GLASILO ZZB 80 let ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE osvoboditve NOB SLOVE O F avgust 2025 194 5 1 194 B E S E D A Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana SPOMENIK NA CVIBLJU KOLUMNA EVROPSKI PARLAMENT AKTUALNO Hierarhija zločinov in kaznovanja Gradbena dela Jože Poglajen Dr. Spomenka Hribar Obnova spomenika Politična prognoza: Sram naj vas bo! že poleti 1941 z ukazom, naj vo- jaki v Črni gori proti upornikom in grobišča vroče bo delujejo »izjemno strogo«, a brez »nekoristne krutosti«, dejansko STRAN 5 STRAN 5 STRAN 16 nameraval uporabiti metode, upo- rabljene v kolonijah, a ne tudi OTOK RAB strupenih plinov, ker so bili tam- Dr. Nevenka Troha, kajšnji prebivalci zanj sicer manj- zgodovinarka vredni, a vendarle »belci«. Slovenija obnovila Vsaj med Primorci in Slovenci v General Nicola Bellomo je bil po- t. i. Ljubljanski pokrajini, ki jo je klicni častnik in januarja 1941 je med aprilom 1941 in septembrom bil dodeljen poveljništvu vojaške 1943 okupirala fašistična Italija, Spominski park Kampor garnizije v Bariju. Ob kapitulaciji so dobro znana imena italijan- Italije septembra 1943 je organi- skih generalov: Maria Roatte, ko- ziral vojake in tudi civiliste, da so mandanta 2. armade, znanega po preprečili namero nemškega ge- zloglasni okrožnici 3C, s katero je nerala Rudolfa Sieckeniusa uničiti 1. marca 1942 zaukazal ostre re- glavno pristaniško infrastrukturo presalije v slogu glava za zob; ko- v Bariju. Po večurnem boju so se mandanta XI. armadnega zbora Nemci umaknili in britanske čete Maria Robottija, znanega po stav- so se lahko varno izkrcale v nepo- ku v času velike italijanske ofen- škodovanem pristanišču. zive poleti 1942 »Premalo se ubi- Več kot dve leti pred tem, v noči ja«; in Gastona Gambare, ki je na na 11. februar 1941, je skupina 35 listek 7. decembra 1942 v opombi britanskih padalcev poškodovala glede koncentracijskega taborišča mostova v bližini Barija. Bellomo je osebno vodil iskanje teh diver- Trije generali (Roatta, zantov in v treh dneh so vse zajeli. V noči na 30. november 1941 je Robotti in Gambare) so dvema izmed njih uspelo pobeg- bili poveljniki italijanske niti iz taborišča za vojne ujetnike, okupacijske vojske, ki je a so ju nekaj ur pozneje ujeli. Ko sta znova poskusila zbežati, je Bel- samo v t. i. Ljubljanski lomo ukazal streljanje, med kate- pokrajini in delu Primorske, rim je bil eden od bežečih ubit. ki je danes v Sloveniji, Britanska vojaška policija je ko- med aprilom 1941 nec januarja 1944 generala Bel- loma aretirala, »ker je ustrelil ali in septembrom 1943 povzročil, da so ustrelili britan- povzročila več kot 6200 ska častnika, pri čemer je bil eden smrti. Pogled na ploščad z obnovljenim obeliskom. ubit, drugi pa ranjen«. Šele 14. ju- lija 1945 je bil general obveščen o napotitvi na britansko poseb- Koncentracijsko taborišče Rab je ski posadki so taboriščniki omo- Le Corbusierevih arhitekturnih no vojaško sodišče, ki je 28. julija na Rabu zapisal: »bolan posame- italijanska fašistična oblast na ja- gočili vrnitev domov v Italijo. rešitev. Z abstraktnimi arhitektur- 1945 izreklo smrtno obsodbo. Ta znik = miren posameznik«. Roa- dranskem otoku Rab ustanovila nimi rešitvami je bil poustvarjen je bila takoj izvršena. Peter Tom- tta, ki se je po kapitulaciji Italije julija 1942 v bližini kraja Kam- Spominski park po načrtih prostor spomina in kontemplaci- pkins, ki je leta 1944 kot sodela- pridružil kraljevi Badoglievi vla- por, razpuščeno pa je bilo 5. sep- Edvarda Ravnikarja je. Ohranjen je bil element kamni- vec britanskih tajnih služb deloval di, je bil aretiran novembra 1944 tembra 1943 ob kapitulaciji Itali- Po vojni je bil leta 1953 na obmo- tega zidu, ki je že pred tem lo- v Rimu, v svoji knjigi trdi, da je bil z obtožbo, da kot pristojni ob ka- je. Namen taborišča je bil zbrati in čju taborišča zgrajen spominski čeval pokopališče od taborišča. general Bellomo žrtev spletk, kaj- pitulaciji septembra 1943 ni orga- uničiti podpornike odpora v Lju- park, ki ga je načrtoval Edvard Spominski park ima longitudinal- ti »kot edini italijanski general, ki niziral obrambe mesta Rim pred bljanski pokrajini, Istri in Gorskem Ravnikar s sodelavci. Spominski no tlorisno zasnovo. Prečne te- se je na lastno pobudo boril proti nemškim prodiranjem. Marca kotarju. Koncentracijsko tabori- park je bil zgrajen na območju, rase, ki oblikujejo vrste grobov, Nemcem in branil mesto Bari do 1945 mu je uspelo pobegniti iz šče je bilo zgrajeno v nižinskem so v sredini vzdolžno prekinjene prihoda zaveznikov, je pomenil vojaške bolnišnice, zatekel se je v predelu otoka, zato je bilo večkrat s tlakovano potjo, ki je osrednja grožnjo kralju in Badogliu, ker je Francovo Španijo, bil aprila 1945 poplavljeno. Na območju z impro- Dela smo končali konec komunikacijska os parka. Pot je svetu razkril bedo njihove izdaje«. v odsotnosti obsojen na dosmrtno viziranimi šotori je bilo zaprtih do leta 2024 in so v grobem dodatno določena s sosledjem General Bellomo je bil zaradi ječo, a je obsodbo leta 1948 kasa- 10.000 internirancev, večinoma obsegala parkovno ureditev, treh kamnitih obeliskov. V sredini vpletenosti v uboj britanskega ča- cijsko sodišče razveljavilo. V Itali- Slovencev, Hrvatov in Judov. Od postavitev informacijske ima kamnita pot utor, ki ob nali- stnika tako edini italijanski častnik, jo se je vrnil leta 1966 in tam leta lakote in zaradi težkih življenjskih vih omogoča odvodnjavanje me- ki so ga zahodni zavezniki usmrtili 1968 umrl. Robotti se je po kapi- razmer, zlasti pozimi in poleti, je table ob vhodu, obnovitev teorne vode. Grobovi so strnjeni z obtožbo »vojnih zločinov«. Pov- tulaciji septembra 1943 umaknil v v njem umrlo okoli 1500 ljudi, na- vhodnega dela in stopnišča, v vrste, izdelane iz kamnitih blo- sem drugačen je bil njihov odnos zasebnost in brez vsakega sodne- daljnjih 800 jih je umrlo po pre- obnovo kovinske table z kov. Imena umrlih so odlita v ko- do tistih italijanskih častnikov, ki ga postopka leta 1955 mirno umrl mestitvi v druga taborišča v Itali- vinske ploščice. Spisek umrlih v imeni in obnovo velikega so bili vpleteni v množične pobo- v Rapallu. Gambara se je po ka- ji. Množica preživelih interniran- času gradnje ni bil popoln, zato je v okupiranih državah in italijan- pitulaciji pridružil vojski Mussoli- cev je že pred kapitulacijo Italije obeliska. na ploščicah niso navedena vsa skih kolonijah. Žrtve teh častnikov nijeve Italijanske socialne republi- in razpustitvijo taborišča v ilegali imena. Umrle so Italijani pokopa- so bile sodelavci osvobodilnih gi- ke in bil nekaj časa celo obramb- ustanovila Rabsko brigado s peti- vali drugega na drugega, tudi več banj in civilisti, ki so jih tudi itali- ni minister te marionetne države. mi bataljoni, ki je sicer razorožila kjer je bilo med vojno urejeno po- v eno krsto, zato je tudi arhitekt janski fašisti imeli za »manjvredne Aprila 1945 so ga zavezniki areti- italijansko posadko. Vojni zločinci kopališče. Projektiranje in grad- Ravnikar poudaril izjemno brezo- narode«, bili so Slovani, Albanci rali, bil je v njihovem taborišču, a so jo odnesli brez kazni. Smrti ni nja sta seveda potekala v času sebno, serijsko pokopavanje. … ali pa, še slabše, »manjvredno že 20. junija je bil izpuščen. ušel le poveljnik Vincenzo Cujuli, obnove in povojne gradnje nove raso«, bili so temnopolti Etiopijci, ki si je sodil sam. Preostali italijan- jugoslovanske države ter v duhu NADALJEVANJE NA STRANI 2 Libijci … General Pirzio Brioli je NADALJEVANJE NA STRANI 2 ZZB 9 772463 821805 NIJE 2 avgust 2025 NADALJEVANJE S STRANI 1 NADALJEVANJE S STRANI 1 Slovenija obnovila Spominski park Kampor Hierarhija zločinov in kaznovanja Spominski park tako združuje tor za vojne grobove in grobišča v či deli, utrjen eden izmed tečajev, Leta 1947 je na Francovo po- tri osrednje programske sklope: okviru Direktorata za vojne vete- dopolnili smo dotrajane elemen- vabilo odšel v Španijo, bil v Italiji vhodni del, ploščad z obeliskom in rane in vojaško dediščino je pro- te, portal smo očistili in ponovno na procesu v odsotnosti oproščen paviljon z mozaikom. jekt izvedel v dveh fazah v letih zaščitili pred rjavenjem. Podest in vsake krivde in leta 1952 je bil spet Ob vhodu je ploščad z obzidjem, 2023 in 2024. Projekt je bil zah- stopnišče v tem vhodnem delu sta vključen v italijansko vojsko. Umrl vhodnim dvokrilnim portalom in teven logističen in organizacijski imela več poškodovanih delov za- je leta 1962. kamnitimi vazami, ki predstavljajo podvig, saj smo združili subjekte z radi nestabilne podlage, zato smo Ti trije generali so bili poveljni- vse tri narodnosti. V vazah je tudi obeh strani državne meje. V skla- morali utrditi podlago ter kamni- ki italijanske okupacijske vojske, prst iz domačih krajev. Vhodni del du z meddržavnim sporazumom to površino ustrezno dopolniti in ki je samo v t. i. Ljubljanski pokra- se izteče s kamnitimi stopnicami in smo na hrvaškem ministrstvu za montirati. Kovinsko napisno plo- jini in delu Primorske, ki je danes podestom. Na dnu stopnic se zač- veterane zaprosili za dovoljenje za ščo pri obelisku smo očistili, povr- v Sloveniji, med aprilom 1941 in ne pot, ki poteka v osi objekta. Na dela. Za pripravo konservatorske- šino obdelali in sanirali deforma- septembrom 1943 povzročila več straneh se vrstijo polja s kamniti- ga načrta smo angažirali Zavod za cije, dodali smo tudi posamezne kot 6200 smrti. Jugoslavija je za- mi bloki in nagrobnimi napisnimi varstvo kulturne dediščine Slove- manjkajoče elemente. radi obtožb o vojnih zločinih poleg ploščami. Posamezna polja so za- nije, potem smo za dela dobili vsa Obnova obeliska je bila že zara- številnih drugih zahtevala tudi nji- mejena z robniki. V tem delu sta potrebna dovoljenja Zavoda za di obsega del največji poseg. Obe- hovo izročitev, do katere pa nikoli postavljena tudi mali in srednji kulturno dediščino Hrvaške. Ob- lisk meri v višino 12,3 metra in je ni prišlo. kamniti obelisk. V drugi polovi- čina Rab je ključno pripomogla z sestavljen iz dvanajstih nanizanih Po kapitulaciji Italije se je na ob- ci kompleksa so sektorji z zidcem usklajevanjem in terminskimi ob- blokov, ki so med seboj povezani s močju, ki so ga okupirali Nemci, in zasaditvijo, ploščad (kostnica dobji za izvedbo gradbenih del. prečnimi kovinskimi sidri. Spodnji ti so nadzirali tudi območje Itali- in cisterna) z velikim obeliskom, Uredili so tudi parkovni del. Dela kamniti bloki so bili že popokani in janske socialne republike, razvilo ki ima vklesan verz Iga Grudna, sta izvajala Zidarski obrat Gušćić poškodovani, zato smo morali pov- močno odporniško gibanje. Sledi- muzejski del ter del z zidcem z na- in podjetje Gnom. sem razstaviti obelisk in ga z znova le so nacistične represalije, med pisno ploščo in ovalnimi grobovi. Zaradi posebnosti okolja smo izdelanimi spodnjimi bloki spet se- katerimi je bilo izvedenih tudi več Mozaik s podobo shujšanega člo- obnovo izvedli v dveh fazah: prva staviti. Ob tem so bila stičišča med pokolov. Tudi tu je bila vzpostav- veka v odprtem paviljonu je dodal je bila interventna, ko smo se bloki, ki so bila iz brona, tudi ustre- ljena hierarhija žrtev, tokrat deset Marij Pregelj. posvetili stabilizaciji in utrjeva- zno očiščena in obnovljena. Italijanov za enega ubitega Nem- nju stanja; druga faza pa je bila Obnovljeni park bo še naprej ca. Tako so bralci rimskih časopi- Zgodovinsko pomemben usmerjena v celovito obnovo ka- spoštljivo spominjal na tragične sov 25. marca 1944 v njih lahko pomnik trpljenja mnitih delov. Dela smo končali ko- dogodke in žrtve taborišča Kam- prebrali komunike uradne agencije Ministrstvo za obrambo je obno- nec leta 2024. por ter ohranjal podobo, ki jo je Stefani, ki ga je 24. marca ob 22.55 vo spominskega parka prepoznalo zasnoval Edvard Ravnikar. S skrb- izdalo nemško poveljstvo okupira- kot ključno za ohranjevanje tega Obnova obeliska no obnovo smo zagotovili, da bo nega mesta Rima: »Kriminalni ele- zgodovinsko pomembnega po- največji poseg ta prostor tudi v prihodnje ohranil menti so 23. marca popoldne na mnika trpljenja. Začetek projekta Obnovili smo vhodni portal s ko- dostojanstvo in pomen, ki ga ima v ul. Rasella izvedli bombni atentat se je ujemal s 30. obletnico smrti vinskimi vrati, ki je imel že precej slovenskem kolektivnem spominu. na kolono nemške policije, ki je arhitekta Edvarda Ravnikarja in mehanskih poškodb, deformacij in bila tam na prehodu. V zasedi je počastitvijo spomina nanj. Sek- odlomov. Dodani so bili manjkajo- Matjaž Ravbar bilo ubitih 32 nemških policistov, veliko pa je ranjenih. Podlo zasedo so izvedli badoglianski komunisti. Trije italijanski generali Gamba- /…/ Nemško poveljstvo je zato POKLON GENERALU MAISTRU ra, Roatta in Robotti (od zgoraj ukazalo, da se za vsakega ubitega navzdol) so povzročili veliko smrti Nemca ustreli deset badoglianskih in tragedij tudi med Slovenci, Branitelj severne meje komunistov. Ukaz je bil že izvr- za svoja dejanja pa niso nikoli šen.« V manj kot 24 urah po aten- odgovarjali. tatu je bilo v Rimu v kamnolomih, imenovanih Ardeatinske jame, us- kje smo danes? Rasizem je več kot mrčenih in tam zakopanih 335 lju- živ tudi v uradno demokratičnih di, ki so jih pobrali v zaporih ali v državah. Najbolj eklatanten primer bližini kraja atentata. je odnos izraelskih oblasti do Pale- 45. člen februarja 1947 podpi- stincev. A ga ni dosti manj drugje. sane mirovne pogodbe z Italijo v Po dolgotrajnem neomajnem zago- prvem odstavku sicer navaja: »Ita- varjanju Izraela je zdaj celo nem- lija sprejme vse potrebne ukrepe ška vlada ugotovila, da ta za nas za prijetje in predajo sojenju: (a) kar preveč vneto opravlja umaza- oseb, obtoženih, da so zagrešile, no delo. Krivde se ne opereš tako, ukazale ali podpirale vojne zločine da dovoliš nekdanji žrtvi, da dela in zločine proti miru ali človeštvu; enako, kot so to počeli tvoji predni- (b) državljanov katere koli zavezni- ki. Palestinci tako nič krivi plačuje- ške ali pridružene sile, obtoženih, jo tudi za nacistične zločine. da so med vojno kršili svojo naci- In Slovenci? Klasičen je naš od- onalno zakonodajo z izdajo ali so- nos do »južnih bratov«, »Bosan- delovanjem s sovražnikom.« A je cev«, ogrožajo nas migranti, ki jih vojaško-politično ravnotežje hla- je v Sloveniji le peščica, Romi in dne vojne vprašanje italijanskih še marsikdo. In tisti »domoljubi«, vojnih zločinov dejansko zamrzni- ki ploskajo več kot tendencioznim lo in italijanski vladi dalo možnost, razstavam o žrtvah fojb samo zato, da se je zaradi odločilne podpo- ker te pljuvajo po partizanih, odob- Slovesnost pri Maistrovi grobnici na Pobreškem pokopališču re zahodnih zaveznikov izognila ravajo racijo avstrijske policije na kakršni koli obliki pravnih sankcij Peršmanovi domačiji in žaljivo ma- Pri grobnici generala Rudolfa Ma- položili cvetje na Maistrovo grob- trga po Pobreški cesti do poko- proti vrhovom lastne vojske. S svo- zaško akcijo na slovenskem konzu- istra na Pobreškem pokopališču v nico. V kulturnem programu sta pališča. Topniško lafeto s krsto, je strani se ZDA, Velika Britanija in latu v Trstu, se ne zavedajo, da so v Mariboru je bila dan pred obletni- nastopila Vokalna skupina Canta- na katero sta bili položeni gene- Francija niso le odrekle temu, da očeh prav izvajalcev teh akcij tudi co generalove smrti, umrl je 26. re in recitator Silvo Safran, slove- ralova kapa in sablja, je počastilo bi sodile pripadnikom italijanskih oni pripadniki manjvredne rase, julija 1934, krajša spominska slo- snost pa je vodil novinar in zgodo- več kot 25.000 Mariborčanov in oboroženih sil, ki so bili kot vojni ki jih »gospodarji« sicer uporabi- vesnost. Skupaj sta jo pripravila vinar ter dolgoletni član maribor- okoliških prebivalcev. Ljubljanski zločinci na seznamih Združenih jo, ne pa tudi cenijo. Že omenjeni mariborsko Domovinsko društvo skega Maistrovega društva Stane zvon (letnik 54, št. 7, Ljubljana narodov, ampak so na mednaro- general Robotti je v začetku avgu- generala Rudolfa Maistra in Zveza Kocutar. 1934) je v nekrologu zapisal, da dnih zasedanjih podpirale zavlače- sta 1942 opozarjal, da enote Pro- društev generala Maistra (ZDGM) General Rudolf Maister je za s »pokojnikom nismo Slovenci iz- valno in izmikajoče se stališče ita- stovoljne protikomunistične milice Slovenije iz Ljubljane. Udeležence posledicami kapi umrl 26. julija gubili le svojega velikega bojevni- lijanske vlade glede zahtev držav, oz. vaške straže »ne naredijo niče- je nagovoril podžupan Mestne ob- 1934 na Uncu pri Rakeku. Ob pre- ka in znamenitega branitelja naše kot so bile Sovjetska zveza, Jugo- sar zastonj. Njihov prispevek mo- čine Maribor Srečko Vilar, slav- vozu posmrtnih ostankov z Unca severne meje — ki se je ob raz- slavija in Albanija, čeprav so te dr- ramo razumeti kot koncesijo, ki jo nostna govornica pa je bila predse- skozi Ljubljano in Celje v Maribor sulu bivše avstro-ogrske monar- žave takoj po vojni začele vlagati mi delamo njim, ne pa kot konce- dnica ZDGM Slovenije mag. Luč- se mu je poklonila množica ljudi, hij« neustrašeno boril zа vsako ovadbe in zahteve za izročitev do- sijo, ki jo oni delajo nam. /…/ Ni- ka Lazarev Šerbec. Spominske še posebej v Mariboru. Pod vod- ped slovenske zemlje — temveč mnevnih vojnih zločincev. koli ne dovolite, da bi ti ljudje imeli slovesnosti so se poleg članic in stvom mariborskega župana dr. tudi s slovensko kulturo in misel- Kaznovanje vojnih zločincev iz preveč proste roke, torej moč, da članov Maistrovega društva ude- Franja Lipolda je bil ustanovljen nostjo globoko spojenega pesni- časa druge svetovne vojne je bilo počnejo, kar jim je všeč. Nenehno ležili tudi predstavniki Slovenske poseben pogrebni odbor. Objavi- ka in zvestega čuvarja vseh naših torej odvisno tako od mednaro- jih moramo imeti pod nadzorom in vojske. Ob tej priložnosti so Luč- li so razglas o poteku pogrebnih najprvobitnejših narodnih in du- dnopolitičnih razmerij kot v veliki spremljati vsako njihovo dejanje. ka Lazarev Šerbec, Srečko Vilar in slovesnosti in pozvali mesto k ševnih svojstvenosti«. meri tudi od tega, kateri državi so Predvsem poudarjam potrebo po načelnik štaba 72. brigade Sloven- žalovanju. 28. julija 1934 je pog- pripadali zločinci in kateremu na- njihovem obsežnem izkoriščanju v ske vojske major Ivan Pogorevc rebni sprevod krenil z Glavnega Marjan Toš, foto: Franc Lajnšič rodu ali rasi so pripadale žrtve. In informativne namene.