CBBDHISTVO ZAH JE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 ttsskarna I. uadstr.). Uradm ure za stranke so od 10. do 11. Hopoldne >n od Š. do 6. ret oldnc vsak dan razen nedelj in
(.raznikov. Rokopisi »e no vračajo. Nef>'ankira»a pisma se ne . *	rejcuiajo	:	: :
NAROČNIKA : relolelna po pošti ali s pošiljanjem na dom la Avelro-Opisko in llosiio K 21‘C0, polletna K 10'80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1 *80; *a Nemčijo celoletno K 2fi-40; za . ; oetflio inozt n:;-ivo in Ameriko celoletno K 38*—	:	.
PosaiiH^iie številke po 8 vin.
ZARJA Izhaja vsak dan vazen nedeljo in praznikov ob pol tl. dopoldne.	\	\	‘
ITRAVNISTVO eo nafr»]* v 8eleuburpovi n^ol Stev. 6 1)., % aradnjc za atr»oiie od 8. do 2. 4<spola»9 Sr. od H. do T. a»%cm Inseratf: eno«topno petlhnstica 3t v<n., p- pojo*. pioa-«, [.urnima :::	in reklame 40 vin. — ln.ewal«! spMijoiM ufcavtdltvo, :
Nelrankirana ali premalo frankliann piama sc n<? »prejemajo
■'»»’	BoktomtitiJ*	listu »> poitnsn* iwo*>e.  .........—
Stev. 540.
V Ljubljani, v sredo dne 26, marca 1913.
Leto III.
Lepa teorija.
Star pregovor pravi, da se ogenj in voda ne moreta združiti. Ali kje je pravilo, ki bi imelo večno in absolutno veljavo, kje zakon, ki se ne bi nikoli prekršil? Vse se nam zdi, da se bomo sprijaznili še z gospodom grofom Berchtoldom in z njegovim vojno-diplomatičnim štabom, vkljub temu. da so njegovi politični akti vsak Jiip navskriž z demokratičnimi nazori, vkljub temu, da se nam z vsemi mikroskopičnimi preiskavami še ni posrečilo zaslediti v njegovi visoki politiki kaj takega, kar bi se moglo imenovati načelo. Simpatije in antipatije hodijo svoja pota; prijateljstvo pa prihaja včasi po sili. m gospod Berchtold ima poseben način, s katerim razorožujc in premaguje svoje nasprotnike. Ne mislimo na čudovito metodo, katere se je naša slavna diplomacija posluževala v prečudni Pro-chaskovi aferi, tudi ne na ono, s katero operira proti grozni velesili Črni gori. Nasprotnik smo v tein slučaju mi, ki po svojem notranjem nagonu oponiramo in oponiramo, pa moramo vendar priznati, da piše njega ekscelenca gospod grof prav take zakone, kakršne smo sami neštetokrat zahtevali. Priznati moramo prevzvi-šenosti dejanja, za katera bi zaslužil, da se zažge vseokrog njega dragoceno kadilo in se mu nasujejo rože v naročje.
Kolikokrat smo godrnjali in kričali zaradi vojne' in preklinjali njene grozote! »Realni« filozofi pa so sc nam rogali, češ tak je zakon prirode in pramati človeka je bila zverina; blazen Je, kdor misli, da bi človeštvo moglo izhajati brez vojne. A glej! Dobili smo zaveznika, kjer bi ga bili najmanje pričakovali; našim bojnim klicem zoper vojno in njene grozote se je pridružil glas prevzvišenega gospoda avstroogr-skega ministra za zunanje zadeve. In še več! Ekscelenca se ne zadovoljuje le z besednim protestom, ampak demonstrira proti grozotam vojne, demonstrira očitno, demonstrira z dejanji !
Črnogorci in Srbi obstreljujejo Skader z malimi in velikimi kanoni, z granatami in šrap-neli. in učinki teh operacij so krvavi in pogubni. Krogle ubijajo, krogle rušijo, krogle zažigajo. To so strahote vojne, o katerih smo neštetokrat govorili, strahote, ki so jih z učinkovitimi besedami opisa vafa najmočnejša peresa, ki so jih z najzivannejsimi barvami slikali najbolji čopiči. In zdaj prihaja gospod Berchtold; njega ekscelenca obsoja vse te grozote s tako vnemo, da bi bila plemenita strast skoraj presegla mero; njega ekscelenca zahteva, da se dovoli vsemu civilnemu prebivalstvu odhod iz obleganega mesta, da se ustavi obstreljevanje, da se stori konec požiganju, uničevanju, klanju.
Ali kadar pravi grof Berchtold a, pravi tudi b In c. V Trstu je »»Avstrija« pripravila barko z odejami, živežem in drugimi koristnimi rečmi, da bodo ubogi Albanci, ko pridejo iz skadrskega pekla, preskrbljeni z najpotrebnejšim za prvo silo. Seveda nima Avstrija nobene dolžnosti v tem oziru; ali plemenita duša ne vprašuje, kaj je dolžnost in kaj je obveznost; sama v sebi nosi zakone človečnosti in jih izpolnjuje. Slava Berchtoldu!
če se vjemajo telegrami, ki so jih prinesli prazniki, z resnico, je izpolnil naš glasoviti minister še nekaj epohalnega. Avstrija in Rusija sta se baje pobotali zaradi albanskega vprašanja; Rusija privoli, da postane Skader albanski, Avstrija se pa zadovolji, da dobi Srbija Dja-kovo, zahteva pa, da se omogoči narodni in kulturni razvoj tudi onim Albancem, ki pridejo pod srbsko, grško ali bolgarsko oblast, in da se v ta namen izdajo zakoni o pravicah manjšin. Čudna slutnja nas obhaja: Ni li gospod grof Berchtold, vkljub temu, da ima več skrbi kakor kakšen diuruist, v svoji izredni požrtvovalnosti namesto prepotrebnega spanja preštudiral socialno demokratični program, ki zahteva tako za-konodajstvo v — Avstriji?
Ker nimamo nobenih zvez z našim zunanjim ministrstvom, nam ni znano, kako obsežen je albanski program njega ekscelence; toda če zahteva garancije za narodni in kulturni razvoj Albancev, je gotovo, da gre za albanske šole. za pravice albanskega jezika v uradih in pri sodiščih, za narodno avtonomijo Albancev v tej ali oni obliki, nemara tudi za albansko vseučilišče v Djakovi ali kakšnem drugem primernem mestu. Tudi ne vemo povsem natančno, kako si misli gospod grof pridobiti te garancije, ker se nam zdi, da so vse balkanske države precej ustavne, ter se sklepajo zakoni v skupščinah in sobranjih. Toliko moči nima noben Pašič in noben Oešov, da bi mogel nadomestiti zakon s kakšnim čuvajem. Ali ta vprašanja bo menda še znal rešiti gospod*Berchtold, čigar talenti so se začeli tako nepričakovano razvijati pred našimi očmi.
Veliko bolj kakor težave tega reševanja nas zanimajo posledice, ki jih morajo imeti ta poglavja zunanje politike za nase notranje zadeve, če je v dejanjih naših velikih državnikov količkaj doslednosti in logike. Gospod Berchtold se je pokazal radikalnega nasprotnika vojne fu-rije. Trdno kakor skala je torej naše prepričanje, da se bo postavil z največjo energijo v okom vsakemu poizkusu, ki gre za tem, da bi pognal Avstrijo v kakšno vojno. In to nas navdaja s pravim velikonočnim upanjem. Zakaj beseda gospoda grofa je močna; ako pravi Berchtold: Bodi mir! — pa bo mir, vsaj za Avstrijo, ki je njega ekscelenci gotovo vsaj toliko pri srcu kolikor Albanija.
