Program UJU. (Temeljne smernice za razpravo.)* (Referat g. Jovo P. Jovanoviča, člana Glavnega Odbora UJU ,Nalo?e učiteljske organizacije v ujedinjen domovim Srbov, Hrvatov in Slovencev", podan na državni učitetjski skupšcini v Sarajevu, 1. 1922.) Ti podatki izkazujejo, da v vellkem delu našeg? naroda pismeni prcbivalci ne dosežujo niti 30%, in 'to je povprečni procent, toda kadar se ta procent izračunava razdeljeno za mestne in oddeljene kmečke prebivalce, pa zopet posebej za nioške in posebej za ženske, tedaj vidimo, da Stevilo pismenih po kmetih za moške ne Iznese več kot 15%, a za ženske ne iznese niti 5%. Toda če se uspehi in rezultati šolanja otrok ne i§če.io ne v živlieniu najširših narodovih mas niti ne v procentu pismenega prebivalstva, kje pa nai jih potem iščemo in najdemo? Zgled pri Čehlh. Kier so stvarni uspehi in rezultati od šolanja narodove mladine v narodnih šolah, tam nlso skriti in se lahko in hitro opazijo v statistiki in ljudskem življenju. To se n. pr. lepo In jasno vidi v življenju naših severnih bratov Čehov. Lanskega leta je bila povodom velike deželne kmetiiske razstave v Pragi prirejena tudi manifestacija njitiove kmečke organizacije. Po praških ulicah so hodile nepregledne mase naroda. Vsi udeleženci so bili lepo oblečeni s klobuki na glavi, čevlji na nogah in z dežniki v rokah. Eden iz gruče Šumadincev, ki so posetili to raz- stavo, je vzkliknil: »Kje so pa njihovi kmetje?« ()n ni smatral manifestante za češke kmete, ker se niso razlikovali od meščanov po obieki. In res, pojem vas in pojem kmet ne značita pri naših bratih Čehih isto kot značijo ti pojmi pri nas. Pojem vas znači pri nas ljudsko naselbino, ki je po neizhojenih potih oddaljena od kulturnih centrov, in kjer ljudje žive po bajtah In kočah pokritih s koruznico, postavljenih brez kakšnega reda ob blatnih potih, kjer se sužensko dela, pa se ne živi kakor morajo ljudje živeti, ker se nltl v naibogatej..i hiši ne zna niti zamesiti uVnsnega kruha. Pri našili bratili Cehih znači pojem vse samo kmečko naselbino, v kateri pa se vrši življenje ravno tako kulturno, udobno in zadovoljno kot v mestih. To je tedaj plod sistematičnega dela na poIju narodne prosvete in rezultat dobro zamišljenega sistema za šolanje narodne mladine, skrbl prosvetnih voditeliev in dela vzgojevalcev ter učiteljev mladega narodnega naraščaja. Zgled prl Slovencih. veli- * Resolucije. sprejeto k referatu v Saraje¦vu se glase: 1. Neobliodno je potrebno, da izde_a jtigoslovenska učit. organizacija svoj načeini •program. 2. Ta program naj se izdela s kolektivriiin sodelovaniem vsega učitelistva. 3. Za izvedbo tega progratna, čim bo izdelan, naj se pooblasti širji glavni odbor, da ga sankcionira in prev/mae dolžnost njegove izpeljave. Ravno tako ie z malo razliko tudi v kem delu naših bratov Slovencev. Ne more se oporekati, da so vplivali na kultnrni razvoj in širenie naših bratov Čehov in Slovencev tudi drugi faktori razven šole. toda resnica ie, da ie od vseti drugih vplivov bil najmočnejši vpliv narodne šole. Dobro zamiSljen šolski sistem je izravnal pri teh naših srečnih bratih prepad me d življenjem v mestili in na deželi in dosegel, da se živi na kmetih isto knlturno življenje kot pa v mcstib. Potreba boljšega šolskega sistema. Ali ni tedaj potrebno želeti, da se tudi pri nas na ta način z dobro zamišljenim in preudarnim šolskim sistemom postopoma izravna prcpad med življenjem na kmetih in življenjetn v inestu, pa da sc bo vsaj enkrat tudi pri nas moglo živeti na kmetih udobno In zadovoljno, da se bodo pri naših kmetih poznali znaki kulturr.ega življenja, pa da tudi pri nas ne do nihče več bežal iz vasi in od kmečkega stanu? Težko je, preveč težko pripoznati in odobriti to tako nepovoljno sodbo o uspehih dela na poIju naše narodne prosvete in o rezultatih šolanja r.aše narodne tnladine v naših narodnih šolah. Težko je verovati, da je naš šolski sistem v resnici tako slab, neracijonalen in