F
UČITELJSKI TOVARIŠ.
List za šolo in dom.
Izhaja v 1. in 15. dan vsakega meseca, ter stoji za vse leto 3 gold., a za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise vzprejema uredništvo, naročnino in oznanila pa Milic-eva tiskarna v Ljubljani.
Štev. 10.	\T Ljubljani, 15. maja 1887. 1.	XXVII. leto.
Učitelj sodnik.
Razven množine druzih težkoč, koje nalaga učitelju težavni njegov poklic, obavljati mora včasih tudi posel sodnikov. Hm! otročji sodnik. Mala deca misli in sodi ter sklepa; če uže ne popolno in zrelo, sklepa vender.
Če pa vse to, vse mišljenje otročje abstrahujemo, ostajejo nam pri vsem tem, če ravnamo z otrokom nepravično, v nasprotstvu z roditelji, lastna čast in ugled.
Zato je namen skromnim vrsticam nemerodajno načrtati, kako naj učitelj ravna v tem toli kritičnem položaji.
Prva naloga učitelju v takem slučaji bodi, da osami tožitelja ter ga spravi na stališče indiferentno. On ne sme imeti od tožbe nikakega haska, sicer se tožbe množe in množe. Druga zadača je modro, oprezno ravnanje pri zatožbi,
a)	da se stvar ne obravnava ostali deci v pohujšanje;
b)	da se zatožencu ne godi krivica in
c)	da je stvar vsej šoli v svarilo in pouk.
Mej razposajenimi otroci prihajajo tožbe iz zavisti, jeze ali nagajivosti. če je bila grda zavest povod, izruvaj se jo s korenino. Najbolje je, da se raztolmači tožitelju, kako bi bil on s tem vesel, ako bi bil na mesti zatoženčevem. Razjasni se vsej šoli, kako slabo bi bilo na svetu, ako bi ljudje sploh med seboj tako ravnali. Modri vzgledi, dosti bolj pa še umno sestavljena pripovest bo nežni deci zadostovala, da spozna svojo krivdo, da ni na pravi poti.
Ko se uže na obrazi tožiteljevem pozna poraz , tedaj je dobro kakor idejal navesti drugo pripovest, ali vsaj vzgled, kako lepo, prijetno je, da ljudje žive bratski med seboj. „Sloga jači, nesloga tlači". Istinitost tega izreka svedoči nam tožna slovanska povestnica. Priča nam to tudi zgodovina, radi nesloge toliko in toliko propalih držav. —
Dostikrat se pa otroci zunaj šole razpro in ta jezica dojde z vsakim tudi v šolo. Tukaj gleda vsak, kako bi svojega nasprotnika očrnil, zatožil, da bi se tako maščeval nad njim. Kakor povsod in vedno, tako se mora i tukaj vzgojno ravnati, da človek ne doseže baš nasprotnega od tega, kar je želel.
Na tem mesti, kakor tudi zgoraj, koristi najbolj prilična pripovest, s kojo naj se objasni položaj obeh strank tako, da se ne more nijedna hvaliti s kakim dobičkom ali zadostilom, pač pa s karanjem. In da povem istino, malokje je tako lepa prilika, povedati nekoliko bibliških zgodbic, nego tukaj. Dragi tovariš, pomisli in osvedočen bodeš, da so povsem istinite besede hrvatskega pesnika L. Botiča, ko pravi:
„Da mi nebi jednog Boga bilo, In Boga vjese, da nebilo, Prestali bi ljudi biti ljudi, Več bi ljudi bili mrki vuci I risovi i zmajevi ljuti, Klali bi se, brate, do izkolja."
Mična dogodbica iz novega ali starega zakona hasnila bo tudi radi tega več, ker je „sveto pismo".
Ko se uže vidi utisu posledke, poravna naj se stvar po načinu gore omenjenem.
Kako s kaznijo? Dobro je, da v obeh navedenih slučajih trpi vsaj nekoliko i to-žitelj; če uže ne tako kakor nasprotnik, barem tako, da se čuti poraženega, da nima veselja več do sličnega čina.
Ako so se vse tožbe obravnavale modrim načinom, sigurno se nam ni treba bati tožeb zadnje vrste — radi nagajivosti. Ali, kaj se hoče? Deca je v enem kraji več, v drugem manj razuzdana. Da tudi učitelji v takih slučajih ne postopajo vsi korektno, to je dokazana istina. Gorostasen pogrešek pri šolskih oblastih, takim tožbam tehten vzrok je prepogosto premeščevanje učiteljev; kajti le v vsem dobro informovan učitelj vedel bode zadostno pretehtati povode in povodov povode. Ali novo premeščeni učitelj mora studo-vati najpreje svojo situvacijo. Pri tem se res dogodi lehko kaj sličnega, da revež, ko se še spozna ne, sam ne ve, kam bi se del. Včasi, ko se učitelj informuje, dana je otrokom, uže razvajenim, prilika, da nadaljujejo in dovršujejo svoje započeto delo, ki je disciplini v kvar.
Če pa vetider človek zajde v tako sršenje gnjezdo , naj zatožbo dobro preudari. Bolj kakor v vsakem drugem slučaji gleda naj se na odgovor zatoženčev, ker šele potem je mogoče spoznati, je li tožba te vrste, ali ne. če se je menenje potrdilo, onda naj se z ostro besedo pojasni, koliko škode trpi s tem vsa šola, ko se zamuja zlati čas z nepotrebnim motenjem svetega miru. Dobro bi bilo i druge součence pozvati, da se sami prostovoljno izreko, koliko raji bi bili v miru poslušali pouk, nego te sitnosti. S tem sta nagajivca osamljena. Učitelj še lehko pripomore, če vidi, da jih ni tako z lehka pripraviti v sramoto.
Tukaj kakor drugodi naj se navede kontrasta uzor, da bi nagajivca ne imela prilike jeziti se na ravnanji učiteljevem. Lepa beseda naposled se bo tudi prilegla dobro, če ni uže prejšnje seglo dosti globoko.
Na to pride kazen. Ta mora biti v navedenem slučaji huja od prejšnjih. Dobro je, da zadene oba neporedneža v enaki meri.
Sicer je nastanku takih tožeb vzrok le neredno ravnanje pri tožbah prvih dveh vrst. Največji pogrešek je, da se ne izoluje tožitelja. Če se pa to zgodi, potem se do velike sile ne oglasi več. S pravim vzgojnim ravnanjem pri tožbah se te odpravi; v šoli se udomači mir in red, bratovska ljubezen kraljuje v šolski sobi, kakor tudi zunaj.
Božiča „pedagogija" lepti (plava) z razprtimi krili nad tako disciplino ter siplje učitelju in učencem obilih darov iz svojih belih, prozornih rok.	Ivo od Nanosa.
Zgodovina pedagogije.
(Dalj e.)
Od pedagogijskih teoretikov te dobe spominjati se nam je najprej Mafeja Vegija (1. 1407— 1458), ki je bil najprej učitelj lepih znanosti v Paviji, a potem je zauzemal
mnoge častne cerkvene službe v Rimu. Napisal je znamenito delo „o vzgoji dece in njih čistem vedenji". V tem delu je razvil mnogo lepih misli. Mej drugim veli: Prva vzgoja je zelo znamenita, a vzgoja se prične že pred porodom. Zato se ima paziti na telesno in moralno stanje roditeljev. Pri vzgoji odločuje največ mati. Duševnemu in telesnemu razvitku otroka ugaja, ako se koj s početka ostro ž njim postopa in se varuje razvade. Pouk naj se zgodaj prične, a ne pred sedmim letom. Dečki naj čitajo samo dobre, stare in skušane pisce, osobito Virgila in primerne oddelke iz sv. pisma. Strah božji je začetek modrosti. Z ostrimi, pogostnimi telesnimi kaznimi vzgojuje se robsko, malodušno in nizko mišljenje. Resnobno in ljubeznjivo ravnanje s pohvalami združeno je veliko več vredno. Še skrbnejše nego sinove je treba hčere vzgojevati.