« avgust 2025 3 KONZULAT V TRSTU OBISK NA ZZB NOB SLOVENIJE Avtor žaljivih napisov Slovenec Marijan Križman Po pisanju Primorskega dnevnika so tržaški policisti 22. avgusta spo- sprejel nemško ročili nekaj več informacij v zvezi z žaljivimi napisi, ki so se 5. in 6. av- gusta pojavili na slovenskem gene- veleposlanico ralnem konzulatu v Trstu. Z ogle- dom posnetkov videonadzornih Predsednik ZZB NOB Slovenije Nemčija oziroma njeno veleposla- kamer in opazovanjem območja so Marijan Križman je na sedežu ništvo v Sloveniji v svoji rezidenci v izsledili storilca. Ugotovili so, da je zveze 12. junija sprejel veleposlani- Vidmarjevi vili postavilo spominsko avtor Slovenec. Z napisi - v resni- co Zvezne republike Nemčije v Slo- ploščo. ci so se pojavili trikrat, dvakrat pa veniji, Sylvio Groneick. Pobudo za Veleposlanico pa so še posebej tudi pred samo kvesturo - se je nad obisk je dala veleposlanica ob sre- zanimala vprašanja o delovanju slovenske oblasti znesel, ker se je čanjih s predsednikom Križmanom ZZB med mladimi in za mlade, o čutil prizadetega, da ga pristojni na državni proslavi ob 80. obletni- delovanju Cerkve med drugo sve- organi niso podprli, ko se je znašel ci konca druge svetovne vojne v tovno vojno, o razkolu med vojno, v osebni stiski. Žaljiv napis, ki so ga našli ob vhodu v Generalni konzulat Republike dvorani v Stožicah in na spominski pa mnenje ZZB o pokopu po vojni Ne gre torej za morebitno kse- Slovenije v Trstu. slovesnosti ob 80. obletnici osvobo- pobitih domobrancev in zavzema- nofobno dejanje ali za dejanje, po- ditve koncentracijskega taborišča nju nekaterih krogov za njihov po- vezano z zgodovinskimi ali ideolo- Ljubelj. V pogovoru so sodelovali kop v Ljubljani kot tudi vprašanje škimi razlogi. Gre za starega znan- raziskuje Digos, je še povedal. Ob- re,« je še povedal Golob. Na gene- še člana predsedstva ZZB Marjan o sodelovanju z državnimi organi ca policije. Osumljen je žalitev z močje je nadzorovano s kamerami, ralnem konzulatu ne pomnijo, da Šiftar in Julijana Žibert ter gene- in napoved ZZB za parlamentar- obteževalnim vzrokom rasne dis- kar je olajšalo delo. bi se v preteklosti zgodilo kaj po- ralna sekretarka ZZB Manja Kon- ne volitve v Sloveniji v prihod- kriminacije. Na žaljiv napis so 5. avgusta dobnega. količ. To je bil prvi obisk sedanje njem letu. Naj spomnimo: ob vhodu v Ge- zjutraj okrog 9. ure naleteli zapos- Dogodek v Trstu so obsodili veleposlanice ZRN na sedežu ZZB Veleposlanici smo o vseh teh neralni konzulat Republike Slove- leni na slovenskem Generalnem tudi predsednica republike Na- in tako se nadaljujejo uradni stiki vprašanjih predstavili tudi javno nije v Trstu v Ulici Teatro Romano konzulatu v Trstu, med drugimi taša Pirc Musar, predsednik ZB med nemškim veleposlaništvom in znana stališča ZZB glede odnosa se je 5. avgusta pojavil žaljiv napis tudi konzul Republike Sloveni- NOB Slovenije Marijan Križman, slovensko borčevsko organizacijo. do strank in volitev ter prakso ZZB, z rasističnim sporočilom. Karton je Peter Golob, ki je dejal, da jih Ministrstvo za zunanje zade- Gostitelji so veleposlanici predsta- da svoja pričakovanja, predloge z napisom so storilci prilepili na je neprijeten dogodek presenetil. ve, slovenska senatorka Tatjana vili organiziranost ZZB, financira- in zahteve v predvolilnem času ploščo ob vhodnih vratih v stavbo. »Ko bodo preiskovalci razkrili sto- Rojc, SKGZ, SSO, tržaški občin- nje, delovanje in mednarodno sode- predstavi vsem strankam, jih oce- Nanj so zapisali »konzulat Slova- rilce, bomo lahko ugotavljali, kate- ski svetniki Demokratske stranke, lovanje, še posebej pa spominsko- njuje po njihovem odnosu do sta- nov« ter sporočilo dopolnili z ža- re so bile njihove namere. Za zdaj Stranka Slovenska skupnost, trža- -zgodovinski in zdajšnji pomen vre- lišč, pričakovanj, predlogov ZZB, ljivko. je težko ugibati, ali je šlo za politič- ški župan Roberto Dipiazza, soli- dnot narodnoosvobodilnega boja, da ne vsiljuje ob pozivu članstvu »Upam, da bodo pristojni orga- no motivirano dejanje ali pa le za darnost z Republiko Slovenijo pa ki so zapisane že v imenu združe- za udeležbo na volitvah, za katero ni razkrili storilce tega zavržnega izredno nespametno potezo, saj je je izrazil tudi predsednik deželne nja. Posebej so jo obvestili o skrbi stranko naj glasujejo. Informirali dejanja,« je izjavil generalni kon- med drugim jasno označeno, da na vlade Furlanije - Julijske krajine za vzdrževanje skoraj 9000 obeležij pa smo jo tudi o podpori in korek- zul RS Gregor Šuc. Dogodek zdaj območju delujejo varnostne kame- Massimiliano Fedriga. in spomenikov, ki spominjajo na na- tnem sodelovanju s sedanjo vlado rodnoosvobodilni boj in žrtve naci- oz. vladajočo koalicijo, kar je bilo fašizma v Sloveniji. Ob tem so se še posebej potrjevano ob letošnji RUSKA KAPELICA POD VRŠIČEM veleposlanici zahvalili za razumeva- počastitvi 80. obletnice zmage. nje, skrb, pomoč in podporo lokal- Veleposlanica je prejela tudi obe Poklon žrtvam in poziv k miru nih oblasti, fundacij in spominskih spomenici ZZB (80. obletnica Osvo- parkov ter drugih služb v Zvezni bodilne fronte – 2021; 80. obletnica republiki Nemčiji pri organiziranju konca druge svetovne vojne – 2025) vsakoletnih spominskih slovesnosti s posebej poudarjenim pojasnilom, Tradicionalna spominska slove- v nekdanjih koncentracijskih tabori- da so v obeh zapisana celovita sta- snost pri Ruski kapelici pod Vrši- ščih, ki se jih skupaj s predstavniki lišča ZZB o vseh pomembnih zgo- čem, ki jo že dolga leta pripravlja slovenskega veleposlaništva v Ber- dovinskih dejstvih in okoliščinah v Društvo Slovenija - Rusija, je le- linu in konzulata v Münchnu ude- zvezi z drugo svetovno vojno in na- tos potekala 26. julija. Ganljiva in ležujejo tudi nekdanji taboriščniki rodnoosvobodilnim bojem. globoko simbolična prireditev je in predstavniki ZZB. Veleposlanica posvečena spominu na ruske voj- je med drugim povedala, da bo ZR Marjan Šiftar ne ujetnike, ki so med prvo svetov- no vojno umrli ob gradnji strateške ceste čez gorski prelaz. Njihove tragične usode so za vedno vtis- njene v kolektivni spomin sloven- skega in ruskega naroda, kapelica pa ostaja večen opomin na nesmi- selnost vojne. Ob letošnji slovesnosti so v Društvu Slovenija - Rusija pose- bej poudarili, da si ob 110. oble- tnici začetka krvave soške fron- te še posebej prizadevajo, da bi bilo njihovo spominjanje razum- ljeno kot jasno in odločno spo- ročilo – poziv k trajnemu miru, – predsednik Marijan Križman, na tovariše, ki jih je med gradnjo medsebojnemu spoštovanju in generalna sekretarka Manja Kon- ceste zasul snežni plaz. Zgrajena v strpnemu sobivanju narodov in količ ter predsednica ZZB NOB pravoslavnem slogu in iz lesa ka- držav. Takšne prireditve niso le Ljubljana in članica predsedstva pelica priča o trpljenju in sočutju poklon spominu na žrtve, temveč Julijana Žibert. Njihova priso- sredi vojne vihre. Ob rekonstruk- so tudi pomembno dejanje ohra- tnost je izraz prizadevanja za ohra- ciji ceste leta 1937 so odkrili šte- njanja zgodovinskega spomina, ki njanje zgodovinskega spomina, ki vilne grobove ujetnikov; posmrtni nas uči iz preteklosti in spodbuja presega ideološke meje in združu- ostanki so bili prekopani v kostni- medkulturni dialog. je v duhu skupne človečnosti. co ob kapelici, nad katero stoji ka- Zbrane sta nagovorila nekdanji Kljub temu pa so organizatorji mnita piramida z napisom »Sino- veleposlanik in član društva Du- tudi letos z grenkobo ugotavljali, vom Rusije«. šan Snoj ter Martin Šolar, direk- da sporočilo Ruske kapelice – spo- Zaradi zoba časa je kapelica sko- tor Kobariškega muzeja. Vsak po ročilo trpljenja, sočutja in miru – zi desetletja propadala, zato so jo svoje sta poudarila pomen spošto- pogosto ostaja preslišano. »Naš leta 1991 konzervirali, dotrajane vanja zgodovine, skrbnega ohra- način, da povemo, da vojna niko- dele pa obnovili. Leta 2006 je bila njanja spominskih krajev ter vlo- li ni in ne more biti rešitev, je, da celovito obnovljena, pri čemer so ge mednarodnega sodelovanja pri smo vsako leto skupaj ob Ruski ka- ohranili njeno izvirno arhitektur- gradnji mirne prihodnosti. Spomin pelici,« so poudarili. Skrb zanjo pa no zasnovo in duhovno simbo- na dogodke izpred več kot sto let Kranjskogorčani s predanostjo oh- liko. Danes Ruska kapelica ni le namreč ni le zgodovinski opomin, ranjajo že več kot stoletje. pomemben kulturno-zgodovinski temveč tudi moralna zaveza. Ruska kapelica ima izjemno spomenik, temveč tudi prostor ti- Slovesnosti so se udeležili tudi zgodovinsko in simbolno vred- šine, spomina in spoštovanja. predstavniki Zveze združenj bor- nost. Leta 1916 so jo postavili pre- cev za vrednote NOB Slovenije živeli ruski vojni ujetniki v spomin Manja Konkolič 4 avgust 2025 KOMELJ NAD PLIBERKOM Pohod in spominsko srečanje Kot vsako leto nas je tudi letos Zve- ržen kruh. Podpredsednica Zveze Ko so se nam okoli poldneva za koroških partizanov in prijate- koroških partizanov Mojca Kole- pridružili pohodniki, se je s slo- ljev protifašističnega upora skupaj tnik nas je prisrčno pozdravila in vesnim prihodom praporščakov k s Slovenskim prosvetnim društvom pohodnike seznanila s potjo, dolgo spomeniku začela proslava s kul- Edinost v Pliberku povabila na spo- 8,8 kilometra. Nepohodniki smo se turnim programom, v katerem nas minsko slovesnost na Komelj nad odpravili v Nončo vas na pokopa- je z recitacijami navdušil mladi bo- Pliberkom. Tako se nas je 20. julija lišče, kjer je grob partizana in po- rec in odlični recitator Teo Škra- kar 63 članov velenjske borčevske budnika pohoda Lipeja Koletnika. tek. Skupaj z Moškim pevskim organizacije odpeljalo na avstrijsko V tamkajšnji cerkvi so pripravili zborom Foltej Hartman iz Pliberka Koroško. Najprej smo se ustavili mašo, nato pa smo se odpeljali na in Mežiškimi knapi pa smo prepe- Ana Grilc iz Žvabeka svarila pred zasukom v des- vo na območje Svinške planine, je no in pozvala k solidarnosti z Domnova četa ostala na Komelju manjšinami. V svojem odličnem za zvezo med njimi in partizanski- nagovoru je med drugim opozori- mi enotami, ki bi bile ustanovljene la tudi na še vedno neuresničene pozneje. Domnova četa, ki je šte- pravice koroških Slovencev. Nje- la 15 partizanov, se je 11. oktobra ne spodbudne in udarne besede so zadrževala pri Žikovi domačiji, kjer nas napolnile z novo energijo. je bila tisti dan na obisku žena ne- kega zagrizenega nacista. Njena Zverinsko pobiti partizani poznejša pripoved o partizanih na Domnova četa je bila 12. oktobra Komelju je bila usodna za Domno- 1944 okoli poldneva v vojaški ku- vo četo. Naslednji dan so enota 3. rirski postojanki na Komelju pri bataljona 13. SS-policijskega polka domačiji Apovnik. Njen poveljnik iz Pliberka, žandarmerija in doma- je bil Ciril Šorli - Domen, doma či pripadniki Volkssturma iz Pliber- iz Lobnika pri Železni Kapli. Bil je ka z napadom presenetili Domno- mobiliziran v nemško vojsko, ob vo četo. V neenakem boju je padlo prihodu na dopust oktobra 1943 dvanajst partizanov. Zverinsko pa Udeleženci pohoda pa se je pridružil partizanom, pri so se nacisti in njihovi pripadniki katerih je že bil njegov leto dni sta- znesli nad ranjenci, posebno nad rejši brat Jože. Domnova četa je komandirjem Domnom, saj so jih pred Kulturnim domom v Pliberku, Komelj, kjer ob cesti pri Cimpričevi vali lepe partizanske pesmi. V le- bila v sestavi 2. vzhodnokoroške- še žive pometali v gorečo Apovni- kjer so organizatorji za vse udele- domačiji stoji spomenik v spomin tošnjem spominskem letu je zbra- ga odreda, katerega poveljnik je bil kovo hišo. žence pripravili dobrodošlico – do- na izdane, mučene in zverinsko po- ne kot slavnostna govornica nago- Albert Konečnik - Modras. Med- mače žganje, jabolčnik in domač bite borce Domnove čete. vorila aktivistka Ana Grilc, ki je tem ko so druge enote prešle Dra- Metka Grabner, foto: Bojan Voh IZJAVA ZA JAVNOST ZZB NOB SLOVENIJE VABILA Avstrijski specialci nad Priključitev Primorske prostoru je TIC Ilirska Bistrica za vas v Ilirski Bistrici pripravil tudi popoldanske turistične pa- protifašiste pri Peršmanu kete, s katerimi vam želimo predstaviti Spoštovane članice in člani Zveze zdru- bisere naše občine: ikonični spomenik na ženj borcev za vrednote NOB Slovenije, z Hribu svobode kiparja Janeza Lenassija veseljem vam sporočamo, da bo letošnjo in arhitektke Žive Baraga (Lenassi je za osrednjo proslavo ob državnem prazniku monumentalno plastiko leta 1966 prejel Zveza združenj borcev za vrednote NOB (ZZB) ostro obsoja incident, Dnevu priključitve Primorske k matični nagrado Prešernovega sklada), cerkev Sv. ki se je 27. julija 2025 zgodil pred domovini gostila naša občina, Občina Helene na Premu, ki jo je leta 1921 kot muzejem na Peršmanovi domačiji Ilirska Bistrica. Proslava bo v nedeljo, 14. prvo na Primorskem poslikal Tone Kralj in pri spominskem obeležju, na kra- septembra 2025, ob 11. uri v središču in že takrat z izbiro barv in motivov ozna- ju, kjer so bili pred 80 leti storjeni mesta, na parkirišču pri Domu na Vidmu. čil, da je ta prostor slovenski, partizansko grozoviti zločini nacističnega reži- Slavnostna govornica na prireditvi bo bolnišnico Zalesje, skrito v brkinskih goz- ma. To je zgodovinsko pomemben predsednica Republike Slovenije Nataša dovih, in spominsko sobo, posvečeno tej kraj, kjer so številne žrtve nacizma in fašizma izgubile svoje življenje, Pirc Musar. bolnišnici, v vasi Ostrožno Brdo. zato mora biti vsakršno ravnanje Z dogodkom se želimo pokloniti vsem Dr. Gregor Kovačič, župan na njem kar najbolj spoštljivo. Primorkam in Primorcem, ki so se četrt Mednarodni protifašistični izo- Med divjaško akcijo jo je skupil tudi tajnik Zveze koroških partizanov stoletja, kolikor je pri nas trajalo obdob- braževalni tabor je bil miren in iz- Nikolaj Orasche. (foto: zajem zaslona) je fašističnega in nacističnega zatiranja, Trebelno obraževalen, njegova cilja pa sta borili za svobodo, pravico do slovenskega bila ohranjanje zgodovinske res- Poudarjamo, da so prav ta zgodo- jo pomena ohranjanja zgodovine v jezika in ohranitev slovenske identitete. Združenje borcev za vrednote NOB nice in prenos protifašističnih vre- vinska dejstva – resnica o boju proti njeni celovitosti ter omogočijo na- Spodbuditi želimo premislek o pomenu Trebnje, Občinska organizacija borcev dnot na mlajše generacije. Te bodo nacizmu in fašizmu – ključnega po- daljnje izobraževalne dejavnosti, ki svobode, miru in krhkosti obojega v da- za vrednote NOB Mokronog – Trebelno, ohranile spomin na žrtve fašizma mena za oblikovanje naše današnje nas vodijo v boljšo, pravičnejšo in našnjem času. Skupnost Gubčeve brigade, Skupnost 12. in nacizma. Namesto da bi pristoj- družbe. Napadi na svobodo spomi- svobodno prihodnost. Na proslavi, ki jo bo režirala Katja Pe- SNOUB in Občina Mokronog -Trebelno ni organi podprli to izobraževalno njanja in izobraževanja so v popol- Zveza združenj borcev za vred- vabijo v soboto, 6. septembra 2025 ob dejavnost, so se odločili za poseg, nem nasprotju z demokratičnimi note NOB bo še naprej vztrajala v gan, bodo poleg uveljavljenih primorskih kar je povzročilo nepotrebno trav- vrednotami, za katere so se borili boju za ohranjanje zgodovinskega glasbenikov in igralcev sodelovali tudi 11. uri na spominsko slovesnost v po- matiziranje udeležencev in vzne- partizani in naši predniki, ki so se spomina in zaščito svobode spomi- številni domačini vseh starosti. Verjame- častitev 82. obletnice ustanovitve 12. mirjenje širše skupnosti. Udele- uprli okupatorju ter se borili za svo- njanja kot temeljne vrednote naše mo, da vam bodo vsi nastopajoči ustvarili SNOUB (Slovenske narodnoosvobodilne ženci tabora so bili priča po- bodo, pravičnost in človekove pra- družbe in bo še naprej podpira- prijeten in z bogato vsebino napolnjen udarne brigade), 83. obletnice ustano- četju, ki je spominjalo na na- vice. Incident, ki se je zgodil, mora la dejavnost Zveze koroških parti- dan, ki vam bo še dolgo ostal v lepem vitve Gubčeve brigade in 84. obletnice cistično nasilje in trpinčenje, biti temeljito politično in pravno zanov, ki ohranja spoštljiv spomin spominu. Poleg proslave in spremljeval- ustanovitve Mokronoške čete, ki bo pri kakšna smo poznali v najtem- razjasnjen, da zaščitimo temeljne na žrtve nacizma v Avstriji in slo- nega dogajanja na in ob prireditvenem Lovskem domu na Trebelnem. nejših časih naše zgodovine. vrednote, ki so se skozi zgodovi- vensko protinacistično partizansko Oblasti so sprožile postopke na no izkazale kot nujne za ohranitev gibanje na Koroškem. To partizan- podlagi domnevnih prekrškov, kar naše svobode in miru. sko gibanje je bilo ne nazadnje tudi je nesorazmeren odziv na tabor, Za nas je vsak poskus popačenja pomembno dejstvo in opora pri katerega namen je ohraniti vred- zgodovine in zameglitve spomina vzpostavljanju nove, demokratične note, ki so nas vodile v bojih proti na žrtve nacizma in fašizma neva- Avstrije s sklenitvijo Avstrijske dr- okupatorju. Takšno dejanje je ne- ren. To ni le napad na preteklost, žavne pogodbe – mednarodne po- dopustno in nevarno, saj ogroža temveč tudi na našo prihodnost, godbe, sklenjene pred 70 leti. temelje naše demokratične druž- saj ogroža vrednote, ki so oblikova- be in pravico do svobodnega spo- le našo družbo. Zato pozivamo vse Marijan Križman, minjanja. pristojne institucije, da se zaveda- predsednik ZZB NOB Slovenije Ilirska Bistrica, 27. 5. 