neuspešen, da toliki milijoni potrnšeni za izdrževanje narodnih šol In vse delo na polju naše narodne prosvete celo stoletje niso imeli prav nikaršnega vpliva na kulturni preobrat najširših narodnih mas. Posebno se branijo mnogi iz uSiteljskih vrst priznati tako nepovoljno sodbo o rezultatih šolanja narodne mladine v osnovni 5oli, ker mislijo, da bi s tem obtnem naslikali tudi vrednost svoiega dela kot dcl&v. i v osnovni šoli. Toda tako mišljenje je napačno! Navedeno poročilo šolskega nadzornika izkazuje, da se otroci za čas učenja obiska osnovne Sole dobro nauče čitati in pisati, presojevati, pravilno govoriti in lepo izdelovali pismene izddke, pa tudi poročila vseh drugih nadzornikov in prosvetnih inšpektorjev potrjujejo, da vrši učiieljstvo požrtvovalno in uspešno svoje dolžuosti kot vzgojevalci i učitelji narodne mladine v šoli. To je neovržna resnica, kateri nihčc ne oporeka. Ali kaj pomaga vse to, kadar je osnovna šola prepuščena sama sebi brez drugih šol za nadaljno izobraževanje narodne mladine, In zapuščajo kmečki otroci šolo in učiteljstvo ravno takrat, ko bi jim učenje največ koristilo in ko radi tega kmalu po končanem šolskem obiskn pozabijo vse to, ker. so se v njej naučili?! Aii niso naši učitelji podobni onim delavcem, od katerih se zahteva, da dobro postavijo temelie zgradbi ter jo dobro dozidajo do vrha, potem pa jo zapuste bez strehe, da uniči zob časa še to, kar je bilo tako snlidno in trpežno sezidanega do strelie? Enotna šolska zakonodaja. Veiika napaka v sistemu šolstva pri izobrazbi mladine je ta, ker pri nas nimamo pravzaprav enotnega solskega sistema. Šolanje narodne. mladine, ta tako važen posel za naš bodoči drž. in nacijonalnl razvoj, se vrši brez smotrenega načrta. Ta žalostni iakt se spozna najprcj v tern, ker se pri nas z enim zakonom upravljajo osnovne šole, z drugim posebnim zakonom meščanske šole, s tretjim poscbnim zakonom gospodinjske šole; dalje tistanavlja eno vrsto šol ministrstvo prosvete, drugo vrsto šol poliedelsko ministrstvo,, tretjo vrsto minlstrstvo za trgovino In industrljo, četrto pa mlnlstrstvo socijalne politike. Vse te vrste šo! pa služijo enemu in istemu namenu; da dobi narodna mladina v njih potrebno znanje in sposobnost za poklic, kateremu se posveti v žlvljenju in od katerega bo živel. Pa se vendar za vse te narodne šole, čeprav imajo skupen namen, in tvorijo eno organsko celoto, izvršujejo posebni zakoni, postavljajo posebna poslopja, izdelujejo posebni proračuni, postavljajo in plačujejo posebni učitelji, nstanavljajo posebna vodstva, posebni nadzorniki in inSpektorji! Za vsakega treznega človeka je iasno, da je tak postopek na polju izobraifevanja narodne mladine res nesistematično delo, in ljudje, ki poznaio uredbo narodnih šol za izobrazbo mladine tudi pri drugih narodih, vedo tndi to, da se nfkjer drugje na svetu ne dela tako nesistematično in da se nikjer ne troSI tako neracijonalno ne čas, ne denar, ne delo. Vse. absolutno vse, kar se hoče doseči z ustanavljanjem in uporabljanjem teh mnogih vrst posebnih §ol fn kl jih nstanavlja.io razna ministrstva, vse to se more doseei mnogo boljše tn mnogo ce.iejše, ko bi se tudi pri nas (knt drugod po svetu) napredno organiziralo izobraževanje narodne mladine po enotnem dobro zamišlienem In zasnovanem načrtu in sistemu, ki bi bil izdelan in odobren ob sodelovargu vseh poklicanih faktor}ev, kl naj poskrbe za dobro izobrazbo narodne mladine v narodnih šolah in pridobivanje znania in sposobnosti kakor ktnetiški tako tudi za obrtnl, trgovski, industrijski, gospodarski in državljanski pokli:. Tako se izvaja izobrazba narodne mladine v narodnih šolah pri vseh drugih naprednih narodih, in da je potrcbna take izobrazbe mladine in takega organizovanja tudi pri nas, bo razvidno iz drugega dela te razprave, kjer bodo predloženi formalni predlogi oziroma zahteve za vse potrebne roforme v našetn dosedanjem neracijo- nalnurn sisteniu narodnih šol.  (Nadalievanje sledi).