Novičar iz slovenskih krajev.
Xq. Iz Ormoža 5. maja. Pomlad mila z vsimi svojimi veselicami se nam je po dolgem mudenju vendar prikazala, zaceliti rane. ki jih je predolga zima prizadjala kmetom, in dvigniti up zlo zlo že potlačeni. Živa priča silnih zimskih nadlog so vpadeni obrazi naših kmetov, zlasti v vinskih goricah, pa tudi njih gla-dovuih živinčet. Usmiljenja vredni so tudi šolski otročiči, kteri, le revno oblečeni, morajo dostikrat dolgo dolgo pot v šolo iti in od zjutra do večera s krajcom suhega kruha zadovoljni biti. Ne bilo bi tedaj čuda, ako bi ta majhna množica o tacih revnih okolšinah veselje do šole zgubila, ker težave dolge poti so toiikauj huji, če uboga mladina mora še z praznim trebuhom v šolo in iz šole iti! Blagoserčni prijatli šolske mladine in ljudske omike! ker vemo, da vas je dosto, prevdarite enmalo; je li bi se ne dalo ti nadlogi pomagati? je li bi se ne dala za take otroke, ktere hvalevredna ukaželjnost v šolo vodi, milostna miza pogerniti, da bi opoldne saj kaj gorkega vžiii, ker revčiki ne morejo domii? Ce bi verli domorodci zložili le kaj malega za to, bi se dala taka milo-darua naprava osnovati, ki bi rodila stoterni sad. Vem scer dobro, da na kmetih se ne more tako bogato darovati, kakor v mestih; vendar je marsikdo v stanu, in tudi pri volji, na oltar rodoljubja kak dar položiti. Dajte to reč premisliti!
Po tem ovinku, s kterim sim le sprožil gotovo potrebno stvar, se vernem spet k popisu velicih nadlog" letošnje zime.
Krnet, ki je že komaj pričakoval, da bo zamogel gladno živiuče na pašo gnati, si ni vedil več pomoči, e čim bi živino redil, ko je iznovega debel sneg padel. Nar starejši možje ne pomnijo tacega pomanjkanja živinske piče, zlasti sena in slame. Kaj je bilo početi? strehe so začeli tergati in strešnico in šibje rezati, da so imeli medli govedini kaj pokladati, — za to dosto streh sedaj rebra kaže z medlo živinico vred. Koliko pa taka piča zda — vsak lahko presodi. — Tudi pri nas se je pogrezovala zemlja, sosebno v vinskih goricah; vderlo se je semtertje po več oralov vinograda s kajžo vred na sosedno zemljiše. Pri sv. Tomažu se je primerilo, da se je ponoči, ko je družina spala, cela hiša pogreznila več sežnjev navzdol, brez da bi bila, razun nekterih razpok, hiša scer kakošne škode terpela ; vsak si lahko misli začudenje stanovavcov, ko so zjutro vstali in čez prag na drugo mesto iz hiše stopili!
Kar je narava po dolgem zimskem spanju zakasnila, si prizadeva pa sedaj pospešiti. Kamor pogledaš, vse je živo, vse deta; z lepo zelenim pertom je pokrita zemlja, in zbudili so se veseli pevci po gojzdih in livadah, ki prepevajo pomladansko hvalno pesem. Narava je sopet zbujena in iz obilnega njenega zaklada se razvijajo že darovi njeni. Sadno drevje obeta bogati pri-delk, in posebnega pomina vredno je letos, da breskva in češnja cvete s hruško in jabbno vred. Goseuce so večidel poginile, — da bi le  pogostni   vetrovi sadunoa-
nicam ne škodili! Po naših nogradih vse mergoli kopačev, vendar se je bati, da bi mnogo vinorejcov, sosebnc večih, perve kope doveršiti ne moglo, ker je v nogra-dih že vse v ocepi in zavolj dela na vsih krajih skor pc nobeni ceni kopačev ni dobiti. Na brajdah kaže terta kaj lepo.    Bog daj!    (Konec sledi.)