2025 Spoštovane članice in člani Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, avgust 2025 5 GORICA V PODGORICI (ČRNA GORA) Praznovanje upora in skupne KOLUMNA protifašistične dediščine Na ploščadi ob spomeniku partiza- Slavnostna govornika sta bila Mi- član predsedstva ZZB NOB Slove- Jože Poglajen nu borcu na Gorici v Podgorici je 13. lojica Dakić, podpredsednik SUB- nije Marjan Šiftar. julija potekala slavnostna akademija NOR in protifašistov Črne gore, ter Črna gora še danes ostaja zibel- z naslovom Rdeča zastava svobode. Jovan Vejnović, predstavnik Zve- ka protifašizma, saj njena bogata Posvečena je bila dnevu vstaje črno- ze protifašističnih borcev in pro- zgodovina, polna boja za svobodo Politična prognoza: vroče bo gorskega naroda, dnevu državnosti tifašistov (SABA) iz Hrvaške, ki je in pravice, tudi sodobne generacije in dnevu SUBNOR Črne gore, prip- govoril v imenu vseh borčevskih navdihuje k ohranjanju miru, strp- je še morebitna stranka prej koče- ravili pa so ga SUBNOR in protifaši- vskega župana in zdaj evropskega sti Črne gore v sodelovanju z glav- poslanca Prebiliča. Kakšne vsebin- nim mestom Podgorica. Datum 13. Počitniški avgust je pri nas organizacij nekdanje skupne dr- nosti in odporu proti vsakršni obli- že tradicionalno čas, ko po- žave. Oba govornika sta poudarila ki sovraštva. Praznovanje 13. juli- znavalci in tudi tisti, ki to pomen ohranjanja vrednot protifa- ja ni le poklon preteklosti, temveč niso, napovedujejo vročo ske poti bo Prebilič ubral, za zdaj še politično jesen. Navadno se te na- ni razkril, vendar je jasno, da lahko povedi ne uresničijo. Letošnja jesen postane upoštevanja vreden dejav- bo v tem pogledu zaradi bližajočih nik le, če bo uspešno nagovoril del se volitev in oblikovanja nove vlade volivcev, ki so razočarani nad ure- najbrž izjema. Janšev SDS pod poli- sničevanjem obljub Golobovega Gi- tičnim kotlom udarniško kuri že vse banja Svoboda in imajo težave z od- od poraza na zadnjih volitvah aprila ločitvijo, katero stranko obkrožiti na 2022. Še nekoliko bolj radikalno jim volitvah marca prihodnje leto – ali skušajo slediti tudi krščanski demo- pa celo ostati doma. krati. Tako na primer nameravajo Valikonova javnomnenjska razi- jeseni odstaviti predsednika stranke skava je konec julija namerila, da je Tonina in na krmilo stranke pripe- med opredeljenimi volivci še vedno ljati nekdanjega piarovca stranke, največ tistih, ki bodo na volilnem teologa Vrtovca. Vsebinsko to po- lističu obkrožili SDS: 26 odstotkov. meni, da bo stranka revidirala dose- Sledijo GS z 21, SD z 9,5, Demokra- danje stališče, da v vladno koalicijo, ti s 7, NSi, Resnica s po 6,5 odstot- Prireditve so se udeležili predstavniki borčevskih in protifašističnih organizacij iz vseh republik nekdanje ki bi ji načeloval Janša, ne bo šla. Za ka, na robu 4-odstotnega praga za Jugoslavije. druge stranke velja, da šele nabirajo vstop v parlament pa sta Levica in gradivo, s katerim bi prepričale kar Vesna. Očitno bodo o tem, kakšne največ ljudi, naj na volitvah obkroži- barve bo naslednja vlada, odloča- julij 1941 ima za črnogorski narod šizma in spoštovanja do vseh, ki so tudi opomin vsem, ki danes deluje- jo njih in ne kon- li Logar, Steva- poseben zgodovinski pomen, saj žrtvovali svoje življenje za svobodo jo proti interesom miru, svobode in kurence. Tempe- nović in Prebi- označuje začetek množičnega na- in prihodnost naslednjih generacij. napredka. raturo predvolil- Zadnje ankete kažejo, da lič, če bo nastopil rodnoosvobodilnega upora proti V kulturnem programu so na- Prireditev je spremljal miren pro- nih kampanj bo stopili zbor Vokalisti, folklorna test skupine državljanov pod ge- se razlika med vodilnima na volitvah. Če fašističnemu okupatorju in doma- skoraj zagotovo se bosta prvi dve čim kolaborantom. Šlo je za enega skupina KUD Budo Tomović, pev- slom »Ne pristajamo na sunovrat Crne dvignila tudi na- strankama SDS in Golo- pridružili koalici- prvih organiziranih uporov v okupi- ki Aleksandra Vojvodić in Dušan- Gore« (Ne privolimo v zaton Črne poved, da bo izid bovim Gibanjem Svobo- ji desnih strank, rani Evropi, kar Črna gora še danes ka Belada ter igralka Jovana Br- Gore). Udeleženci so z razstavo tokratnega boja da zmanjšuje, deloma bo novi predse- zaznamuje s ponosom in spoštova- nović. S svojimi nastopi so pou- in transparenti opozorili na neva- za oblast tesen. darili bogato kulturno dediščino ren zgodovinski revizionizem, re- zato, ker se je manjši del dnik vlade Janša. njem. Letošnje praznovanje je bilo Prav lahko se na- In nasprotno, če še posebej slovesno, saj se ujema z Črne gore in njeno povezavo s lativizacijo antifašizma in porast mreč zgodi, da volivcev SDS preselil k se bosta odloči- 80. obletnico zmage nad fašizmom. protifašističnim gibanjem. Slav- nestrpnosti v družbi. Med uradnim bo o novi vladi v dvema novima stranka- li za levosredinski Organizatorji so poudarili, da ta nostni program je z občutkom in programom je prišlo do kratkega parlamentu od- ma: k Logarjevim Demo- pol, bo na premi- datum ni le zgodovinski opomin, spoštovanjem vodil ugledni črno- incidenta, ko so protestniki simbo- ločal en sam pos- lanski glas. kratom in Stevanovićevi erskem položaju temveč tudi trajna zaveza miru, svo- gorski novinar, publicist in gene- lično izrazili nestrinjanje z nekate- ostal Golob. Če bodi, enotnosti in sožitju. Spomnili ralni sekretar SUBNOR Črne gore rimi predstavniki oblasti. Red je bil Zadnje anke- Resnici. se bo tej Golobo- so, da je v začetnem črnogorskem Dragan Mitov Đurović. hitro vzpostavljen, prireditev pa se te kažejo, da se vi koaliciji prid- uporu sodelovalo približno 30.000 Prireditve so se udeležili tudi je mirno nadaljevala. Organizatorji razlika med vodilnima strankama ružil tudi Prebilič z nekaj poslanci, borcev, proti katerim je okupator predstavniki borčevskih in proti- so poudarili, da je bil protest izraz SDS in Golobovim Gibanjem Svo- se bo ta koalicija približala dvetre- poslal kar 150.000 vojakov in sode- fašističnih organizacij iz vseh re- skrbi in odgovornosti – ne politike, boda zmanjšuje, deloma zato, ker tjinski premoči v parlamentu, kar ji lavcev. Čeprav je bil upor po enem publik nekdanje Jugoslavije: Zve- temveč vrednot. se je manjši del volivcev SDS pre- odpira velike možnosti za korenite mesecu zadušen, se je kmalu znova ze antifašističnih borcev Hrvaške Slavnostna akademija Rdeča za- selil k dvema novima strankama: spremembe v državi. Nasprotno ni razplamtel. Črna gora je v nadalje- (SABA), SUBNOR Srbije, SUBNOR stava svobode je tako znova sim- k Logarjevim Demokratom in Ste- preveč verjetno. Te napovedi lahko vanju vojne prispevala 36.000 bor- Bosne in Hercegovine ter delegaci- bolično povezala regijo v spo- vanovićevi Resnici. SDS-ov stran- nekoliko premeša volilna udeležba, cev, ki so sodelovali pri osvobajanju ji borčevskih organizacij iz Severne minu, ponosu in skupni zavezi k karski stroj nekoliko peša tudi zato, Če bo ta dosti nižja od napovedi Va- Kosova, Metohije, Srbije, Bosne in Makedonije in Albanije. Skupaj so ohranjanju vrednot narodnoosvo- ker Janša še kar naprej neomajno likona (70 odstotkov), bi Janša pri- Hercegovine, Hrvaške in Slovenije. položili venec pred spomenikom. bodilnega boja. podpira množično stradanje in po- dobil nekaj dodatnih odstotkov. V boju proti fašizmu je ta država iz- Slovenijo sta zastopala general- bijanje Palestincev, tudi otrok, no- No, pri tem ne gre pozabiti, da je gubila okoli 37.000 ljudi. na sekretarka Manja Konkolič in Manja Konkolič vinarjev in pripadnikov humanitar- Janša vsaj dvakrat prišel na oblast nih organizacij v Gazi in na okupi- tako, da je v svoj glasovalni stroj pri- ranem Zahodnem bregu, medtem tegnil poslance strank, ki bi jim tež- SPOMENIK NA CVIBLJU ko svet vse bolj ostro poziva Izrael- ko pripisali desničarsko agendo. Na ce, naj to morijo končajo. Ne samo volitvah leta 2004 je bilo razmerje Obnova dotrajanega spomenika in grobišča to, prav vsem Janševim sledilcem med levim in desnim polom ize- najbrž tudi ni preveč všeč njegovo načeno, dokler ni v Janševo koali- »lezenje v rit« ameriškemu predse- cijo prestopila »leva« upokojenska Obnova spomenika na Cviblju je štiri zloženke. Sami smo izdelali tudi dniku Trumpu in verjetno tudi ne stranka Desus. Njen šef Karl Erja- v polnem teku. Ministrstvo za ob- klopi in mize in uredili novo dosto- navdušenje nad enormnim poveča- vec je za nagrado postal minister rambo je prispevalo 100.000 evrov, pno pot, urejamo pa še okolico spo- njem stroškov za orožje. Na naspro- v Janševi vladi, Desus pa je kmalu dela so se začela konec julija in bodo menika. tnem polu je opaziti upadanje pri- končal na smetišču slovenske poli- končana v avgustu. Spomenik je bil Prijazno vas vabimo v Žužemberk ljubljenosti zlasti Levice in deloma tične zgodovine. Nekaj podobnega v izredno slabem stanju in obnova je na ogled spomenika, žužemberške- tudi socialdemokratov, ni pa videti se je zgodilo tudi po volitvah leta bila nujna. Delavci so odstranili že ga gradu, Muzeja Nature 2000 na novih strank, ki bi zapolnile vrzel. 2018, ki so sledile odstopu vlade za tovornjak slabega betona. Grob- Dvoru, Železolivarskega muzeja na Morda se bo v teh predvolilnih raz- Mira Cerarja. Na teh volitvah je po- nico bodo potem na novo betonirali Dvoru in zelene lepotice, reke Krke. merjih kaj premaknilo, če bosta Le- gojno rečeno leva stran dobila kar in očiščene plošče prilepili nazaj. Pot boste lahko nadaljevali v Bazo vica in Vesna res nastopili z enotno 56 poslanskih sedežev, SDS in NSi V grobnici je bilo 85 lesenih za- 20 in si ogledali še partizanske bol- kandidatno listo. pa le 32. Toda kmalu se je izkazalo, bojčkov s posmrtnimi ostanki. Les nišnice v Kočevskem rogu, kjer je Obe novinki na političnem odru da so v Janšev tabor prestopili po- je v celoti propadel. Naredili bodo organizirano strokovno vodenje Do- kotirata presenetljivo visoko, kar slanci SMC pod vodstvom Zdravka nove zabojčke iz tika in jih vrnili v Zahtevno obnavljanje spomenika lenjskega muzeja. Ekskurzijo boste gre pripisati temu, da je Logar ljub- Počivavška ter spet večji del poslan- grobnico. Nadzor nad deli izvaja na Cviblju lahko končali v Beli krajini na nek- ljenec medijev, Stevanovićevi ak- cev Desusa, po potrebi pa je svoje ZVKDS, OE Novo mesto. danjem partizanskem letališču v va- tivisti pa so zelo dejavni na druž- glasove za Janšo prispevala tudi Obnova spomenika je bila naša sici Otok. Ob predhodni najavi obi- benih omrežjih. Če so Demokrati Jelinčičeva nacionalna stranka. Ali velika želja. Ko se bo pripravljala NOB Žužemberk smo s prostovolj- ska vam bomo predstavili medvojno močno nagnjeni v desno, je Resnica je Janši to uspevalo s podkupova- sprememba občinskega prostorske- nim delom pri spomeniku postavili dogajanje na območju Žužemberka v ideološkem pogledu velika ugan- njem ali z izsiljevanjem, verjetno ne ga načrta, bomo predlagali, da se tablo, ki označuje kulturni spomenik in Suhe krajine. ka. Za zdaj je privržence nabira- bomo nikoli izvedeli. Če torej jesen območje razglasi za spominski park. lokalnega pomena, postavili smo in- la predvsem s kritiko tako Janševe ne bo tako vroča, kot napovedujejo, Članice in člani OO ZB za vrednote formacijsko tablo in nabiralnik za Darko Pucelj kakor tudi Golobove vladavine. Tu bo zagotovo zelo vroče spomladi. 6 avgust 2025 PARTIZANSKI SPOMENIKI NA ZEMLJEVIDU (43) Partizanstvo.si: Novo domovanje spomenikov Kdor prebira rubriko Partizanski ko vanj vnesemo besedno zvezo spomeniki na zemljevidu, ve, da partizanski spomeniki ali partizan- se portal Geopedija, na katerem stvo.si. Na zaslonu se odpre ze- smo gostovali tja od leta 2013, mljevid s spomeniki, po katerem ukinja in da smo popisovalci mo- se sprehajamo in ga približuje- rali poiskati novo domovanje. mo, dokler ne najdemo z zvezdico Geopedijo je poklicalo v življe- označenega spomenika, ki nas za- nje ljubljansko podjetje Sinergise, nima. Najdemo ga tudi, če v iskal- direktor Grega Milčinski in ad- no polje vtipkamo kako besedo ministrator Sergej Maršnjak sta iz njegovega imena. Na izbiro so nam bila v veliko pomoč, vse brez zemljevidi OpenStreetMap, GUR- stroškov – iskrena hvala! Pred S-ovi Ortophoto, Lidar, Državne dvema letoma so podjetje proda- pregledne karte idr. V naprednem li ameriški družbi Planet, ki se je načinu iščemo lahko še po drugih lotila drugih projektov in name- merilih: po hišni številki, besedilu rava Geopedijo opustiti. Bilo nam na spomeniku, po besedah v opi- je hudo, navezali smo se namreč su, imenih ljudi na spomeniku itd. nanjo, a kaj se more proti pame- Registriranemu in prijavljenemu ti poslovnega sveta. Priprave so interesentu so na voljo razni izpisi, trajale več mesecev in 16. junija, npr. vseh tigrovskih spomenikov v ko je števec kazal 8885 spomeni- Začetna stran spletišča Partizanstvo.si neki občini, nagrobnikov v kakem kov, smo urejanje za dober teden kraju, obeležij določenemu parti- zamrznili in Sergej je zbirko parti- zanu ipd. Za zahtevnejše iskanje zanskih spomenikov in podporne in izpise pišite kateremu od sode- zbirke partizanskih poimenovanj, lavcev, radi pomagamo! Srečno na partizanskih točk brez obeležja, poti, spletišče Partizanstvo.si! hrvaških partizanskih spomenikov in drugih obeležij prijazno izvozil. Miran Hladnik Ni bil majhen zalogaj: robe je bilo za 30 GB, kar ni čudno, saj smo v zadnjih 12 letih tja naložili tudi več deset tisoč fotografij spomenikov. Nova spletna stran Novo domovanje smo iskali doma in po svetu. Več kot trideset Nova spletna stran je za- ponujenih možnosti smo nanizali snovana z uporabo prosto na naših servisnih straneh na Wi- dostopnih odprtokodnih kiverzi in tehtali med njimi. Prepri- rešitev. Razvijajo in izbolj- čani smo bili in smo še, da mora šujejo jih skupnosti pro- biti tako velika in pomembna zbir- gramerjev. Odprta koda in ka na javnem spletišču v lasti javne prosti dostop omogočata institucije in da mora biti v obliki, svobodno prilagajanje pro- ki jo je mogoče kadar koli prenesti Padli telovadci, Vrhnika, primer opisa spominske plošče na zemljevidu gramske opreme in zagota- kam drugam. Želeli smo ostati in- vljata dolgoročno delovanje stitucionalno nevezani, hkrati pa smo želeli zbirko še naprej graditi rektor Miro Pušnik je že prej nak- posredništvo!) naročil ustrezno ve- projekti, z javnimi spletišči. Mi- spletne strani brez tvega- brez stroškov. lonjeno spremljal naše delo, tudi lik prostor in novo domeno parti- haela Simoniča sem spoznal kot nja, da bi ponudnik zaprl Razumni ljudje so predlagali, prostor za spomeničarsko delav- zanstvo.si. administratorja na slovenski Wiki- storitev ali spremenil pogo- je uporabe. naj zbirko prevzame država, to je nico nam je ponudil. S CTK smo Vseh teh korakov spomeniški pediji, ko je bila ta stara šele nekaj katero od njenih ministrstev, ven- se našli, ker je CTK prvi slovenski popisovalci, ki smo povečini ra- let. Medtem je doktoriral iz robo- Hrbtenica spletišča je zgra- jena okoli Pythonovega dar na državni strani za kaj take- spodbujevalec občanskega razi- čunalniški laiki, ne bi mogli storiti tike, se izpopolnjeval v tujini in se ga ni bilo pripravljenosti. S težkim skovanja (citizen science), mi pa brez strokovnjaka v svojih vrstah. prvi odzval na spomeničarski klic spletnega ogrodja Djan- srcem smo se za ponujeno pomoč se razumemo kot vzorčni primer Sreča je, da so na svetu še vedno po novem stanovanju. Vmesnik na go. Za prikaz kartografskih podlag in vizualizacijo ge- zahvalili zasebnim podjetjem, npr. tega koncepta. Formalno pokrovi- računalnikarji, ki niso pozabili, da spletišču Partizanstvo.si je rezultat Lemon Squeeze in spletišču Hi- teljstvo knjižnice smo potrebovali je bilo računalništvo v svojih za- njegovega večmesečnega prosto- ografskih podatkov upo- kuk, ter institucijam (npr. Delavni- za pridobitev zastonj prostora pri četkih zapisano javnemu dobru in voljnega dela. rabljamo knjižnico Leaflet. ca Muzej v Celovcu, ZRC SAZU) in slovenskem akademskem omrežju emancipacijskim družbenim pra- Naslov partizanskih spomenikov Kartografske podlage izvi- rajo iz projekta OpenStre- se odločili za streho Centralne teh- Arnes. Mitja Iskrić s CTK je pri ksam: z odprtokodnimi in nepla- na zemljevidu je zdaj Partizan- niške knjižnice (CTK), katere di- Arnesu (Tomiju Dolencu hvala za čljivimi programi, s sodelovalnimi stvo.si. Tja nas pripelje iskalnik, etMap – globalne skupnosti prostovoljcev, ki prispevajo in vzdržujejo prosto do- stopno zbirko kartograf- skih podatkov. Poleg tega vključujemo tudi pregledne karte, ortofoto posnetke in lidarske podatke sloven- skega ozemlja, ki jih kot informacije javnega značaja v odprtem dostopu ponuja Geodetska uprava Republi- ke Slovenije. Podatki o spomenikih so shranjeni v podatkovni bazi PostgreSQL s prostorsko razširitvijo PostGIS, ki omo- goča učinkovito shranje- vanje in poizvedovanje po obsežni zbirki prostorskih podatkov. Posamezne vno- se lahko povezujemo tudi s podatki v sorodnih zbirkah podatkov, npr. v Registru kulturne dediščine, Sistory in Wikipodatkih. Kdor želi prispevati k razvo- ju spletišča, naj se prid- ruži projektu na GitHubu. Tam lahko pregleda kodo, sporoči napake ali prispeva izboljšave. Mihael Simonič Najbolj aktivni »spomeničarji« po uspešno opravljenem delu avgust 2025 7 SKUPNI BOJ MED NOB (2) Krajišniki s slovenskimi partizani KOMENTAR Jeseni 1942 so bile na območju nik Mićo Došenović, partizan iz SNOUB bazoviške, ki je bila del Dolenjske oblikovane štiri briga- prvih dni vstaje v Krajini. V Slove- 31. divizije 9. korpusa na Primor- de slovenske partizanske vojske in nijo je prišel po končani oficirski skem. 4. marca 1944 je postal po- Dr. France Križanič več odredov. Pokazala se je potre- šoli vrhovnega štaba. V začetku veljnik 30. divizije v okviru 9. kor- ba po sposobnih in predvsem izku- decembra 1943 je tik pred napa- pusa, v začetku julija pa je postal šenih poveljnikih bataljonov in bri- dom 14. divizije na močno nem- poveljnik 10. SNOUB ljubljanske, gad. Tako je Kardelj prosil Tita, naj ško-domobransko oporišče v Ko- ki ji je poveljeval do začetka febru- Cena nafte in njene izvoznice pošlje več poveljnikov v Slovenijo. čevju prevzel naloge namestnika arja 1945. Zatem je bil do konca Novembra 1942 je Tito poslal 12 poveljnika 2. bataljona 2. SNOUB vojne načelnik štaba 18. divizije. izkušenih in pogumnih poveljnikov Ljubo Šercer. Na samem začetku Poročnik Milenko Knežević se je iz 2. proletarske divizije. V Sloveni- pohoda 14. divizije na Štajersko je rodil leta 1922 v vasi Mljačanica v jo so prispeli 26. novembra 1942, padel poveljnik brigade in Mićo je Knežpolju. V prvih dneh vstaje se in to v vas Gaj na Gorjancih. Nji- prevzel poveljstvo brigade. Ko so je pridružil vstajnikom. Kmalu je Nahajališča nafte so ne- c) S tako imenovano holandsko enakomerno razporeje- boleznijo (Dutch diesease), ko višje na po svetu, večina držav cene nafte povzročijo spremembo nafto uvaža, nekatere dr- strukture gospodarstva. V državah hov vodja Arso Jovanović jih je ta- se štirje bataljoni 14. divizije med postal komandir čete in julija 1942 žave pa so bolj ali manj pomembne izvoznicah nafte ostajata le še pro- koj razporedil v najbližje slovenske njenim pohodom na Štajersko fe- je s svojo četo prebil sovražnikovo izvoznice te dobrine. Nafta in nje- izvodnja in predelava nafte (in/ali enote. Pred odhodom jih je sprejel bruarja 1944 prebili na Pohorje, je obkolitev na Kozari. Kot borec Ko- ni derivati so homogeno blago. V zemeljskega plina), drugi sektorji Tito in jim na kratko predstavil sta- sprejel poveljstvo začasne brigade zarskega odreda se je vključil v 1. kakovosti so sicer manjše razlike, pa ne zdržijo konkurence cenejšega nje v slovenskih partizanskih eno- 2. in 3. bataljona Šercerjeve bri- krajiško brigado. 2. decembra 1943 ki pa ne omogočajo diferenciaci- uvoza. Gospodarska dejavnost se tah in sovražnike. gade in na tem položaju ostal do je bil imenovan za namestnika ko- je, ko bi se lahko ponudniki spe- skrči (Van Wijnbergen, 1984). Po- Mile Čubrić iz okolice Sanske- julija 1944. Od 16. julija 1944 do mandanta 3. bataljona 1. sloven- cializirali za različne, vsaj deloma večanje državne porabe povečuje ga Mosta se je v prvih dneh upora 15. maja 1945 je bil načelnik šta- ske Tomšičeve brigade (pozneje ločene trge (kot pri avtomobilih, uvoz in ne vpliva na dodano vred- v Krajini pridružil vrstam vstajni- ba 14. divizije. Ta divizija je edi- razglašene za proletarsko). Zaradi računalnikih, tekstilu in podobno). nost v domačem gospodarstvu. kov. Kot komandir čete v 1. krajiški na zavezniška enota, ki je od fe- velikega poguma med pohodom Ob pridobivanju in predelavi naf- d) S prekletstvom surovin (resou- brigadi je bil poslan v oficirsko šolo bruarja 1944 pa do 15. maja 1945 14. divizije na Štajersko je v začet- te se z rastjo obsega zmanjšujejo rce curse), v katerem imajo države, vrhovnega štaba v Donjem Lapcu. bíla težke bitke z nemškimi četami ku februarja 1944 postal poveljnik stroški, kar je glavni dejavnik rasti bogate s surovinami, slabše gospo- Med 12 tovariši, ki so odšli v Slo- na Štajerskem. Od 6. do 15. maja tega bataljona. Po reorganizaciji konkurenčnosti ponudnikov nafte darske rezultate od držav, ki s su- venijo, je bil edini Krajišnik. Že 2. 1945 je celotna divizija sodelova- 14. divizije in popolnitvi zaradi iz- in vodi v njihovo koncentracijo. Za rovinami niso bogate (Auty, 1993). decembra je bil imenovan za na- la pri zaustavitvi največje skupine jemno velikih izgub je napredoval trg nafte so značilni monopoli tako K temu pripomore šest dejavnikov: mestnika komandanta 1. bataljona okoli 40.000 nemških in domačih v namestnika poveljnika te slavne znotraj držav kakor na mednaro- 1. cene surovin, tudi energetskih 2. brigade Matije Gubca. Konec ja- izdajalskih ustaških in četniških brigade. Od 13. julija 1944 do svo- dni ravni. Tu je najpomembnejši surovin, dolgoročno upadajo gle- nuarja 1943 je bil ranjen in mesec vojakov pri Pliberku v Avstriji. K je tragične smrti 26. aprila 1945 je OPEC (Organizacija držav izvoznic de na cene industrijskih izdelkov dni je preživel v partizanski bolni- temu je gotovo prispeval tovariš uspešno in zmagovito poveljeval nafte), ustanovljen 1960 s sedežem in cene storitev (Prebisch in Sin- šnici. V bataljon se je vrnil konec Mićo Došenović kot načelnik šta- 13. SNOUB Mirka Bračiča v okvi- najprej v Ženevi in nato na Duna- ger v ločenih študijah leta 1950); februarja. 