Tudi Erazem Roterdamski (1. 1467—1536) je bil znamenit ne samo kot učenjak, ampak tudi kot pedagog. Nekaj časa je bil profesor grškega jezika na vseučilišči v Cambridgeu. Napisal je mnogo raznovrstnih spisov, v katerih je razvil tudi svoje misli o vzreji otrok. Čeravuo je bil humanist, vender je obsojeval pretirano posnemanje starih piscev, rekši: Ogibljite se robskega posnemanja. Čitajte in preučite dobre pisatelje krščanske in poganske. Prestavite potem v svojo glavo njihove prave in dobre misli tako, da bode to, kar spišete, vaša misel in vaš slog. Najzanimivejše delo Erazmovo je bilo v oni dobi zelo hvaljena „Colloquia", t. j. latinski pisani razgovori o raznih stvarčh. Iz formalne strani so bili ti razgovori izvrstni, ker je Erazem o najnavadnejših rečeh (o gostilnah, o trgovini konj, o lovu in dr.) pisal prav klasično latinščino. Zadržaj jim je bil pa poln prostih napadov na redovnike, post in dr. Čudno je torej, da je tak učenjak in duhovnik takovo knjigo mogel priporočati za šolski pouk, češ, da so ž njo postali mnogi čvrstejši v latinščini in da so se poboljšali. Ta knjiga je bila zabranjena po Francoskem, sežgana na Španskem, obsojena v Rimu, pa vender so jo rabili po mnogih šolah. Svrha vzgoje je bila po Erazmu čveterna. Pred vsem se mora detetu v srce vsaditi strah božji. Potem naj se uči svobodnih umetnosti. Na to naj se vsposobi za praktično življenje. Potlej naj se nauči uljudnega vedenja. Tudi deklice naj se poučujejo. Prosti ljudje mislijo, da je deklicam znanstveno izobraženje odveč; ali razumni so o tem prepričani, da se z drugim ne da obvarovati čisto in plemenito srce. V Erazmu Roterdam-skem vidimo jasno, kakšna je bila tedanja doba.
Duh poganski se je boril s krščanskim. Ta notranji razdor in notranjo borbo vidimo tudi v Erazmu Roterdamskem, ki je, da mimogrede to omenimo, postal duhovnik, ne da bi imel za to poklic. Nekoliko je pritrjeval načelom krščanskim; a zopet je z vso gorečnostjo zastopal humanizem in njegove zmote.
Tretji oddelek.
Novi vek.
I. Protestantske šole.
Koncem petnajstega stoletja se je znantno razvilo duševno življenje po svetu. Hu-manistiško gibanje je v mnogih vzbudilo živo poželenje po nauku in izobraženosti. K temu so razni izumki in odkritja tega stoletja nagibali človeštvo na daljno razinišljevanje. Iznašlo se je namreč knjigotiskarstvo in smodnik, odkrila se je Amerika in morska pot v izhodno Indijo. S tem se je doseglo, da se je v daljne strani sveta pošiljalo in širilo ne samo blago, ampak tudi misli. Podani so bili torej bistveni pogoji materijalnemu in umnemu napredku vsega človeštva. Ali ta vzvišeni duševni vzlet je bil samo v višjih
10*
učenjaških krogih. Nižji sloji ljudstva so bili zanemarjeni. Za ljudsko izobraženje, ka-koršno so zagovarjali v prvem času krščanstva škofje in cerkveni zbori, in kakoršno je tudi Karol Veliki nameraval, nehale so skrbeti oblasti; zato se ni čuditi, ako je prosto ljudstvo tavalo v temi neznanstva, praznoverstva in surovosti.
V to nastopi cerkvena reformacija. Glavni reformator Martin Luter (1483 — 1546) potegnil se je pri svojem delu na polji cerkvene reforme tudi za zanemarjene šole, češ mladi učenci so seme in kvas cerkvi. Zavoljo cerkve je treba imeti in vzdrževati šole. „Bog cerkev s šolami vzdržuje". Zavoljo tega je v vseh svojih spisih poudarjal potrebo in znamenitost dobre vzgoje. Pred vsem je zahteval od roditeljev, da z vso dušo in umno vrše svoje vzgojiteljske dolžnosti. V svojem spisu „O hišnem gospodarstvu in otroškem strahovanji" veli: „Bog hoče, da vzgojujemo mladino, da jo na vseh potih čuvamo, da ne postane divji in nevzgojeni rod. Najprej je treba deco poučevati v duhovnih, in potem v svetovnih stvareh. Strahovanje naj bo ostro, a ne surovo, da otroci ne postanejo topi in da se jim stariši ne mrzijo".
Načelnike in zastopnike vseh nemških mest je s posebnim spisom pozval, da ustanove šole, ako ne, bode se ljudstvo pogreznilo v barbarstvo. „Napredek mest ni že zagotovljen tam, kjer je na kupu dosta blaga, kjer se delajo čvrsti zidovi, lepe hiše, mnogo pušk in železnih oklepov; napredek, blagostan in moč mesta zagotovljena so še le takrat, ako ima mnogo dobrih, častitih in vrlo vzgojenih meščanov. Oni bodo še le znali, blago in vse, kar je dobro, nabrati, ohraniti in modro uporabiti". Luter zahteva naravnost, da se roditelji silijo, da svoje otroke pošiljajo v šolo, „ker je vsakdo dolžan pomagati, da se vzdrži duhovni in posvetni red. Jaz mislim, da morejo dečki vsak dan biti po eno ali dve uri v šoli. Ostali čas pa naj delajo doma ali pa naj se učč kakega rokodelstva. Tudi deklice zmorejo toliko časa, da vsak dan po eno uro gredo v šolo, in da poleg tega opravljajo svoje posle pri hiši".
Praktično je Luter pospeševal ljudski pouk s svojim malim in velikim katekizmom, v katerem na lehki način tolmači poglavitne dele svoje nove vere. V njegovem trudu o izboljšanji vzgoje in šol pomagal mu je posebno marljivi prijatelj Filip Melanchthon (1497—1560), profesor vseučilišča v "VVittenbergu. On je sestavil tako zvano „saksonsko šolsko osnovo". Po nasvetu Luterovem je bilo odredjeno namreč poverenstvo, da pregleda saksonske cerkve in šole. V tem poverenstvu je bil tudi Melanchthon, ki je spisal v tej točki poseben navod, kako je nadzorovati šole in cerkve. Razen cerkvenih ustanov obsegal je ta navod tudi že omenjeno šolsko osnovo. V njej se poživljajo predikanti, naj bi opominjali stariše, da pošiljajo svojo deco v šolo, da se tako vzgoje ljudje, ki bi bili sposobni, dobro poučevati v cerkvi, pa tudi drugače dobro se vladati. Po tem razlaga, kako se ima učence razdeliti v razrede, in kaj naj se v katerem razredu uči. Potreba latinskega jezika se osobito naglašuje.	(Dalje prih.)
Knjiga Slovenska
T
XIX. veku.
France Zaveršnik r. 24. jan. 1807 v Tržiču, mašnik 1835, služil v Begunjah na Gorenjskem, na Koprivniku in v Šent-Gothardu na Trojani, u. 23. marc. 1874. — Bil je pevec in pesnik; javno seje oglasil v Vodnikovem Spomeniku 1. 1859 str. 262—3, kjer opeva a) Troje polje (rudno, belo, žitno) in b) Ozir iz Bohinske ograje. Na primer bodi:
V Bohinju je znano
Mi čudno polje! Ni v brazde 'zorano,
Je z zernjam obs'jano,	To Rudno je p61je, K' nikdar ne kali; K' ga jamar pozna ;
Le v peči sožgano	Premaga vse molje, Svoj sad obrodi. — Železa nam da itd. —
Le v kotle vse gre! —
Prvi sloveč župan Ljubljanski se imenuje Janez Ne p. Hradeczky r. 30. avg. 1775 v Ljubljani, župan 1. 1820, kteremu je o 251etnici njegovega vladanja čestitko zložil dr. Fr. Prešern, na starem strelišču govoril Lovro Toraan, tedaj učenec govorništva (Novic. 1845 1. 27), u. 6. jul. 1846 (Novic. 1. 29). Nekrolog nemški spisal mu je dr. J. Bleiweis. — Iz Prešernove čestitke p.:
Mihael Ambrož r. 14. febr. 1808 v Ljubljani, okrajni komisar v Smledniku, državni poslanec, župan Ljubljanski, u. 25. apr. 1864. Bil je izvrsten govornik, dober pisatelj slovenski, storil je mnogo za mesto itd. — Dopisoval je v Novice na pr. 1. 1847: Nekaj od poslov in njih dolžnost. L. 1848: Želja Slovencov; Slovenski jezik ni otrok; Kakošne poslance bomo za Dunaj volili; Kaj se je zgodilo v Smledniku; Kako bi se naš jezik v šole in v kancelije vpeljal; Odperto pismo iz Dunaja vsim Slovencam itd. Dopisoval je v Slovenijo 1. 1848 p. Slov. družtvu; iz Dunaja itd. Ker se je pa bratiti jel nekako z levičarji, posvaril ga je dr. Bleiweis v Novicah, P. lvozler v Novic.th in v Sloveniji: „Odperto pismice gosp. Ambrožu" — kjer je nasproti pohvalil Doljaka iz Goriškega („Včerajšna seja deržavniga zbora — 11. sept. - je bila za Slavjane, zlasti pak za nas Slovence prav važna; pervikrat smo slišali v tem zboru ime našiga naroda Slovenci" itd. Slov. 1848 str. 86), ter na njegov odgovor (str. 94) priobčil „Drugo odperto pismice g. Ambrožu" (str. 106), in stvar je bila poravnana. — Pisal je Ambrož v Novicah o prav potrebnih in takrat koristnih rečeh p. 1. 1850: Od zemljišne odveze; Od davšin gostačev in bajtarjev; Od vodnih činžev; Od tlake za ribštvo itd. Potrebe novih srenjskih naprav; spisovanje županijskih zapisnikov. Od fabrik v Ljubljani in okoli Ljubljane. Splošno razjasnjenje zastran davšin, ktere bi imele nehati brez odškodovanja. Od mitnih in kupnih gruntov. Od kantonskih cest itd. - L. 1848 se je boril zoper Metel-čico (Jezič. X. 1872); 1. 1864 je nemški spisal knjižico „Fr. M etelko's Waisen-S tift-ung 8. S. 23", poslovenil A. Lesar (Jezič. XI. 1873 str. 103) itd. — Na razgled bodi: Zdej jih poznamo! Po 171. listu „Gracarce" prisiljeno razjasnjenje. — Ko dopisüni „Lloyda" in „Gracarce" z vsim svojim nesramnim natolcevanjem nič niso mogli opraviti zoper slovensko družtvo na Krajnskim, ktero mirno svojo pot v prid omike in povzdige domačiga jezika napreduje, so se ti dopisuni kakor bramorji iz ene njive na drugo, kakor gosence iz eniga drevesa na druziga spravili čez Novice . ., potem zoper kmetijsko družbo, zdaj čez živinozdravniško šolo na Poljanah itd. — Ker ti možje žele, de naj bi Novice le od kmetijskih reči pisale, damo pri ti priliki svet na znanje, kako de se bramorji polove: Prazni piskerci se v zemljo zakopljejo, s perstjo pokrijejo in le toliko se duška pusti, de v piskerce popadajo, kader po svojih škodljivih opravilih po persti rijejo. Tudi mi si bomo prizadevali, kolikor je v naši moči, koristne domače naprave takih škodljivih žival varovati, de se jim po očitnim ravnanju taka past nastavi, v ktero se bojo ti bramorji sami sebe vjeli . . Satan ljuliko seje . . Zdej jih poznamo! itd. (Novic. 1850 str. 112 — 3).