Iz Maribora 8. maja. ^ V križovem tednu je naš gimnazij obiskal c. k. šolski svetovavec g. Miroslav Rigler in se štiri dni tukaj mudil. Pohajal je učenja vsih učenikov iz vsakega šolskega predmeta, se ve, da tudi učitelja slovenščine. Zlo se je čudil, kako so učenci sedmega in osmega razreda že dobro starosto ven-ščino brali in analizirali, čeravno ni še tri mesce, kar so se je učiti začeli. S pohvalo je zapustil naš gimnazij in se v Celje podal, od ondotpa pride v Ljubljano. Mi smo že enkrat željo izrekli, da bi nam kdo šolsko slovensko slovnico spisal. Veselilo bo slovenske domorodce zvediti, da je gosp. A. Janežič, naš nevtrud-i ji vi slovenski spisovatelj in verli urednik „slov. Bčele", ktera v svojem letošnjem tečaju zares sam sladki med donaša in podpore krepke od vsih rodoljubivih Slovencev zasluži, slovensko slovnico v slovenskem jeziku po gosp. Metelkovih pravilih doveršil. Tej bo pri-djana zgodovina slovenske li terature, verhtega tudi starocirilska in glagolitiška abeceda, da se bodo naši slov. dijaki obojih abeced lehko navadili. Veseli nas, da visokopoštovani g. spisovatelj, kteremu slovensko slovstvo že več izverstnih in občekoristnih knjig zahvaluje, se je tega posla lotil in po Metelkovih pravilih slovnico sostavil, kteri so nad vsimi slovenskimi gra-matikarji nar bolje naravni in fi ložo fi čk i. Cujemo, da je spisovatelj svoj rokopis g. Metelkotu v razsodbo poslal, in upamo da izverstni mojster bo delu ver-lega učenca tisto doveršenost dal, ktera bo slovnico prikladno storila za šolsko rablenje, ker g. Metelko kakor večletni učitelj z bistrim očesom nar ložej opazijo meto-dičke pomanjkljivosti, v ktere miv mladi učitelji, brez da bi sami hotli, lehko zagazimo. Želeti bi samo bilo , da li visoko ministerstvo to knjigo, kakor hitro bo izšla, v šole vpeljati blagovolilo, o čemur ne dvojimo, ker visoko ministerstvo poznamo in vidimo zmiraj pravedno ponižnim željam Slovencev.
Kakor iz Dunaja cujemo, je tudi naš slavni rojak g. dr. Miklošič že ^Berilo slovensko" za gornji gimnazij izdelal in da ga do konca leta 1654 gotovo pričakovati smemo. Kakor se glasi bode s šolskim letom 1855 se po novi šolski postavi in osnovi, ktera se zdaj izdeluje, iz vsih predmetov učiti začelo, in v tisti dobi bo tudi nauk slovenskega jezika na vsih slovenskih gimna-zjih gotovo na tisto stopnjo stopil, ktera mu je potrebna in ktera se še na večih gimnazjih pogrešuje. Slovenske mladenče pa opomnimo : naj se pripravljajo v obilnosti za učiteljski stan , zakaj zmiraj še na slovenskih gimnazjih manjka slovenskih učiteljev.
Od sv. Verbana v slovenskih goricah. 27. aprila je v gospodu zaspal nadepolni gosp. Franc Toma nič. Bil je v slovenskih goricah skoz 3 leta podučitelj: potem je bil v Gradec v visi detovodnico poslan, — ali žalibože ! prišel je pred 6 mesci s sušicoj k svojim ljubim krušnim starišem: k častivrednemu nadučitelju gosp. Anton Smer-u v sv. Verbanu nazaj, kjer pa vsa mila postrežba in pomoč ga ni mogla smerti oteti. Umeri je 21 star; spremilo ga je na pokopališe lepo število ljudskih učiteljev in šolska mladina s solznimi očmi. Vreden je rajni spomina v naših ??Novfcah", ker je lepa cvetlica slovenšine ž njim rasla — al prehitro le pove-nila. Teško ga bodo slovenske gorice pozabile. Lehka mu bodi žemljica !                         Jožef Majcen, učitelj.
1% Ljubljane. V pondelk je bila očitna presku-šnja 6 učencov kmetijstva, kteri, razun enega zlo preplašenega , so se dobro obnesli. — Včeraj je bil občni zbor kmetijske družbe v Ljubljani, pri kterem seje veliko gosp. družbenikov snidilo. Počastil je zbor s svojo nazočnostjo tudi naš prečastiti deželni poglavar gosp. grof Chorinskv in se vdeleževai pomenkov. Tudi iz bližnjega Stajarskega sta prišla dva družbi prijazna gosp. fajmoštra.    Popis zbornih sklepov v prihodnje.
—   152   —