10. aprila 1943 je postal ba oziroma načrtovalec poveljni- ru proslavljene 14. divizije, pozne- ju. Leta 1973 je ob pomoči nadna- 2. cene nafte zelo nihajo, kar pri komandant 2. bataljona, 10. av- kovih zamisli. Njegovega prispev- je razglašene za proletarsko. cionalnih naftnih državah izvozni- gusta 1943 pa namestnik koman- ka ni mogoče spregledati, saj je Iz Krajine je v Slovenijo prišel družb in v okvi- Ob pridobivanju in pre- cah nafte ustvar- danta Gubčeve brigade. Z ukazom 14. slovenska divizija postala ena tudi poročnik Nikola Kalebić. Po- ru razmislekov delavi nafte se z rastjo ja nestabilnost z Glavnega štaba NOV Slovenije z od štirih proletarskih divizij Titove ložaj namestnika poveljnika 2. ba- Rimskega kluba dne 16. septembra 1943 je bil ime- partizanske vojske in se je poime- taljona 1. slovenske brigade Tone- izvedel prvo ve- obsega zmanjšujejo stro- negativnim vpli- vom na naložbe novan za komandanta novonastale novala 14. slovenska proletarska ta Tomšiča je prevzel 9. decembra liko podražitev ški, kar je glavni dejav- in gospodarsko 9. kočevske brigade. To nalogo je narodnoosvobodilna divizija Boris 1943. Takrat je celotna 14. divizi- nafte (tako ime- nik rasti konkurenčnosti rast; 3. zaradi opravljal od 12. januarja 1944, ko Kidrič, njena 2. brigada – SNOUB ja napadala nemško-domobransko novani naftni je postal namestnik komandanta Ljubo Šercer je bila odlikovana z utrdbo, mesto Kočevje. Najmoč- šok). Od tedaj ponudnikov nafte in vodi obilnosti narav- nih virov ni spod- 18. divizije, do 23. marca, ko je bil redom narodnega heroja. nejša utrdba je bila v gradu sredi igra pomembno v njihovo koncentracijo. bude za razvoj do 23. junija imenovan za načelni- Stotnik Glišo Raca je prišel s mesta. Prvi dan napada na to tr- vlogo v razvoju drugih sektorjev ka štaba te divizije. Vnovič je prev- položaja poveljnika bataljona pros- dnjavo je Nikola Kalebić junaško svetovnega go- in zmanjšuje se zel funkcijo namestnika poveljnika lavljene 7. krajiške brigade. Rojen padel. Tik pred napadom na Ko- spodarstva. V 21. stoletju poskuša potencial koristnosti pridobivanja divizije do 30. julija 1944, nato je je bil na Bravskem, planoti med čevje in razporeditvijo na povelj- z znižano ceno nafte zavreti uvaja- znanj in sposobnosti oziroma člo- bil do konca vojne imenovan za Ključem in Bosenskim Petrovcem, niški položaj so želeli slovenski to- nje obnovljivih virov energije, zato veškega kapitala; 4. dohodki, pove- komandanta častniške šole Glav- kjer je že 30. julija 1941 kot povelj- variši novoprispelim tovarišem iz imamo daljša obdobja poceni nafte zani z naravnimi viri, lahko povzro- nega štaba NOV Slovenije. nik uporniškega bataljona »rogu- Krajine prihraniti udeležbo v tem (Krane in Agerton, 2015). čijo slabljenje institucij, pomanjka- Po kapitulaciji Italije je v Slove- ljašev« italijanske sile pregnal proti boju. Nikola je to zavrnil in dejal: Spreminjanje cen nafte različno nje vladavine prava ter decentrali- niji nastalo 13 novih brigad. Iz itali- Bosenskemu Petrovcu. Po končani »Smo se prišli borit? Potem pa ta- vpliva na države izvoznice (Grigoli zacije odločanja; 5. obilje naravnih janskega ujetništva so prispeli tudi oficirski šoli vrhovnega štaba je bil koj v boj!« In padel je prvi dan na- in drugi, 2019): virov lahko povzroči oborožene partizani iz številnih enot v Črni z večjo skupino prekaljenih povelj- pada na trdnjavo v Kočevju. a) S povečanimi proračunski- konflikte in korupcijo ter 6. niha- gori ter Bosni in Hercegovini. V nikov poslan v Slovenijo. 20. de- mi prilivi države ob rasti cen naf- nje cen surovin vodi v nestabilnost skupini oficirjev je bil tudi poroč- cembra je postal komandant 18. Milan Gorjanc te, s temi sredstvi namreč država gospodarstva, velike spremembe v spodbuja vlaganja in gospodarsko porabi države pa povečujejo nego- rast. Ob upadu cen nafte se jav- tovost (Frankel, 2010). PRENOVLJEN GRAD nofinančni prilivi zmanjšajo in dr- Podražitev cen nafte manj vpli- žava ima primanjkljaj. To ji otežu- va na gospodarstvo njenih izvoznic je dostop do posojil. Zmanjša se od njene pocenitve. Glavni vzrok Novi kip Srečka Kosovela uvoz in otežen je dostop do suro- sta pretirana okrepitev nafte indu- vin in polizdelkov za domačo pro- strije v obdobju visokih cen nafte in izvodnjo. Pride do recesije in bru- depresija drugih sektorjev. V drža- to domači proizvod (vrednost no- vah izvoznicah nafte je javni sektor Predsednica republike Nataša Pirc voustvarjenih dobrin) se zmanjša. glavni spodbujevalnik gospodarske Musar je skupaj z županom se- Ta učinek je po državah izvoznicah dejavnosti. Deluje s spodbudami žanske občine Andrejem Silo 18. nafte različen glede na to, kako so vlaganju in zaposlovanju. Ko izva- junija na mestnem trgu v Sežani v obdobju visokih cen te dobri- ja velike projekte v obdobju go- slovesno odkrila bronasti kip pe- ne spodbudile rast drugih sektor- spodarske rasti, spodbuja inflacijo snika Srečka Kosovela. Kip je delo jev gospodarstva. Bolj ko jim je to (Tabellini in drugi, 2008). Ko cene priznane slovenske kiparke Alen- uspelo, manjši je vpliv nizkih cen nafte upadejo, sledi prekinitev izva- ke Vidrgar. Zanimiv kulturni do- nafte na recesijo (Collier in drugi, janja državnih projektov, znižanje godek (na sliki) je potekal v okviru 2010). javnih izdatkov pa vodi v recesi- priprav na leto Srečka Kosovela, ki b) Z zvišanjem vrednosti doma- jo. V takšnih razmerah se zlasti pri ga je slovenska vlada razglasila za če valute zaradi dviga cen nafte, gospodarsko manj razvitih drža- leto 2026. ki učinkuje kot povečano povpra- vah, na primer v Nigeriji, zelo zni- Obisk na Krasu je predsedni- ševanje po izvozu in vodi v pri- ža življenjski standard in poslabša ca republike sklenila s slovesnim tok deviznih sredstev. To ustva- se zdravstveno stanje prebivalstva odprtjem prenovljenega gradu ri prenos (transfer) bogastva od (Oduyemi in Owoeye, 2020). Štanjel. Prenova tega kulturnega uvoznic nafte na njene izvoznice. Države izvoznice nafte lahko te- spomenika, ki je v več fazah pote- Zaradi zvišanja vrednosti domače žave zaradi upada cen nafte pre- kala skoraj pet desetletij, je zgle- valute se poslabša konkurenčnost prečijo z oblikovanjem državnih den primer usklajevanja ohranja- domačih proizvajalcev. V košarici premoženjskih skladov. Oblikova- nja kulturne dediščine s sodobni- potrošnih dobrin se poveča delež le so jih skoraj vse izvoznice naf- mi potrebami. Projekt, financiran programe, ki gradu omogočajo, da deloval tudi muzej slovenskega je- dobrin iz uvoza. Inflacija se nače- te. Prva ga je ustanovila Savdska iz državnih in evropskih sredstev, še naprej ostaja zanimivo, živahno zika in knjige. loma zniža, razen če jo pospešijo Arabija leta 1952, nato Kuvajt leta je potekal z estetsko občutljivim stičišče kulture, turizma in izobra- inflacijski pritiski povečanega tro- 1953, Katar pa leta 2005 (Grigoli in pristopom in vključuje inovativne ževanja. V grajskem kompleksu bo S. B., foto: Nebojša Tejić/STA šenja države. drugi, 2019). 8 avgust 2025 SPOMINI NA OČETA Rabski interniranec številka 3768 Poleti leta 1942 je v psihiatrično viti štiri taborišča, a jim ni uspe- Viscu in Renicciju, je smrt kosi- bolnišnico na Studencu kar štiri- lo niti enega samega postaviti do la med najšibkejšimi. Med otroki! krat prišla italijanska kontrola. Ob- konca. Na Rab so prispeli tudi Konec avgusta dvainštiridesetega veščevalci Osvobodilne fronte so številni drugi, brezimni interni- je bilo samo na Rabu okoli tisoč bili prepričani, da je prišlo do izda- ranci. Kanoni je bil vsaj števil- otrok, mlajših od šestnajst let. Ko- je, da se v bolnišnici zdravijo ranje- ka 3768, drugi še to ne. Bili so le liko jih je bilo med vsemi 25.000 ni partizani. Tako povečano števi- številke v skupnem številu, ki je Slovenci, ki so bili poslani v inter- lo kontrol je bilo vendarle znak bilo enkrat označeno s številom nacijo, pa ne ve nihče. Nasilno iztr- za alarm in za odločitev, ki jo je šestdeset, drugič dvainosemde- gani iz varnega zavetja domačega sprejel rajonski odbor Osvobodil- set, tretjič sto petnajst ... ognjišča, prestavljeni v tuje nezna- ne fronte Polje, da mora dr. Janez Kamporski zaliv je bil nepred- no in neprijazno okolje, v katerem Kanoni takoj prekiniti delo in oditi stavljivo prizorišče, prepleteno z je bil prostor le za lakoto, trpljenje v partizane. Pripravljalna akcija je različnimi usodami vseh bivajo- ter telesno in duhovno umiranje, takoj stekla. Vodja rajonskega od- čih v improviziranih šotorih. Štir- so prav otroci, oropani otroštva, bora Jože Ponikvar je nemudoma je, šest, celo osem taboriščnikov je plačali najstrahotnejši davek inter- obvestil upravnika bolnišnice, ki bilo v takem celtnastem bivaku, ki nacije. Ko je bila lakota najhujša je bil takrat intendant rajonskega ga težko tako imenujemo. Bivak je in so bili taboriščniki pripravljeni odbora, naj pripravi voz in konja, vendarle lahko gorak, suh in daje žrtvovati vse, kar so imeli, za ne- ker bo dr. Kanoni s seboj vzel še občutek zavetja in varnosti! Var- kaj krompirjevih olupkov, so fašisti precej oblačil, perila in sanitetnega nosti pa tam ni bilo. Bil je le strah, hodili od šotora do šotora in nova- materiala. Četrtega avgusta dvain- ki se je ob jesenskih poplavah, ko čili internirance, da se pridružijo štiridesetega v popoldanskih urah deževje ni prenehalo in so z bli- prostovoljni protikomunistični mi- bi moral kreniti skozi Vevče do žnjih vrhov proti Kamporju pridrli lici, MVAC. Cena za tako vključi- Sostra in naprej proti Razorom ... številni hudourniki, le še razrasel. tev je bila prostost! Malo je bilo na Iz Ljubljane se je v bolnišnico Zalezel se je pod tanka oblačila, Rabu tistih, ki so sprejeli hudičevo vrnil zgodaj popoldne, tam pa iz- pod njimi pa v sklepe in kosti. Pot- ponudbo − premalo, da bi propa- vedel, da so vsi konji po okoliških rebo so taboriščniki opravljali kar gandni stroj začel mleti tako, kot poljih, naslednji dan pa naj bi bilo v vodno naplavino. Vsi ti iztrebki je denimo mlel v nacistični Nem- drugače. Peš seveda ne more ni- so se nato selili od šotora do šoto- čiji. Če bi bil dr. Kanoni slikar in kamor. Za Razore potrebuje konja ra. Če bi bili interniranci zveri, bi bi takrat imel pred seboj platno in in za sanitetni material potrebuje točno vedeli, kdo je kje − po vonju olje, bi nanj bržčas naložil debele voz. Prav, pa jutri, si je dejal. blata! Tako pa se je vonj iztrebkov plasti črne, vijolične, sive in mod- Naslednji dan je bil malo po šesti mešal z drugim, tistim, ki je priha- re barve. Tako kot Tisnikar! Malal uri zjutraj pred studenško vratarni- jal iz kotlov, v katerih so kuhali ne- bi poosebljenje smrti. Smrt je bila co aretiran, vklenjen in prepeljan Dokument aretacije 5. avgusta 1942 okusno hrano. v tistem času edina vez, ki ga je v sodne zapore v Ljubljano. V ječi Mnogi so umrli. Najhuje je bilo opozarjala na življenje in svet, da je razmišljal o sabotaži. Kakšna za dr. Kanonija, ko je opazoval, je ta še vedno tak, kot je bil. Za je vrednost človeškega življenja v ko šlo hitreje? Zakaj tako vpitje in Otok Rab nekatere manj, za druge pač bolj očeh nekoga drugega? Kaj člove- suvanje s puškinimi kopiti? Strah! Ko se je ladja zasidrala, je tako neizprosen. ka vodi, da izda sočloveka? Vsa- Vpitje in suvanje izkazujeta stra- kot številni drugi interniranci od- Ko je bila lakota najhujša in Ob taborišču je tekel potoček, ko dejanje, ki ga človek stori, ima hovlado. Moč! Ko si vklenjen in sotno sledil nadaljnjim navodi- ko so bili taboriščniki prip- označen s tablami, da je voda stru- svoj motiv. Mora ga imeti, saj si- nekdo nad teboj vpije in ti grozi, si lom. Še sam ni dobro vedel, kdaj cer med vzrokom in posledico ni kot bitje čisto nemočen. Ko ideja so se znašli v taborišču. Koman- ravljeni žrtvovati vse, kar so pena. Pri polni zavesti se je interni- ranec številka 3768 sklonil in hotel dialektične povezave. Kdo je bil nadvlada strah, pa notranja moč dant rabskega taborišča je bil imeli, za nekaj krompirjevih odžejan umreti. Pa ni! Svetopisem- Judež? Sledila je podrobna anali- postane tako silna, da postaneš podpolkovnik Vincenzo Cuiu- olupkov, so fašisti hodili od sko gledano je takrat tam užil več za zadnjih štiriindvajsetih ur. Vodja odporen proti vsem udarcem in li, fašist in sadist brez primere. V psovkam. Takrat strah izgine. Os- šotora do šotora in novačili spoznanja kot kadar koli prej in ka- terenskega odbora je pripravil vse spremstvu svojih zvestih do zob potrebno za odhod in o tem obves- tane le še nadčloveška moč, ki je oboroženih biričev je postopal internirance, da se pridru- dar koli pozneje. Po nekaj mesecih Raba se mu je til upravitelja bolnice, ta pa je zatr- sposobna kljubovati vsemu, kar je naokrog brez orožja, le z bičem žijo prostovoljni protikomu- obetalo vnovično sojenje. Še ena dil, da je konj dovolj!? Površna ko- represivnega in kar naj bi zlomilo v roki, kot nekakšna prispodoba nistični milici, MVAC. Cena smrtna obsodba − lahko človeka munikacija, nesporazum ...? Zakaj, človeškega duha. Poln tovornjak božje šibe, ki lahko kazni in od- čemu? Še nikdar ni bil v ječi, zdaj je krenil proti kolodvoru, kjer so v pustke deli po lastni presoji. Nje- za tako vključitev je bila dvakrat usmrtijo!? Sojenje, ki se je začelo 23. mar- pa v dveh mesecih kar dvakrat! pripravljenosti že čakali drugi vo- gova metoda je temeljila na iz- prostost! ca 1943 pred italijanskim okupacij- Na sojenju, ki se je začelo slab jaki in skupine usmerjali v vagone. ničenju človeka kot bitja in ga v skim sodiščem v Ljubljani, je po- mesec pozneje, je bil obsojen na Slama, razmetana po tleh vago- njegovem nagonu po samoohra- menilo pravcati preobrat. Dosmr- dosmrtno ječo. Ob izreku sodbe se nov, najbrž ni bila namenjena njim. nitvi privesti do stanja, da bo ubi- tno ječo so mu odpravili, kazen pa mu je zdelo, kot bi ga vzela voda, Bržčas je ostala tam še od zadnje- jal za kos kruha. Zlomi um, ohra- kako so v majhnih, iz neobdela- spremenili v 30 let strogega zapo- ga nosila in ga božala. Ta svet, v ga transporta, saj je vonj po živini ni telo. Ohrani ga za delo! Fašisti nih desk zbitih krstah dan za dnem ra v koprski ječi. Njegov mladostni katerem je živel, se je iztrgal iz nje- izdajal, da so v teh prostorih pre- so že v septembru internirance, prenašali trupla umrlih otrok, in to prijatelj, solastnik ljubljanskega gove zavesti. V filozofskem smislu važali različne potnike. Kako dol- po večini Slovence, Hrvate in kakor da prenašajo vreče odpad- Daj-Dama Julij Zupan, je po zve- je bil kot človek izničen. Bil je le go je trajala vožnja do Reke, mu je Jude, nagnetli na ozek prostor, kov. Zaradi lakote, mraza in nečlo- zah v VOS in Osvobodilni fronti abstrakcija s številko »trentasette bila v razmerah, v kakršnih se je imenovan taborišče I. Tu so jih veških higienskih razmer so umira- našel pot do vrha sodnega tribu- sessantotto«. Številka 3768 ... znašel, čisto nepomemben poda- imeli bolj pod nadzorom in na li najšibkejši. Že res, da v italijan- nala, ki ga je podkupil s poldrugim Kolona obsojencev se je nemo tek. Zanj je čas obstajal le še kot tem ozko odmerjenem prostoru skih koncentracijskih taboriščih ni milijonom lir ... pomikala po dvorišču proti tovor- abstrakcija, znotraj katere je podo- se je že konec septembra stiskalo bilo krematorijev, kakršne so imeli njakom, vojaki pa so jih suvali in življal vse tisto, kar se mu je doga- skoraj 6000 internirancev. Italija- nacisti, toda tako na Rabu kot tudi Črt Kanoni, (iz knjige Moj oče, priganjali, naj se podvizajo. Bi lah- jalo v minulih letih ... ni so na Rabu nameravali posta- drugod po Italiji, zlasti v Padovi, psihiater Kanoni) SPOMENIK PRI DOMANJKOVI DOMAČIJI 80. obletnica smrti Ele Kristl - Tanje Lenarško območno združenje za nostni govornik pa je bil zgodovi- bodilne fronte. Čeprav vse ozad- vrednote NOB je ob 80. obletnici nar in poslanec državnega zbora je njene izdaje in smrti še vedno smrti aktivistke Osvobodilne fron- dr. Martin Premk. Slovesnost so ni do podrobnosti raziskano, velja te in sodelavke narodnoosvobodil- z bogatim kulturnim programom ocena, da naj bi jo izdal nekdanji nega gibanja v Slovenskih goricah popestrili učenci Osnovne šole Vo- mož in medvojni nadučitelj v Vo- Ele Kristl - Tanje pripravilo krajšo ličina. David Lorenčič je na har- ličini, Radovan Jaut. Ta je bil od- Slavnostni govornik je bil dr. Martin Premk (arhiv Osnovne šole Voličina) komemorativno slovesnost. Poleg moniko zaigral Snežni valček, La- ločen nacist in ves čas okupacije članic in članov združenja, števil- risa Čeh, Jure Kapun in Maša nemški župan. Ločila sta se jeseni dalj časa bivala tudi organizatorja njene posmrtne ostanke prepe- nih domoljubov in pevcev vokal- Vogrin pa so se predstavili z dekla- leta 1942. Streli iz zasede so bili za narodnoosvobodilnega boja Sreč- ljali v Koreno, kjer je pokopana v ne skupine Kulturno-turistične- macijo pesmi Črni možje partizan- Elo Kristl - Tanjo usodni. Z njeno ko Rojs - Niko in Franc Zalaznik družinski grobnici. Leta 1972 so ga društva Selce so se slovesno- skega pesnika Mateja Bora. smrtjo je celotno narodnoosvobo- - Leon, ko sta bila jeseni 1943 pos- ji na kraju smrti blizu Domanjko- sti udeležili tudi učenci 8. a in 9. Ela Kristl - Tanja (1901–1944) je dilno gibanje v osrednjih Sloven- lana v Slovenske gorice, da tudi v ve domačije v Zg. Voličini posta- a razreda osnovne šole iz Voličine zaradi izdaje padla pod streli nem- skih goricah utrpelo veliko izgubo. teh krajih organizirata odpor pro- vili kamnit spomenik. Ta je lepo in ravnatelj šole Anton Goznik. ške patrulje, potem ko je 4. de- Tanja je bila namreč dobra orga- ti okupatorju. Ela Kristl - Tanja je vzdrževan in obiskan. Vse udeležence je nagovoril lenar- cembra 1944 šla na sestanek slo- nizatorka in aktivistka Osvobo- bila najprej pokopana na pokopa- ški podžupan Franci Ornik, slav- venskogoriških aktivistov Osvo- dilne fronte. Pri njej sta v Koreni lišču v Voličini, leta 1946 pa so Marjan Toš avgust 2025 9 V SLIKI IN BESEDI Cerklje na Gorenjskem: Kamnik: Jatna: OO ZB za vrednote NOB Kranj, Cerklje na Gorenjskem, se je s 8. maja smo v Domu kulture Kamnik člani Združenja borcev za Kot vsako leto smo tudi letos 13. februarja izvedli pohod v Jatno pohodom po Poti spomina in tovarištva v Spominski park tova- vrednote NOB Kamnik v sodelovanju s koordinatorjem kam- in pripravili slovesnost v spomin na 80. obletnico smrti dveh ku- rištva Davovec spomnil padlih borcev 2. grupe odredov in Kok- niške kulture Goranom Završnikom pripravili slovesnost ob 80. rirjev na Partizanski postaji TV15A, manj kot tri mesece pred rškega odreda – Krvavške čete. Pohod je vodil tovariš Rajko Li- obletnici konca druge svetovne vojne. Prireditev, ki jo je Zavr- svobodo maja 1945. pušček. Pohodniki so mimo groba neznanega partizana na Pe- šnik tudi režiral in povezoval, smo simbolno poimenovali: »Ko je čeh in spominskega obeležja na Davovcu prišli do spomenika na zavel veter svobode in so nad Kamnikom zaplapolale zastave«. Brezovici – grobišča padlih borcev 2. grupe odredov in Krvavške Prireditev je pritegnila številne obiskovalce – člane ZB NOB Ka- čete. 13. avgusta 1942 je 80 nemških vojakov in 25 raztrgan- mnik in sosednjih občin, njihove praporščake, člane veteranskih cev v zasedi pričakalo in napadlo partizane. V nepričakovanem in domoljubnih organizacij, občanke in občane Kamnika in oko- napadu je padlo 16 borcev, od tega 13 borcev 2. grupe odredov lice, občinske svetnice in svetnike, župana občine Kamnik Mate- in trije borci – vodniki Krvavške čete: Jože Grilc, Tone Vrhov- ja Slaparja, podžupanjo Romano Učakar, poslanca Evropskega nik in Janez Koselj. K spomeniku smo položili venec. S kratkim parlamenta Marjana Šarca in ministra za notranje zadeve Bo- nagovorom tovariša Jerneja Logarja, recitacijo in partizansko štjana Poklukarja. pesmijo smo počastili spomin nanje. Ob vračanju na izhodiščno Po postrojitvi praporščakov je Mešani pevski zbor Svoboda mesto so se pohodniki ustavili še pri leta 1944 požgani domačiji Mengeš s slovensko himno začel program. Slavnostna nagovo- na Davovcu. ra sta najprej podala predsednik ZB NOB Kamnik Igor Kanižar in župan Matej Slapar. Oba sta poudarila pomen partizanskega upora proti fašizmu in nacizmu ter nujnost spoštovanja tega po- gumnega boja, ki je tlakoval pot naši današnji svobodni in de- mokratični državi. V spomin in opomin smo se zbrali, da bi prisluhnili besedam Osrednji govornik, minister Boštjan Poklukar, je podrobno orisal slavnostnega govornika, župana občine Sevnice Srečka Ocvir- zgodovinske dogodke druge svetovne vojne, poudaril sodelova- ka, ki je orisal takratno stanje in današnje dileme v svetu. nje zavezniških sil in se poklonil vlogi slovenskih borcev, med S pesmijo in recitacijami smo se poklonili spominu na izdana njimi tudi kamniškega rojaka, generala Rudolfa Maistra. Do- kurirja. Hči kurirja Janeza Tovornika, ki je ušel, pa nam je pripo- taknil se je tudi prelomnega obdobja osamosvojitve leta 1991, vedovala o očetovih spominih na ta dogodek. ko so pomembno vlogo odigrali pripadniki milice in teritorialne Vanda Gorenjc, foto: Ljubo Motore obrambe, ter poudaril, da so vse te zgodovinske etape pripeljale do današnje samostojne Slovenije, članice Evropske unije. Ljubljana: Kulturni program so obogatili Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš s partizanskimi pesmimi, igralec Darko Nikolovski z od- V okviru Tednov ljubiteljske kulture 2025 je Kulturno-zgodo- Pohodniki, praporščaki in udeleženci spominske slovesnosti vinsko društvo Rusalka v sodelovanju z ZB za vrednote NOB pri lovski koči Lovskega društva Krvavec na Štefanji gori smo s Ljubljana Moste - Polje, KO Vevče - Zgornji Kašelj, uspešno petjem partizanskih pesmi, recitacijami in govorom obudili spo- pripravilo kulturno prireditev, posvečeno predstavitvi knjige Po min na 13. avgust 1942 ter spomin na mlade fante in dekleta iz zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo avtorice Ilinke To- 2. grupe odredov in borcev Kokrškega odreda. 