. . Kmetijske družbe ud nje zbor podperaš, Podperaš z njim domače Ti „Novice", Zahvale vsih Slovencov si naberaš,
Ki bratov tihotijo zabavljice, De smo zares mi Kranjci pozabili Že Slave matere, nje govorice,
Ki stala v bran je Atilovi sili, Ki preživela mnoge je narode, Ki naj naprej ohrani Bog jo mili! . .
Dr. Štefan Hočevar r. 15. avg. 1808 v Središča, učil se v Mariboru, Gradcu, na Dunaju postal dr. medicine in kirurgije 1. 1834, služil v Celju, v Podčetrtku od 1. 1836, v Celju c. kr. okrajni zdravnik od 1. 1852, u. 22. febr. 1883. — Součenec Gajev pisaril je v časopis njegov ilirski, nabiral za besednjak, Stanku Vrazu bil pobratim v dejanju in nehanju, kar je očitno iz peterih pisem (Vid. Dčla St. Vraza V. 1877), hitel 1. 1848 v Zagreb želeč po saboru zjedinjenja mej Hrvati in Slovenci, vstanovil čitalnico v Celju, bil dež. poslanec, ces. sovetnik itd. (Cf. Slov. Nar. 1878 str. 256). — Dragi pobratime! Hvala Tebi na Tvojem več dosta lepo pisanom ilirskom listu, pisal mu je S t. Vraz 1. 1839. Ja sam s Tvojom ilirštinom premda ne podpuno, ipak dosta zadovoljan, buduči u dojdučem ako ni bolja venda gora biti neče (str. 185) itd. — Molim Tebe, dragi prijatelju, kupi več sada predbrojitelje za moju knjigu „Narodne pesni gornjoilirske ili Slovenske, koje za nedčlu danah pod tisak dojti čedu itd. (str. 184). — Sve mi prorokuje, da pri ovom izdanju mnogo izgubit ču. Nu bilo, kako mu bilo! ja oču na svaki način plod moga šestogodišnja truda na sviet izdati. Ako i polovicu izgubim, ide u ime božje na žrtvenik domovine . . Dragi Stčpko! Što se tiče novacah, priskoči mi s nekoliko de-setkami, čim više tim bolje itd. (str. 187) . . — Ja ti sada ništa nemorem poslati, jerbo mi obitelj moja toliko izdatakah uzrokovaše, da nimam više nego deset forintih u peneznici (Kočevar Vrazu 17. ož. 1839. str. XX). — Predsednik novi čitalnici v Celju ogovoril je goste na pr.:
„Z veselim srcom pozdravljam Vas, naše sosede in prijatle iz Kranjskega, ki ste se potrudili v Celje, da povikšate slovesnost pri začetju naše čitavnice. Posebe pozdravljam še Vas prvega podpornika slovenske literature, obče spoštovani gosp, dr. Bleiweis! Vaša nazočnost je naša radost, je naš ponos. Pozdravljam tudi Vas drage nam brate iz Maribora in Vas iskrene domoljube iz Celja in celjske okolice, ki ste zedinili svoje moči, da ustanovite tukaj prvo slovensko društvo. Pred letom še nikdo mislil ni, da bi kaj takošnega v Celji mogoče bilo. Nenadoma pokaže se misel čitavnice kot migljajoča zvezdica na našem obnebju, — in uresniči se družtvo. Tak hitro deluje ljubav do slovenskega jezika; to je sila narodnega čutja. Srce mi veselja igra, ako premislim, da naš narod takošno čutje ima. Spominjam se še dobro onega časa, kadar je le pet ali šest domoljubov v celi štajarski Slovenii bilo. Oj, kako žalostno je takrat bilo! — Al sedaj je vse drugač. Tolika množina domoljubov, ki smo se tukaj sošli, dokazuje, da naš narod nima samo sebičnih ljudi, ampak da je za žlahno čutje sposoben, da je za veličastno djanje pripraven, in da ima moč, svojo narodnost varovati. Ponašam se z narodom našim in ljubim ga tako, kakor sem ljubil svojo mater. Svoje matere ne bi bil zapustil, čeravno ni bila bogata in imenitna, ako bi se meni svetla kraljica bila ponudila na mesto matere stopiti. Tako ne zapustim slovenskega naroda, čeravno bi bil zadnji narod na svetu. Za ves svet njega ne zapustim! itd. (Novic. 1862 str. 67)." — Na stare dni že je priobčil knjigo, kteri naslov je:
Slovenska mati. Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave obvarjejo. Spisal Dr. Kočevar. V Ljubljani 1882. 8. 48. Nat. Nar. Tisk. Zal. Dr. Kočevar v Celji. Nauk ta sega do 3. leta. — Kako se mora skrbeti v poznejših letih za telesno zdravje in umno razvitje otroka, razjasniti hočem v drugem spisu, brž ko mi bode možno (str. 48). A — ta drugi spis preprečila je smrt nemila!
Josip Godina Verdelski r. 20. marc. 1808 na Verdeli poleg Trsta, učil se v Kopru, Gorici, Ljubljani, v Gradcu pravoslovja, vstopil v finančno službo v Dubrovniku, Spljetu, Celovcu, Trstu, šel v pokoj višji finančni komisar 1. 1875, u. 29. jan. 1884. — Dopisoval je v Novice, Naprej, Glasnik, Stimmen aus Inneroesterreich itd. — Sad njegovega neumornega delovanja so ti-le večji in manjši slovenski spisi:
a) Koledarček za 1. 1853. — b) Njegovo veličanstvo Franc Jožef v veliki smertni nevarnosti 1. 1853. — c) Ilirski Primorjan 1. 1866. — Teržaški Ljudomil. — d) Pod Lipo, 1. 1869 v sešitkih. L. 1882: Povzetek nekih bolj važnih členkov iz nekedanjega mesečnega časnika „Pod Lipo" z geslom: Znanstvo je bogastvo. V Terstu 8. 195. — e) Opis in zgodovina Tersta in njegove okolice z uverstitvijo kratkega geografičnega in zgodovinskega pregleda starih in sadanjih Slavjanov, kakor še tudi kratke omembe njihove osode in omike. Se 7 lesorezi. V Terstu 1872. 8. 482. — f) Kratek pregled vesoljnega sveta sploh, in posebno naše zemlje. L. 1872. 8. 48. — g) Izvirek premožnosti ali pravi pomoček za nje napravo in ustanovitev med ljudstvom. L. 1873. 8. 108. — h) Kratek razgovor o bolj važnih dosadanjih iznajdbah in posebno o strojih ali mašinah, železnicah in telegrafiji kot obrodkih čudodelne moči — človeškega duha. L. 1876.8.83.— i) Čitanka . . 1882. 8. 180. — k) Žive nje Josipa Godine Verdelskega. Opisal on sam 1. 1879 8. 184 itd. — Knjige omenjene in sodbo o pisatelju glej v Zvonu 1884 str. 184 — 186 in 241 —243, opisal Gregor Jereb.
