-j ^ bi se bil rad z njo ¡»ogovoril o tistih skrivnostnih medicinah, katere mi je lani predpisala za lov na divjačino. M rs. Mihevc is Salema, O., mi pa daje korajto, naj grem s Tonetom Klemenčičem v Kanado na zajce, mimogrede naj se pa tam ustavim, da dobim polente za popotnico ali za vabo divjačini. Povem, da s tem ne bo nič. Sem ©frltmroglm Narnftna fožportti Iržnota tSST-IŠ U. LawaéaW Ava. ----- " Cklasfa. litiasis GLAVNI ODBOR isvašavALNi iimUi bil na težkoče, katere še tudi njemu presedajo. Gotovo vam je te | znano, da ftarblčev kvartet igra najlepše poskočnice, zato ne pohabite priti tistega dne k nam,! Naše kuharice pa bodo napravile' hajboljto pečenko za v*e, kajti lovsk^ sesona bo takrat to odprta. NaAlth lovcem smo natočtll, j naj nastrelljb In prinesejo nekaj' |_______________ zajcev in zajk, a katsriirti bo^o atrasten lovec na zajce ali zajke,! postregli Barbiču in drugim, toda Klemenčlč Je pri|>omnil, da ro\eg bomo napravili znnj tudi Brezposelnost v Ameriki pričela padati New York, 28. sept. — National Industrial Conference Board poroča, da je brezposelnost v Združenih držšvah padla v avgustu 4.8 odstotke. Število brezposelnih delavcev ob koncu avgusta js bilo domnevano na 9,424,000, dočim Je bilo ob koncu julija 9,860,000, pred enim letom pa 10,«01,000. Board domneva, da je bilo v zadnjem avgustu okrog pol milijona delavcev uposlenlh. Ob koncu meseca je bilo vseh skupsj 45,243,000 delavcev uposlenlh v Združenih držsvsh, najvišje število od novembra 1937. je tam tudi druga iverjad. Ko sem bil predlanskim v emporij-skih gozdovih nad srnjaki, Čakam in čakam, da pride k ntenl. A vraga, nekako miljo daleč zagledam nekaj črnega, ki se poml-če proti meni. Kmalu sem spoznal, da je bil kosmatinec. Začel sem gledati za primemo dre-po, pa spet nič. Pravijo, da ta mre i na tudi gor Spleza. Pripog-njen sem jo pobral do mojih tovarišev in takega straha nočem več. V tistih hribih je tudi moj alh črne kave, ako pa bo hote» mlečne, tedaj se naj ustavi pri Mi hevčevih in mu bo mr> Mihevc gotovo brez ugovora nalila gilon mleka. Lahko pa tudi Mlhevčevc povabi s sabo In kravo naj kar s sabo priženejo, da bo bolj avefte mleko. O tej veselici omenim le toli-ko, da okoliška društva ne prire-jejo veselic tisti dan. Nu našo veselico pa že sedaj vabim vse od blisu in dale£. Tudi mrs. Zaje, ki je "za devet", bi morala enkrat sem priti in bi se prepriča t.......................IUI a Law*4*U A«*. ffcW««*. ISM* V. A. VMW. Walk.,...........................t «IT a L. »«4* I. A»*.. (M«,.. Ufe»» UtiMN GfiStaSak. M»«l Uj...................H4T a I*-.4.1. A««.. CM«*«. Jak» V««v4«fc. d, .............................mit a UwiAU A*«.. < M««*. MU*. rat, aar« «II« IJ (ImU*.................... MIT a U»M»W At«. rt*rM*. III»*»!. tata Mai*. araSa* aU.il....................... Nil a LaaaAal« Ata* Utlaafa. llSaala % . roaeaaitaaaNiaii AaSaaJ VtSrtafe. ..................................„..«M fata* Ata* Jafcaatawa. Fa. fiaafc a*lha. 4ra«l ........................»Ii «. um Mil.art», Wh. Jat*; CaSSa». Jr.. »r«l «rtrttUU MülMtlk....................Saa 117, BtrakaM. Pa. Safaiak. tfraal Otfvfctal Mgiiii li ilt...........IM? W. Ulli St. CW«aUa4. OMa f*a KUaa*. tr«ji MOM ■ijl K i .................|«a Pr^aH IM«. Oglaak», III. SSwaN Taaial«, «a«rll «alrtktal k .................Saa IM. Walaaabar«. Cala. doaeoDAaaai ooseai Math K«ra«Mk pnaiiaa ...............................«M | lll.t Ii . Cla«aUa4 OMa VtaaaM Calahar ...................................tUT a. UvaSal« Ata.. CMMga. IIMa.la r. A. Viáar,.......................................litt a UaaSala Ava., (klaaaa, ilSaala Mfea VMHaS .....................................Mit a UwaSala Ata.. < Maa«a. UUaala Ma OSp.....A................................ Ml a raaaiMat Ata. ClaraaSaa Hill.. IU. DsaaM L U«Hck ...................................MIT a Traaikall A*a« «%laa«a, IM. laaak Zaaaa,.....................................,..,.1«M a LaaihaN A»^ Sarara, IIL roaoTNi onaaKi .........................................