Čim je njegova volja taka, da nam ostane mir ohranjen, se pa takoj lahko vrnejo rezervisti, ki eksercirajo po raznih južnih deželah, domov. Treba je le ukazati, in nemudoma se izpolni tisoč in tisoč želja. Gospodu grofu Berchtoldu se smilijo Albanci v Skadru; koliko bolj se mu morajo smiliti družine avstrijskih rezervistov, ki trpe brez očeta vsakovrstno pomanjkanje in v mnogih slučajih naravnost stradajo? Kako se mu morajo smiliti delavci onih industrij, ki so v sl c d krize in vojne nevarnosti ustavile obrat, dclavci, katerih na tisoče neprostovoljno počiva, ker se kapital zaradi napete situacije ne upa ničesar riskirati?	,
Za Albance iz Skadra je organizirana rešilna akcija. Odej in živeža so jim odpeljali na ladji naproti. Kakšno obsežno rešilno akcijo pripravi Avstrija Šele za svoje izmozgane, gospodarsko oslabljene, deloma uničene prebivalce? Kajti
dvomiti pač ni. da ima Avstrija toliko sočutja za svoje ljudstvo, kolikor ga ima za skaderske Albance.
In nacionalna skrb za Albance, ki bodo živeli v Srbiji, na Bolgarskem ali na Grškem, kaže, da se pripravlja v Avstriji nova doba. Narodno vprašanje, ta večno pereči problem naše države, ta ovira našega socialnega in gospodarskega razvoja, se približuje rešitvi. Orof Berchtold zahteva garancije za narodni in kulturni razvoj Albancev. Tembolj jih bo seveda zahteval za avstrijske narode. Na Balkanu jih mora zahtevati od štirih kraljev in njihovih vlad; koliko večji mora biti njegov vpliv na Stiirgkha in Lukacsa, ki sta njegova tovariša!
Grof Berchtold pozna teorijo. Varstvo manjšin s primernim zakonodajstvom mu ni tuja reč. V Avstriji pa imamo tako krasno priliko za praktično udejstvovanje te lepe teorije, da bi bilo neodpustuo, če se je ne bi polotili. Gotovo — narodna avtonomija, za katero se ogreva grof Berchtold na Balkanu, ne more v Avstriji več ostati pobožna želja. Njeno uresničenje se približuje; na novi podlagi se zgradi moderna Avstrija, v kateri vzcvete gospodarstvo in kultura v najčudovitejših barvah. Nič več se ne bomo ukvarjali z malenkostnimi nacionalnimi prepiri; vsak narod bo užival svoje pravice in svojo svobodo, in složno pojdemo. naproti velikim problemom naše dobe ter se po- * stavimo na čelo modernim državam.
Kje so skeptiki, kje so Tomaži, ki ne verjamejo, da bo tako? Grof Berchtold kaže pot — seveda za Albance. Toda ljubezen do Albancev pač ne more biti večja od ljubezni do Avstrijcev. Saj je bila Avstrija vedno dobra mati svojih narodov, svojega ljudstva. In ob dobri mamici zdaj še tako ljubezniv rednik kakor grof Berchtold — mein Herz, was willst du noch mehr?
Nevzdržema naprej!
Rast socialne demokracije v Belgiji.
V	nedeljo je bil strankin zbor belgijske socialno demokratične stranke. Strankino tajništvo je izdalo ob tej priliki 175 strani obsegajoče poročilo za leto 1912 o razvoju socialne demokracije v Belgiji. Krasno je to poročilo in kaže silen napredek vseh socialističnih organizacij. Izvestju so pridejana tudi kratka poročila parlamentarne frakcije, zadružne organizacije, strankinih listov »Le Peuple« in »Vorruit«, federacije socialističnih občinskih svetovalcev, mladinske zveze, strokovne komisije in izobraževalnega odseka.
Strankin tajnik, sodrug Vandersmissen, poroča: V letu 1912 je plačalo osrednji blagajni belgijske socialno demokratične stranke 258.912 članov svoje prispevke, leta 1911 222.711 in
1910	194.782 članov. V dveh letih je naraslo to-
rej število organiziranih delavcev, ki redno **-polnlujejo svoje df-ižn< S'i, z.a 64.150. V ».avijcni desetletju je nevzdržna n«r*š*aio fctevilo članov in se je več kakor podvojilo. S-tevilo ne kal* le politično organizran h, iut le CKui^jtia *> cialno demokratična stranka federacij« n*jr*-z-ličnejših delavskih organizacij — zad«ug, strokovnih organizacij itd. — m v inn< gib kraji* sploh še nimajo izrecnih političnih orxanb,acii Od 258.912 članov odpade 33,1 odstotKcv na ra-družne organizacije, 32,6 odstotkov na strokovne organizacije, 25,3 na bolniške blagajne. 1,1 na mladinske organizacije, 2,4 na druge različne organizacije in 5,5 na prave politične organizacije. V političnih organzacijah je bilo leta
1911 4,9 odstotkov vsega organiziranega delavstva, torej kažejo tudi zgolj politične organizacije lep napredek. Izvrševalni strankin odbor je lansko leto sam pričel s politično agitacijo — doslej so jo vodile le okrajne organizacije — in je izdal nebroj letakov, lepakov, knjižic itd. Med ljudstvo je razdelila centrala 3,329.475 brošur, 105.840 lepakov, ki so bili večinoma ilustriram,
3,045.000	ilustriranih letakov in 220.250 razglednic.
Tajnik socialističnih zadružnih organiza^, sodrug Serwy, poroča o razveseljivem napredovanju zadružnega gibanja. Velenakupna centrala Je imela leta 1912 prometa za 7 in pol mi-ljonov frankov (7,125.000 K) napram 6 miljonom v letu 1911. Sodrug Serwy meni, da je ta napredek maščevanje delavcev nad izdajstvom »protiklerikalnih« srednjih stanov, ki so ga tl zagrešili na dan volitev 2, junija 1912. Delavci so takrat sklenili, da bodo odslej kupovali le v svojih zadrugah.
število naročnikov socialističnega časopisja je močilo naraslo. Mladinska zveza poroča zlasti o krepki protimilitaristični agitaciji, ki se je začela pb pripravah za generalno stavko. Vojaški list »Kasarna« je dosegel naklado 135.000 iztisov. Za izobrazbo članov mladinske organizacije ima stranka dva mesečnika, eden pisan v valonščini (7500 mesečnih iztisov), drugi v vlamščini (1500 mesečnih iztisov).
Nad vse krepko se pa razvijajo strokovne organizacije. Strokovna komisija je štela 1. 1905 34.184 članov, leta 1906 42.491, leta 1907 55.840, leta 1908 67.412, leta 1909 73.361, leta 1910 69.984, leta 1911 77.114, leta 1912 116.935 in sedaj presega število članov že 130.000 strokovno organiziranih delavcev. Politična agitacija, ki s? je začela z bojem za volilno pravico, je tudi strokovnim organizacijam prinesla krasne uspehe in vedno nove čete delavcev.