Kolikor sem jaz mogel opazovati, dopisoval je J. G. Verdelski a) v Novice p. 1. 1853 iz Kopra o knjigi: Voditelj k znanstvu; o Kurelcu itd.; 1. 1854: Slavjani Ter-žaške okolice (Odlomek iz večega rokopisa); Parobrodstvo in železnice; Baron Čehovin; 1. 1855: Inaka sina (generala Bon in Bauer); 1. 1856: Kako si človek najlože pridobiva znanstev, ki so mu za življenje potrebne; 1. 1863: Kratek razgovor o važnosti trgovine in brodarstva; Iz opisa Angleža Patona... po Srbii; Iz torbice dobrovoljnega popotnika; O besedi „Laibach"; Benedke; Tržaški Slovani; 1. 1864: Nošnja Slovencev tržaške okolice; 1. 1869: Pod Lipo itd. — b) Koledarček družbe sv. Mohor a I.: Kratek nauk o megli in oblakih, o dežju in mavrici, o toči in snegu, o blisku in gromu; II. 1862: Narodi in narodnost. — c) Večernice I: Hvaležnost in nehvaležnost. II: Blagočutje oroslanovo. III: Kako svet navadno človeka sodi po obleki. IV: Pomanjkanja in prednosti — vbožnost in bogastvo človeka itd. — d) Naprej ima manjših dopisov iz Celovca itd. — e) Glasnik 1. 1862: Česa je zdaj Slovencem najbolj potreba? 1. Dobrega političnega časnika; 2. Ustanovitve ljudskih knjižnic; 3. Marljivega dela in truda za iz-dajbo tacih knjig; 4. Složene, krepke in zdatne podpore in spodbude slovenskih pisateljev. „Naj tedaj vzamejo prvaki našega naroda, ali sploh vsi tisti, ki veliko premorejo - več ko jaz — v natanjčen prevdarek ta sadanji moj svet, piše o sklepu (str. 142); naj se trudijo, kolikor jim je le mogoče, da se kmalo izpelje, kar sem gori omenil z najboljim namenom, ali pa vsaj kaj enacega, da, posnemaje druge že omikane in izobražene narode, bomo napredovali in svetu dokazali živevnost našega naroda — da osramotimo še marsi-kterega odpadenca! Naj le še pišejo — zdaj je posebno za to čas in priložnost, zdaj je za to velika sila in potreba, — marljivo, neutrudoma in sploh na vso moč tisti možje bistre in prebrisane glave, ki živijo med nami in so se dozdaj že toliko poslavili v po-vzdigi naše narodnosti. Naj le pridno pišejo naši mladenči, ki so dosihmal v resnici že pokazali, da jim je veliko mar, in da so neizmerno vneti za pravo korist naroda, v katerega se gotovo s posebnim ponosom štejejo — saj nam je in mora pač tudi biti mladina sladka in poveseljivna nada za prihodnost. Živila naša vrla mladina!" — L. 1863: Nekaj o stanji in potrebah našega slovstva (str. 24 — 26). Temu nasprot gl. „Kos kritike" (str. 57—60). — f) Besednik 1. 1870: Tiskarstvo itd.
Mihael Peter ne 1 r. 22. sept. 1808 v Novi Oselici, šolal se v Idriji, Celovcu, Gorici, Ljubljani, svečenik 1. 1835, služboval na Dobrovi, v Moravčah, Poljanah, Vodicah, Šmartinem pod Šmarijno Goro, 1. 1852 postal ravnatelj novi realki v Ljubljani, od 1. 1860 bil le profesor, 1. 1874 šel v pokoj, u. 6. avg. 1884. — čvrst Slovenec je rad prebiral
knjige Dobrovskega, Kopitarjeve in Miklošičeve itd.; pisal je časih v No vice na pr. 1. 1849: Ktere imena mescov so prave? —Na koncu pravi: „Ob kratkim: kdor tedaj piše za široki svet, ali za prihodnje čase, bo rabil stare, povsod znane, povsod veljavne imena mescov. Kdor pa piše le za danes in jutro, le za domači log, in si zaznamovati hoče: kdaj de je breza sočna, kdaj je treba gosence moriti ali listje grabiti, naj se pa posluži tistih imčn, ktere so mu nar ljubši. Vas pa, dragi vredniki časnikov, novic in danic prosimo, odločite v novim letu, po izgledu usmiljeniga pratikarja, saj en kotiček na svojih listih za častitljive stare latinske imena, če jim že nočete clo popolnama gospodarstva, ktero se jim po vsi pravici spodobi, izročiti (Str. 3—13)."
Dokler je bil realki ravnatelj, pisal je jako marljivo v njena i z v š s t j a, sicer nemški, a le o domačih, narodskih stvareh na pr. 1. 1853: Errichtung der k. k. U. Realschule; Andeutungen zur Vaterlandskunde von Krain; 1. 1854: Georg Freiherr v. Vega. Biografische Skizze; 1. 1855—6: Geografische Skizze des Herzogthums Krain; 1. 1857: Andeutungen, wie und von wem die Realschule zu beachten u. zu benützen sei, insbesondere in unserem Vaterlande Krain; 1. 1858 — 9: Schule u. Leben, insbesondere Realschule u. gewerbliches Leben; 1.1862: Imena, znamnja in lastnosti kemi-ških pervin (str. 3—14) itd. — L. 1866 je dal še kratko pojasnjenje o svojem delovanju, v kterem je bil poln jedra in dovtipa, če tudi ne vselej v vzvišani ali znanstveni obliki, kar sem povedal vže v Slovencu (1. 1874 str. 97 in 1884 št. 183).
Jožef Premru r. 1. 1809 na Vrhpolju v Vipavi, bil gramatikalni profesor v Celju, Gorici, nekaj časa tudi slovenščine, 1. 1851 gimnazijski ravnatelj v Zagrebu, od 1. 1862 v Celju, 1. 1874 vmirovljen, u. 20. avg. 1877 v Gradcu. — Kedar je učil slovenščino, sostavil je knjigo:
Nuova raccolta di dialoghi Italiani, Tedeschi e Sloveni. — Neue Sammlung Italienischer, Deutscher und Slovenischer Gespräche. — Nova Naber a Laških, Nemških ino Slovenskih Pogovorov. Bearbeitet u. zusammengefafst von Joseph Premru, k. k. Gymn. Professor in Goerz 1850. 8. 255. Paternolli. — Slovenci smo dobili s pri-čijočim delam koristne bukve, kakoršnih dosihmal še nismo imeli . . Zato to knjigo za berilo ne le šolam, ampak vsacimu, ki se želi zraven svojiga materniga še dveh jezikov vaditi, toliko bolj priporočimo, ker jo je g. pisatelj prav modro v dva glavna dela raz-redil; pervi del obseže besede, ktere veže v kratke poterdivne, odrečivne, vprašavne, ve-livne stavke itd. tako de se v tem slovniškim delu duh vsaciga jezika naučiti da. V 2. delu ima pogovorov, za različne navadne potrebe 48. Na koncu knjige so imena nar ime-nitniših umetnost, vednost, rokodelstev itd. (Novic. 1850 str. 95). Predgovor (Pre-fazione. Vorrede) se glasi slovenski:
„Vednost slovenskiga jezika je v sedajnosti zlo potrebna reč. De bi se ga tudi Lahi in Nemci ložej naučili, si je podpisani, porabivši naj bolji pisatelje, na vso moč prizadel, jim z nabero pogovorov v treh jezikih soznanjenje s tem jezikam in njega razumljivost zlajšati in pospešiti. Kratka, lahka in razločna izreka, ktero je v tih pogovorih z pazljivo marnostjo rabil, in celiga dela osnova mu da upati, de bo s temi še sploh koristnimi bukvami, posebno vsim tistim vstregel, kteri se vprihodnič slovenskiga jezika naučiti želijo. Zložitelj (L'Autore. Der Verfafser)".