2. grupa odredov dorovski. je dobila nalogo glavnega poveljstva, da s pohodom na Štajer- Prireditev je potekala 23. maja v Centru Zalog, kjer smo ures- sko okrepi delujoče čete in bataljone ter prepreči izseljevanje ničili željo, da vsebino približamo širši javnosti. Z avtorico se je slovenskih družin, ki je doseglo zastrašujoč obseg – vzrok je bilo pogovarjala članica društva dr. Natalija Orlić in skupaj sta osvet- priseljevanje Kočevarjev v okolico Brežic. lili zgodovinsko in čustveno ozadje nastanka knjige. Ob sprem- Božo Janež, foto: Lado Nikšič ljavi bogatega slikovnega gradiva sta dr. Orlić in mag. Minka Je- rebič brali izbrane odlomke, kar je prireditev dodatno obogatilo. Baza 20: Predvajan je bil tudi kratek film o obnovi in vzdrževanju mu- zejskega eksponata, letala Dakota, razstavljenega na območju Na pobudo in željo članov in prijateljev KD Tito iz Pulja so v Bazi nekdanjega partizanskega letališča, na Otoku v Beli krajini. Za 20 pripravili njihov sprejem, ogled in predstavitev slovenskih partizanskih pesmi, ki so bile uvrščene v slovensko kulturno de- lomkom iz monodrame Kajuh sem jaz, recitatorja Goran Peršin letalo redno skrbi Vojaški muzej Slovenske vojske. Prikaz filma diščino. Člani društva so si Bazo 20 z zanimanjem ogledali in in Tone Ftičar ter dijakinji Gimnazije in srednje šole Rudolfa Ma- je vzbudil globoko spoštovanje zgodovinske dediščine tistega prisluhnili pripovedovanju o dogodkih med narodnoosvobodil- istra – pevka Maša Kovič ob klavirski spremljavi Patricije Moho- časa, človeške volje in moči, ko gre za reševanje civilistov. nim bojem, temu pa je sledil pevski nastop Marjetke Popovski s rič. Sklepni umetniški nastop je pripadel učenki Osnovne šole Knjiga Ilinke Todorovski ni le pričevanje o zgodovinskih do- partizansko pesmijo. Skupaj so položili tudi venec k spomeniku Šmartno v Tuhinju, Hani Žavbi, ki je z recitalom Kajuhove pesmi godkih, temveč tudi poklon kulturnemu življenju Belokranjcev in se poklonili spominu na padle. ganila občinstvo. v zbegu. S pesmijo, glasbo, plesom in pripovedništvom so oh- ranjali svojo identiteto in črpali moč za preživetje – tako nekoč Prijatelji iz Hrvaške so vence položili tudi v drugih krajih Slove- Prireditev je imela tudi dobrodelni značaj. Obiskovalci so lahko nije, saj so kar tri dni obiskovali spominske proslave in se udele- z darovi prispevali v šolski sklad Osnovne šole Šmartno v Tuhi- kot danes. žili celo osrednje proslave ob 80. obletnici zmage nad fašizmom nju. Zbrana sredstva bodo namenjena učencem iz socialno šib- Drugi del večera je zapolnil kulturni program. Nastopili so: Ale- ksej Kovar Ivačič (umetniško ime Polarace 007), učenec Pevske v Stožicah 9. maja. kejših družin. D. I. Slovesnost je bila ganljiv in dostojanstven poklon vsem, ki so šole mag. Alenke Gotar, ter pesnici Metka Jančec Osojnik in Ma- se borili za našo svobodo. Hkrati pa je bila opomnik, da vrednote rija Starič, članici društva Rusalke, z avtorsko poezijo. Straža: boja za svobodo, solidarnost in domoljubje ostajajo temelj naše Prireditve se je udeležila tudi gospa iz Kopra, sicer Belokra- skupne prihodnosti. njica, ki je bila kot sedemletna deklica evakuirana iz Bele kraji- V ZB za vrednote NOB Straža smo se s hvaležnostjo in ponosom Igor Kanižar, foto: Občina Kamnik ne. Večer je bil prežet z nostalgijo, humanostjo, bolečino in tudi spomnili 80 let priborjene svobode. Naj spomnimo, da je Nem- upanjem. Marsikomu so ob spominih na težke čase stopile sol- čija kapitulirala 9. maja 1945, a so se bratomorni boji v Sloveniji Sele, Slovenj Gradec: ze v oči – a iz teh spominov žarita tudi moč in pogum. še nadaljevali, saj je zaradi strahu pred izročitvijo partizanom še Iskrena zahvala gre slovenski novinarki, publicistki in avtori- 15. maja izbruhnila bitka pri Poljani na Koroškem, in sicer med Krajevni Odbor ZZB NOB Sele - Vrhe je tudi letos 27. aprila, na ci knjige Ilinki Todorovski, ki je s predanim delom – zbiranjem domobranci in partizani, poslednja bitka druge svetovne vojne praznični dan upora proti okupatorju, izvedel že četrti tradicio- gradiva, raziskovanjem virov in pogovori s še živečimi pričevalci na Slovenskem in v Evropi. Z njo se je druga svetovna vojna v nalni pohod po sledovih selskih partizanov. – ustvarila dragoceno delo, da ga danes lahko držimo v rokah. Evropi tudi neuradno končala. Letos se je pohoda udeležilo rekordno število udeležencev, več ZB za vrednote NOB Ljubljana Moste - Polje, kot 70, predvsem krajanov Sel in Vrh, ki so lep, sončen nedeljski KO Vevče - Zgornji Kašelj dan izkoristili za druženje ob obujanju spominov na zgodovinske dogodke, povezane z narodnoosvobodilnim bojem. Med potjo Ribnica na Pohorju: so se pohodniki ustavili tudi pri dveh spomenikih NOB in pris- luhnili kratkemu programu, v katerem so sodelovali Moški pev- Konec julija 1941 so se pri Urbančevi koči zbrali prvi pohorski ski zbor Franc Ksaver Meško in recitatorji. partizani in ustanovljena je bila 1. pohorska četa. Žal so bili že v naslednjih dneh izdani – domači izdajalec jih je prijavil na žan- darmerijo. Na srečo so zavedni domačini opozorili partizane in ti so se pravočasno umaknili iz Urbančeve koče. Že v noči z 11. na 12. avgust 1941 so prvi pohorski partizani izvedli oborožen napad na orožniško postajo na Ribnici na Pohorju. Napad je bil zelo odmeven, saj sta bila v napadu ubita nemški župan Wi- tzmann in orožniški inšpektor Pildner. Ranjen je bil tudi pomo- žni policist. Drugi orožnik so se zabarikadirali v občinsko hišo in so si iz nje upali šele zjutraj. Na pokopališču v Vavti vasi smo pri spomeniku padlim partiza- Na proslavi 9. avgusta na Ribnici na Pohorju se je zbralo veliko nom in žrtvam vojne položili venec ter prižgali sveče v spomin na obiskovalcev, gostov in praporščakov. Po prihodu praporščakov vse padle in umorjene krajane, naše prednike. V vseh teh letih in spominske partizanske enote KZD Franc Rozman - Stane nas so se zamenjale vsaj tri generacije krajanov, nekaj nas je tudi je nagovorila tovarišica Judita Kotnik, predsednica OO ZB NOB na novo priseljenih. Z veliko vnemo, hvaležnostjo in ponosom Ribnica na Pohorju, zatem pa pozdravil Srečko Geč, župan obči- skrbimo za vse pomnike velike vojne v naši občini. 80. obletnica Zelo dejavni Krajevni odbor ZZB NOB Sele - Vrhe za letos prip- je priložnost, ki smo jo izkoristili za izkaz globokega spoštovanja ravlja še nekaj prireditev in srečanj, med drugim tudi izlet po ne Ribnica na Pohorju. Slavnostni govornik je bil letos Aleksan- der Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj v vladi. Po do naših herojskih prednikov, ki jih ne bomo nikoli pozabili. Sloveniji. Pohvali pa se lahko tudi s porastom števila članov, saj Potrudili se bomo, da ta spoštljivi odnos prenesemo tudi na mla- se je v zadnjih dveh letih podvojilo. Danes je v odbor včlanjenih nagovorih je sledil bogat kulturni program, v katerem so nasto- di rod krajanov naše občine. že več kot 80 članov in prav dogodki, kot je tradicionalni pohod, pili Samotarji, Ribniški fantje in recitator Teo Škratek, prvi kul- Branko Đukić so priložnost tudi za pridobivanje novega članstva. turnik KZD Franc Rozman - Stane. S. B. Matjaž Tomažič 10 avgust 2025 V ZALEDJU KOČEVSKE REKE Srečanje v spomin na vojne čase Krajani Dolnje Brige, Gornje Brige Program je povezovala Mira Letig. in Borovca, vasic v zaledju Koče- V imenu ZB Kočevje je navzoče V drugi polovici aprila, tik vske Reke, obkroženih z manjšimi v odsotnosti predsednika Duša- pred koncem vojne, so Nem- pašniki in obdanih z gozdovi, so 14. na Zamide pozdravila sekretarka ci s sedmimi SS-policijskimi junija skupaj s KO ZB za vrednote Zlata Arko. bataljoni, polkom vlasov- NOB Ivan Omerza Livold in KO ZB Predsednik KO ZB Ivan Omer- cev, s pomočjo šestih udar- za vrednote NOB Kočevska Reka za je zbranim pripovedoval o de- nih bataljonov in 43 četami po dolgih letih pripravili slovesno lovanju okupatorja v teh krajih in slovenskih domobrancev, prireditev v spomin na vojne čase dveh borcih, ki sta dezertirala k tremi polki srbskega do- in dogodke, katerim so posvečeni domobrancem in izdala lokaci- brovoljnega korpusa in dve- tudi štirje tamkajšnji spomeniki. V ji bolnic, v katerih sta se zdravila. ma četniškima brigadama Borovcu je na nekdanji šoli spo- Po zaslugi dobre partizanske ob- (skupaj okoli 17.000 mož) minska plošča z imeni 12 žrtev, ki veščevalne službe v Kočevju so na dolenjsko-notranjskem so pod okupatorjevimi streli pad- pravočasno evakuirali tako bolni- območju imeli le še nalogo le avgusta 1941. V Dolnji Brigi je šnici kakor tudi tiskarno Grafika omogočiti varen umik svojih na kraju ustrelitve spominsko obe- 12A v Dolnji Brigi, ki je od marca čet z Balkanskega polotoka. ležje, posvečeno komisarju Jane- do maja 1944 delovala v tamkajšnji Prodirali so iz Osilnice pre- zu Maslju - Ladu. V središču vasi ljudski šoli. Tiskarna je bila zaradi ko Banje Loke do Štalcerjev, na zidanih ostankih nekdanje šole preobsežnega dela premeščena iz kjer so jih za par dni ustavile pa sta dve spominski plošči. Ena je tiskarn Triglav 11A in Ladopun- Nastopajoči učenci s praporščaki enote VII. korpusa, vendar postavljena v spomin na delovanje kt 11G v Goteniškem Snežniku. V je sovražnik iz Kočevja dobil partizanske tiskarne Grafika 12A, Dolnji Brigi je bilo takrat najvar- dodatno pomoč in ponovno druga pa v spomin na padla var- nejše, saj je bila šola po kapitula- brošure ter barvne volilne letake, mobranci prišli po neuspešni haj- zasedel položaje od Fridrih- nostnika in sedež okrožne komisije ciji Italije prazna, za varnost pa je za katere je osnutek izdelal aka- ki po okoliških vaseh, kjer so iska- štajna do Morave, Briško in VOS Kočevje, ki je tam delovala od bilo poskrbljeno tako, da so omejili demski slikar in kipar Nikolaj Pir- li bolnico, ki pa je kljub izdaji niso Borovško dolino s Kočevsko septembra 1943 do januarja 1944. in po potrebi blokirali gibanje pre- nat, linoreze pa Ive Šubic. Ker je našli, saj je bila pravočasno eva- Reko in Koče. Skoraj istoča- Po polaganju cvetja in prižigu bivalstva. Partizani so s patruljami VOS maja 1944 izvedel, da je iz kuirana. Nemci so ranili komisarja sno so potekale zaključne sveč smo se udeleženci zbrali v nadzorovali vpadnice v vse vasi od bolnice v bližnji vasi Prežulja de- Lada, ki mu je še uspelo skriti tor- operacije za osvoboditev Tr- urejenem in lepo okrašenem va- Kočevske Reke do Ajblja in Banje zertiral partizan in da lahko pride bo z dokumenti. Ker so mislili, da sta, zato so poveljstva VII. škem središču v Dolnji Brigi. V kul- Loke in od Stružice po Briški dolini do izdaje, je komandir Petrač opre- je mrtev, so mu le pobrali orožje in korpusa ter XV. in XVIII. di- turnem programu so sodelovali ot- mimo Preže do Borovca in Raven. mo in osebje premestil nazaj v Go- sezuli škornje. Tovarišu Juretu Kri- vizije dobila nalogo zaščititi roci iz Osnovne šole Livold Hana Imeli so tudi odlično izurjeno ob- teniški Snežnik. Po preostanek gra- žu pa se je uspelo rešiti. Pozneje so desni bok 4. jugoslovanske Krajc, Neža Grabrijan, Zarja Behin, veščevalno službo ter ekonomski diva pa sta naslednji dan odšla ko- domačini ranjenega Lada odpeljali armade in sovražnika preg- Gal Kalabota in Simon Štefanič, re- in varnostni kader. V tiskarni so ti- misar Janez Maselj - Lado in Jure v Dragarje, kjer je umrl. nati iz celotne Kočevske do citatorki Živka Komac in Bernarda skali Slovenski poročevalec, Ljud- Križ. Padla sta v nemško zasedo v Ljubljane, kar se je tudi zgo- Berkopec ter pevka Neja Komac. sko pravico, Kmečki glas in razne Dolnji Brigi, kamor so Nemci z do- Z. A. dilo 4. maja pred 80 leti. ČRNO POLETJE 1942 V KOKRI General Brener ukazal požiganje in ubijanje Kot vsako leto od leta 1953, ko je moških, prijetih prejšnji večer, ko Kranj, in župana občine Preddvor bil postavljen spomenik padlim so prepevali slovenske pesmi, in Roka Robleka. in umrlim domačinom, je tudi le- jih naslednji dan v Kokri ustrelili. Osrednji govor je imel župan tos 19. julija Krajevni odbor ZB Ko pa je bila izvedena likvidacija Rok Roblek, ki je čustveno pouda- Preddvor pripravil spominsko slo- kokrškega izdajalca, je okupator ril, da se v Kokro vedno z veseljem vesnost ob spominjanju na okupa- nadaljeval maščevanje in pomore, vrača, saj so vas in njeni prebival- torski zločin, ki je bil na ta dan leta kajti že 24. julija 1942 so v Kokro ci simbol upora, s kmetovanjem 1942 izveden po povelju okupator- pripeljali enajst zapornikov iz be- in življenjem na tem zahtevnem skega generala Karla Brenerja, da gunjskih zaporov in jih ustrelili. gorskem območju trdno in odloč- se uničijo, požgejo vasi in postre- Dolina Kokre z Jezerskim je bila no kljubujejo zakonom narave. li del občanov Hrastnika, Kokre in že od samega začetka okupaci- Tako poosebljajo in živijo vredno- Sovodnja. Nemški policisti so že je vpeta v slovenski odporniški boj te, za katere smo si Slovenci priza- v zgodnjih jutranjih urah obkolili proti okupatorju. Nemci so Jezer- devali skozi vso svojo zgodovino. osrednji del vasi Kokra. 29 žensk sko začeli osvajati že 6. aprila in na- Vrednote, kot so enakost, razume- in otrok so strpali na tovornjak in daljevali do 12. aprila, ko so se pre- vanje, sočutje, mir in delavnost, so jih odpeljali v Preddvor, od tam pa bili do Preddvora. Ko se je nekdanja temelj razvoja in sožitja Evropej- so jih internirali v nemška tabori- jugoslovanska vojska z Jezerskega 1942. Zavedni slovenski posestni- V pozdravnem nagovoru je cev in omogočajo, da meja ni toč- šča. Ob tem so policisti ustrelili 13 umikala po dolini Kokre, je ob umi- ki so partizanskemu gibanju veli- predsednik Krajevnega odbora ZB ka konca, temveč točka začetka. domačinov in požgali pet domačij, ku rušila mostove in postavljala pre- ko pomagali s prehrano, drugim Preddvor Franc Ekar pozdravil vse Spominsko slovesnost je prip- dve gostilniški hiši, mežnarijo in preke, da bi vsaj nekoliko upočasni- blagom in gostoljubjem, zato so navzoče domačine, člane Zveze ravila in vodila tovarišica Mirjana župnišče. V okviru tega zastrašu- la nemško pehotno armado. na tem strateškem območju lahko borcev, vojne veterane 91, prapor- Črnač, tajnica občinskega odbora jočega zločinskega okupatorskega Na območju Kokre je bila že 10. delovale kurirske poti, bolnišnice, ščake in delegacije Zveze borcev ZB Preddvor. projekta so že 11. julija iz kranj- decembra 1941 ustanovljena Kok- tehnike in tiskarne. Prav v Kokri so iz sosednjih občin, prav tako tudi skih zaporov pripeljali v Kokro pet rška četa, Krvavška četa pa junija tiskali glasilo Gorenjski partizan. Boža Janeža, predsednika OZZB Franc Ekar, foto: Slavko Prezelj BORJANA V BREGINJSKEM KOTU Tabla z imeni padlih V kobariški krajevni organizaciji pokopališču v vasi Borjana v Bre- bo za padlimi borci izgubila vsa- so ti borci darovali svoje življenje Zveze borcev ugotavljamo, da so ginjskem kotu, kjer so v grobovih ka sled. Odločili smo se skupaj s za boljši danes. Na tabli so napisa- nekateri grobovi padlih borcev za- pokopani partizani in so jih svojci krajevno skupnostjo Borjana, da na naslednja imena: Mihael Hrast, nemarjeni oziroma jih nihče več ne pokopali na tem pokopališču. Ko- v predelu, kjer so pokopani par- Slavko Kramar, Karlo Kramar, Ivan vzdržuje. Vzrok tega je tudi dejstvo, munala Tolmin kot upravljavka po- tizani, postavimo tablo z imeni in Hrast, Jožef Vrečar, padli 13. mar- da padli niso imeli ožjih sorodnikov, kopališča je obvestila vse, ki imajo priimki padlih, ki bo vse spominja- ca 1944 v Plazeh; Avgust Vrečar, če pa so jih imeli, so zdaj tudi ti po- svoje pokopane na pokopališču, naj la, da na tem delu pokopališča po- padel 5. maja 1944 na Brcah; Ra- kojni. Tako ostajajo grobovi neu- skrbijo za grobove in naj poravna- čivajo partizani, in jih bomo tudi fael Hrast, ubit 11. novembra 1943 rejeni, zarašča jih plevel in to kaže vajo tudi svoje finančne obveznosti. poimensko navedli z datumom in v Kobaridu; in Slavko Federl, padel na slab odnos vseh nas do ljudi, ki V borčevski organizaciji smo krajem smrti. Tako bosta za ved- 19. novembra 1943 v Topolovem. so svoje življenje dali za svobodo. menili, da bodo sčasoma nekate- no ostala spomin nanje in opo- Tako stanje smo ugotavljali tudi na ri grobovi povsem opuščeni in se min prihodnjim generacijam, da Vojko Hobič avgust 2025 11 SPOMIN NA PRVE KRŠKE ŽRTVE Pobuda za mednarodno proslavo na Poljani Pri lovski koči Lovske družine Štajerskem leta 1944 po tistem, ko Jazbec. Ob tem je predlagal Zvezi Brežice v gozdu Dobrava pri Bu- je XIV. divizija prišla na to obmo- združenj borcev za vrednote NOB košku je 26. julija potekala spo- čje. V sklepnih operacijah ob kon- Slovenije, da se zavzame za to, da minska slovesnost. Zbrane, med cu vojne je odred med drugim os- bo v Poljani vsakoletna mednaro- njimi so bili svojci pobitih, pred- vobajal tudi Mursko Soboto. dna proslava. »Povabite na to spomin- stavniki občine, praporščaki ve- sko slovesnost svetovne voditelje, zave- teranskih organizacij, pripadniki Jazbečeva pobuda: zniške kolege veterane, borce. Naredite 15. polka slovenskega letalstva iz mednarodna proslava iz tega veliko mednarodno proslavo, da Vojašnice Jerneja Molana in pred- Slavnostni govornik se je zavzel se bo vedelo tudi širše, kaj je slovenski stavniki UABA mesta Samobor, je za spoštovanje lastne države in za prispevek k zmagi v drugi svetovni voj- nagovoril predsednik ZBV NOB zaupanje vanjo, njeno mesto na ni, kako se neguje spomin in kaj vse je Brežice Tadej Škof. Med drugim svetovnem zemljevidu pa ni ne- vtkano v ta spomin. To bo dodaten ka- je povedal, da je Krško četo, prvo opazno. Spomnil je, da je Nemči- menček v mozaiku slovenskih dosežkov uporniško skupino na krškem ob- ja podpisala kapitulacijo 8. in po- in spomina, ki nas vodi v prihodnost in močju, zbral Peter Jernejec. Zara- tem še enkrat 9. maja 1945. »Druga s katerim ohranjamo pri življenju med di pomanjkanja previdnosti in ne- svetovna vojna na evropskih tleh se je nami krške borce in vse njim podobne, izkušenosti pripadnikov ter dvojne končala v Sloveniji, ko je nemški gene- hkrati pa spodbujamo mlade, da se bo- izdaje so skupino že v začetku nje- tišina, ki govori glasneje kakor besede venci v drugi svetovni vojni iz- ral Alexander von Löhr v vasi Poljana rijo za vse tiste svetle ideale.