Izvestje o strankinem delovanju zaključuje poročilo izobraževalnega odseka, ki ga je sestavil sodrug de Man. število delavskih izobraževalnih šol je naraslo od 21 na 41 v zimskem času leta 1912 in število učencev od 766 na 1298. Leta
1912 je ustanovil izobraževalni odsek nakupno centralo za delavske knjižnice in organiziral
Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice
Rezervni zaklad nad 700.000 kron.	Stanje	hranilnih	vlog	20	miljonov	kron.
Obrestuje hranilne vloge po čistih 48/<«/0 brez odbitka rentnega davka.
rm*“
Jan Hus.
Nazaj, nazaj, v blažene čase, nazaj,
ko grmade so svete plamtele . . .
Bilo je dne 6. julija 1415.. V Kostnici je bil zbran presijajen zbor. Cesarska krona se je svetila med bliščečim lišpom kardinalov, nadškofov, škofov, knezov in velikašev. Cerkveni koncil rimsko katoliške cerkve je zboroval v mestu. Bili so nenavadni časi. Cerkev, ki se je imenovala po imenu velikega mučenika Jezusa Krista, je živela v hudih razprtijah, trije papeži so se imenovali namestnike božje in preklinjali drug druzega. Popovstvo katoliške cerkve je bilo razuzdano, polno medsebojnega sovraštva, oderuško in pohotno. Na Češkem je vstal duhovnik, v Husincu 6. julija 1373. leta rojeni Jan Hus proti vitezom in trgovcem in duhovnom, ki so ljudstvo odirali in zasužnjevali. Dokler je bičal posvetne ljudi, bila cerkev zadovoljna, ko je njegova kritika zadela tudi pregrešno duhovščino. je planilo vse popovstvo, kar ga je bilo pod okriljem Rima, po koncu.
Praški nadškof se je obrnil do kralja Vaclava, naj prepove Husu propovedovati. Kralj mu ie odgovoril: Dokler je magister Hus proti nam lajjkom pridigal, ste se veselili; bodite zadovoljni tudi sedaj, ko je prišla vrsta na vas ...« Ali rimska cerkev in njeni služabniki niso bili zadovoljni. Oni so hoteli Husa ponižati, ali pa uničiti. Pozvali so ga v Rim, naj se zagovarja. Kralj Vaclav je odgovoril papežu, da je Hus pošten, bogoljuben in pravičen kristjan, da pa ne pride v Rim, ker se mora paziti pred njegovo zvijačo in njegovim nasilstvom. Na to je Rim Husa proklel. Na Češkem se je med tem Husov nauk močno razširil in vse je bilo razburjeno zaradi rimskega oblastva. Nadškof Zbvnko je moral bežati iz Prage.	,	. „ ,
Med kraljem napuljskim Ladislavom in Bal-tazarnm Cosso, ki se je imenoval papeža ivana XXIII., je nastal hud prepir. Kralji je papeža javno imenoval morilca in svetoskrunca, papež je kralja za to proklel, kralj^ je prisegel, da uniči to »popovsko zver«, naoež oa 'e začel
zbirati vojsko proti kralju — v znamenju križa. Hus je odločno nastopil proti temu, da bi na Češkem nabirali ljudi za papeževo vojsko. Nastali so veliki nemiri, kajti pristaši Rima, ki so se največ pečali s prodajanjem odpustkov, so hoteli uničiti svoje nasprotnike.
V	drugič so klicali Husa v Rim. Hus je odgovoril: »Papež je glede cerkvene moči najmanjšemu, t. j. vsakemu duhovniku enak in nima nikogar klicati pred se.« Takoj so ga razglasili za krivoverca, izključili ga iz cerkvene občine, proti Pragi pa je papež razglasil inter-dikt, dokler biva Hus v mestu. Tako je napočil čas »koncila« v Kostnici. Tja so povabili sveti očetje tudi Husa, naj se zagovarja in svojo domovino opere zaradi njenega krivoverstva. Hus se je vrnil v Prago in javno pozval vsakega, naj mu, kdor more, dokaže, da je kaj krivega učil. Celo veliki inkvizitor češkega kraljestva, nazarenski škof Nikola, je s svojim podpisom in peča*cm potrdil, da pozna Husa kot učenega, modrega, pobožnega in pravovernega moža. Takrat so se sešli tudi češki stanovi; zahtevali so od nadškofa spričevalo o Husovem nauku. Ko je isti odgovoril, da ne more Husu nobenega krivoverstva očitati, samo da je papeževa kletev na njem, je deželni zbor prosi! cesarja, naj tla Husu sigurnost, da se mu na potu nič ne zgodi. Cesar Sigismund je izdal Husu posebno varstveno pismo in tako je meseca oktobra 1414 nastopil pot. Spremljala sta ga v imenu kralja Vaclava in češkega naroda viteza Chlumski in Lestna. Dne 3. novembra so prišli vsi trije v Kostnico.
Takoj drugi dati je šel vitez Chlum k papežu ter mu sporočil, da je prišel Hus pod prostim varstvenim spremstvom rimskega cesarja in prosil, naj tudi papež pove, ali ostane lahko brez nevarnosti v Kostnici.
»In če bi bil mojega lastnega brata ubil, ne bode se mu nič zgodilo«, je zaklical papež Ivan. Vendar je koncil pričel proces proti Husu. On se je izvrstno in dostojno zagovarjal: ovrgel je vse obtožbe in dokazal, da so krive, lažnjive in zvijačne. Brez obzira na cesarjevo in papeževo obliubo so Musa zaorli. Zaman se ie trudil
Chlumski vitez, ki je bil razjarjen zbog tega verolomstva, da bi dosegel Husovo svobodo. Po mestu pa le popovstvo širilo najgnusnejše laži o češkem magistru. Chlum je pisal tudi cesarju. Ali popovstvo ga je pregovorilo, češ krivovercu ni treba besede verovati. Dne 5. decembra so izročili Husa menihom predikantom, ki so ga vrgli v neko klet, skozi katero je tekla gnojnica iz stranišč. Hus je v tej grozni ječi nevarno obolel. Zdravniki so izrekli, da je prvi pogoj za njegovo okrevanje, da ga prestavijo iz te ječe. Kardinali pa so ga pustili še z verigo na steno prikleniti in vhod tako zazidati, da je ostala le mala luknja, skozi katero so mu dajali jed in pijačo. Ker so se bali, da bi utegnil umreti, a so hoteli dati »javen primer«, so pospešili proces. Advokata mu niso dovolili. Ker so zdravniki izjavili, da v tisti pasji luknji ne more 14 dni živeti, v tem času pa proces ne bi mogel biti končan, so ga premestili v ječo samostana bosonožcev. 1 ri dni je ostal brez vsake jedi. Ko so v Pragi izvedeli, kaj se je s Husom zgodilo, se je polotila vsega naroda nepopisna razburjenost, Husov prijatelj Jeronim je odpotoval v Kostnico, da bi zagovarjal magistra. Tudi njega so vrgli v ječo.
Končno so začele javne razprave. Hus se je zagovarjal možato, in dostojno je zavračal vse laži. Preklicati ni hotel ničesar, ker ni nič krivega učil. »Preklic ali smrt«, je rekel cesar. »Preklic ali smrt«, je grmelo od vseli strani.