Da je pisatelj s pričujočo knjigo Slovencem vstregel in dober učitelj bil svojim slovenskim učencem, spričuje pesem v slovo (Novic. 1851 str. 259) z naslednjo vpeljavo: „Prosimo, da v Novicah natisnete sledeče slovo, ktero smo poklonili hvaležni učenci v Gorici svojimu ljubljenimu gospodu učeniku Jožefu Premru-tu o njegovim odhodu iz Gorice v Zagreb — v znamnje, kako učenci spoštujejo učenika, kterimu ljubezin do mile svoje matere živo v sercu klije." — Knjiga njegova je prišla drugič na svetlo 1. 1865 ^n tretjič z naslovom;
Dialoghi Italiani, Tedeschi e Sloveni. Italienische, Deutsche u. Slovenische Gesprache. Laški, Nemški in Slovenski Pogovori — raccolti ed elaborati da Giuseppe Premru. Terza edizione. Sensibilmente migliorata ed aumentata dal Sacerdote G. Rejec. Gorizia 1882. 8. 317. Paternolli. — K prvemu, v obliki nekoliko zboljšanemu predgovoru še pristavlja „Popravljavec": „Se ozreš še na to, kako bratovsko se ta jezik z vsimi slovanskimi narečji veže, in kako široko se te narečja po europejskih deželah razprostirajo, kako kratko, pa pomenljivo in določeno razne misli pregiba; se moraš, če si pravi prijatelj vednosti, saj nekoliko s tem jezikom soznaniti. Koliko gradiva najde posebno jezikoslovec, viditi, da ta jezik iz staro-slovenščine izvira (essendoccké la slovena é la figlia piü prossima della venerabile lingua antico-slovena)? koliko veselja sopet znanec tega jezika, ko vidi, kako določeno, izvrstno in živo se dajo stari klasični izreki prestaviti? — Al korist slovenskega jezika se bo v prihodnje temveč razjasnila, kolikor bolje boš v njem napredoval; in s to zbérko se ti ponudi ključ k vedno boljšemu pospehu".
Iz šole za šolo.
Vaja iz matematičnega zemljepisa.
A.
Ako smo zunaj, n. pr. na polji ali senožeti, tedaj moremo pregledati precejšnji kos zemeljne površine. — Kolikor bolj raven je kraj, kjer stojimo, toliko več površine moremo pregledati. Kako bodemo imenovali daljavo, katero v enej nameri pregledamo ? — (Dogled.) Na katerih krajih se nam dogled poveča? — (Na ravnih krajih.) Kakšen pa bi bil dogled, ako bi stopili na hrib, v zvonik i. t. d.? — Dogled bil bi še veči. Ako bi pa prišli n. pr. na Krim, tedaj bi videli pri jasnem vremenu s zdravimi očmi še dokaj dalje. . . Kateri ljudje pa ne vidijo daleč? — (Kratkovidni.) — Zapomnite! „Dogled je daljava, katero moremo v onej nameri pregledati. Dogled je pa tim večji, kolikor bolj ravna je okolica, kolikor višje stojimo, kolikor čistejši je zrak in kolikor bolje je naše oko".
B.
Zdaj si pa mislite, ta stogelj, na katerega sem privezal konec sukanca in katerega tu sredi table zatrdim (tabla se položi vodoravno na mizo ali klop), bi bili vi, in sukanec bi pa predstavljal dogled. — Konec sukanica privezal sem košček krede. Vaš dogled bode tedaj v tej nameri segal do tukaj (meja dogleda zaznamova se z malim krogom). — Ako se obrnete na to stran, tedaj vidite to tukaj (se zopet naredi krog), in tako dalje, da je konečno popolni krog. — Kaj je zdaj okoli s^ogelja (opazovalca)? — (Krog.) Kako bodemo ta krog imenovali?— (Vidno obzorje ali horizont.) Kaj se nam zdi, da se stika s horizontom ? — (Nebo.) Krožno plan, katera je v vidnem obzorji, morete pregledati od vseh strani, a ne tega, kar je zunaj vašega obzorja. Ako bi pa stali zunaj vasi, n. pr. na cesti držeči proti J. na kakem visokem drevesu, tedaj bi znašal vaš dogled kakih 7 km. — Koliko znaša tedaj pomer obzorja? — Kateri kraji so v vašem obzorji? -— Kateri kraji v okolici so vam še znani, pa so zunaj vašega obzorja? — Kdaj se obzor izpremeni?
Zapomnite: Okrožje, katero pregledati moremo, je obzor ali horizont. Kar je v obzorji, vidimo, kar je zunaj njega, tega pa ne vidimo. Obzorje se pa izpreminja, kadar človek svoje stališče izpremeni. (Prav za prav ima vsak človek drugačno vidno obzorje.)
C.
Da se more namera in lega krajev in reči v vidnem obzorji določiti, ter da se sploh na Zemljinem površji orentovati moremo, treba si je zapomniti na obzorji določeno črto ali kraj; to pa nam solnce naznanja. Kje vzhaja pri nas solnce dne 21.sušca? — (Učenci pokažejo.) — Kdaj še tudi solnce na tem kraji vzhaja? — Ta kraj na horizontu imenujemo jutro ali vzhod! — Zakaj? — Na načrtanem horizontu, kakor n. pr. tukaj na tabli, si zaznamovamo ta kraj, t. j. vzhod tukaj na desni strani.
Zapomnite: Da se lega krajev natančno določiti more, si je na horizontu (t. j. kraj, kjer se nebo dozdevno s horizontom stika) določeni kraj zapomniti. Jutro ali vzhod je tam, kjer solnce dnč 2 1. sušca in dnč 2 3. kimovca vzhaja. Vzhod je na načrtanem obzorji vselej na desnej strani!
Na katerem kraji pa pri nas solnce zahaja tisti dan? — (Se pokaže.) — Kako pa imenujemo to stran neba? — Kje bodemo pa ta kraj na našem horizontu tu na tabli zaznamovali? — (Na levi, vzhodu nasproti.) — Naredite!
Zapomnite: Zahod ali večer je tam, kjer solnce dne 21. sušca ali 23. kimovca zahaja. Na narisanem obzorji je zahod vselej na levej strani.
Proti kateri strani se vidi senca imenovana dneva pri solnčnem vzhodu? — Kje pri solnčnem zahodu?
Na koliko delov ali krogov smo obzorje z vzhodom in zahodom razdelili? — (Na dva polukroga.) — Proti kateremu polukrogu našega obzorja se solnce obrača (pomika) pri svojem obhodu? — (Se pokaže.) Ta polukrog bodemo imenovali solnčni polukrog našega obzorja. — Pokaži solnčni polukrog načrtanega horizonta! — Proti kateremu kraju solnčnega polukroga našega horizonta pada senca opoldne ob 12. uri, kadar je ono najvišje? — (Se pokaže.) — Kje je tukaj ta kraj? — (V sredi solnčnega polukroga našega horizonta.) Ta kraj imenujemo poldan ali jug! — Zaznamovajte ta kraj na našem načrtanem obzorji!
Zapomnite: Poldan ali jug je oni kraj neba, proti kateri strani padajo solčni žarki opoldne ob dvanajsti uri. Ta kraj je v sredi solnčnega polukroga našega horizonta. Nanačrtanih obzor j i h j e t a kraj vselej zdolaj.
Kateri je pa zdaj ponočni polukrog obzorja? (Se pokaže.) — Kje je pa njegova sreda ali središče? Katerej strani neba je ta kraj nasproti? — Zovemo ga polnoč ali sever!
Zapomnite: Polnoč ali sever je ona stran neba, katera je jugu ravno nasproti. Ona je v sredi polunočnega polukroga našega obzorja. Na načrtanem obzorji je ta kraj zgoraj.
Navedene strani neba zovemo glavne strani neba. — Imenujte jih! — Imenujte kraje v našem obzorji, kateri so proti vzhodu, zahodu i. t. d. (Vse to se tudi na tablo v na-črtani obzor narisa, ne preziraje prave oddaljenosti in narazja.) — A v našem obzorji imamo še razne druge kraje, kateri pa niso v nameri štirih glavnih strani neba. Da moremo lego tudi takih krajev določiti in jo narisati ter zaznamovati, privzamemo še stranske strani neba, katere se nahajajo mej prvimi štirimi glavnimi, katere tudi od sosednih dobivajo svoja imena.— Kako bodemo tedaj imenovali stransko nebno stran, katera je mej jugom in severom? i. t. d. — Kateri kraji v našem obzorji so v nameri teh stranskih strani neba? — Zaznamovajte jih!
Zapomnite: Štiri glavne strani neba so: vzhod, zahod, jug in sever. — Še drugih umesnih 12 strani se imenujejo stranske strani neba.
Mornarji imajo mej temi 16 še zopet drugih 16 strani neba; vsega imajo tedaj 4 glavne in 28 stranskih strani neba.
Narisajte v svoje zvezke (ploščice) vidni obzor, čigar premer naj znaša C cm! — Naredite iz središča 4 glavne in 12 stranskih vam znanih strani neba! — Na vnanjo stran kroga pa zapišite njih imena! — Naredili ste severnico ali vetrovnico (vetruljo). — Zakaj zovemo tako pripravo vetrovnico?
Recite: Podoba s 4 glavnimi in postranskimi stranmi neba v krogu zove se severnica ali vetrovnica.
Mornarji imajo tako vetrovnico znotraj v ladiji na tleh v okrogli omarici. Sredi vetrovnice je pritrjena igla, na katerej se prosto giblje magnetna igla. — Kako lastnost ima igla magnetnica? — Takej pripravi v omarici pravimo kompas. — Poglejte, to je kompas! — Imenujte dele kompasa! i. t. d.