«14 w. Ray at . §9?lRfflllé, Vila A*"* CÄ# ........................................ IN^S* Aaa^ Claaalaal, OMa ASM* pSMfv'•«••.•.......»..♦..•...«.....«......«».,...,.«...,»,.Saa IV. Aim, Imm ÜS^Ä¡f*.......................................................Umn* fa. lata Tríali ........................................................Km IIV, Blvakaaa, l»a. . MAUtoaNl O oam IWta Sall^ smailalS.............................MM a UwaSala Aaa, CMaaaa, USaala Waalalaa Ava, far«. lUliMla ■UM MatfvaaAaA........................................MIM AraaAa A«a» CWvalaaS. Okla Imel smolo. V goščavi je čakal I la, kako ae pri nas sabevamo ob srnjaka. Kar hitro pa zagleda v takih prilikah. Povem ji, da Ima- Greenbvo mnenje o čistki v vladnih uradih Chicago, 28. sept. — VVilliam Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je dejal, da se strinja s kongresnikom Diesom, načelnikom odseka, ki preiskuje neameriške aktivnosti, glede potrebe izgona znanih komunistov iz federalnih alužb, toda on bo verjel, da je stvsr resna, šele potem, ko bo čistka izvedena. Green je včeraj govoril na konvenciji Ameriške legije, bližini medveda, ki koraka proti njemu. Fant al je mislil: Če se premaknem, me opazi. Stal je mirno ko drevo. Medved le korakal tako blizu, da bi se g« bil skoraj dotaknil. Od strahu faht ni mogel več sape zadrževati in Je zakričal h-e-e-e! Mrclns to k sreči Se za mar nI imela. Fant jjs pn stal strah brez kake nesreče. Vidite, tako Je z lovci. Kosmatinec ima v gozdu uv pravice. Če lovca Ogrlze ali celo potre, ni nič kaznovan. Ce bi gn pa lovec ustrslll, bi se moral zagovarjati, alt te pk celo zapro in ti vzamejo lovsko pravico. Tako mora biti lovec na vse pripravljen, Veste, tegs ne pišem zato, da bi Klemenčlča oplašil. Tone, le korajžot Ce bo šlo letos meni vse po sreči, bom šel tudi jaz nad srnjake, zajce in zajke both streljal pa v domačem gozdu. Zadnjič sem omenil, da naš Slovenski dom praznuje 13-lst-nlco 16. septembra. In ta veselica je dobro izpadla. Udeležba je bila vsestranska, le nekateri bližnji so izostali. Mladina je pls-sala, da se je vse kaAlto. Te obletnice naše otvoritve so se tudi ClevelandČani udeležili. Anton Mausaf je namreč pripeljal lepo druščino, 10 po številu in smo se z njimi zabavali. Ker pa omenjeni malokdaj pridejo na okoli, so tu ostali čez noč in drugi dan obiskali vse avoje prijatelje. Povedali so, da so si tudi tam nakopali breme s tem, da so kupili primerno stavbo in jo preuredili, da jipi odgovarja za društvene seje ^shajališče. Rekli so, da imajo-% mnogo dela in skrbi. Razume se, da pri takih stvareh je trebe vsem dobre volje, složne voditelje in korajže pa gre. No, kdor se ni udeležil zadnje domove zabave, bo imel priliko mo tudi pri nas fante, ki so "sa devet", pa lahko s njimi malo po-kramlja in obenem as bomo tudi sposnali. Kar t*> še bolišega, bom drugič poročal, do takrat pe zdravi. Anten Valentlnčlč, 262. O brawderitmu in potlobnim Clsveland.—Pri nas v Cleve-landu se je mudil komunistični flrer Earl Browder. Njegov moš-ganskl aparat Je čisto razpadel, odkar mu je Stalin zmešal štreno ln sedaj ne ve, kaj momlja. Ta zmešnjava je nastala radi zveze Hltler-Stalln proti Poljakom. In tako je zinil tovariš Browder, da Je Stalin spravil v zadrego — Japonce 1 Ampak kakor sodimo mi tukaj, je Stalin spravil v zadrego Browderja, da ne vs, kako bi zlezel iz kale. Nekdo Je rekel: Earl Browder je govoril na ahodu v Združenih državah, toda o tem ahodu je vas posabljsno In tudi ml smo pozabili. Tudi nam nI preveč pri srcu adminlstrfcčIJft našega žu-pana Burtonš, ampak mu Je vse-eno treba dati priznanje, ker atoji trdno za demokracijo in za svobodo govora. Na vse načine ae je skušalo od raznih elementov, da bi pridobili župana, da bi spremenil stališče o svobodi govora, toda se Jim nI udal. Miroljubni ClevelandČani pozdravljajo korak, ki ga je župan zavzel za naše pravice, to je za svobodo govors in tudi Browderju dovolil