« nega delovanja uničili Nemci. Čla- – tišina, ki nam šepeta imena padlih, postavljeni genocidu fašizma in na Koroškem blizu meje v okolici Dra- Prireditev je vodila Ida Ostrelič. ne skupine so namreč zajeli in za- katerih življenjska zgodba se je končala nacizma. Krška četa po njegovem vograda predal armadno skupino E ter V kulturnem sporedu so nastopili prli ter jih potem ustrelili v gozdu tako zelo prezgodaj, a njihovo sporo- pomeni upor mladih, ki so čuti- kvislinge, izdajalce, ki so se umikali, ki Ljudski pevci Globoko pod vod- Dobrava. čilo tako globoko živi naprej,« je po- li krivice in se niso strinjali z oku- so bežali pred roko pravice, slovenske- stvom Francija Keneta, članica Brežiška podžupanja Mojca udarila. Pripadniki krške partizan- patorjem in ki so si upali. V Po- mu generalu Ivanu Dolničarju. Imel združenja Jožica in Sašo Stajič ter Florjančič je kraj v gozdu Dobra- ske skupine so po njenih besedah savju je, kot je spomnil, delovala sem to veliko čast, da mi je general Dol- častni predsednik ZBV NOB Breži- va s spomenikom Krški četi ime- s svojim uporom postali luč tistim, tudi Brežiška četa. Na Silovcu pri ničar pokazal točno tisto mesto, kjer ce Stane Preskar z branjem pesmi novala svetišče. »Tu so koraki in de- ki so tavali v strahu in negotovosti. Sromljah je bil ustanovljen Koz- je bila izvedena ta predaja. Torej se je pokojnega Franca Živiča. janja naših prednikov, ki so verjeli, da Slavnostni govornik dr. Milan janski odred. Ta je bil prva veli- druga svetovna vojna na evropskih tleh je vredno umreti za svobodo. In tu je Jazbec je poudaril, da so bili Slo- ka oborožena formacija na širšem končala pri nas,« je poudaril Milan ZBV NOB Brežice KOČEVSKA REKA IN TABORSKA STENA Italijani pobijali otroke in požigali vasi Že vrsto let ZB za vrednote NOB ružili predsedniku OO ZB Osilni- smi so prepevale pevke Društva Kočevje, KO ZB Kočevska Reka in ca Stanku Janešu, županji Osilnice upokojencev Kočevje, zaigrala pa OO ZB Osilnica pripravljajo prire- Alenki Kovač, županji Kostela Na- nam je tudi Kočevska godba. Po- ditvi v Kočevski Reki in na Tabor- taši Turk in poslancu Predragu Ba- vezovalka programa je bila Cvetka ski steni. Tako smo se 5. julija ob koviću. Prisotni so bili tudi minister Vesel iz Osilnice. koračnici Kočevske godbe, častni za kohezijo in regionalni razvoj dr. Županja Osilnice Alenka Kovač straži praporščakov in recitaciji Aleksander Jevšek, svetnik občine je govorila o zgodovini in življenju Živke Komac žrtvam narodnoo- Kočevje Jože Kuret, član predsed- ljudi v Osilniški dolini. Povedala je, svobodilnega boja najprej pokloni- stva ZZB Janko Veber, častni član da so se med vojno Italijani naselili li pri spomeniku v Kočevski Reki. ZB Kočevje Jože Oberstar in pred- v dolini, okoliške višje ležeče vasi Vse prisotne je pozdravil Franci sednik Zveze veteranov vojne za so požgali, ljudi pa pobili ali odpe- Šega in povedal, da je spomenik Slovenijo Anton Vovk. ljali v taborišča. V vojni je dolina postavljen v spomin na 80 borcev Udeležence je pozdravil Stanko izgubila 60 odstotkov prebivalstva, NOV, 14 talcev in deset žrtev inter- Janeš, v imenu ZB Kočevje pa se- a so se ljudje s pomočjo države, lovalo mnogo partizanskih bolnic, ne na vse dogodke iz obdobja naro- nacije. Mrtve so krajani iz grobov kretarka Zlata Arko, ki je spomni- kot že v preteklosti, vedno vračali tiskarn in ciklostilnih tehnik. Bila dnoosvobodilnega boja ohranjati in po okoliških jasah, gozdovih in va- la na številne pomnike zgodovine, in nekako preživeli. Danes, 80 let je varno zatočišče vodstvu naro- jih prenašati na mlajše generacije. seh prekopali v kostnico, zato ve- posejane po Kočevskem od Osilni- po koncu vojne, se spominjamo dnoosvobodilnega boja, zato so jo Po prireditvi smo ministra odpe- čina imen pokojnih ni znana in na ce do Roga, vsak posebej nas spo- borcev, ki so se borili za svoj jezik, imenovali partizanska Kočevska. ljali do piramide, kjer sta pokopana grobnici ni vklesanih imen. Pove- minja na dogodke, zaradi katerih svoj dom in svojo zemljo. Opisal je zločin, ki se je zgodil v Ta- Vinko in Jakec, in do jame v Ta- dal je, da bomo poskušali v prihod- so bili postavljeni. Slavnostni govornik dr. Ale- borski steni 24. julija 1942, ko je ita- borski steni, kjer je z županjo Osil- nje dobiti čim več imen počivajo- V kulturnem programu so sode- ksander Jevšek je poudaril, kako lijanski okupator zaradi izdaje ubil nice in predsednikom OO ZB Osil- čih na tem kraju. Ko je delegacija lovali: recitatorki Irena Maržič in pomembno vlogo v narodnoosvo- najprej stražarja, nato pa Vinka in nica položil cvetje, prižgal svečo in položila cvetje in prižgala svečo, Živka Komac, na harmoniko je za- bodilnem boju je odigrala celotna Jakca, pred bližnjo jamo pa je v ne- se poklonil žrtvam. smo se mimo Borovca odpravili na igrala Slavica Marinković in spre- Kočevska. Na njegovih planotah in enakem boju padlo še šest partiza- Taborsko steno, kjer smo se prid- mljala hčer Milo, partizanske pe- v zavetju mogočnih gozdov je de- nov. Poudaril je, da moramo spomi- Zlatica Arko SPOMINSKI DAN V RODIKU Zgodovine ne moremo brati kot jedilnik Spominski dan, ki ga tradicionalno brkinske vasi zaznamovala tiha, čutje z domačini, saj se je zgodo- internirane otroke mora odzvanja- bovi še danes ostajajo neznani, ne pripravijo občina Hrpelje - Kozina, a močna zgodovinska bolečina. vina brkinskih vasi pisala z ognjem ti z enako močjo kakor spomin na molčimo. Vse, kar zahtevamo, je krajevna skupnost Rodik in tam- Spomnili so se 81. obletnice tiste- in krvjo ter pokončno držo mladih vse druge tragedije 20. stoletja. Le spoštovanje do zgodovine in do nas kajšnje turistično društvo, krajevna ga tragičnega 21. julija 1944, ko so ljudi. Dotaknil se je tudi zdajšnjih tako bomo gradili Evropo, ki bo te- samih.« Pohvalil je krajevni skup- skupnost Artviže in Združenje bor- posebne nacistične esesovske eno- dogodkov, ko se nad Evropo zno- meljila na resnici, spoštovanju in nosti Rodik in Artviže, ki spoštlji- cev za vrednote NOB, je zaznamo- te gorskih lovcev zverinsko pobi- va zgrinjajo temni oblaki zgodo- odgovornosti, in ne Evrope prihod- vo in dostojno ohranjata spomin na van s spominom na tragedijo 21. le rodiške in artviške mladince in vinskega revizionizma. Govoril je o žrtve narodnoosvobodilnega boja julija 1944. Tega dne so Nemci v druge, ki so jih tistega dne dobile spravi, ki brez resnice ni mogoča, ne le kot formalno obveznost, tem- Rodiku ubili deset ljudi, med njimi na svojem morilskem in požigal- in o povojnih pobojih. »Partizanski Partizanski boj je bil boj za več kot živo izročilo. Ob navzoč- sedem mladih. skem pohodu po Rodiškem in Brki- boj je bil več: bil je boj za svobodo, svobodo, obstoj naroda in nosti praporščakov pod vodstvom Že pred slovesnostjo 20. julija so nih. Ob obletnici konca vojne pa so obstoj naroda in človeško dosto- človeško dostojanstvo. veterana vojne za Slovenijo Bru- se številni pohodniki iz Rodika po- se zbrani poklonili vsem tistim, ki janstvo. Evropski parlament bi mo- na Kocjana so svojci žrtev in de- dali na Artviže, kjer so pred spome- niso dočakali svobode, a so s svo- ral biti kompas naše celine, ne pa legacije položili cvetje in vence tudi nik NOB položili vence, zatem pa jo žrtvijo tlakovali pot, po kateri mi razsodišče, ki z enostranskimi sod- pred spomenik žrtvam narodnoo- so se vrnili na kraj proslave v Ro- danes hodimo. Domačinka Alenka bami piše poenostavljeno in se- njih delitev,« je med drugim po- svobodilnega boja sredi vasi Rodik. diku. Tam je potekala tudi osrednja Škapin je podrobneje orisala gro- lektivno zgodovino. Zgodovine ne vedal mladi dr. Mrđenović, ki se je Bogat kulturni program so pripravi- slovesnost ob letošnji 80. obletnici zodejstva in dogodke, ki so se leta moremo brati kot jedilnik, s katere- pred dvema letoma priselil na Kras. li člani Brkinske godbe 2000, kan- konca druge svetovne vojne. Zbra- 1944 zgodili v Rodiku in na Artvi- ga izbiramo le tisto, kar nam je po- Dodal je, da »je zato naša dolžnost, tavtorica Marjetka Popovski s sku- ne je pozdravila hrpeljsko-kozinska žah, kot so o njih pričali očividci. godu. Spomin na nacifašistične zlo- da smo kritični, da iz spoštovanja pino in domači recitatorji. županja Saša Likavec Svetelšek Slavnostni govornik, zgodovinar čine, sodelovanje kolaborantskih do mladih, ki so umrli za svobodo, in poudarila, da je Rodik in druge dr. Milan Mrđenović, je izrazil so- sil, požgane vasi, pobite matere in tako kot tisoči drugih, katerih gro- Olga Knez 12 avgust 2025 JUBILEJI 100 let dan, saj smo praznovali stoti. roj- boditvi je bila Rusceva Ana vsesko- stni dan Črnučanke Magdalene zi dejavna članica KO ZB v Bovcu, Orehek, rojene Pečar, članice Zve- 100 let ki mu je ostala zvesta vse do da- ze združenj borcev Črnuče. Svoj nes. Po osvoboditvi se je zanjo za- Magdalene okrogli jubilej je praznovala v kro- Ane Mrakič, čela nova življenjska pot. Na njej je gu sorodnikov, sostanovalcev in za- spoznala svojega življenjskega so- Orehek poslenih v Centru starejših Črnuče. Ruscove Ane potnika, prav tako borca narodno- Slavljenka je bila vesela številnih osvobodilnega boja. Leta 1948 sta čestitk, še posebno se je razvese- se poročila in zgradila nov dom. Zabučale gore, zašumeli lesi, oj, lila predsednika četrtne skupnosti Ruscova Ana z dekliškim priim- Ustvarila sta si družino, v kateri mladost ti moja, Gregorja Kumerja in predsednika kom Šulin se je rodila 7. julija 1925 sta se rodila sin Ljubo in hči Nada. kam odšla si, kje si? Zveze borcev za vrednote NOB Čr- v številni kmečki družini v Bovcu. Vzgajala sta ju v zavednem duhu Oj, mladost ti moja, kam si se zgu- nuče Rudija Vavpotiča (na sliki), ki Rojena je bila kot tretja izmed sed- in spoštovanju partizanstva in na- bila? Kakor da bi kamen sta ji vsak podarila šopek rož. Slav- mih otrok. Pritisk fašizma, ki je v rodnoosvobodilnega boja, tako da v vodo potopila. ljenka nam je zaupala, da je kon- predvojnih letih tlačil celotno Pri- oba delujeta v združenju za ohra- Kamen, še ta kamen v vodi se obr- čala šolo pri uršulinkah, nato pa še morsko, ji je že v otroških letih pus- nitev vrednot tega boja. ne, le mladost se moja trgovsko šolo. Bila je zaposlena v til temen pečat. Pod jarmom fašiz- Žal je Ani življenje zagrenila nikdar več ne vrne. Elmi, Iskri v Trbovljah in Lesnini. ma je občutila grenko spoznanje o prezgodnja izguba moža. Po mo- Časi, zlati časi, neužiti klasi! Moja Med drugo svetovno vojno je bila zatiranju slovenskega naroda. Naj- ževi smrti je ob pomoči hčere de- mlada leta aretirana in obsojena na leto dni hujša je bila prepoved materinega javno preživljala vsa ta leta. Njen niso užila sveta. zapora. Magdalena ima eno vnuki- jezika in petja slovenskih pesmi. V življenjski slog je slonel na močni Na Črnučah, natančneje v Centru njo. Živi skromno in vsak teden še srcu sta Ani tlela mržnja in hkrati volji in fizični moči, kar ji je vse do za starejše občane na Črnučah, vedno obiskuje brata na Črnučah. vse večji upor proti tujčevemu te- dandanes ohranilo dobro kondici- smo aprila počastili prav poseben Jadranka Vouk - Železnik rorju. Zavedala se je, da črna faši- jo. Njena bistroumnost in spomin stična roka sega globoko v sloven- sko zemljo in zatira slovenski jezik. 100 let lijanske učiteljice za izgovorjeno Po vojni se je poročila s sedem Ana je odraščala s tem občutkom slovensko besedo tudi pretepale. let starejšim Vinkom Žigantejem krivice in močno trmo, da tega ne Prisilno sem se naučila italijanšči- in si ustvarila družino. Rodili sta bo sprejela. Zato se je že od same- ne in končala italijansko osnovno se hčeri Veselka (1948) in Vesna ga začetka vojne vključila v skupi- Eme Žigante, šolo. Ob vsem tem pa sem ohra- (1953). Živeli so skromno železni- no mladih aktivistk, ki so ilegalno nila ljubezen do maternega jezika čarsko življenje in se večkrat seli- delovale proti okupatorju. To sku- kurirke Soče – slovenščine. Kot 16-letno dekle li, dokler se niso ustalili na Kozini. pino je vodila njena starejša se- sem doživela začetek druge sve- Skrbela je za vzgojo hčera in go- stra Nada, ki je postala sekretarka. tovne vojne, najprej pod represijo spodinjstvo, nato pa se je zaposlila Pod njenim vodstvom je 20 mladih V sežanskem domu upokojencev Bovčank skupaj z Ano delovalo na je bilo 22. julija nadvse slovesno. bovškem terenu. Njihova povezo- Stoti rojstni dan je praznovala nje- valna točka je bila na Hunčiču pod gova sostanovalka Ema Žigante, vznožjem Javorščka. Tu so se zbi- rojena v slovenski istrski vasici Ra- rale in oblikovale prve partizanske kitovec, z bivališčem na Kozini, ki skupine. Vanje sta iz aktivističnih zadnja štiri leta preživlja v domu vrst vstopila tudi njena brata Mi- za starejše v Sežani. Zdravje, srečo loš in Ladi. Sestra Nada in Tončka sta velika povezovalca preteklosti in dobro počutje so ji prišli voščit sta se pridružili aktivistkam, doma in sodobnosti. številni sorodniki, prijatelji kot tudi sta ostala le njena mlajša brata. Po Častitljivi jubilej – praznovanje hrpeljsko-kozinska županja Saša ovaduštvu in ob pomoči domačih stotega rojstnega dne − je nav- Likavec Svetelšek s predsednico izdajalcev so fašisti v januarju leta dušeno preživela v krogu svojih domačega društva upokojencev 1943 pretrgali delovanje bovških najdražjih in sorodnikov, ki so ji Janjo Babič in sežanski župan An- aktivistk. Po sicer neuspešnih raci- priredili prisrčno zabavo. Ob tej drej Sila. Še veliko zdravja pa sta jah so jih skoraj polovico aretirali priliki smo ji člani ZB za vredno- ji voščila tudi predstavnika bor- in odpeljali v videmske zapore. Ani te NOB voščili in ji zaželeli trdno čevskih organizacij Bojan Pahor in njeni sestri se je uspelo umak- zdravje ob želji, da bi se še večkrat in Mirjam Frankovič Frnetič. To- niti na del osvobojenega ozemlja srečali. Čestitke so ji izrekli tudi pel sprejem so slavljenki pripravi- v Soči. Tam sta se pridružili parti- bovški župan Valter Mlekuž, pred- li sostanovalci doma upokojencev italijanskega fašizma, po razpadu v podjetju Tranšped na Kozini in v zanskemu gibanju in v njem ostali sednica društva upokojencev Bre- z direktorico Rosano Šturm in de- Italije leta 1943 pa nas je enako Kopru, kjer se je upokojila. vse do konca vojne. da Vencelj in predstavnica Karita- lovno fizioterapevtko Tanjo Ren- zastraševal nemški nacizem. V Ra- Ponosna je na obe hčeri z dru- Ana se je vrnila v objem doma- sa Magda Kenda, ki so ji z obiskom čelj. Ob sladki torti so ji tudi zapeli kitovec so prihajali partizani, belo- žinama. V veliko veselje so ji tri čih tik po 1. maju leta 1945, ko so in darili polepšali dan. in dvignili kozarce penine na njena gardisti, četniki in ustaši. S hudim vnukinje: Lea, Tea in Mateja, ter se pred osvoboditvijo nacistični še mnoga zdrava leta. trepetom in preizkušnjami je bilo vnuk Martin. Posebej je vesela vojaki umaknili iz Bovca. Po osvo- Mitja Cuder Ema se je rodila 22. julija 1925 prežeto to moje vojno obdobje. obiskov petih pravnukov, Ene- kot četrti, predzadnji otrok v Živo se spominjam mrtvih in ranje- ja, Lane, Mie, Vala in Marka. Z VABILA skromni kmečki družini. Njena nih, ki so ležali po vaških poljih. V možem Vinkom sta praznovala otroška leta so bila lepa, čeprav teh vojnih razmerah sem pod ime- diamantno poroko. Mož je umrl pod Italijo revna kot za večino nom Soča opravljala pomembno leta 2006. Zaradi telesne osla- Planina Kuhinja vaščanov Brkinov. Ker je bila ob kurirsko delo za potrebe partiza- belosti se je preselila v sežanski mami edina od žensk še sposob- nov. Trpljenje vojnega časa nas ni dom upokojencev. Čeprav ji veli- Občina Kobarid, Združenje borcev za bo mag. Martin Šolar, podpredsednik na za delo (starejši sestri Mari- uničilo, ampak še bolj okrepilo in ko težavo pomenita priklenjenost vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, Planinske zveze Slovenije. Srečanje s ja in Tina sta odšli v Trst, nato v povezalo, zato smo v vasi z nepopi- na posteljo in popolna odvisnost Kobariški muzej, Fundacija poti miru, kulturnim programom bo v nedeljo, 7. Ameriko in tam ostali), je kot otrok snim veseljem pričakali konec voj- od domskega osebja, ostaja Ema KO ZB Kobarid, Planinsko društvo Ko- septembra 2025, ob 11. uri pri pla- poprijela za vsa kmečka in gospo- ne in se dokončno znebili večdese- polna vedrine, upanja in veselja barid in Lovska družina Smast vabijo v ninski koči na planini Kuhinja pod dinjska dela na kmetiji. »Mladost tletnega jarma izpod italijanskega do življenja. Gregorčičev planinski raj na srečanje Krnom. Dostop je mogoč z osebnim sem preživljala pod trdo roko ita- fašizma,« se otroških, mladostnih Olga Knez v spomin na padle in ponesrečene v lijanskega fašizma, ko so nas ita- avtomobilom. in vojnih let spominja Ema. Krnskem pogorju. Slavnosti govornik MOJI SPOMINI Nemci prišli, streljali, pobijali in odšli Ko obujam spomine na drugo sve- vec. S škornjem je skoraj sesul vra- la, je hodil pred mano po stopnicah. šnico. Spodaj so bili zapori. Pozimi Nemci. V tisti stavbi so živele tudi tovno vojno in včasih kaj napišem, ta in nas prestrašene našel v kuhi- Naenkrat se je obrnil, me pobožal leta 1943 so v Jagrščah ujeli skupi- nune, nekatere med njimi Sloven- ob tem spominu vedno rečem – nji. Pregledal je spodnje prostore, po laseh in iz oči so mu kapljale sol- no partizanov. Med njimi je bil tudi ke. Ko so videle v zapore prihajati ne, tega pa že ne bom napisala! Pa tudi hlev, in nato z roko pokazal ze. Kdo ve? Morda se je spomnil, naš sosed Filip Mravlje. Naslednje Nemce, so odprle stranska vrata