Ako mornarji vedo s pomočjo igle magnetnice, od katere strani piše sever, tedaj lehko vedo, kam jim je veslati in se obrniti, da pridejo v namenjeni kraj i. t. d. G.
Mora se uže jemati v poštev, da znajo otroci na deželi, ko dojdejo s šestim letom v šolo — vsaj kolikor toliko govoriti. Jezik ta je pa silno pomanjkljiv, pogrešen. Zato je prva dolžnost učitelju, da gojenčev jezikovni zaklad popravlja, obdeluje in množi.
Pri vsaki stvari se pa z resno premišljenim delom več doseže, ko z naglostjo. Treba, da so dela po malo in varno. Nehote človek baš tukaj napravi tako silno napako, da je strah. Malo, za vse dojmljivo dete zapomni si marsikako novo besedo. Tudi ve, kako treba obračati nekatere domače, njemu že znane besede, da govori „lepo". Vse to si je učenec zapametil v prvem šolskem letu. Ali pri tem se čestokrat dogaja, da zajde kakega novega pojma znak napačno v spomin. Posledice te napake se slišijo vsak dan med odraslimi. Ne more se reči, da je temu baš šola kriva; lehko je, da človek kaj čita, recimo: knjige družbe sv. Mohora — katerih jezik, žalibože ni bogsivedi kako čist — pri tem dojde do neznane mu besede. Misli, misli, kaj bi pomenila. Večkrat si sam vstvari pojem. Zveza velja, in s tem jo je pogodil. Imamo na stotine takih slučajev.
V primer samo besedo „Slovenec", „slovenski". Časi taborov so minili. Mladež, ki v onem času bila še mala, nezavedna in nezmožna, stopa na dan. Čita se po vaseh na deželi osobito po leti sploh malo. Tako so udje marsikakega narodnega društva „Slovenci", vsaka pesem, ki ni narodu znana, je pa „slovenska", ker se ne poje kakor navadne naše poskočnice.
Niso li to čudne napake?
A še mnogo več takovih pogreškov je med učečo se mladino.
Z delom začeti treba rano, a ne prehitro.
Množi se jezikovni zaklad in popravljajo se hibe ves čas šolskega obiskovanja, a osobito bi bilo paziti na popravljanje v prvem šolskem letu. Koliko cajtov, štrafeng, pikselnov, federštilov i. t. d. sliši se med narodom, to žalostno stran pozna pač vsakdo. S takimi besedami obložen dojde dakle učenec v šolo. Težavna naloga, da se vse to zboljša. In kako? Morda se zasmehovanjem, zaničljivo? Ne. Ako bi človek tako delal,
D.
E.
v šoli.
razdvoji srce gojencev in uniči njemu prirojeno ljubezen do roditeljev. Tudi bi pri tem trpela prava disciplina.
Izrek velja: kakoršen učitelj, takov učenec.
Popravljati treba dakle te nemške sitneže najezdnike z lehočo, ljubeznijo in dokazom, da je nova beseda v istini lepša, bolj blagodoneča. S tem se nekaj doseže tudi glede čistoče v govoru in — posredno — v delih.
Osobito dosti sitnosti nabavlja to pri nazornem nauku. Zato pa, kakor sem uže gore omenil, ne sme se preveč hiteti, to je, ni, da bi se popravljala vsaka beseda. „Zrno do zrna pogača". Počasi se daleč pride. Malo po malo, naravi učenčevi in njegovih moči razvitku primerno naj se popravljajo in nadomeščajo besede, in slednjič bo jezik teh spak čist.
Druga ali srednja stopinja uže nekaj napisuje z lastno reprodukcijo n. pr. osebke, dopovedke, atribute i. t. d. Tu se je breme uže pomnožilo. Pri tem, da se mora paziti na pravilne besede in pravo izreko, imamo še pravilno pisanje besed.
Res, da pravi slovnica: piši, kakor govoriš, ali pri deci to ne velja. Naj učitelj govori še tako čisto, pravilno, natančno, počasi i. t. d., otrok bo pisal z večine tako, kakor sam govori ali kakor sliši govoriti doma. Zopet smo pri dijalektiških sitnostih. Stvar je pri slovenskih besedah, ki so pa po dijalektu spačene skoraj ista, ko s tujkami. Razlika je ta, da se slednje še skoraj teže odpravlja ko prve.
Naj pa tukaj pomaga še oko nekoliko. Treba torej vestno popravljati, vsak skupen, kakor tudi drug pogost pogrešek obravnavati na deski, ali pa z jasnimi primeri raztol-mačiti.
Pri vsem tem, da se od leta do leta prvotne napake zmanjšujejo vsaj v glavnem, dojdemo v višji skupini še do neke hibe, ki se žalibog, dosta pogosto čuje med ljudstvom, še češče v raznih slovenskih listih. To je napaka v konstrukciji stavkov in stavkovih členov.
Res, da ima naš jezik v tej zadevi mnogo gibčnosti, ali kar je preveč, je tudi tukaj nezdravo. Ravno v tem se loči jezik od jezika. Lehko se nam očita, da nimamo svojega stila, da smo pozabili skoraj misliti po svoje. Vsak čas slišijo in čitajo se stavki, peri-jode, ki so, dejal bi, kar naravnost prevedeni iz nemščine, ali tudi laščine. Ni čuda! Šole so bile nemške. Če se je kedo drznil govoriti slovenski, obesili so mu „oslovsko tablo". Tak grešnik je hodil potem okoli svojih tovarišev, da bi napeljal koga v sličen greh in se tako rešil osramotilnega znamenja. Naučili so se res skoraj misliti čisto nemški. Kaj tacega ne moremo tedajnim krmilarjem nikdar oprostiti.
Kako naj se navede učence do tega, da bodo sestavljali stavke v slovanskem duhu, to je v duhu našega jezika? Z vajo, neumorno vajo doseže se marsikaj. Seveda moramo gledati uže v prejšnjih letih, osobito pri govornih vajah , da ne pustimo veljati odgovora pravilnim , če tudi je pravilen stvarno, a v besedah ne. Tak odgovor mora učitelj največkrat sam popravljati.
Ali, ko se začno popisi in prostejše gibanje v nalogah, onda se ponuja prelepa prilika, da se barem po nekoliko nadomesti v nebo upijoča napaka; če uže ni slog, naj bo barem duh slovenski.
Prelamljajo naj se one strašne parenthese, ki tako zelo nalikujejo nemškemu slogu, gorostasni stroki, oni pogubljivi „za" pred intinitivi, „brez da bi" in vse enake pošasti, ki strašijo človeka pri belem dnevu, kakor tudi oni rogljati „skozi", da se ne poreče več: „kdor z mečem okoli hodi, skozi meč okoli pride" i. t. d. Ne upam se trditi, da bilo baš na ta način treba ravnati. Vsak si vstvarja lastno metodo. Ali potrebno je vsekako, da se jezik očisti, da bo prosti narod, če uže ne v vsakdajnem govoru, barem
v pisavi pokazal, da piše slovenski. Slednjič se tudi na tem polji približa čas, ko bodemo mogli reči: Mi vstajamo! In ko bi v onem trenotku očka Koseski pogledal še po sveti, dejal bi sigurno:
Gospodo i brado! Mi pučki učitelji u trojednoj kraljevini odlučismo, da si u našem bijelom Zagrebu sagradimo svoj posebni dom. U tom domu bit če smejštene pisarne naših učiteljskih družtava (Zadruge, pedag. Sbora, Saveza), središnja pedagožka knjižnica, pedagožki muzej, dvorana za skupštine i više uredjenih soba, gdje če učitelji, koji su uplatili barem 10 forinti, došavši u Zagreb, razmjerno bezplatno odsjedati moči.
Da se ta zamisao što dostojnije izvede, to je „Savez hrv. učit. družtava" izhodio dozvolu u kr. financijalnoga ministarstva, da prirediti može stvarnu lutriju od 100.000 srečaka po 30 novč. Povoljan uspeh te lutrije doprinet če puno, da se ta gradnja što ljepšom izvede. I čim ona ljepšom bude, tim če to dičnije biti ne samo po pučko uči-teljstvo hrvatsko, nego i po učiteljstvo inih slavenskih grana, na koliko bi taj dom bio plodom medjusobne bratinske pripomoči. Mi smo naime pučki učitelji pojedinih slavenskih grana, osobito južnih Slavena, preveč malobrojni, da bi vsaki za sebe šta znamenita izvesti mogli. Zato nama i ne preostaje drugo, nego da se medju sobom podpo-mažemo, barem u večim preduzečima. Osobito smo na to upučeni mi hrvatski, srbski i slovenski učitelji, jer smo tek u zajednici kadri, da izvedemo sbiljam šta dična, a inače ne. Tek svi skupa mogli bi se barem danjekle natječati sa bud i kamo mnogobrojnijim učiteljstvom drugih susjednih naroda na polju pedagožkoga rada.