shod. Dr. Goebbels, Hitlerjev propagandni minister, trdi, da nI mrtev. Nskdo pravi, da govori rea-nico. Tudi tukaj so govorili po seji 2. junija, da ss Je Barblč u-blli Sem se res? Vprašaju člta-telje, ker sam še ns vem, sil mm mrtev ali živ. Čudno pa se udeležiti se veselice, katero pri- sem mrtev ali z v. uuorw pa redi 11. novembra, v aobotb pred I ml zdi, zakaj naj bi imeli v ms-Martinovo nedeljo, društvo Slo-! tropoll toliko strshu pred—mrli-venec 262 SNPJ. I>o takrat bomo j čem! že imeli kaj mošta, da ga bo Martin spremenil v vino. Tisti večer bomo tudi zspeli: "Pri*'! je sv. Vincenc iz Višnje gorice, Prebivelri l**do*a bežijo v zavetje, ko js zatelUe aireae ta j»h Zadnjič sem vprašal nekega Angleže, če se lahko vpišem v angleško armado, da bi šel na bojišče, ker se smetrftm * bojevnika proti nacizmu. Nel mi pravi on. Kdor je bojevnik, mora v francosko armado. Ml Angleži le gledamo, da se drugi za |nas bije Jo! • sfrt&mMr- Tukaj imamo komunistični i klub, ki se naziva "oreški". Kaj U> pomeni, ne vam. Rečeno je bi-lo, kar pa še nI oficialno potrjeno, de se tukaj vpisujejo v brigado, ki je bodo nagi v al. "Kari Hrowderjevo brigado," ki pojde na pomoč Stalinovi trma dl, da skupno zavzamejo Varša vo, ali karkoli drugega se bost* flrerja Stalin in Ilitler dom«m la, da hočeta — "osvoboditi". Ko zavzamejo Varšavo, bodo od Hitlerja zahtevali vrnitev Jasne gore Poljakom,, da bodo lahko tja hodliJ na bošjo pot. Ako jim ne ugodi, bodo člani "ore!|u>ve-ga" klube buuuuueii Hitlerja, ker to je vse, ker oai znajo In ker jih od H*t Naprej. Naprej pa no za naše Junake pobiral prispevke. Ker bo ostalo od njih, dobi aam. ker sedaj ni več "antifašlatlčnl list". Ta pre-l poved je prišla po kablogramu la Moskve, ko sta se objela Hitler In Stalin. Naprej bo sedaj te— kolektor slovenskih delavcev. Naš dopisnik Louis Kocjan .bi rad vedel,, kaj je s Mattom Te-kavcem, ki je načeČkal pet kolon v Ameriški Domovini o resnici, katero je našel v veri. Rečeno js bilo Loulsu, da Matt dobiva nalogo od nekih "fathsrjev", zato tudi rabi jezik, kakršnega Kristus nI nikoli rabil. Nikjer v evangelijih ne pišejo, da je Krist koga nazlval za lažnjivca, ln ker se Matt poslužuje takih besed v svojih napadih na rojaka, ne bo nikoli videl nsbeškega kraljestva. Bog oče posna vss svojs o-troke, tudi Matta, In jim ne dovoljuje tako grdih israsov napram svojim bratom. Kdor se tako Itraša, bo pahnjen v pe-klensko brezno, kakor tudi tisti, ki hoče spraviti svojega bližnjega ob službo na poulični. Bogu so taki Izrazi gnusni in prime ga aveta jeza ter Izreče strašno obsodbo. Torej vedi, sobrat Kocjan, da j>riae božja štrafenga nad onega, ki Šali. Just too bia for Matt Tekavcl Mi mu tega ne žalimo. Ako rečem, da so ljudje kot prašiči, bo samere. No, pa naj bo. Dokai |w js Is. Nekoč Je nskdo opazoval prašiča, kako so jih vodili v klavnico. Nihče jih nI naganjal, samo klavnlškl delavec js Imel košaro koruas, katero je počasi stresal pred prašiči, ki so mu slsdili v klavnico in so bili poklanl. Nihče ns prlgsnja Nam« csv, naj gredo v klavnico na Poljsko. Sami so slsdili firarju, šil tja in bili pobiti. Ali js kaj raz* like med človekom In prašičem 7 Kakor rasvldno, Je ni. Oba Imata isto pamst, obs gresta prostovoljno v smrt. Frank Barblč. 53. Uetanovittv ientkrga krotka Bon Air, Pa.—I* naše nesel-blns js zelo mslo dopisov, zato sem se jas odločila, da malo poročam. Na društvenem polju še precej dobro napredujemo. Sedaj smo*dobill snegs novega Člana In ilcer Frank Turka. Mislimo, da bo dober član. Letos smo dali halo pobarvati znotraj in zunaj. To nas precej stane, vsndar pa Imamo še nekaj blagajne, kl je aeveda od članov odvlsns. Imamo pa tudi sml« raj bolnike. Vsakdo torsj vs, kako Js društvo dobro, kadar kdo potrebuje podpore v slučaju bolezni ali smrti. Sedaj so na bolniški listi Mary Orožnik, Ignac (¡rožnik in John Jakobe, ftsllmo jim skorajšnjega okrevanja. Poročati tudi želim, da sipo se tukej na Bon Airu in v Franklinu dne 