in bom. Vsaka medalja ima dve plati. mami, naj ga pelje v zgornje nad- da ima tudi on v Nemčiji tako de- jutro sem stekla čez cesto, poklekni- nekaj zapornikom je uspelo pobeg- S pradedom in mamo sem živela stropje. Mama, lepa mlada ženska, klico in je najbrž nikoli več ne bo la ob zamrežena okna zapora in vi- niti. Med njimi je bil tudi Filip. Dru- v stari hiši v središču Cerknega. V se ga je bala, zato je ukazala meni, videl. S sklonjeno glavo je zapustil dela, kako z bičem pretepajo soseda ge zapornike so Nemci pobili. naši vasi se Nemci nikoli niso usta- naj ga peljem. našo hišo in za sabo trdno zaprl hi- Filipa. Po hrbtu mu je tekla kri. Po- Filip se je iz Trsta več dni peš lili. Prišli so, streljali, grozili, pobijali »Komm,« sem rekla grozečemu šna vrata. Še en grenak spomin na zneje sem izvedela, da so ga potem prebijal po stranskih poteh, da je in odšli. Tudi tisti dan so streljali in tujcu in pred njim drobencljala po vojno. Imela sem šest let. Na dru- odpeljali v tržaški zapor Coroneo. srečno prispel domov. grozeče vdirali v hiše. V našo hišo stopnicah. Tudi v spalnice je vdrl s gi strani ceste mimo naše hiše v Tisti dan, ko je razpadla Italija, so je z naperjeno puško vdrl gestapo- puškinim kopitom. Ko sva se vrača- Cerknem so imeli fašisti svojo voja- fašisti pobegnili in v zapore so vdrli Marica Nakrst avgust 2025 13 POKLON POGUMU Konec druge svetovne vojne na znamkah Ob 80. obletnici konca druge sve- iger ohranja vsakoletna prireditev danosti. V njem so objavljali no- scu. Ta organizacija je nastala kot tovne vojne je Pošta Slovenije 8. Partizanske smučine Cerkno, ki je vice s fronte, politične in kultur- neposreden odgovor na grozote maja izdala serijo petih priložno- postala več kot le zgodovinski spo- ne članke, pa tudi pesmi, eseje in druge svetovne vojne z namenom, stnih poštnih znamk z naslovom min – je živa dediščina uporniške satire. Bil je pomembno orodje za da se podobna tragedija človeštvu Mir. Gre za simboličen poklon po- energije in skupnosti. ohranjanje morale, ozaveščanje nikoli več ne ponovi. Njeni temelj- gumu, trpljenju in upanju ljudi, ki ljudi in širjenje osvobodilne ide- ni cilji so zagotavljanje svetovnega so v času vojne in ob njenem kon- 2. Veselje ob koncu vojne je. Danes nas naslovnica Partizan- miru, varovanje človekovih pravic, cu soustvarjali temelje sodobne v Ljubljani – osvoboditev, skega dnevnika, upodobljena na spodbujanje mednarodnega sode- slovenske državnosti. ki je ulice napolnila z znamki, spominja na to, kako dra- lovanja in razvoja. Za Slovenijo, ki Znamke, izdane v tej seriji, ima- upanjem goceno in pogumno je bilo udeja- je dolgo živela pod tujimi imperiji jo pomembno zgodovinsko in sim- Maj 1945 je prinesel prelomni tre- njenje pravic do resnice in izraža- in nato v okviru Jugoslavije, je bilo bolno vrednost. Vsaka od njih pri- nutek slovenske zgodovine. Po nja v času, ko je bila vsaka beseda članstvo v OZN po osamosvojitvi kazuje ključen dogodek ali simbol dolgih letih okupacije, represije in lahko usodna. simbol priznanosti in vključenosti iz obdobja druge svetovne vojne, strahu je bila Ljubljana vendarle v svetovno skupnost. Znamka tako pri čemer je poseben poudarek na- svobodna. Na ulicah se je zbrala 4. Ustanovitev Narodne spominja na zgodovinski trenutek, menjen slovenskemu narodnoo- množica ljudi – Ljubljančani vseh vlade Slovenije v ko so si narodi prvič kolektivno svobodilnemu boju. Njihova ume- starosti so z zastavami, petjem in Ajdovščini – začetek določili cilj preprečiti vojno – ta vi- tniška zasnova združuje zgodo- solzami veselja praznovali konec politične prihodnosti zija je danes, v času novih kriz in vinski opomin z likovno interpre- vojne. Fotografije in pričevanja iz V maju 1945 je v Ajdovščini po- konfliktov, znova še kako aktualna. tacijo vrednot, ki so bile osrednje tistega časa pričajo o spontanem tekala ustanovitev Narodne vlade v prizadevanjih za svobodo in mir. iskrenem veselju, ki je zajelo mes- Slovenije, prve povojne slovenske Umetniški poklon in Pobudo za izdajo znamk je leta to in simboliziralo novo poglavje v oblasti, ki je nastala v okviru odlo- zgodovinski opomin 2023 dal ZZB NOB Slovenije. življenju naroda. Znamka, posve- čitev slovenskega narodnoosvobo- Serija Mir je izšla v malih polah po čena temu dogodku, ne prikazuje dilnega gibanja in sklepov Avnoja. deset znamk, kar omogoča zbira- 1. Partizanske smučine zgolj praznovanja – sporoča globlji Ta politični mejnik je napovedal teljem, zgodovinskim navdušen- Cerkno – šport kot simbol pomen trenutka, ko se je življenje začetek institucionalnega obliko- cem in ljubiteljem filatelije, da v odpora in vztrajnosti znova začelo, ko so ljudje verjeli v vanja slovenske državnosti, čeprav rokah držijo delček zgodovine. Zima 1945 je bila v Sloveniji še po- prihodnost. Gre za enega najmoč- v okviru nove federativne Jugosla- Vsaka znamka je rezultat skrbne sebej ostra, vojna pa na vrhuncu. nejših kolektivnih spominov slo- vije. Ta dogodek pomeni politično zgodovinske in umetniške obdela- Kljub težkim razmeram, pomanj- venskega naroda, saj je zaznamo- konsolidacijo osvobodilnega giba- ve, ki povezuje preteklost s seda- kanju in vsakodnevni nevarnosti val konec trpljenja in začetek nove nja in jasno izraženo voljo Sloven- njostjo. Oblikovana sporočila ne so partizani na Cerkljanskem 20. družbene in politične poti. cev, da sami odločajo o svoji pri- služijo zgolj za ilustracijo dogod- in 21. januarja 1945 izvedli špor- hodnosti. Vlada je z obnovo države kov, temveč so priložnost za raz- tno prireditev, znano kot partizan- 3. Partizanski dnevnik – po vojni začela oblikovati ključne mislek o vrednotah, ki so danes ske zimske igre. Na teh igrah so se moč besede v času tišine institucije in vzpostavljati sistem, morda samoumevne, a so bile ne- borci pomerili v patruljnem teku, Med vojno ni bila vsaka puška ki naj bi zagotavljal socialno in na- koč trdo priborjene. streljanju, veleslalomu in smučar- najmočnejše orožje. Vloga tiska in rodno enakopravnost. Znamka z Pošta Slovenije s to izdajo na- skih skokih. To ni bil le športni do- informacij je bila prav tako ključ- motivom ustanovitve Narodne vla- daljuje dolgoletno tradicijo izda- godek – bil je izraz neuklonljive vo- na. Partizanski dnevnik, ki je 17. de tako upodablja simbolno težo je priložnostnih znamk, s kateri- lje in tovarištva v času, ko so bile septembra 1944 začel izhajati na suverenosti in začetka slovenske mi ohranja zgodovinski spomin življenjske razmere izjemno tež- osvobojenih območjih, je bil edini politične identitete, ki je desetletja in bogati slovensko kulturno dedi- ke. Prireditev je pokazala, da tudi vsakodnevni časopis slovenskega pozneje pripeljala do samostojne ščino. Zbirateljske serije, kot je ta, v vojni obstaja prostor za športno narodnoosvobodilnega gibanja. Republike Slovenije. Zadnja znamka iz serije Mir se niso le spominek, ampak so po- delovanje, kolektivni duh in psiho- Tiskali so ga v izjemno težkih raz- osredotoča na širši, globalni kon- memben dokument časa in iden- loško moč, kar je prispevalo k več- merah, pogosto v skrivališčih, kjer 5. Ustanovitev Organizacije tekst –Organizacijo združenih na- titete naroda. ji povezanosti med borci in ohra- je bila vsaka številka plod ogro- združenih narodov – iz rodov (OZN), ki je bila ustanovlje- njanju upanja. Danes tradicijo teh mnega truda, nevarnosti in pre- vojne v vizijo miru na 24. oktobra 1945 v San Franci- M. K. NOVA KNJIGA ZDRUŽENJE BORCEV IZ ČRNOMLJA Na obeh straneh Alp Spomin na medvojne dogodke Knjiga Na obeh straneh Alp: slo- Na povabilo KO ZB NOB Zadvor - vensko-avstrijska zgodovina Sostro smo se odpravili na vodeni obravnava poldrugo tisočletje zgo- ogled krajev spomina iz druge sve- dovine slovensko in nemško govo- tovne vojne v vzhodnem delu Lju- rečih ljudi – današnjih Slovencev bljane. Na ekskurzijo smo odšli 12. in Avstrijcev – ki so na vzhodno- junija. Pri brunarici v Zadvoru sta alpskem območju stoletja žive- nas sprejela Mija Kocjančič, pred- li skupaj in oblikovali svojevrstno sednica KO ZB Zadvor – Sostro, in jezikovno in kulturno pokrajino. V Marjan Bitenc, podpredsednik če- tem času so si delili zgodovino ter trtne skupnosti Sostro, ter nam iz- od časov Karla Velikega živeli v isti rekla dobrodošlico. državi s skupnim gospodarskim, Nato smo se ustavili pri spome- družbenim in pravnim sistemom. niku, ki je posvečen ustanovitvi Življenja pod skupno streho je bilo prve slovenske partizanske enote, ček ter nas seznanila z grozotami, kjer smo si ob zanimivi razlagi ku- konec leta 1918 in Slovenci in Av- Molniške čete. Pot smo nadaljevali ki so jih na tem kraju med narodno- stosa ogledali razstavo »1495 dni strijci od tedaj živijo v dveh sosed- v partizansko vas Podlipoglav, kjer osvobodilnim bojem izvajali domo- Ljubljana v vojni«. V kletnih pro- skih državah. smo si ogledali hišo – spomenik II. branci. Ogledali smo si mučilnice v storih muzeja pa smo občudovali Knjiga pokaže, da so bili odnosi Naslovnica knjige, ki je izšla v sloven- grupi odredov in uporu proti oku- mežnariji, kjer je muzej z razsta- še ostanke rimske Emone. Tu smo med pripadniki obeh jezikovnih in skem in nemškem jeziku. patorju. Sledil je ogled Sv. Urha, vo o dogodkih v letih od 1941 do končali našo ekskurzijo, ki je bila narodnih skupnosti kompleksnej- kjer je bila med narodnoosvobo- 1945, veličastno grobnico žrtev v posvečena 80. obletnici osvobodi- ši, kot bi lahko sklepali na podla- dilnim bojem domobranska posto- času narodnoosvobodilnega boja tve izpod nacifašizma. gi predstav, ki so začele nastajati janka. Tam sta se nam pridružila in lipo, ki je bila priča mučenju. Po z oblikovanjem modernih naro- v predmodernih in prednacional- še predsednik KO ZB Zadobrova - kosilu v gostilni Pri Micki smo se Ljudmila Kocjan, foto: Cvetka dov. To je bilo povezano z narodno nih obdobjih ni bilo. Medsebojna Sneberje Lado Sluga in Matija Ma- odpeljali v Mestni muzej Ljubljana, Aupič diferenciacijo, sprva duhovno in razmerja za ta zgodnejši čas veli- nato fizično razmejitvijo ter z med- ko bolje opisujeta izraza dobroso- nacionalnimi konflikti, ki so zazna- sedstvo in solidarnost, ki povezuj- VABILA movali zlasti 20. stoletje in so tra- ta Slovence in Avstrijce tudi danes gičen ter za slovensko-avstrijske v Evropski uniji. Organizacijski odbor Graška gora 2025 pripravlja tradi- (nemške) odnose uničujoč vrhu- Knjiga, ki je izšla v slovenskem in cionalno, tokrat že 37. srečanje borcev, planincev in dru- nec dosegli med drugo svetovno nemškem jeziku pri Cankarjevi za- gih veteranskih združenj in društev »Graška gora 2025«, vojno. Zato ne preseneča, da vidijo ložbi, je skupni projekt Slovenske ki bo v soboto, 13. septembra od 10. ure na Graški gori. Slovenci v zgodovinski perspektivi akademije znanosti in umetnosti in Letošnje srečanje bo v znamenju 80. obletnice osvobo- v severnih sosedih največjo grož- Avstrijske akademije znanosti. ditve in podpisa kapitulacije nemških oboroženih sil za njo svojemu narodnemu obstoju, jugovzhodno Evropo ter 150. obletnice Premogovnika čeprav takšnih delitev in nasprotij Irena Kolenc Janović Velenje. 14 avgust 2025 PREJELI SMO Sem upravičeno zaskrbljena? govor o priznanju nemške manj- občini obvlada le še peščica ljudi. šine v Sloveniji. Razmišljam in se Kot nekdanja učiteljica se tudi ne sprašujem, o kakšnem priznanju spomnim, da bi pri katerem koli nemške manjšine govore pred- učencu zasledila nemščino kot Vsakokrat ko izide Vrelec, ga po MANIZACIJSKA PRIZADEVA- va sistematična (bolj ali manj prikrita) stavniki našega Društva Koče- materni jezik. navadi takoj vzamem v roke, pre- NJA? Članek je izšel v oktobrski prizadevanja te skupine za priznanje varjev staroselcev, saj tu v naši V svoji knjigi TU SO ŽIVELI listam ter sem in tja preletim kak- številki SVOBODNE BESEDE, na- obstoja nemške manjšine v Republiki topliški dolini ni nemško govo- Rozi Mohar lepo zapiše: »Sem Slo- šen naslov in seveda tudi slike. Za pisala pa ga je zaslužna profesori- Sloveniji, ki so vzniknila s samostojno reče skupine. Če pomislim malo venka, vem pa, od kod izhajam in branje pride čas zvečer. Tudi tok- ca dr. Maca Jogan v obliki pogo- državo. Ta prizadevanja, ki temeljijo nazaj, so bili v naše kraje v 14. kje so moje korenine.« rat je bilo tako, a ko sem ga preli- vora z Alenko Auersperger (novi- na zavračanju avnojskih sklepov, ni- stoletju naseljeni prebivalci Av- Nisem proti oživljanju kultur- stavala, se mi je pogled ustavil na narka dokumentarnega programa kakor niso ‘spontana’ in vezana le na strije. Sem so prišli s svojim je- ne dediščine Kočevarjev, sem pa sliki z našimi člani Društva Koče- TV Slovenije, scenaristka, režiser- oživljanje kulturne dediščine kočevskih zikom, ki je sčasoma prešel v v skrbeh, da taka društva, kot je varjev staroselcev. Med drugim ka, avtorica knjig ISKALCI GRA- Nemcev. Ostanki nekdanjih Kočevarjev kočevarščino. Tu so živeli, tu so naše, ne bodo res postala trojan- pod njo berem … »Dogodka so LA in ČESAR MI STARŠI NISO so v boju za priznanja manjšinskega ustvarjali, tu so nastajale tudi ski konj, napojen z ideologijo Hei- se udeležili tudi mnogi predstav- POVEDALI). položaja nemško govorečih prej trojan- mešane družine, o čemer govore matdinsta. Žalosti in boli me v dno niki družbenega življenja v drža- Takole piše dr. Maca Jogan o ski konj, ki ga bogato hranijo in zali- ponemčeni slovenski priimki. Za- duše, da nekatere proslave Društva vi, med njimi tudi poslanke in po- Alenki Auersperger »Že več desetletij vajo z ideologijo izpred devetdesetih let radi revščine se jih je veliko iz- Kočevarjev staroselcev potekajo v slanci, s katerimi je tekel tudi po- se raziskovalno ukvarja z vprašanjem različna društva (iz tujine), kot je Hei- selilo že pred prvo svetovno voj- Toplicah v nemškem jeziku, čeprav govor o priznanju nemške manj- (oživljanjem) organiziranega delova- matdinst.« no, da o letu 1941, ko je večina je v dvorani samo peščica ljudi, ki šine v Sloveniji.« Zdrznem se in v nja nemško govoreče skupine (nemške Nikakor ne morem mimo be- odšla, ne govorim. Njihove vasi obvladajo nemški jezik! tistem trenutku se spomnim član- manjšine). Njeno delo je zbudilo raz- sed pod sliko, da je med njimi in prerašča gozd, kočevarščina pa ka z naslovom SPONTANA GER- lične, tudi kritične odmeve, ker razkri- poslanci ter poslankami tekel po- je postala mrtev jezik, ki ga v naši Helena Miša Kulovec Pismo predsedniku ZZB IMELI SMO LJUDI več tudi s prepričanjem, znanjem Zdenko Roter in čutom za človeka. Ni se boril Spoštovani predsednik! ja dejansko je, in kolumno dr. Mar- časopisu, ne samo v našem, kjer to samo proti okupatorju, boril se je Pozorno sem pregledala julijsko tina Premka »Domoljubi«, katere pomeni prepričevanje prepričanih, za svet, v katerem bo več razume- številko našega glasila Svobodna naslov si zares zasluži narekovaj. čeprav iskrena hvala, da se odloč- vanja, resnice in dostojanstva. beseda. Bogato, veliko pomemb- Moj oče je med narodnoosvobo- no odzivate na nezaslišana dejanja Z ženo Zofijo je dolga leta živel nih prispevkov. Zelo pohvalno. dilnim bojem zaradi okupatorja iz- nekaterih naših evropskih poslan- na Svržakih, nedaleč stran od tod, Tokrat želim opozoriti predvsem gubil življenje, brat mi je v tabori- cev. Sicer pa čakam na odziv na- v Beli krajini – v tej pokrajini, ki je na dva prispevka, in to sta: vaše šču, kamor smo bili izgnani, umrl jodgovornejših politikov. Upam, bila žarišče upora, zibelka parti- pismo trem najodgovornejšim po- od lakote, zato res težko prenašam da ne zaman. zanstva. Bela krajina mu je priras- litikom v državi z naslovom Spod- početja teh skrajnih desničarjev. Lep pozdrav, la k srcu. In tudi on njej. Izjemno kopavanje temeljev slovenske Oba navedena prispevka bi si že- smo ga cenili – ne le zaradi njego- državnosti, kar sprejeta resoluci- lela prebrati še v kakšnem drugem Pavlina Glušič, Žalec ve preteklosti, ampak zaradi nje- Na pokopališču v Rosalnicah pri gove spoštljive besede, skromne Metliki smo se poslovili od nekda- drže in neverjetne širine duha. USTANOVITEV SEKCIJE ZA PRIMORSKO njega partizanskega kurirja in pro- Zdenko nikoli ni vzvišeno stal fesorja dr. Zdenka Roterja (1926– nad ljudmi, ampak je bil z njimi: 2025). Pogrebne slovesnosti sta se v pogovoru, v premisleku, v tišini. Kulturno-zgodovinsko društvo poleg sorodnikov, številnih prijate- Kot redko kdo je znal povezovati ljev in znancev udeležili tudi Be- zgodovinsko odgovornost s člo- lokranjska spominska partizanska veško toplino. V njem so se sreča- Franc Rozman - Stane četa in lovska četa. Pevski zbor je li modrost, pogum in preprostost. zapel tri pesmi: Na oknu glej obra- Tudi zato je v Zvezi borcev imel zek bled, Prečuden cvet je v grapi posebno mesto. Bil je naš tova- črni in Počivaj jezero v tihoti. riš, naš pričevalec, naš spomin. A Kulturno-zgodovinsko društvo in privržencev ter ob pravem par- V imenu borcev metliške obči- bil je tudi opomin – da je svoboda Franc Rozman - Stane, katerega tizanskem in tovariškem druženju ne je govoril Jože Nemanič, v ime- dragocena in da ne pride sama od predsednik je dr. Martin Premk, je uspešno izvedli ustanovni občni nu lovcev Janez Pečarič in v ime- sebe. Da se zanjo borimo vsak dan bilo ustanovljeno 3. februarja lani zbor naše sekcije Kulturno-zgodo- nu Zdenkovih najožjih prijateljev z odgovornostjo, z resnico, in – kar v Plešivici pri Lokvici. Med usta- vinskega društva Franc Rozman - dr. Niko Toš. Venec je poslala tudi je Zdenku pomenilo največ – z od- novnimi člani je tudi nekaj Primor- Stane za Primorsko in ji utrli pot predsednica Republike Slovenije prtim srcem. cev. S svojim delom smo v enem novim dogodkom naproti. Nataša Pirc Musar. Spoštovani tovariš Roter – hvala letu navdušili veliko število privr- Ob podpori članov Združenja »Z globoko žalostjo, a tudi z glo- vam. Za vašo pokončnost. Za vašo žencev, tako da so se nam žele- borcev za vrednote NOB Ajdov- bokim spoštovanjem se poslavlja- bližino. In za svetlo sled, ki jo puš- li pridružiti in so postali naši čla- ščina - Vipava in drugih si bomo mo od dr. Zdenka Roterja – parti- čate med nami. ni. Veseli smo tudi naših članov in prizadevali uresničiti sklep o usta- zana, intelektualca, misleca in izje- Počivajte v miru. Bela krajina prijateljev iz zamejstva. V skladu s novitvi uniformirane spominske mnega človeka. vas ne bo pozabila,« je ob zadnjem 27. in 28. členom Statuta društva enote IX. korpus. Zato vabimo vse Kot mladenič, star komaj pet- slovesu povedal predstavnik KO smo tako ustanovili Sekcijo Kultur- Primorce, ki že imajo doma unifor- najst let, je v najtežjih časih naše ZB za vrednote NOB Metlika. no-zgodovinskega društva Franc me, ki predstavljajo lik partizana, zgodovine stopil v partizanske Rozman - Stane za Primorsko. kakor tudi vse tiste, ki si jih šele že- vrste. Bil je borec za svobodo in Združenja borcev za vrednote Ustanovni občni zbor sekcije je lijo, da se nam pridružijo, da bomo pravičnost – ne le z orožjem, tem- NOB Bele krajine potekal 25. aprila v Domu kraja- s skupnimi močmi obudili spomin nov na Predmeji. na IX. korpus. Po pozdravnih besedah koor- Ob zadostnem številu uniformi- dinatorke za Primorsko Andre- ranih članov bo uradna ustanovi- je Borovič in izvolitvi delovnega tev potekala v Gorenji Trebuši, LE ONI VEDO predsedstva, verifikacijske komi- Predsednik s članicama predsedstva. kjer je bil tudi ustanovljen legen- sije, zapisnikarja in overovateljev darni IX. korpus, ki je leta 1945 zapisnika je zbor začel delo. Izvo- sklep, da se v prihodnosti tudi na osvobodil Trst in Gorico oziroma Le oni vedo, kako je hudo, le oni vedo, kako bilo je hudo. Primorskem ustanovi uniformira- vso Primorsko. ko sovražnik tepta ti domačo zemljo, A herojsko so vse muke prestali, S svojim delom smo v enem na enota, ki se bo imenovala po Ponosni smo, da smo lahko del ko trupla prežeta s krvjo so, solzami, pregnali sovraga, nas v svobodo popeljali, IX. korpusu. društva, ki nosi ime po koman- in nevarnost ti stalno preti za petami. zato da sedaj s ponižno glavo letu navdušili veliko število Zahvaljujemo se, da sta se vabi- dantu Francu Rozmanu - Stanetu, Le oni vedo, kako je hudo, lahko rečejo spet, kako je hudo. privržencev, tako da so se lu odzvala in nas nagovorila koor- nekdanjem poveljniku vseh par- ko vklenjen zapuščaš svojo zemljo Le oni vedo, kako je hudo, nam želeli pridružiti in so dinator sekcij društva Alojz Tičar tizanskih enot na ozemlju Slove- in ne veš, ali jo videl sploh boš še kdaj, ko herojstvo si zdaj pripisuje nekdo, in predsednik nadzornega odbora nije. Zgledno sodelujemo z našo če živ ali v krsti prišel boš nazaj. ki ni mu bilo težko svojce izdati postali naši člani. Veseli Jurij Kogej. Hvala Alojziji Bratina, uniformirano spominsko enoto Ko so odhajali trpljenju naproti, in znašal celo se nad svojimi je brati. smo tudi naših članov in da je občni zbor obogatila z recita- in drugimi člani iz Dolenjske, ka- niso slutili, kaj jih čaka na poti, prijateljev iz zamejstva. cijami svojih pesmi. Hvala Slavku mor so vključeni tudi člani iz dru- kajti če vedeli bi, kaj jih čaka, Mirka Sedmak Dečman Vidicu za odlično predsedovanje gih predelov Slovenije, saj skupaj ne bi storili več niti koraka. zboru in vsem, ki so pomagali pri sestavljamo celoto, katere osnovni A bitka za narod svoj jim bila je v ponos, ljeno je bilo vodstvo sekcije. Pred- pripravi in izpeljavi občnega zbo- namen je predstavljanje lika parti- zato mukam, grozotam so vsem bili kos. zana in vrednot narodnoosvobo- Vzdržali so kruto živalsko trpljenje, NOB SLOVE sednik je postal Damjan Likar, ra. Hvala članom in podpornikom O F članici predsedstva pa Aleksandra društva ter našim zamejcem, da so dilnega boja. Vsi člani smo preda- a mnogi, premnogi so izgubili življenje. Zalar in Andreja Borovič, ki sta do se odzvali v tako velikem številu. ni društvu. Težko si predstavljamo njih doživetje, ustanovitve sekcije opravljali na- Ponosni smo, da smo ob tako čeprav dobro poznamo gestapa početje. 