Goječi nadu, da če o tome osvjedočeni biti i slovenski svjestni učitelji, evo se mi k njima kao susjedom svojim i najbližim srodnieima obračamo s tom molbom, da nas podpoinognu u razpačanju srečaka rečene lutrije za naš hrvatski učiteljski dom. Mi čemo naime stanovitoj gospodi dostaviti po njeki broj tih srečaka, a nje ovim molimo, neka bi uznastojali, da ih razprodade u svojoj okolici, te onda dotični iznosak u svoje vrijeme pripošalju središnjemu odboru.
Ovaj se odbor za stalno nada, da se slovensko pučko učiteljstvo neče oglušiti ovoj bratskoj molbi hrvatskoga pučkoga učiteljstva, isto tako kao što se oglušilo nebi ni njemu hrvatsko učiteljstvo, kad bi mu uztrebalo njegove pripomoči, da izvede štogod zamaš-nijega za probitak i napredak svojega stališa. Hrvatsko je učiteljstvo rada i želi, da njegov dom nebi bio samo hram njegove svijesti, nego i hram bratinske ljubavi izmedju učiteljstva hrvatskog i učiteljstva slovenskoga, pa i osnovni kamen za dalnji zajednički rad na polju narodnoga uzgoja i narodne obrazovanosti. Da, mi želimo, da u tom hramu svoj u svojem podjednako se osječao bude uz hrvatskoga učitelja i njegov srodnik slovenski pučki učitelj. U to ime bratski pozdrav!
Središnji odbor „Saveza hrvat. učiteljskih družtava"
n
Jezik očiščen je peg, napravljena gladka mu ruja".
Ivo od Nanosu.
Slovenskomu pučkomu učiteljstvu.
U Zagrebu koncem travnja 1887.
Predsjednik: Iv. Filipovic.
Tajnik: Gjuro Ruten.
Knjisevstv o.
—	„Poezije". Zložil Josip Pagliaruzzi-Krilan. I. zvezek. V Gorici 1887. Založil Anton Klodič-Sabladoski. Natisnila Hilarijanska Tiskarna. Mehkovezane 1 gld.; lično v platno vezane ) gld. 50 kr. Dobivajo se pri knjigarji Wokulatu v Gorici in pri sestrah ranjkega pesnika (Marija in Adela Pagliaruzzi, Via St. Antonio, 4, v Gorici. „Ljublj. Zvon" piše mej drugim o teh poezijah: „Prvi zvezek zbranih spisov Pagliaruzzijevih obseza samo prvo polovico njegovih liričnih in pripovednih pesmij; drugi zvezek nam prinese njegove spise v prozi in tretji nam poda drugo polovico njegovih poezij. Dasiravno na podlogi tega prvega zvezka ni še možno pregledati in oceniti vsega književnega delovanja Pagliaruzzijevega, in nam bode celotno sliko njegovo podati šele takrat, ko bodemo vso literarno osta-lino njegovo imeli v rokah, vender nam že tudi ta, prvi, zvezek njegovih „Poezij" podaje najznačaj-nejše črte njegovega pesniškega bitja. Neki posebno dobrodejen elegičen ton preveva prve, najmlajše pesmi njegove. Pesnik ni še ukusil sadu spoznanja, vender ve, koliko trpi človek, rodni mu brat in ne veseli, ne mika ga svet. Duša njegova hrepeni po domači vasi, po lepem zelenem polji, po prijaznih gorah in glasnih vodah. „Da tukaj bi živelin spal nekdaj", to so mu „edine želje". Pesnik je pravi gorski sin, in te čute svoje lepo izraža v pesmih „Srcu", „Slov6" in „Na planine!" V to do-motožnost, v to željo po tihem srečnem „gorskem kotu" se vriva globoka žalost zaradi smrti predrage matere. Toda žalosti njegove ne umejo ljudje, zatorej se jih ogiba. A živo mu bije srce za teptano slovanstvo, zlasti za nesrečno rajo, in s krepkimi besedami slavi pogum slovenskih vojakov v daljni Bosni ter zavrača nasprotnike naše. Ako pa te lirične pesmi, vsaj nekatere, spominjajo nekoliko na Stritarjev in Gregorčičev vpliv, kaže se nam pesnik samostalnega umetnika v prelepih romancah in baladah svojih. Njegove balade in romance so umetni, s pravo narodno poezijo navdahnem proizvodi in baš to jim daje v našem slovstvu stalno vrednost. Resnično, lepa knjiga so njegove „Poezije", kakor je bila lepa duša, ki jih je porodila."
—	„Sadjarstvo ali ovočarstvo." I. del. Navod k umnemu izgojevanju lepega, krepkega sadnega drevja, s posebnim ozirom na osnovo, vreditev in oskrbovanje drevesnic ljudskih šol. Spisal Rihard Dolenec, vodja deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu, Rudolfovo. Tiskal in založil J. Krajec. 1887. 71 str. Cena 70 kr., po poštni nakaznici naročena 75 kr. Knjiga ta ima naslednja poglavja: „Nekaj o sadjereji sploh. — O pomnožitvi sadje rodečih rastlin. Pomnožitev sadonosnih rastlin s semenom. Pomnožitev sadje rodečih rastlin s potakuenci. O daljnem ravnanju z dobljenimi divjakci, stratificiranim, pa ne v sejalnico posejanim semenom in s potaknenci v drevesnici. Vzgojevanje pritlikovega drevja. Za drevesnico najbolj priporočljive sorte ali vrste sadnega drevja". Iz tega čitatelji lehko posnamejo vsebino te lične knjige , katerej so v pojasnilo pridejane tri table z mnogimi prav dobrimi podobami. Za posestnike sadjarje je v tej knjigi mnogo in jako ukovitega gradiva, zaradi tega ne dvojimo, da bodo pridno segali po njej.
—	„Nova skladba" izšla je pod naslovom: „Geslo: „Kar zamore, vsak storiti je dolžan". 12 prediger za orgije ali harmonij po motivih pesnij iz „Cecilije" zložil in častitemu gospodu Feliksu Stegnarju, c. kr. učitelju, deželnemu poslancu itd. v srčni hvaležnosti poklonil Danilo Fajgelj. Op. 26. Cena 50 kr. Tiskali in založili Blaznikovi nasledniki v Ljubljani 1887".	(„Narod".)
—	„Triglav". Slovenske pesni. Za samospev se spremljevanjem klavirja, uredil Ant. Foerster. Zvezek I. V Praze. Nakladatelj Fr. A. Urbanek. — Vsak prijatelj narodne glasbe bode te zbirke vesel, ker mu ponuja 12 narodnih napevov z jako mičniminvsakej pesni primernim spremljevanjem, katero vsacemu, le kolikaj izobraženemu igralcu, ne dela težav. Vnanja oblika je elegantna, tisk razločen. Gosp. skladatelj daje tudi Čehom priliko, se seznaniti z našimi narodnimi pesnimi, ker jim na vsakej strani tolmači nerazumljive izraze. — Želeli bi le, da g. Foerster nadaljuje omenjeno zbirko, katera bode čitalnicam in družinam dobro došla. Cena I. zvezku je 1 gld. 20 kr. Udje „Glasbene Matice" dobe ga po znižani ceni za 80 kr. pri gosp. skladatelji.
© © p i © i.
Z Dunaja. G. Josip Ciper le, tukajšnji meščanski učitelj, vrl naš rojak in sotrudnik, izvoljen je v zadnji konferenciji meščanskih učiteljev Dunajskih odbornikom stalnega odbora uči-
teljske konferencije za mesto Dunaj. Kandidatom je bil postavljen od učiteljskega društva »Bürgerschule«. Agitacija »zoper« in »za« je bila živahna; gosp. Ciperle pa je zmagal s 190 proti 120 glasom.
Iz Koroške»!!. V 12. dan preteč, m. je bil v Beljaku občni zbor tukajšnjega učiteljskega društva »Lehrerbund-a«. Udeležilo se gaje precej učiteljev, in g. predsednik prof. dr. Brandl poudarjal je celó v ogovoru: »da je bil ta zbor redkokdaj tako dobro obiskan, nego danes!« — Obravnavala sta se dva predmeta. »O socijalnem stanji učiteljevem«, — govoril gospod prof. Braumüller. — »O šolskih zdravnikih«, —govoril g. učitelj Frisch. Braumüller-jev govor opiral se je na sledeče točke: 1. Učitelj naj se, kolikor možno, odteguje vsakim strankarskim prepirom; 2. Vzgoja in naobraženost učiteljeva bodita vsestranski. On je naravnost nasproten novim nameram, katere hočejo učitelja le v praktičnem oziru izobraževati, — ker se mu zdi, da se bo to razvilo v »handwerksmässige Ausbildung«. 3. Materijelno stanje naj se mu izboljša,
—	kajti svet sodi človeka le po tem, »kar šteje«. 4. Šolske zadeve naj se dado le v roke učiteljem in učiteljskim zborom v reševanje. 5. Naj bi se učiteljem veselje do poklica pospeševalo z večkratnimi odlikovanji, nego se to sedaj godi. 6. Učiteljstvo naj bi samo delovalo v boljšo socijalno stanje s tem, da povekšuje učiteljska društva in njih delavnost. 7. S povzdigo kolegi-jalnosti. — Gospod Frisch pa je v svojem govoru zahteval, naj bi 1. za vsaki šolski okraj bil poseben šolski zdravnik, kateri bi včasih obiskoval šole, ter pazil na njih zdravstvene razmere. 2. Da bi bili ti zdravniki udje okrajnih šolskih svetov. 3. Da bi se nauk o higijeni vpeljal kot učni predmet v učit. izobraževališča. Na to pa mu je vodja učit. izobraževališča v Celovcu g. Brandl odgovoril, da se pripravniki uče somatologijo in natoroznanstva, katere je usposobijo vsako popularno razpravo o jednacili predmetih razumevati in se toraj učitelj v tem leliko sam vzgoja.