17. septembra zbral« žene In ustanovila slovenski žen-ski samostojni krožek. Torej naj nihče ne misli, da si na Bon Air-Ju in v Franklinu ne upamo v javnost, ds ksr spimo in ds snfo le za Okrog peči. Sedaj, ko smo ustanovile ta krožek, mislim, da se nam prldruCIJo vse okoliške Slovenke. Upamo na obilen a-«peh, ker Ideja Je dobra. Seveda Im treba malq agitacij«, kakor za vaako organizacijo. Pristopnina j« nizka, samo 2fc, ;iOtem pa vsak mesec 10c. O iiodrobno-stih bo poročeno na prihodnji seji, ki bo 1. oktobra ob 7. zve-č«r v dvorani. To j« šel« uatanovltov. Ka fer bomo Imel« kakšno zabavo. b<»mo , povabil« vse stara in mlade ft«n , skega in moškega ipols. Vse bon Razkol ograid ämerüko delavsko gibanje Atlantic City, N. J. — Svarilo, da razkol v vrsjjth organiziranega dela vat va ograža delavako gibanje, Je izrekel Matthew Woll, is id predsednik Ameriške delavske federacije, na letni konvenciji newjer.seysk« delavake federacije, "Ako ne bo konflikt kmalu poravnan, bo delavsko gibanji v Ameriki morda uničeno," je rekel Woll. "Žalostno Je, ker se prepiramo v svoji lastni hiši, namesto da bi v tem kritičnem momentu atmlll vae naie sile v boju proti skupnemu sovražniku." Woll Je omenil tošbo, katero je vlošlla Republic Steel Corp. proti CTO In v kateri zahteva odškodnino v vsoti $7,600,000 In Izjavil, da bo delavsko gibanje v Ameriki dobilo težak udarec, če bo korporacija rmagala. Lloyd George podprl »tališče angleike vlat vlade London, 28. sept — Lloyd George, angleški premier v času svetovna vojne ln oster kritik sedanje vlad«, j« podprl stališče premlsrja Chamberlalna, ki Je Ignoriral rusko Invasijo poljskega ozemlja. V odgovoru na pismo, katerega Je prejel od Kd« varda Raczynsklja, (»oljskega poslanika \ l^oniionu, George pravi, "da bi bil zločin, ako bi ruski pohod na Poljsko uključll v lato kategorijo kot Hltlsrjsvo invazijo. Rusija js le okupirala teritorije, katera so ji s silno Iztrgali po svetovni vojni," Sodnik obtošen zlorabe oblasti Chicago, 28. s«pt. — Velsporo-ta js včeraj obtožila municipal-riega sodnika Kugsna L. McG,ar-ryja zlorab« oblasti ln falsiflka- clj v zvesl s kavcijami« Načelnik mestnih sodišč John Sonsteby Je, ko Je bil Informiran o obtožbi, izjavil, da McGarry ne bo predsedoval obravnavam, dokler ns bo akcija proti obtožencu izvedena. McGarry Je bil Izvoljsn za sodnika I. 1904 za dobo šestih let. On j« izjavil, da Js nsdolšen In ds bo zahteval takojšnjo o-bravnavo. Poslanih Kennedy apelira no Američane London, 28. sept. — Am«rlškl poslanik Joaeph P. Kennedy v Londonu Je vč«raj |s»novno po-sval ameriške državljane, ki se nahajajo v Angliji, naj se vrnejo domov. Ostanejo naj le oni. katere zadržujejo nujni |s»li Ken-nedy je dejal, da ImmJo vsi lahko dobili priMtor nu parnlkih, katere j« preakrMa ameriška vlada. V Angliji |M> *e vedno nahaja o-krog 4000 Američanov Iti Jelovica teh se noč« vrniti domov. Dijak ae je zapleal vragi Na univerzi v Ttlhlngnu hranijo še zdaj zapisnik, ki poroča: Dn« II. decembra Uta 1606 J« bil senstu naznanjen dijak po Imenu Uipzigsr, ki se je zapisal hudiču pogojno, da mu pomaga iz večnih denarnih zadreg. Študent j« priznal, da m je res zavezal za dv« l«tl. Obsojen je bil na 14 dni kaitwrja In na polletni hišni zapor. Rasen tega mu js bilo prepovedano hoditi v n rkev In k predavanjem. a i rs k e In franklinsk« Slovenke st« vablj«n« na prihodnjo sejo. ' Drsala Prlslavr, 264. IMII jjli__ Roman Treh Src * JACK LONDON ? . Svečenik h« je ven tresel od Jeze. Hotel Je protestirati, toda carica je energično vzkliknila: Molči, svečenik! Samo z mojo pomočjo vladaš v dolini izgubljenih dui. Samo eno besedo izgovorim pred ljudstvom pa . . . sicer pa itak vel, ksj bi se zgodilo. Ta smrt bi ne bila lahka. Obrnila se je k ujetnikom, rekoč: — Kdo bi me hotel za ženo? Vsi ho se v zadregi spogledali in molčali. — Saj aem ¿enaka — je nadaljevala carica, kakor da se norčuje iz njih. — In mar nima moje telo nobene privlačnosti, mar moški ne hrepene po mojih