Dne 6. julija je imel koncil sijajno sejo. Kardinali, škofi, opati, kanoniki, vikarji in menihi so korakali v bliščečem sprevodu v stolno cerkev. Sledil jim je cesar s krono na glavi, z velikanskim spremstvom. Sredi cerkve je bil oder s pokrito mizo. Med mašo je moral stati Hus v verigah na dvorišču, potem so ga pripeljali v cerkev. Na odru Je sam pokleknil in molil. LouijsKi škof je pridigal o besedah: Telo greha naj se uniči! Proti cesarju obrnjen, je dejal: »Svetovna oblast je poklicana, zatreti krivoverstvo in njegove začetnike s pota spraviti. Zato je usmrce-nje tega človeka neizbežna dolžnost vašega veličanstva. S takim krasnim, bogu dopadljivim delom ‘i bode vaše veličanstvo naredilo ne-
smrtno ime pri starih in mladih, dokler bode svet obstal!«
Prečitali so obtožbo proti Husu, a niso mu dovolili, da bi se branil. Na koncu je dejal: »Prišel sem pod prostim, varnim spremstvom rimskega cesarja, ki je tu navzoč, v Čvrsti nadi, da se mi ne bo nobena sila storila, temveč da mi bo dovoljeno, braniti svojo nedolžnost.« Pri teh besedah je smrtnobledi mož pogledal cesarju v oči; ta je zardel in pred vsem ljudstvom moral povesiti glavo. Ali Husova usoda je bila zapečatena. Papežev sodnik je prebral sodbo, da se imajo vse Husove knjige sežgati, on pa pahniti iz duhovskega stanu in izročiti svetovni gosposki, da izvrši kazen na njem.
Hus je glasno molil za svoje sovražnike...
Tedaj so mu oblekli duhovno obleko, ki so mu Jo potem zopet strgali iz života. Prepirali so se, ali naj mu tonzuro onečastijo z britvijo ali s škarjami. Hus je dejal: »Okrutneži se ne morejo zediniti zaradi načina svoje okrutnosti.« Končno so mu s škarjami izrezali križ čez lase. Na glavo so mu postavili papirnato kapo, na kateri so bili naslikani trije hudiči. Na renskem otoku so ga postavili na grmado, privezali s šestini mokrimi vrvmi na kol, noge in vrat pa z železnimi verigami. Ko so opazili, da gleda proti solčnemti vzhodu, so ga takoj obrnili. Tedaj so zažgali grmado. Bavarski vojvoda je prijahal mimo in zaklical, naj prekliče, da ne odide v grehu s sveta. Z grmade pa je jasno zadonel odgovor: »Kaj naj prekličem? Učil sem božjo besedo in to resnico hočem Xa,rPvati ra v tej
uri zapečatiti s svojo smrtjo^ Ctoveske zvenne so mu iztrgale še srce iz/rupla ter ga nataknil na raženj in posebej spekli. Ko je bilo vse se žgano, so izkopali zemljo okrog grmade Štin čevlje globoko, ter pepel s prstjo vred naložil, na konjedercev voz in vse skupaj vrgli v Rcno
Tako se je zgodilo dne 6. julija 1415. po Kristusovem rojstvu . . . »ad maiorem dei |lo-riam« — v višjo slavo božjo ... Na grmadi je zgorelo Husovo truplo, njegov večni duh t »linice pa živi — v strah in trepet llstftn, to w» morejo uničiti svobodne xnisU kakor bi radi . . ,
krožek predavateljev, ki so prepotovali vso deželo in letos je izobraževalni odsek šel še dalje ter nastavil trajno dva potovalna učitelja in prijel izdajati mesečnik za izobraževalno delo. Leta
1912	je izdal izobraževalni odsek 12.000 frankov (11.400 K) in razpolaga s premoženjem
102.000	frankov (96.900 K), h katerimi so prispevali skoraj le poedini pristaši stranke.
»Poraz«, ki ga je bila doživela belgijska socialno demokratična stranka pri lanskih volitvah v parlament, ni torej prav nič škodoval stranki, ni je oslabel, temveč jo le vzpodbudil k intenzivnejšemu delu na vseh poljih. Socializem je povsod na zmagoslavnem pohodu!
I/iihlJana in Kranjsko.
— Papežev poraz. 9. oktobra 1911 je izdal papež motu proprio, s katerim je odpravil vrsto cerkvenih praznikov — velikonočni pondeljek, binkoštni pondeljek, drugi božični praznik, Marijino rojstvo, svečnico, praznik treh kraljev. Ta odlok je bil očividno usluga kapitalistom, katerim na ljubo naj bi delavci šest dni na leto več robotali. Socialni demokratje so zastopali takrat stališče, da naj papež odločuje v cerkvenem življenju, kolikor le prenese potrpežljivost vernih ovčic, za državno upravo pa da so njegove odločbe popolnoma brezpomembne. Zahtevali so zato, da ostani v državni upravi, v kolikor pridejo zanjo v poštev cerkveni prazniki, pri dosedanjem običaju. Papež je »utemeljeval« svoj odlok — z draginjo. Če bo več delavnikov, taka je bila socialna modrost papeževa, bodo delavci več proizvajali, vsega bo v obilici in draginja bo kar sama po sebi nehala. Ubogi papež! Vidi se mu, da je res jetnik, ki ne ve prav ničesar o vzrokih draginje. Ce bo vsega preveč, bo vse poceni. S kakšno ljubljansko branjevko bi se še lehko meril. Vsega je dovelj na svetu, mesa in žita, premoga in lesa, a samo za one. ki čepe na vrečah denarja, ne pa za delavce, ki žive iz rok v usta. Sobotna uradna > Wiener Zeitung« prinaša odlok skupnega mini-sirstva, ki pravi, da papeževa odredba ne velja za državo. Dolgo, dolgo je rabila vlada, da je skuhala ta odlok. Odlok pravi: »Da se razprše vsi dvomi, se naznanja, da papežev odlok za področje državnih oblasti, uradov, zavodov in šol ne velja.« Papeževa nakana: pomagati kapitalistom, se je torej pošteno izjalovila.
— Črna parada. Za 24., 25., 26. in 27. avgust sklicujejo klerikalci v Ljubljano slovensko-hrvaški katoliški shod. Katoliški shod je klerikalna strankarska prireditev in ako bi bili kleri-alci tako pošteni, da bi imenovali stvar s pravim imenom, bi bilo vse v redu. Ampak klerikalci tako pošteni, da bi imenovali stvar s pra-liki ne morejo zatajiti in obešajo svojemu katoliškemu shodu versko etiketo in bodo po prižnicah bobnali za svojo politično manifestacijo z obrabljenim geslom, da je vera že zopet enkrat v nevarnosti in da jo je na shodu 24. avgusta treba rešiti. Vsa ta klerikalna agitacija je precej prozorno politično sleparstvo in verska etiketa služi le namenu, da privežejo nase zopet tiste resnično verne ljudi, ki so začeli hrbet obračati praktičnemu katoličanstvu, kakor ga z uprav nekrščansko brezobzirnostjo izvajajo klerikalci.
— Prednaznanilo. V korist svoje knjižnice priredi Šišenska podružnica v nedeljo, dne !. junija, veliko vrtno veselico z raznovrstnim in jako zabavnim sporedom. Prostor in spored veselice pravočasno objavimo.