—	Na ta odgovor bila je točka ovržena. Toliko o tem. Govorilo in sklepalo se je mnogo, a sklenilo malo. Peticija za izboljšanje plač predložena je deželnemu odboru, kteri ji obeta krepke podpore. Da se bo pa v peticiji, namenjenej deželnemu zboru, kolikor moč oziralo na vsestranske potrebe učiteljstva — sestavil je odbor učiteljskega društva »Lehrerbund« takozvane: »Fragebogen«, katere bode razposlal mej učiteljstvo in bo tü sém zapisalo svoje želje itd. Ali ne bo odbor novorojenega »Lehrerbund-a« pri tacem velikanskem delu — kakeršno mu bodo »Fragebogen« prouzročili — onemagal?
Iz Šent-Jarneja. (Zahvala.) Izpolnujem veselo dolžnost, da se slavnemu društvu »Narodna Šola« v Ljubljani prisrčno zahvaljujemo, ker je, kakor uže tudi druga leta, za mal znesek ubogi šolski mladini na tukajšnji trirazrednici blagovolilo poslati obilo raznega šolskega blaga. Vsem prijateljem in rodoljubom šolskim to prekoristno društvo toplo priporočamo, da bi je podpirali šolam na korist. Prisrčna hvala torej v imeuu obdarovane šolske mladine, kakor tudi v imenu šolskega vodstva in predsednika kr. šol. sveta.
Ignacij Wutscher,	Jan. Sajé,
predsednik.	nadučitelj.
Iz Logatca. Dnevni red učiteljske konferencije v Logaškem okraji 1887. leta. (2. avg. 1887. 1. v Logatecu.) 1. Otvoritev konferencije in imenovanje predsednikovega namestnika. 2. Volitev dveh zapisnikarjev. 3. Opazke gosp. c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o stanji šolstva v okraji. 4. Posvetovanje o izdaji popisa šolskega okraja Logaškega. 5. Predavanje gospodov nadučiteljev Josipa Ž i r o v ni k a in Janeza Pipana o vprašanji: Kako je mogoče pri po-navljavnem pouku uspešno delovati? 6. Predavanje o vprašanji: Kdaj se more po obstoječih postavah otrok od obiskovanja ljudske šole oprostiti? (Predavatelj bode izžreban.) 7. Volitev novega uda v c. kr. okrajni šolski svet za ostalo dobo poslovanja. 8. Volitev stalnega odbora. 9. Poročilo o stanji okrajne knjižnice. 10. Volitev knjižničnega odbora. 11. Predlogi udov konferencije, kateri se pa morajo najdalje do 20. julija t. 1. pri odboru pismeno naznaniti.
Iz Ljubljane. K preizkušnji učiteljske sposobnosti so meseca maja t. 1. prišli ti-le gg. učitelji in gg. učiteljice: Črnologar Konrad, zač. učit. v Vel. Gabru; Gettwert Vil., učit. na ev. šoli v Ljubljani; Hočevar Iv., zač. učit. na Jesenicah; Krauland Matej, učit. v Koprivniku; Krauland P., zač. učit. v Ovčjaku; Levstik Anton, zač. učitelj v Senožečah; L u n a č e k Aleksander, zač. učitelj v Srednji Vasi (v Bohinji); M a r o 11 Fr., zač. učitelj v Blagovici; Mežan Mihael, zač. učitelj na Slapu; Moro Hugo, podučitelj v Šent-Mohorji (na Koroškem) ; M ü 11 n e r Evgen, zač. učitelj pri M. Dev. v Polji; P e r k o Jos., zač. učitelj v Šent. Mihelu pri Žužemberku; P o t o k a r Alojzi, zač. učitelj v Cirknici; Reich Jos., zač. učitelj na
Vinici; K o z m a ti Tgn., zač. učit. v Mošnjah ; S a v rl Val., zač. učit. v Maihavu ; S c h m i e d t Fr., zač. učit. v Žireh; Šober Ivan, zač. učit. v Čnnošnjicah; S t a m p f Moric, učit. na meščanski šoli v Fiinfhaus-u pri Dunaji (za meščanske šole NI. skupine); Tomaž ič Ivan, zač. učitelj v Zalogu; D o 1 i 11 a r Josipina, podučiteljica v Malestig-u pri Beljaku; F ran ko Viljelmina, vrt-narica na c. ki. učiteljišči v Ljubljani; Ihan Gabrijela, zač. učiteljica v Brežicah; Janko vi č Frančiška, zač. učiteljica v Semiču; S. Mantuani Antonija, zač. učit. v Lihtenturnovi sirot-nišnici v Ljubljani; Podkrajšek Kornelija, zasebnica (iz francoščine). Dopolnil je preizkušnjo g. Brzin Fr. iz krščanskega nauka.
—	Preizkušnje učiteljske sposobnosti je v četrtek 12. t. m. s svojo navzočnostjo počastil tudi naš preblagorodni c. kr. deželni predsednik baron A. Winkler ter se je živo zanimival pri izvrševanji zdanjih dejanskih učiteljskih izpitov.
—	Uradna konferencija mestnega učiteljstva v Ljubljani bode v 16. dan junija t. 1. Zraven navadnih toček obravnavalo bode se tudi: Kako naj šola deluje in vpliva na spodobno vedenje šolske mladine zunaj šole?
—	f Franjo Hrovat, umirovljen mestni župnik, bivši ravnatelj avstr. hospica v Jeruzalemu, vitez reda sv. Božjega groba (in 1. 1858. in 1859. tudi prvi vodja I. mestne deške ljudske šole pri sv. Jakobu v Ljubljani) je 8. t. m. umrl, star 74 let. Naj v miru počiva!
Premene pri učiteljstvu.
Na Kranjskem. Gosp. Š l- i b a r Maks, nam. učitelj v Trebeltiem, je za trdno postavljen v Gorenjo Sušico. — Gosp. Jaklič Ivan, zač. učit. v T o p 1 i B e b r i , je za trdno postavljen. — Učiteljsko službo na meščanski šoli v Krškem je dobil gosp. Romih Tomaž, podučitelj na 5razr. ljudski šoli v Ptuji.
Razpis učiteljske službe.
Na Kranjskem. V Litijskem šol. okraji se bodo te-le učiteljske službe namestile:
1.	druga učiteljska služba na drorazredni ljudski šoli na Vačah blizu Litije s 400 gld. letne plače;
2.	na čveterorazredni ljudski šoli v Šent-Vidu pri Zatičini tretja učiteljska služba s 450 gld., in četrta učiteljska služba s 400 gld. letne plače. Prosilci naj svoje prošnje po uradnem potu do 1. junija t. 1. vlagajo pri
c. kr. okrajnem šolskem svetu v Litiji.
V J. R. Milic-evi tiskarni je ravnokar v tretjem IlcltisU na svitlo prišla
Fesmariiica p številkah
za nežno mladino.
i
Sestavil Anton Foerster.
Cena 15 kr., po pošti 2 kr. ve6.
na lepem in trdnem papirji, v različnih velikostih, natiskujejo se po i^itr £1 i © © najnižji ceni v tiskarnici J. R. Milic-a v Ljubljani. 100 komadov po 40, 50, 60, 70 kr. itd.
Listnica založništva: Č. g. I. T. pri B. Cr.: 16./1. 1887 naročnino vzprejeli ter Vam jo vpisali za II. pol. 1885. 1 gld. 50 kr., in za I. pol. 1886. 1 gld. 50 kr.; 3./B. 1887. prejeli naročnine 3 gld. ter Vam jo vpisali za II. pol. 1886. 1 gld. 50 kr. in za I pol. 1887. 1 gld. 50 kr. — Vis. čast. g. M. Sk. dek. v Ribnici: Pomota je bila v tem, ker je bil naslov dvakrat stavljen.
Odgovorni urednik Andrej Praprotnik.
Tiskar in založnik J. R. Milic.