poljubih? Kaj nisem mlada in lepa, kakor druge ¿enake? Kaj imajo molki tako čuden okua, da me noče nihče objeti in poljubiti na ustnice, kakor mi je Francis poljubil roko? Obrnila ae je k Leoncii: — Kazxodi ti! Ti ai ženska, ki jo moiki zelo ljubijo. Mar niacin tudi jaz ¿enaka, kakor si ti, mar zame ni na avetu ljubezni? — Tvoje srce bo bolj vneto za molke, kakor za ¿enske — je dejala Leoncie in pomen njenih besed, ki ga molki niso mogli razumeti, je bil carici kot ¿enaki takoj jasen. — Kot ¿enaka — je nadaljevala Leoncie — si čudovito lepa in zapeljiva. Na avetu je mnogo molkih, ki bi kar noreli za teboj in ki bi te z navdutenjem objemali. Vendar te p* «varim, o carica, da so na. avetu molki, molki in molki. Carica ae je zamislila. Naenkrat ae je obrnila k svečeniku, rekoč: — Zdaj si slilal. de danes bo tujec moj mot Ce me pa nihče ne bo hotel poročiti, ti prepulčam vse tri, da jih umoril in ee¿gei na oltarju. Tudi ta ¿enaka pride na grmado. Hotela me je očividno ponižati misleč, da kot ¿enaka zaostajam za njo. i Obrnila ae je k avečeniku in mu dajala navodila, ki jih pa ujetniki niso razumeli. Potem ae je znova začul njen glaa: — Tu mo trije molki. Eden izmed njih mi je bi) namenjen za mož« ¿e davno pred avojim rojstvom. CuJ torej, avečenik! Vzemi ujetnike, zapri jih in naj ae aami med eeboj pomenijo, kdo mi je namenjen. — Ce je sojeno — je vzkliknila Leoncie ardito — potem rea ni treba prepulčati odločitve UModi. Saj poznal tiatega, ki ti je namenjen. Cemu torej rlaklratl? Imenuj ga, carica, pri tej priči ga imenuj! — Izbran bo tako, kakor aem določila — je odgovorila carica, vrgla v kelih le Ičipec pra-Aka in (»ogledala vanj. — Pojdite torej in zgodi ae volja lteizproane usode. Zo mo me obrnili, da odidejo, ko je carica naenkrat vzkliknila: — Počakajte! Pojdi aem, Francia! Videla Mem nekaj, kar se tiče tebe. Pridi In poglejva Mkupaj v Ogledalo Sveta. Ostali mo čakali. Francia je pa pogledal a carico v skrivnostno po vrli no tekoče kovine. Zagledal je Mamcga sebe v knjižnici rodblnega dvorca. Pri njem je stala Tista, ki sanja. Objemal jo je čez pas. Takoj nato je opazil tudi domač brzojavni aparat, ki ga je carica začudeno ogledovala. Francis ji je hotel pojasniti konMtrukcijo In pometi aparata. Pri tem je pogledal na trak In prečital nekaj tako nepričakovanega, da je planil takoj k bližnjemu telefonu. Tisti hip Je slika v kelihu izginila in Francis je videl, kako govori sam po telefonu s svojim borznim agentom. — Kaj ste videli v kelihu ? — ga je vpralala leoncie, ko so odhajali is sobe. In Francis se je zlagal. Niti t besedico ni omenil, da je videl v svoji newyortki knjižnici Tisto, ki sanja. Odgovoril je Mamo: — Videl sem domači brzojav, ki mi je naznanil, da vlada na borsi v Wail Streetu panika. Zdaj ml pa pojasnite, kako je mogla carica izvedeti, da Mem zainteresiran na borznih Apckulacijah v Wall Streetu. KONEC II. DELA III. DEL XIX. — Nekdo se bo vendarle moral poročiti s to Mazno žensko! — Je dajala Lconcic, ko so se zaprla za njimi vrata late aobe, kjer so bili ujetniki zaprti le pred odhodom k carici. — Ta junak reti življenje nam in sebi. Senor Tor-res, vam se nudi torej najlepla prilika, da ro-lile sebi in trem prijateljem življenje. — Brrr! — J« zamrmral — Jas je ne vza- mem niti za deaet milijonov zlatih dolarjev. Preveč je pametna. Kar groza me je, če se spomnim, kaj sem videl in doživel v njeni sobi. Ona — kako bi dejal ? — ona vpliva name. Nisem sicer strahopetne¿, vendar pa izgubim v njeni prisotnosti vés pogum. Kar tresel sem se od strahu, ko me je pogledala a svojimi čudnimi očmi. Niti za deaet milijonov bi ne mogel premagati tega strahu. Henry in Francis sta seveda bolj korajžna, kakor jaz. Pa naj se poroči z njo Henry ali Francis. — Saj sem vendar zaročen z Leoncio — je protestiral Henry, — Jaz se torej pe morem poročiti s carico. $ Oči vseh so se uprle na Francisa. Predno je pa Francis spregovoril, se je vmelala Leoncie. — To ni polteno — je dejala