1941 loge koordinatork. Sprejet je bil 194 5 velikem številu prisotnih članov Damjan Likar Pa vendar, verjemite, le oni vedo, ZZB NIJE avgust 2025 15 NAGRADNA KRIŽANKA Geslo križanke napišite na dopis- KRATEK, nico in jo pošljite na naslov ZZB REZEK MESTO V PREBI- PREDEL V ZAČETEK NADALJE- GLAS; SREDNJI VAN VALCI RUDI KONEC SEVERNI JE NOB Slovenije, Einspielerjeva uli- TUDI GESLA NIZOZEM- VPOTIČ AFRIKI, URADNI GESLA JAPONSKE VA GESLA ca 6, 1000 Ljubljana, s pripisom ŠKRTANJE SKI AINUJCI KIRENAJ- SPIS KA »nagradna križanka« ali pošljite na TRGOVKA elektronski naslov: S ŠPEHOM SLANINO svobodna.beseda@zzb-nob.si si do 15. septembra 2025. Trem izžre- VAS V banim reševalcem bomo podarili BOHINJU knjigo. S KOPRIV- NIČANI Izžrebani reševalci križanke iz 117. EVROPSKA NASAD številke časopisa Svobodna beseda REKA REN OB HIŠI (IZ ČRK: POLOŽAJ HERNI) GLEDE NA 1. Matjaž Permanšek UGLED SLUZNE Smrečnikovo 8, 2392 Mežica TINE VREČICE NA ZID 2. Andrej Mohar OREL (IZ ČRK: NANESENA ZUBER) MALTA Podpreska 17, 1319 Draga NEON 3. Darinka Čretnik SPODNJI Pabelčja vas 26, 2250 Ptuj PETER DEL SELLERS POSODE ŽGAN ORGAN APNENEC Rešitve križanke: VIDA ŠPEHARICA, KOPRIVNIK, RHEIN, MAJHEN KRATKO- TRAVNATA POSODA INTELEK- DLAK PES S PREBI- PLANJAVA NEOME- ZA PEKO TUALEC VRT, TO, BURZE, DNO, APNO, PONEV, KREPKIM TELESOM VALCI V JENO IVERNA UMET. CHOMSKY NOAM, MILČINSKI, JAGNJE, ODJAVA, IN PLOSKIM GOBCEM IDRIJE ŠPANIJI, TRAJANJE PLOŠČA ZGODOVI- MESTO V LLANO NAR ŠUMI FRANCIJI OŠTIR, IKT, PRASEC, TRHLINA, SIN, NAŠ VSE- OVČJI STRANSKI MLADIČ REDIVO, ERA, JOŠK, VLOM, SIGMA, UMETNIK TROM- KČ, LASO, PB, TORR, RAKE, AREOLA, FRANE- BLON- JEŽEK) SKA MINA AREA, INOVEREC, OPONENT, ŽITARI- METRIČNI CA, NOHT, AO. ODJAVI- GOSTIL- POUDAREK TEV NIČAR, IRITIRA- KRČMAR JOČA Geslo: POHODNIŠTVO PO HRIBOV- SNOV JIH IN VZPONI NA GORE. GRAŠČA- KAR JE TRHLO PRAŠIČ KOVO BIVALI- MADŽAR- ŠČE IVAN SKI LEVAR SLIKAR je glasilo ZZB za vrednote HRANILNE (ISTVAN; NOB Slovenije za domoljubna, socialna, DIREKTNI SNOVI DOBA, STRJENA IZ ČRK: gospodarska, politična, zgodovinska in POTOMEC RAZDOBJE PLAST NA AORTA) BOJAZ- TEKOČINI kulturna vprašanja doma LJIVEC in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu. DOJKA NASILEN VSTOP BARVA INDIJSKO 18. GRŠKA Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije KART, ŽENSKO ČRKA Zanj: Marijan Križman, predsednik TREF OBLAČILO Uredniški odbor: dr. Ivan Svetlik (predsednik), KAVBOJ. PIERCE dr. Martin Premk, dr. Maca Jogan, Mitja Meršol, KAREL METALNA BROSNAN FILIPIN- NEKDANJA dr. Nevenka Troha, Črt Kanoni ČAPEK VRV ŠPANSKI SKI ENOTA KRAJ, PISATELJ OGNJENIK ZA TLAK, Odgovorni urednik: Janez Alič LOKACIJA QUEIROS TOR telefon: 041 686 322 KOLOBAR OBMOČJE, elektronski naslov: MLINSKI PRSNE POVRŠINA svobodna.beseda@zzb-nob.si ŽLEB BRADAVICE OTTO Oblikovanje: Vid Brezočnik ERBIJ HAHN Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja DRUGO- NASPROT- Naslov uredništva in naročnin: VEREC NIK ZZB za vrednote NOB Slovenija, Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 VRSTA IZRASTEK ANTON barbara.filipic@zzb-nob.si ŽITA NA PRSTU OCVIRK PRI SPOMENIKU V VRHPOLJU Počastili pomembne obletnice MRTVI PA ŠE NAPREJ Sredi Vrhpolj stoji spomenik 35 »Zdi se, da je naše vsakdanje živ- padlim borcem in žrtvam fašistič- ljenje znova zajel val sovražnosti, MOLČIJO nega nasilja z območja te krajev- ki je zadušil duh solidarnosti. Svet ne skupnosti. Spomenik je bil pos- preplavlja občutek negotovosti, tavljen pred 50 leti in tudi danes ki resno ogroža njegove temeljne Joj, kako je težka prst, ne sameva. Združenje borcev za vrednote in človeško dostojanstvo. ki na meni leži, vrednote NOB Moravče je 21. ju- Žal tudi v naši oazi miru venejo poln lobanjski svod je imam nija pripravilo prireditev pri spo- cvetovi socialne pravičnosti, usiha v grapi, kjer ležim meniku. Poleg slovesnosti v spo- potok kolektivne zavesti in krči se napol pokopan! min padlim partizanom smo po- osvežujoča senca medsebojnega častili tudi 80. obletnico konca spoštovanja,« je med drugim de- Vso noč smo gazili sneg. druge svetovne vojne, osvobodi- jal Baković. Slavnostni govornik je Zjutraj ko se je razkadil dim, tve in zmage. Ko smo bili Sloven- nagovor sklenil z besedami: »To- so nas potisnili v breg ci obsojeni na iztrebljenje, smo se varišice in tovariši, priklicati mo- in vžgali po nas iz vseh lin; uprli, tudi za ceno svojega življe- ramo vrednote, ki so nas jih učile v imenu Boga in vere, nja. Padlo je na desettisoče žrtev. nosilke in nosilce narodnoosvobo- S pozdravnim govorom je obi- Prireditev pri spomeniku v Vrhpolju v imenu Kristusovih ran dilnega boja. Kot naše prednamce so se režali: skovalce nagovoril predsednik pred 80 leti je danes pogum k dolž- »Pogine naj partizan!« moravškega združenja ZB Martin nosti vpoklical nas. Upor proti sla- Rebolj. Poleg spomina na žrtve je bemu sodobnega časa je ukazan Natalija Brodar pa je recitirala pe- cimo: Mi ponosni smo čuvarji naše V postojankah opozoril na nesmiselne vojne in nam. Smo na razpotju preslišanja smi Karla Destovnika - Kajuha in svobodne rasti, brez plevela v novi pa so denarce šteli! žrtve med civilisti ter predvsem ot- ali uslišanja tega ukaza. Prvo nas Mateja Bora. Prireditev je povezo- zarji, seme žlahtno naj kali!« O, ljudje, roki v Gazi, na Bližnjem vzhodu, v vodi v poraz in drugo v boj. Dovolj val Lovro Levačić, prisotni pa so Za klopi v hladni senci pri spo- se sprašujem vse dni, Evropi. Slavnostni govornik, posla- nas je, da boj dobimo. Le odločiti bili tudi praporščaki. Sklepna mi- meniku in prostoru za druženje so le kje ste svoje srce imeli, nec državnega zbora Predrag Ba- se moramo zanj, kot so se odločili sel pa se je navezovala na zadnjo poskrbeli člani Prostovoljnega ga- ko goltam to blato ković, je dejal, da bi pričakovali, padli borci, ki se jih spominjamo in pesem v programu: »Spoštujmo silskega društva Vrhpolje, za kar se in v njem strnjeno kri! da bo tudi teh 35 žrtev, ki so za svo- jih častimo danes.« seme, ki so ga naši predniki sejali, jim združenje najlepše zahvaljuje. bodo plačale najvišjo ceno, v po- V kulturnem programu so nasto- tudi teh 35 junakov, katerih imena Jože Sevljak duk vsemu človeštvu, da ne bo več pili: Kvartet Krt, violinist Karl Žu- so vklesana na tem spomeniku, ker Vojka Rebolj, počila puška, uperjena v človeka. žek in harmonikar Dominik Krt, so padli za svobodo, in tudi mi re- foto: Karmen Levačić avgust 2025 Z LAŽJO V EVROPSKI PARLAMENT Sram naj vas bo! tikomunistični koncept, in ponare- stu pobili okrog 150 partizanov. veških silhuet razpoznan samo en krvavih rok!) in njihovo zavrženje dki zgodovine. »Pozabili« so tudi, da so se po tem obraz, Kardeljev, je prej žalitev v množična grobišča – strahota, ki Povod za akcijo v Evropskem vsak dan vojaško urili za vrnitev »navadnih« borcev kakor njihova je ne bomo nikoli mogli in je ne parlamentu naj bi bilo »zavržno v domovino, kjer naj bi dokonč- počastitev. bi smeli pozabiti. Toda politična dejanje ukinitve dneva spomina no obračunali s »komunisti«, da A to ni vse, kar so pozabili. Ne manipulacija skupaj z zanikanjem na žrtve komunističnih zločinov«. bi torej po končani vojni nadalje- nazadnje partizani nimajo svojega vsakršne zasluge partizanskega Ob vseh argumentih za svoja za- vali pravo državljansko vojno. Res spominskega dneva. Dan borca iz boja za osvoboditev domovine (ki vržna dejanja so »pozabili«, da ko- slovenski oblastniki še niso vzeli prejšnjega sistema je ukinila De- je bila izpeljana skupaj s komuni- munisti med vojno niso samo po- poglavja o moralni zavezi, da na mosova oblast! Ko se naši »izvo- sti) in dejansko postavitev teme- bijali Slovencev, ampak so se bo- pisma, peticije, prošnje državlja- zniki« Resnice škandalizirajo nad lja za osamosvojitev države – in rili za osvoboditev domovine! A to nov odgovorijo – kakor v prime- ravnanjem naših oblasti z dnevom še tako prirejena za današnjo po- ni vse, kar so pozabili. »Pozabili« ru Ferenčeve peticije – toda ni res, žrtev komunizma, bi se morali litično rabo vse bolj desničarske, so še, da je v teh bojih padlo ok- da niso storili ničesar za ureditev spomniti, da tudi partizani nimajo ja, neonacistične evropske poli- Dr. Spomenka Hribar rog 28.500 partizanov, okrog 3500 vprašanja povojnih pobojev! Ne svojega dneva spomina. To bi se tike – je manipulacija, ki ji sama aktivistov Osvobodilne fronte in nazadnje je država financirala iz- morali spomniti, če bi jim bila pie- ne znam izmeriti dejanskega, dalj- okrog 1900 drugih sodelavcev, kop v Macesnovi gorici in drugod teta do mrtvih kaj mar! nosežnega pomena. Nas Sloven- V poosamosvojitvenem času Slo- govorimo torej o skupaj približno (na primer v Hudi jami), pa tudi In ko so se evropski poslanci ce, naš junaški boj proti nacifašiz- venije v evropski prostor še ni bila 34.000 žrtvah za svobodo. »Po- evidentiranje povojnih grobišč po zgražali nad nami Slovenci, reci- mu, ki mu v Evropi ni primere, a poslana večja polresnica, cela laž, zabili« so, da je glede na povzro- vsej Sloveniji. mo tudi nemški in italijanski – ali hkrati tragično polpreteklost so kot sta jo v Evropski parlament čitelje smrti slika takšna: Nemci »Pozabili« so tudi, da je država so se morda spomnili, da niti ljud- štirje imenovani državljani Slove- plasirala slovenska evropska pos- so sami povzročili okrog 31.000 je, pobiti v koncentracijskih tabo- nije, samozvanci Resnice o vojni lanca dr. Milan Zver in Romana smrti, skupaj s protipartizanskimi riščih, ječah v Nemčiji, Italiji, in in hibridni državljanski vojni, za- Tomc, najprej z odprtjem razsta- enotami pa še okrog 6200, sami Tega, kar ste storili svoji talci po vsej Evropi nimajo svo- mazali do nerazpoznavnosti! In to ve v prostorih Evropskega parla- domobranci so povzročili okrog državi in svojemu narodu, jih spominskih dni – ali vsaj ene- celo pred potomci tistih, ki so med menta v Bruslju Macesnova go- 1600 smrti, število žrtev med tis- ne bo mogoče popraviti. ga dneva v spomin vsem nacifaši- vojno pobijali naše ljudi, danes pa rica – slovenski Katin avtorja dr. timi, ki so bili na podlagi izdajstev stičnim žrtvam v dveh svetovnih se pripravljajo na vojno, da bodo Jožeta Dežmana, gre za razstavo poslani v koncentracijska tabori- vojnah? maščevali svoj poraz nad tistimi, fotografij izkopavanj 3450 umor- šča, kjer so umrli, pa je še danes postavila na Teharjah veličasten »Dan spomina na žrtve vseh to- ki so jih – z velikimi žrtvami – pre- jenih, pogreznjenih v jami pod neznano. »Pozabili« so, da je par- spomenik po vojni pobitim domo- talitarnih režimov«, 23. avgust, je magali v dveh svetovnih vojnah! Macesnovo gorico v času od 2. do branskim ujetnikom – spomenik, posmeh žrtvam vseh totalitarnih Lahko jim je bilo prijetno, saj tvoja 10. junija 1945; nato pa še s petici- Partizani v Sloveniji nimajo kakršnega nimajo padli partizani režimov, saj je bil datum izbran krivda zmanjšuje mojo. jo, ki jo je sestavil dr. Mitja Ferenc v vsej Sloveniji! Evidentiranih je zato, ker je bil na ta dan leta 1939 in jo je Evropski parlament sprejel svojega spominskega dne- Pred več kot 40 leti sem povoj- okrog 8000 posameznih spomeni- sklenjen sporazum Molotov-Rib- ne poboje prva na Slovenskem na julijski seji. va. Dan borca iz prejšnjega kov, ki so jih postavile posamezne bentrop o nenapadanju. Je komu imenovala zločin, »zločin nad A še preden predstavim argu- sistema je ukinila Demoso- organizacije Zveze borcev ali ob- »padlo« na pamet, da je ob tem nami vsemi«, in zahtevala dosto- mente za svoje mnenje o omenje- čine. Drži, postavljen je spomenik sporazumu kritizirana samo ZSSR, jen pokop – obžalujem, da ga še nih dejanjih, naj podam pozitiv- va oblast. revoluciji, ki je – ne po umetniški ne pa tudi Nemčija!? In da je bilo do danes nismo bili pripravljeni, no oceno prizadevanja dr. Jožeta moči! – po vsebini odsev časa in med Nemčijo in drugimi država- sposobni uresničiti kot zrela na- Dežmana za izkopavanja prikritih tizanska stran res pobila okrog ideologije tedanje komunistične mi sklenjenih še več drugih med- cionalna skupnost. Obžalujem, grobišč, v katerih so končale žrtve 25.000 ljudi, od tega okrog 14.000 oblasti. A vsaj toliko, kot je razlo- državnih sporazumov? Trditev, da da nepokopani še nimajo svojega povojnih pobojev, in dr. Mitje Fe- po vojni, med katerimi so bili izda- gov za postavitev spomenika likvi- gre za kritiko vseh totalitarnih re- dokončnega, pietetno urejenega renca za evidentiranje prikritih jalci in klavci, žal pa tudi nedolžni diranim domobrancem na Tehar- žimov in da je ta dan spomina na zadnjega počivališča – kar se bo grobišč po vsej Sloveniji. Skupaj ljudje, a vsi zapriseženci »skupne- jah, bi si tako veličasten spomenik njihove žrtve, je prej blasfemija prej ali slej moralo zgoditi. Toda s sodelavci in delavci sta opravila mu boju z nemško oboroženo silo, zaslužili padli partizani in žrtve kot pieteta! tega, kar ste vi štirje storili svoji orjaško pietetno delo, ki si zasluži stoječo pod poveljstvom vodje ve- nacifašističnih in kolaborantskih Za danes in vso našo prihodnost državi in svojemu narodu – ne bo vse priznanje. Čemur pa smo pri- like Nemčije«! »Pozabili« so tudi, zločinov! Spomenik Revoluciji na velja, da sta tak počezni poboj ti- mogoče popraviti! ča zdaj, so politične manipulacije, da so po končani vojni (!) skupaj sedanjem Trgu republike, v kate- sočev in tisočev (naših) ljudi po Lahko vas je globoko v duši »pozaba« dejstev, ki niso šla v pro- z Nemci v boju na dravskem mo- rem je v množici anonimnih člo- končani vojni (četudi bi bili vsi sram! O ROMSKEM GENOCIDU Večni opomin človeštvu Ob mednarodnem dnevu spomi- primerjavi z genocidom nad Judi na na romski genocid med drugo je bila samo v doslednosti in ra- svetovno vojno je bila v Murski So- dikalnosti ukrepov za množično boti tradicionalna spominska slo- uničevanje. Četrt milijona Romov vesnost. Dan spomina na romski so množično pomorili ali so umrli genocid zaznamujemo 2. avgusta zaradi izčrpanosti. Točne številke v spomin na noč z 2. na 3. avgust romskih in sintskih žrtev genoci- 1944 v uničevalnem taborišču Au- da nikoli ne bomo imeli (omenja schwitz-Birkenau, ko so nacisti se številka od pol milijona do mi- izpraznili tako imenovano cigansko lijona in pol žrtev), saj so viri ne- taborišče – Zigeunerlager. Tistega popolni ali pa jih sploh ni. Govo- večera so od 4200 do 4300 Romov, rimo lahko zgolj o ocenah števila moških, žensk in otrok, ki so še bili teh žrtev, ki so bile več desetletij v taborišču, odpeljali v plinske celi- pozabljene. Prvič je bil na Sloven- ce in jih tam pomorili s plinom ci- skem spominski dan za žrtve rom- klon B. skega genocida – porajmosa ali Na slovesnosti je predsednik samudaripena – organiziran v ma- Zveze Romov Slovenije mag. Jo- riborski Sinagogi leta 2014. Leto žek Horvat Muc opozoril na stra- pozneje pa so se začele tudi tradi- hotne posledice romskega genoci- cionalne spominske slovesnosti v da, ki bi morale biti resno opozorilo Murski Soboti. Na letošnji slove- tudi za današnji čas nestrpnosti do snosti, ki so jo pripravile Mestna drugačnih. Poudaril je, da sta diskri- občina Murska Sobota, Zveza Ro- minacija in sovraštvo do Romov v Spominska slovesnost v Murski Soboti mov Slovenije in Ustanova dr. Šif- naši družbi tudi po 80 letih od kon- tarjeva fundacija s podporo mini- ca druge svetovne vojne še vedno in sintskega genocida dr. Marjan Dejan Židan. Med drugim je po- številnimi uglednimi gosti je bil na strstva za kulturo, Urada vlade za prisotna. Poleg njega so o romskem Toš, predsednik Zveze združenj vedal, da sta lahko sobivanje Ro- slovesnosti tudi prvi predsednik narodnosti in Sveta romskih skup- genocidu govorili še Marjan Šif- borcev za vrednote NOB Marijan mov z večinskim prebivalstvom in Republike Slovenije Milan Kučan. nosti Slovenije, so predstavili tudi tar, predsednik Uprave dr. Šiftarje- Križman in Živa Horvat, dijaki- njihov družbeni položaj v Prekmur- Nacisti so na Rome merili z dol- novo knjigo mag. Jožeka Horvata ve fundacije, Danica Polak Gru- nja 3. letnika Ekonomske šole Mu- ju svetel zgled za celotno Evropsko goročnimi ukrepi ne samo v Nem- Muca z naslovom Romske žrtve den, v. d. direktorice urada za na- rska Sobota. unijo. Opozoril pa je tudi na novo- čiji, ampak tudi na Madžarskem, genocida v drugi svetovni vojni – rodnosti Slovenije, mag. Orhan Slavnostni govornik je bil držav- dobno sovraštvo in nestrpnost do v Romuniji, pribaltskih deželah, nepriznano v vojni in miru. Galjus, predsednik Evropske rom- ni sekretar na ministrstvu za go- drugačnih ter izpostavil genocid v Ukrajini, na Slovaškem, v ustaški ske zveze, raziskovalec romskega spodarstvo, turizem in šport mag. Gazi, ki se mora takoj končati. Med NDH in okupirani Srbiji. Razlika v Marjan Toš