— Vodovodna zadruga v Spodnji Šiški bo
30. marca dopoldne v gostilni pri Zajcu imela svoj redni letni občni zbor. Cuje se, da bode ceno vode za nekaj vinarjev podražila. — Ali še res ne prevzame občina vodovoda v svojo 'ast? Kaj ne znajo gg. v občinskem odboru izvršiti take, za Šiška rje potrebne in koristne transakcije?!
— Na občinski tabli v Spodnji Šiški je kot
znamenje časa cela vrsta dražbenih oklicev...
— Iz Tržiča. Sporočamo Vam zopet značilen zgled, kako so klerikalni agitatorji nasilni in nestrpni. 19. t. m. je bil eden naših sodrugov za botra pri krstu. Ko pride z botro v cerkev, gredo v zakristijo, da bi zapisali imena staršev in botrov. Ko pride vrsta na botra, ga vpraša
kaplan po imenu. Boter mu pove ime.   Ko
kaplan zasliši ime botrovo, se obrne in vzklikne: »aha, vi ste pa tisti — aha, sedaj imam pa z Vami opraviti« — odloži pero in pravi: »počakajte, kmalu pridem, grem vprašat, kako bo s
‘t?1-* °dide. Cez nekaj časa pride nazaj, podpise botrovo ime, potem pa ukaže babici in botri: »vedve pa pojta sedaj h krstnemu kamnu, pa tam malo počakajta«. Nato se obrne k botru pa mu pravi: »veste — jaz sem šel vprašat« — boter, naš sodrug, se nasmeje, ter reče: »kaj ne, župnika«. — Nato se razprede sledeči razgovor: Kaplan: »Ja, veste, vi ste prvi socialni demokrat v Tržiču, in to ni kar tako.«
—	Boter: »Gospod kaplan, kot delavec ne spadam drugam kot v socialno demokratično stianko.« Kaplan:- »Kaj pa so vam še dali socialni demokratje?« — Boter: »Saj jaz sam tudi ne morem nič dajati kot socialni demokrat stranka pa dela za tem, da bi se delavstvu na sploh boljše godilo - ne gre zato, ah dob. posameznik kaj ali nič.« _ Ka P lan »Najboljše je. da odstopite od tc stranke « — Boter: »To ni mogoče, ker sem socialni demokrat s polnim prepričanjem, ker vem, da je za delavca edino socialno demokratična stranka koristna.« — Kaplan: »Eli. najboljša za delavce je naša stranka. Socialisti so pa proti cerkvi in proti veri.« — Boter: »Saj se tudi v cerkvi uganja sama politika.« — K a p 1 a n: »Saj to je potreba, socializem in liberalizem moramo pobijati.« — Nato začne udrihati po dr. Adlerju in Kristami, ki da sta velekapitalista itd Botru se ni hotelo več odgovarjati in je odšel . . . — Gospodje v farovžu so res nestrpni. Človek stori svojemu bližnjiku uslugo, pa se mora prekljati s Kaplanetom in poslušati njegove neslanosti. ^erjePo eni strani to dobro. Ljudje se bodo ofjbaU stika in bodo odklanjali botrovstvo, češ,
kaj se bom boril s temi ljudmi, TcoifK obrt je — da zmerjajo poštene ljudi. Zanimivo pa je obenem naziranje katoliškega kapelana: »Kaj pa vam je socialna demokracija dala?« Zanj velja le tista stranka, ki daje kake miloščine, ki pre-skrbljuje korita in ki kupuje ljudi. N. pr. pri nas v Tržič klerikalci dele miloščine. Imajo svojo Vincencijevo družbo, v katero sem pa tja tovarnar G a s s n e r nekaj tisočakov podari. Socialni demokratje seve ne delajo tako. Zoprne so jim miloščine, ker človeka ponižujejo. Zato organizirajo ljudi, da jim ne bo treba sprejemati miloščin ... — Priporočali pa bi še g. kaplanu Čadežu, naj ne oi>ravlja ljudi. Zna se mu marsikaj neljubega pripetiti! Za enkrat naj to zadošča.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 9. marca do 15. marca. Novorojencev je bilo 28, umrlo jih je 31, in sicer 16 domačinov in 15 tujcev. Med temi je umrlo za jetiko 5 oseb — med temi 3 tujci — vsled mrtvouda 1 in ostali za različnimi boleznimi. Za infekcioz-nimi boleznimi je obolelo 7 oseb, in sicer za Škrlatico 2, za grižo 1, za egiptovsko očesno boleznijo 2 in za vratico 2. Za grižo je obolel 1 vojak, ki je v vojaški bolnišnici.
— S trebuhom za kruhom. V petek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko S Slovencev in 10 Hrvatov. 25 Kočevarjev se je odpeljalo iz Spodnje Avstrije, 120 Lahov je šlo pa na Ogrsko. — 150 Rusinov se je odpeljalo v Kanado.
— Izgubljeno. Šolska učenka Ida Skalar je izgubila bankovec za 10 K. — Inženirjeva soproga Josipina Mikula je izgubila podolgasto zlato brožo, vredno 40 K. — Hlapec Josip Snoj je izgubil že malo ponošeno pelerino. — Neka starinarica je izgubila bankovec za 20 K.
— Kinematograf »Ideal«. Danes in jutri izbran spored. Posebno ugaja diplomatska iutri-gantna igra »Diplomat«, senzacijsko delo svetovne tvrdke Nordiskfilm-družbe. Žurnal Pathč je velezanimiv. V petek velika senzacija »Ljudje njed ljudmi« v štirih dobah, vsaka doba ima tri dele.
Idrija.
— Občinski odbor mesta Idrije ima javno sejo v četrtek dne 27. t. m. ob 6. zvečer v občinski dvorani v Idriji. Na dnevnem redu je:
1.	Računski zaključek mestne občine idrijske za leto 1912. 2. Novo sklepanje o višini občinske doklade na direktne davke za leto 1913 vsled naročila deželnega odbora v Ljubljani z dne
10.	svečana 1913, št. 2827. 3. Nakup dela parcele št. 427/1 kat. obč. mesta Idrija od c. kr. erarja v svrlio razširjenja mestne klavnice. 4. Slučajnosti. Nato tajna seja.
— Občinski proračun za leto 1913 še ni potrjen, ker so vložili nekateri proti proračunu re-kurz na deželni odbor. Zato se tudi občinstvo opozarja, da s svojimi željami potrpi, dokler proračun ni rešen.
— Občno konsunmo društvo v Idriji naznanja svojim članom, da za mesec marec, odnosno april ne bo sprejemalo več žita v mlenje onih, kateri žito sami jemljejo od erarja, ampak samo onih članov, ki ga jim društvo samo nabavlja. Ta sklep velja za člane v Idriji in Spodnji Idriji. Kdor hoče oddajati žito od onih, ki ga sami jemljejo, še v mlenje, naj se do 28. t. m. zglasi v pisarni društva.
— Mladeniče, ki pridejo letos k vojaškemu naboru dne 12. in 14. aprila v Idriji, se dobrohotno opozarja, da pridejo k naboru ob določeni uri točno, da so snažni in trezni, kajti orožni-štvo ima strogo nalogo, paziti, da se vsakega, ki bi bil pijan ali bi razgrajal, strogo kaznuje.
— Zahvala. Podpisana se tem potom najvljudneje zahvaljujem vsem udeležencem pogreba mojega pokojnega moža. Posebno pa slavnemu »Godbenemu delavskemu društvu« v Idriji. — V Idriji, dne 21. marca 1913. Katarina Seljak.