ogorčeno. — Nihče se noče prostovoljno poročiti z njo. Preostaja nam torej edina pot iz tega mučnega po-ložaja. Žreb naj odloči, kdo se bo ¿rtvoval. Pri teh besedah je potegnila iz alamnjače tri bilke in prelomila eno tako, da je bila zelo kratka. , *Wfi;r- — Kdor potegne naj kraj lo, se mora poročiti a carico. — Vi, aenor Torres, morate poskusiti svojo srečo prvi. — Poročni venec vam bo nagrada — se je nasmehnil Henry. Torres se je prekrl¿al in potegnil. Njegova bilka je bila tako dolga, da je začel od veselja Mkakati po sobi. Nato je potegnil Francis in tudi njegova bilka je bila dolga. Tako Henryju ni preosta-jalo drugega, nego udati ae v svojo usodo. Slamica v Leonciini roki je bila zanj usode-polna. Vaa obupan m je ozrl na Leoncio. Leoncii ae je smilil v dno dule. Francis je takoj „ opazil njeno sočutje in začel je razmilljati, kako bi rešil svojega prijatelja. In hipoma so bile odstranjene vaa ovir«. Ljubil je aicer Leoncio in bil je pripravljen žrtvovati za njo vse, toda njegova molka zvestoba do Henryja je bila le večja. Francia ni več kolebal. Stopil je k Henryju, mu polo¿il roko na ramo in vzkliknil veselo: — Kar pomiri se, dragi. Pred vami stoji mladenič, ki le ni zaročen. Jaz se poročim a carico. Henryju ae je po teh besedah zdelo, da mu je nekdo v smrtni nevarnosti relll življenje. Krepko je stisnil Francisu roko in pogledala sta si v oči, kakor si morejo pogledati samo polteni in iskreni molki. Nihče ni opazil, da je Leoncie vaa obupana povesila oči. Tista, ki sanja, je imela prav. Kot ¿enska je bila Leoncie krivična. Ljubila je dva molka, kljub temu pa ni hotela priznati carici pravice do ljubezni. Morda bi se bil vnel med njimi prepir ali pa bi Leoncie predlagala kak drug izhod, Če bi se ne bila pojavila na pragu deklica Iz Velikega doma, kl j« prinesla ujetnikom kosilo. Torres je takoj opaiil na njenem vratu veri¿ico iz dragocenih kamnov. Bili so krasni rubini. — Pravkar mi jih je dala Tista, ki sanja, — je dejala deklica vsa srečna, da njen nakit u-jetnikom tako ugaja. — Ali ima le kaj takih draguljev? — je vpraial Torrea. —Seveda! — se je glasil odgovor. — Prav kar mi je kazala velik kovčeg, do vrha poln draguljev. Bili so kar na kupu, kakor pesek. Dočim so ostal! trije jedli in kramljali, je Torres nervozno kadil cigareto. Ko jo je pokadil, je vstal in Isjavil, da ne bo jedel čel. da se ne počuti dobro. > — Cujte! — je dejal zamilljeno. — V tpan-Ičinl se ne mor« nihče meriti z menoj. Poleg tega sem preprlčen, da poznam tudi značaj Špank bolje kakor vidva. Da dokaftem, da je moje arce napram vama povsem lojalno, poj-dem takoj k carici in jo bom skuftal pregovoriti, naj se nikar ne poroči. Vojičak J« ustavil Torreas, dočim Je odlel drugi k carici In ae vrnil s poveljem naj ujetnik vstopi. Carlea je ležala na dlvanu. Prijazno se je nssmilinUa Torresu in ga povabila k sebi. — TI nial hotel Jesti? — ga je vpralala VMa v skrbeh In pripomnila, ko se J« izgovarjal, da mu jed nI dllala: Morda bi ti pa dilala pijača? v Torresu so sa zssvetlll oči. 2e več dni je hrepenel po poiirku dobrega vina ali žganja. Carica j« poklicala svojo sužnjo In Ji velela prinesti vina. (Dalje prihodnjič) Tako mora biti... ttndolf K rt Mil Zima Je minila. Lasar se je oddahnil Obraz se mu je že kdaj pa kdaj zjasnil. — Nič več ga ni zeblo. •'Pomlad se bliža. In kmalu l»odo cveteli kostanji", je pomladi marčnega večera, ko Je stal na <»bcestnem tlaku In strmel predse z očmi, it katerih je govoril glad. —- Nasproti mu je prihajalo mlado dekle. Ietega življenja, večer za večerom z molčečim in mrkim, polnim bolečine in upora, lepšo bodočnost nenehoma snujočim duhom — o, kako visoko je nebo. Vse misli, vsi načrti hlape tja gori, k njim, k tem lesketa-jočim se, mirnim — in tako strahotno praanim zvezdam. — Kako sem ..." "Kaj po ti Je?" ga Je Marija nejevoljno vpralala. "Nič!" J Stopil Jo apet na sredo steze in dohitel Marijo. "Ali bi Aal v kino?" ga je spet vprašale On pa je kakor iz sns odgovoril: "Jst?" Lazar jo globoko ns prsi sklonil glavo, da je skril svoj obraz. "Hm — Marija ga Je začudeno pogledala Potem se je «aemejels In se naslonila nanj. "Da. ur "Ne morem T jo zalepetal. Harry Slattery, pomožni notranji tajnik. "Ne morel?" "Ne morem!" je ponovil trdo. — Glas pa mu je od zatajevane bolečine trepetal. "Zakaj ne moreš?" ga je spet vprašala. / Tedaj se je Lazar sunkovito ustavil. Iz njegovih doslej motnih, zmerom otožnih oči je Marijo zadel srep, besen pogled. Zavpil je: "Ali res nič ne veš?" Marija se je ob temu njegovem ostrem glasu zdrznila. Stopila je za korak od njega in z užaljenim naglasom nedolžno vprašala: "Kaj pa bi morala vedeti?" "To, da nimam," je Lazar na ves glas zavpil in se ustavil — "to, da nimam denarja, slišiš! Da sem ¿e poldrugo leto človek, ki vsem laže in se dela na zunaj, kakor da je sin bogatega meščana, v resnici pa živim od miloščine, od miloščine . . ." Marija se je v tem trenutku na vse grlo zasmejala. Hotela je reči: "In kaj zato. Saj ga imam jaz. In povabila sem te!" Lazar pa, kakor da je bil to zadnjo njeno misel, da ga je povabila, uganil, se je ustavil in ji uporno pogledal v oči. Zatem je siknil: "Smej se!" in stekel v hrib. Marija je prestrašeno stekla za njim. Ali po nekaj korakih se je spotaknila ob korenino in padla. Vstala je, si obrisala kri s čela in s$ ozrla za Lazarjem. Ni ga bilo več. Izginil je v temi. s Drugi dan jo je Čakal kakor običajno. Prišla je in mu dala roko. Celo je imela obvezano. Zakaj — je ni vprašal. Med njima se je rodila čudna napetost. Lazarju se je zazde- lo, da ga ona kljub vsemu ljubi. Vendar dvom, ki ga je zaradi njegovega brezupnega ¿ivljenja mučil vsak dan bolj, mu ni dal, da bi ji verjel. * e Leto je poteklo. Lazar je ¿lodil po mestu prazen in strt. In vsak večerjp hodil k njej, pred trgovino — ne, sto korakov od trgovine se je postavil na prežo, kakor si je zadnji čas govoril. Tam je stal vsak večer, poleti in pozimi, v dežju in snegu — včasih ure in ure — to je bilo pred prazniki. Marija ni nikoli vedela, kdaj bo prosta. Včasih ho trgovino zaprli — ona in tovarišice pa so ostale noter do osme, devete ure, pospravljale in urejevale blago. Lazar si je v teh urah naslikal vso strahotno podobo sveta. In ko je ona prišla iz trgovine, ga je našla vselej s smehljajem na posinelih ustnicah. Vprašala ga je: "Ali si ¿e večerjal?" in mu a tem vprašanjem pregnala nehote smehljaj. Utrujenost in glad ji nista dala misliti, kako je z njim. Saj je z njo bilo prav tako. Njena obleka ni motila njegove ogoljene suknje e '' Cez nekaj časa pa se je vse Iz-premenilo. — Marija je bledela od dne do dne bolj. Bila je vsega naveličana. Lazar Jo je spremljal le še domov. Poleti je izgubila službo. Zanemarjala je trgovino in s kupci ni bila dovolj prijazne. e • ~W". Neksj tednov je iskala službe. Zaman. Potem se je zamislila. In poletnega večera, ko je z Lazarjem sedela na klopi v velikem drevoredu, se je nenadoma glasno zaamejala in med smehom vprašala: "Ali nisem ženska?" l-a*er jo je presenečeno pogledal. In kakor v šali odgovo-ril: "Ne vem T* "Da. da. ti t«gs ne vel!" je isšepetsis "Ampak jaz vera!" Tudi Lazar je to vedel. Vedel pa je že tudi to, zakaj ga je vprašala, "ali je ženska". — Treba je bilo živeti. Za vsako ceno živeti! e Po tem večeru je Lazar včasih zaman čakal Marije. Pogosto je ni videl po ves teden. Bil je top za vse. Le misel ga je u-ničevala, ga tirala do strahotnih sklepov. — Potem, ko je bilo prav za prav že vse dognano — pa je planila iz njega bolečina. Poiskal je spet Marijo, jo za nekaj časa iztrgal iz vrtinca razkošnega sveta, v katerem je postala iz prodajalke po vsem mestu znana lepotica. Vendar ljubezen med njima je splahnela. — Kdaj pa kdaj sta vanjo oba zdvomila. Pripetilo se je, da sta včasih pozabila drug na drugega. Po nekaj dneh je poiskala ona njega — ali pa on njo. Tedaj se ga je s tresočim se telesom oklenila in mu obraz močila s solzami. On pa je gledal temne kolobarje pod njenimi očmi in bil hladen, otrpel, brez najmanjšega čuvstva do nje. Le roko je stiskal v pest in grozil sebi, njej, vsemu svetu. Od nekoč pa je v njem nekaj ostalo, spomin na tiste prve tri mesece, ko sta bila on in ona kakor dobra otroka, polna vere v svet. Spomin na ta davni čas ga JJJ vselej premagal. Zaradi tega petek, 29 sef apomina je trpljenje ga j* U » presunilo. Vsake je obrisal posebej. j0 | vse mogoče načine - H pomirila in ae vsaj en J no in brez igre amehljaj Naslonila ae je uanjl mla sta noti. v Uuri zdaj pa zdaj zavrelo ■ bi sc uprl njej, ki j/H svojega telesa, „a je trajl kaj bežnih minut, pj bil samo, atekel v temo J kazal nikoli več. Ali bij sojen, priklenjen na njJ stih usodnih marčnih! —Ljubil je. Pozno ponoči ga je i se zapustila. Potem jej spet en teden, štirinajst i Nekega dne so jo na«li| In pismo za Lazarja - ■ "Oprosti!" Najzanesljivejše dne« lavaker vesti so v dnevni sveti." Ali jih čitate vi ¡usten to and Adoertii PALANOECH'S YU60SLM Folk Songs and Tambarttza Orel Station WW AS, Bvssy BSf 8. Clark St, Ckieaga — 1 Novcu VELIKA KUHARIC Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah Felicita Kaliniek svojo veliko Kuharico viČ spopolnila in predelala. Ta izdaja je i osma, kar pomeni za slovenske razmere vi kakor Se tako gostobesedna reklama. Na vel ksker m straaeh Je storila e«Mss Is pvfsaaaa si vsa stara ta najnevejla dognanja kaklnjiks ometnsstl. SmvM iUiIstis asi vse pregledne, libtra rsesptev je Isérpns. TO __ NAJPOPOLNEJŠE DELO, KI OA IMAMO NA TEM PODROČJI'. Oprana knjl(e Jo raskelna. Neštete Je sSk v bestdlls. M |S Ji tabel, M J» Je naslikal Draiettn Hnm*.| Vsaka gospodinja, ki «e zaveda «voj« odgovornoiti zdravo in pravilno prehrano Smlln«, «i mora to h go omialiti. Vsaka gospodinja s« mora nararei prinA umetnosti, kako bo »vojim domaSim nndila idravo hr no r potrebni izbiri in menjarl. Vsaka gospodinji' hotela tudi svoje gosto iznenaditl s posebno izbranii jedili. Za vse to ji bo »ajboljSa vodnica in učiteljici SLOVENSKA KUHARICA fetudl Je osml natUk knjlfe v vssh pogledlh as aaais vmMhOs, pak tudl tebnltne popolaejil ed v»eh desedaajlh lidaj. Js wss kij sedaj znizana. fff 2SSSL&Z& __ . Veljs asms til NaroSite pri • * * KNJIMRIU: SLOVENIC NJBIJMIM (OMPU 216 West 18th Street New York, N,| GOSPODINJE IN DEKLETA, TO JE KNJIGA 2A VAA!' NAROČITE SI DNEVNIK PROS)/El Pa eklepa II. redae ken venet je se labke aaretl as lls< Pr«"* prišteje edes. dvs. tri. Itlrl all pet ílaaav Is sas drsils« k sis sis!. Lint Prasveta stane aa vee eaako. sa ¿laae sU a*¿l«s* -esa letae ear et nine. Kar as ¿laal še plačaje pri ases»e»t> lue tedalk, se |lsa ta prištele k aaretalal. TereJ eedaj al »«.k« Ja list predrag aa élase SNPJ. Ust Preevets |s vsls J-ts-ffotove Je v viakl drušlal nekdo, kl W rad lltsi list vssk v lista Prešteta Je: Za Zdruft. države Is Kassde.SMO Za Ckare la Cfcisa«s H • 1 tedalk ia..............4.S0 1 tedalk la............ S tednik. In............*M t ledslka la........... I tednike la............ Ml t tadnlk. ia........... 4 tednike Is............L» 4 Ud»«1* ............. • tednikov la...............mU • tsdelkev ia.......... Is Brisps Js............P** Ispelsite spadaj I kupaa, pHlašlte petrebee vsete Order v pisa» la al aeroéHe Prasveto, Hat. kl Js vsls Is«uh* ( Pejaaallat—Vselej kakor hitro kateri Ub élartov prt»^« SNPJ, all Ss ss pressli pro« od droiins in bo ssh^vsl «J ^ tadnlk. bode moral tisti flan Is dotKne drutin«, kl>» » * naročena sa dnevnik Prosvsto, to takoj assnaniti eprs" M ¿ in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvete Asow tedaj mora upravnlltvo sntlatl datum ss te noto ssroc ^ PROS V BT A. SNPJ, MS7 Se. Lewedale Aro, C*»!» U Prileleao padiljsm aarečalao sa Ust Pr**«<* f"" I) Ime...............................„...ft*-*" Naalav.....................j.....................'"''II' Ustavite tedalk ia gs pripišite b ma|l aeretolel * t) ......a t*»*-" a> ul ...CLdrali«11 ' d ......a * - B) " .„i...... i.......... Nev Ji'»«-.. ,