Staiersko.
— Nezgoda v rudniku. Iz Trbovelj poročajo: Te dni se je utrgal sklad premoga v rovu, v katerem je delal rudar Jožef Pirc. Premog ga jc zasul. Pirca je rešilno moštvo po napornem delu izkopalo izpod premoga. Pirca so prepeljali v bolnišnico in je malo upanja, da bi okreval.
— Slovensko gledališče v Mariboru. Pri-hodnja predstava bo v nedeljo 6. aprila ob pol 8. zvečer. Uprizori se »Naš župnik gospod Jakob«, ljudska igra v štirih dejanjih. Slavno občinstvo opozarjamo, da te igre ni zamenjati z Anzengruberjevim »Dolskim župnikom« (»Der Pfarrer von Kirchfeld«), Igra »Naš župnik gospod Jakob« je lepa ljudska igra znamenitega ruskega pisatelja S. Puškina. Sezona se zaključi 20. aprila z narodno igro »Rokovnjači«.
— Nečloveški soprog. Iz Kozjega poročajo: Posestnik Jožef Zorko je strasten alkoholik in ravna že dlje časa s svojo ženo uprav nečloveško. Pretepa jo z bičem, ki ima na koncu ostre žeblje. Žeblji so tako napravljeni, da odtrgajo kos mesa, kadar jih potegne iz telesa. Ženo je s tem bičem tako pretepal, da je morala v posteljo, ker je imela vse telo ranjeno. Ko je brezsrč-než videl, da je žena bolna, je zaklenil duri v bolniško sobo, da je morala ostati žena več dni v mrzli sobi brez postrežbe in brez hrane. Šele sosedje so rešili Ano Zorkovo iz mučnega položaja, ko so jo čez več dni pogrešili. Prinesli so ji jedi, Zorkota pa so ovadili.
— Mater je hotel umoriti. Iz Vranskega poročajo: Ko je 16. t. m. šla posestnica Ana Pri-slanova okolo desetih zvečer iz stanovanja svoje hčere v svojo spalnico, jo je ravno, ko je odprla vrata, napadel neki mož in jo potolkel s kolom na tla. Vsa v krvi je obležala na tleh. Na njeno klicanje je prihitela hči in tej je mati povedala, da je bil napadalec njen lastni sin Andrej. Andrej je hotel spraviti mater s sveta, da bi dobil posestvo, ki mu ga mati, dokler je živa. noče izročiti. Andreja Prisiana, ki taji dejanje, so izročili okrajnemu sodišču v Vranskem.
Goriško.
— Nabrežina. Julija meseca leta 1911 je vsled mistifikacije objavilo glasilo italijanskih sodrugov »II Socialista Friulano« vest, da je tovariš Josip Castellan kr umiril v Budimpešti. Ta obdolžitev je krivična in neosnovana. Tajništvo kamnarske organizacije za Primorsko se je informiralo pri centrali klesarjev na Dunaju in v Budimpešti in izvedelo, da je očitek lažnjiv. Vsled tega je kamnarska organizacija sprejela Castellanija zopet v svoje vrste, da poda s tem na delavski časti kruto žaljenemu tovarišu popolno zadoščenje. Kamnarske delavce prosimo, da sprejmo to v vednost.
Občinske volitve v Trstu.
Reklamirajte pravočasno!
Da olajša kontrolo volilnih imenikov, je naša stranka otvorila sledeče reklamacijske urade:
V mestu:
I. V ulici P o z z o b i a n c o št. 9 (v poslopju zdravniške postaje okrajne bolniške blagajne).
II. V gostilni »International« v ulici Boccaccio 2. I.
III. V kavarni Union, ulica Caserma št. 9.
IV. V prostorih zveze občinskih uslužbencev v ulici Stadion št. 20.
V. V gostilni »Al Tram elettrico« v ulici G i u 1 i a št. 56.
VI. V »Delavskem domu«, ulica Madon-n i n a 15, pritličje.
VII. V društveni gostilni v ul. deli’ E r e m o štev. 124.
VIII. V prostorih poleg zdravniške postaje okrajne bolniške blagajne, ulica d e 11’ I s t r i a štev. 602.
V okolici:
škedenj: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« nad skladiščem »Delavskih konsumnih zadrug«.
Sv. M. M a g d a 1 e n’a spodnja: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« pri Lukežiču št. 1062.
S v. M. M a g d a 1 e n a zgornja: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« (gostilna Alla Vittoria«).
Ro col zgornji: V gostilni »Jura« na Lovcu.
Rocol spodnji. V gostilni »All-Orchi-dea«.
Sv. Ivan: V gostilni »pri Cecu« v ulici S. Cilino.
V r d e 1 c a: V gostilni »Pri Marjeti« v ulici dello Scoglio.
Ko Ion j a: V gostilni novega gospodarskega društva.
V Sv. Križu:	V	prostorih podružnice
»Ljudskega odra«.
Kontovelj:	V prostorih »Delavskega
izobraževalnega društva«.
Rojan: V gostilni pri Kranjcu in v gostilni »Al Dodiči Moreri«.
V naslednjih dneh se otvore reklamacijski uradi še v Barkovljah, Opčinah in 'I rebčah. Vsi ti uradi so na razpolago volilcem vsak dan od 7. do 9. ure zvečer, v nedeljah pa ves dan.
Volilcem priporočamo, naj se vsi prepričajo v imenovanih volilnih uradih, ako so vpisani v volilne imenike.
Glavni volilni in reklamacijski urad se nahaja v »Delavskem domu«, ulica Madonnina la.
Umetnost in književnost.
— Opera. Po večletnem presledku so uprizorili v nedeljo in ponovili v pondeljek Puccinijevo »Tosco«, ki je medtem že obšla ves svet in povsod slavila triumfe. Kljub temu nam ni mogoče izpreminiti svoje prvotno mnenje in se tako navdušiti za to delo, kakor so se zanj navduševali zlasti po Italiji. Kompozicija ima lepote, ki se ne dajo utajiti: nekatera mesta so prav velika. Ali Puccini ne more zatajiti svoje lirične žile, ki pač dosega veličastne vrhunce, ne more pa premostiti prepada, ki zija med plemenitim značajem glasbe in krvavo grozoto dejanja. Besedilo s svojjmi krvavo teatralnimi efekti ustvarja nekakšno neumetniško atmosfero, ki nikakor ne pospešuje užitka. To je seveda neizpremenljivo; vzeti moramo opero tako, kakršna je. Z uprizoritvijo pa je tako: V nedeljo je imela bolj značaj glavne izkušnje kakor premiere, v ponedeljek pa je dosegla veliko priznanje. Kajpada, računati je treba s silami, s katerimi gledališče sedai razpolaga; delo obsega velike težave, ki se ne dajo s sredstvi naše sedanje opere popolnoma premagati. Priznati pa se mora, da so vsi sodelujoči vložili svoje najboljše moči in se pošteno potrudili za čim večji uspeh. Naslovno partijo je pela gdčna. Lowczyn-ska; to je bila zanjo izredno velika naloga, kajti Tosca zahteva v igralskem in v pevskem oziru več kakor veliko. Naša primadona je z rutino in šolo izravnala pomanjkljivosti, katerih ne more premagati pridnost in dobra volja, in je s svojimi znanimi lepimi lastnostmi zaokrožila vlogo, tako da je zlasti v težkem drugem aktu dosegla prav lep uspeh. Ce smo
v	njeni igri na eni strani pogrešali prekipevajočega temperamenta, smo na drugi strani opazovali plemenito igro, ki je močno povzvišala učinek vsega njenega nastopa. Težka je bila tudi naloga g. Fejfarja, ki je pel^ elegantno bestijo Scarpia s finim razumevanjem svoje vloge. Prav čeden uspeh je dosegel zlasti v krasnem finalu prvega akta. Z dobrim rezultatom ie zabeležiti gg. Harfnerja, Križaja in Bukšeka. Ostali solisti nastopajo le epizo-dično.. Zbor in orkester sta se dobro držala.
— Slovensko gledališče. Snoči je nastopil na našem odru priljublien gost, g. Ignacij Bor-
štnik. čigar umetniška preteklost jc neločljivo združena z zgodovino slovenskega gledališča, kjer se je pričela njegova mimska karjera. kjer je dosegel svoje prve uspehe in kjer je njegdvo delovanje tudi dolgo po njegovem odhodu zapustilo neizbrisne sledove. Dolgo je že, kar se je pričela Borštnikova pol po poljanah Ta-lijinih; trideset let že služi boginji umetnosti, in snoči je prišel gostovat kot jubilar. Trideset let! Skorai neverjetno jc to. in kdor ga je snoči videl na odru, bi dvomil o resnici te trditve, če ne bi bila dokazana in zapečatena. Borštnik se nam ie pokazal v vlogi Kantorja \ Cankarjevem »Kralju na Betajnovi«. Da slavi slovenski umetnik svoj jubilej s slovensko vlogo, je vse hvale vredno, in vodstvo gledališča nikakor ne bo grešilo, če ostane tudi v bodoče pri tem načelu. Ne glede na to pa je bila vloga tudi za g. Borštnika zelo primerna; in njegova umetnost je našla priliko, da se je v njej popolnoma razvila. Naš jubilar je še vedno tisti realistični igralec, ki smo ga že davno poznali; njegova umetnost pa je dozorela in stoji danes na visokem vrhuncu. Svoj uspeli dosega z najenostavnejšimi sredstvi; vsa igra mu je premišljena, vsaka niansa dobi svoj izraz, a v vseh vlada enoten slog. Nobena kretnja ni odveč, tudi kadar se komedijantovski efekti naravnost ponujajo, jih perhorescira, varčna je njegova mimika, njegova gestikulacija, njego-
vi	akcenti, ali v odločilnih momentih se mu dvigne dramatična siia in mu v hipu pribavi zmago. To je bil kralj na Betajnovi, kakor si ga je bil mogel avtor zamisliti, in g. Borštnik ga je s svojo igro motiviraj bolje nego bi ga mogli najobsežnejši komentarji. Po prvem aktu je dramaturg g. Zupančič izročil jubilarju krasen venec s kratkim, a jedrnatim in pomembnim nagovorom. S svojo igro je g. Borštnik naravnost elektrizira! ostale sodelujoče, tako da je napravila vsa predstava vtisk popolnosti. O naziranju glede na nekatere vloge bi se dalo razpravljati; tako bi n. pr. Nino rajši videli bolj somnambulno, na sodnikovi strani smo pogrešali črtanega adjunkta. Ali to so malenkosti. G. Šctrilova, Danilova. Krejsova, Buk-šekova in gg. Verovšek, Skrbinšek, Danilo, Peček, Povhe, zaslužijo resnično priznanje in tudi epizodisti so storili svojo dolžnost, tako da smo imeli prav lepo predstavo, kakršnih bi želeli še več.
— Gospa Lili Nordgartova v operi »Tosca«.
V	četrtek dne 27. (nepar) in v soboto dne 29. t. m. (par) gostuje v naslovni vlogi opere »Tosca« odlična umetnica gospa Lili Nordgartova z Dunaja, ki je bila na našem gledališču ena najpriljubljenejših primadon. Gospa Nordgartova je izza svojega ljubljanskega angaŽ-mana nastopala kot gost na raznih uglednih gledališčih z velikimi uspehi; tako na »ljudski operi« na Dunaju in po raznih dvornih gledališčih na Nemškem. Tačas se je bavila resno z nadaljnimi pevskimi študijami, da se je spo-l>olnila v dovršeno umetnico. Slovensko občinstvo jo bo gotovo kot ljubega gosta z veseljem pozdravilo.
»Vošnjakova korespondenca« in »Matica
Slovenska«. »Matica Slovenska« izda v ure<*n'" štvu sodr. dr. Drag. Lončarja v Idriji korespondenco t dr. Jos. Vošnjaka. Ker je bil pokojni dr. Vošnjak eden izmed najagilnejšili naših mož v tretjini prošlega stoletja, bo ta korespondenca zelo važna za spoznavanje one dobe slovenske zgodovine. Publikacija bo naravno obsegala dva dela: I. Pisma, ki so jih drugi pisali Vošnjaku. II. Pisma, ki jih je pisal Vošnjak. Dopisovali so Vošnjaku n. pr.: A. Aškerc, dr. J. Bleivveis, Caf, Cimperman, dr. Costa, A. Einspieler, P. pl. Grasselli, Freuensfeld, A, Euntek, Fr. Govekar. Iv. Hribar, grof Holien-wart, dr. B. Ipavic, Jurčič, Klodič pl. Sabla-dolski, dr. Št. Hočevar, Komel pl. Sočebran. dr. Gr. Krek, Fr. Levstik. Lutman (župnik na Koroškem), Macun, dr. D. Majaron, Fr. Ks. Meško, Ogrinec, dr. Prelog, Rapoc, dr. Razlag, dr. J. Sernec, Spinčič, Stritar, L. Svetec, Juri Šubic, dr. Iv. Tavčar. Tomšič, A. Trstenjak, dr. P. Turner, baron Winkler; nadalje: Apih, Erjavec, dr. Pražak, B. Raič, vitez Schneid, Šuman, Dav. Trstenjak. — »Matica Slovenska« se obrača s tem do vseh p. n. gg., ki hranijo katera Vošnjakova-pisma, s prošnjo, da bi blagovolili to korespondenco za omenjeno Mati-čino publikacijo dati na razpolago. Naravno je. da se bo iz te korespondence, kolikor se tiče še živečih oseb, izločilo vse. kar bi segalo v čisto privatno življenje ali tangiralo osebno čast z ene ali druge strani.
Vestnik organizacij.
Člani ljubljanske kovinarske organizacije dobe svoje
članske knjižice zopet v društvu nazaj. Kontrola, ki sta jo izvršila centrala in tržaško tajništvo sta našla vse v najlepšem redu.
Trst.
— Slovenski in italijanski nacionalci se pripravljajo na volilno borbo po svoji stari navadi. Oboji bi radi dokazali, da ne gre za drugo kakor za narodne reči. Italijanski nacionalci si domišljajo, da je ljudstvo pozabilo na njihovo protiljudsko in protidelavsko postopanje v mestnem svetu, in slovenski nacionalci si tudi domišljajo, da je delavstvo pozabilo na Wilfa-nov predlog, ki si je želel protisocialističnega kompromisa med slovenskimi in italijanskimi nacionalci. Kdor ni slep, ve, da se v mestnem svetu sklepajo reči, ki so za delavstvo velike važnosti, in ve tudi, da je mogoče take reči delavstvu ugodno rešiti le tedaj, ako sed: v mestnem svetu čim več delavskih socialno 'demokratičnih svetovalcev. Zato priporočamo vsem, naj se ne dado zaslepiti od narodnjaškili fraz in izvabiti v kako borbo na podlagi katerega si bodi nacionalizma. Ako se hočejo gospodje med seboj prepirati zaradi jezikovnih reči, jim seveda dovolimo. Nikar pa ni treba, da bi s takimi rečmi slepili revno in bedno ljudstvo, ki potrebuje vse kaj drugega, kakor nacionalistične. umetno uprizorjene komedije.
Balkanski in mednarodni položaj.
Črna gora dovoljuje odhod civilnega prebivalstva iz Skadra in sodelovanje velesil pri preiskavi v Djakovi. Velesile so se nogodile zaradi Skadra in Djakove; Skader pripade Albaniji. Generalni naskok na Odrin se je pričel.
AVSTRUA LN ČRNA GORA.
Smrt patra Palica.
Cetinje, 25. Uradno javljajo o aferi patra Palica sledeče: V inozemstvu so razširjene o smrti patra Paliča vesti, ki se ne vjemajo z resnico in ki so z očitno tendenco potvorjene. Frančiškanski pater Palic je bil s 55 drugimi osebami aretiran zaradi hujskanja proti črnogorski oblasti. Vsi skupaj so bili pod eskorto poslani v Peč, da jih izroče sodišču. Ker eskorta ni*bila številna, se je Paliču posrečilo, da je ubežal. Nato so ga zasledovali. Vojak od straže ga je po predpisu pozval, naj se ustavi, a ker je Palič bežal dalje, je vojak ustrelil in ga zadel.
SPREOBRAČANJE NA PRAVOSLAVJE.
Cetinje, 25. Glede na vesti o prisilnem spreobračanju katoličanov in mohamedancev na pravoslavno vero izjavljajo uradno: V zasedenih krajih se je zgodilo v Djakovi in Peči, da so mohamedanci in katoličani izrazili željo, da bi prestopili na vero svojih dedov. Oblasti so odklonile prošnjo in obvestile nadškofa v Prizrenu. ki je sam obiskal dotične prebivalce, in jih odgovarjal. Tudi njegovo posredovanje je ostalo brezuspešno. Tedaj so oblasti dale dovoljenje za prestop.
NASILSTVA NAD KATOLIČANI.
Rim, 25. »Tribuna« je dobila od črnogorskega generalnega konzula v Rimu sledečo brzojavko barskega katoliškega nadškofa Dobre-čiča z ozirom na časniške vesti o nasilstvih, ki so se baje^ vršila nad albanskimi katoličani: »Nad katoličani v okupiranih deželah se nikoli ni izvršilo nobeno nasilstvo. Oni uživajo najpopolnejšo svobodo. Vse nasprotne tendenčne vesti se morajo zanikati z vso odločnostjo.«
RUSKI KORAK.
Cetinje, 25. Ruski poslanik Giers je v nedeljo nastopil pri črnogorski vladi in s poudarkom zahteval, naj se civilnemu prebivalstvu v Skadru dovoli odhod iz mesta in dotlej ustavi obstreljevanje.
korak velesil.
Cetinje, 25. Velesile so črnogorski vladi prijateljsko svetovale, naj dovoli skaderskemu civilnemu prebivalstvu odhod iz mesta in naj med tem vojska ustavi obstreljevanje trdnjave. Ob-fneJfrw° PT'p?r°čile, naj prepreči eventualne • ,	ki	mogli	nastati,	ako	se	v	kakšnem
->Z'Ii ‘prodno pravo. Korak velesil ni 'ir sovražnega značaja.
AVSTRIJSKI ULTIMATUM.
Cetinje, 24. Uradno poročajo: Včeraj ob 11. dopoldne je Avstrija izročila Črni gori ultima-tum z zahtevo, da se takoj ustavijo vojaške operacije okrog Skadra, dokler se ne izseli vse civilno prebivalstvo iz obleganega mesta. V nasprotnem slučaju žuga Avstrija, da nastopi proti Črni gori z vojaško silo.
Dunajsko poročilo.
Dunaj, 26. Oficiozno poročajo: Črnogorska vlada je vsled odločnega koraka avstroogrske vlade pohitela in je poslala parlamenterja k Esad-pasi, (ja uvede pogajanje zaradi odhoda civilnega prebivalstva iz Skadra. Dokler traja Izseljevanje, se mora bombardma ustaviti. Pokazalo se je torej, da se črnogorski kralj ni mogel upirati soglasni želji velesil, kateri ni dala Avstro-Ugrska pravega poudarka. Naš zastopnik na ^etrnju bo pazno zasledoval potek pogajanj in pričakovati je, da prinese že v kratkih dneh vsestiansko zaželjeni uspeh. Za slučaj, da bi ta proti vsakemu pričakovanju izostal, si mora monarhija seveda pridržati nadaljne korake. Protestno noto, katero je črnogorska vlada poslala vsem velesilam, torej tudi Avstro-Ugrskl zoper pretvezno kršitev nevtralnosti, ji le avstro-ogrski poslanik zavrnil. V najtesnejši zvezi z akcijo monarhije je od Reuterjeve agenture ze naznanjeno zedinjenje velesil o severnih In severovzhodnih mejah Albanije in na podlagi tega zedinjenja napovedani korak vseh velesil v Belgradu in na Cetinju, s katerim se ima zahtevati, da se opusti obleganje Skadra in da Se cim nitreje Izprazni ozemlje, ki so ga velesile priznale Albaniji. Če se stori ta korak hitro z uspehom, postane seveda tudi vprašanje odhoda civilnega prebivalstva samo po sebi , £rezpr®dmetno. Kar se naposled tiče znanih (??) dogociKov v Djakovi, je črnogorska vlada zadostila od Avstro-Ogrske izrečeni želji po preiskavi, pri kateri ima tudi sodelovati zastopnik /nonarhije. Crna gora namerava povabiti tudi zastopnike drugih velesil v Djakovo. Od naše strani seveda ni pomisleka (hm, hm) proti navzočnosti zaupnih in nepristranskih opazovalcev med uradno razpravo zastopnikov katoliških zaščitnih sil. Te bi celo pozdravili. Da je v okolici Djakove precej preiskavati, potrjujejo (vnovič vesti o determiniranih pozivih za prestop. Mnogo oseb je bilo namreč pozvanih, naj do srede povedo, če prestopijo ali ne.
AVSTRIJA IN RUSIJA.
Sporazum dosežen.
Pariz, 25. »Temps« ima iz Peterburga brzojavno poročilo, da sta se Avstrija in Rusija 'definitivno sporazumeli o albanskih mejah. Za Rusijo je bila merodajna želja, da se prepreči vsaka nevarnost nasilnega konflikta med 'Avstrijo in Črno Goro.
ALBANIJA.
Vprašanje Skadra in Djakove rešeno. London, 26. Reuterjeva agentura javlja, da (Bo se velesile že sporazumele o severni m se-
verovzhodni meji Albanije od Djakove do Ohridskega jezera. Med kraji, katerih bodoča pripadnost je določena, sta Skader in Djakova. Dvoje najtežavnejših vprašanj v balkanskih zadevah se reši, in ker bo zaveznikom sporočeno na tak način, da bo vsak dvom izključen, da je Evropa rešita to vprašanje, ne bo več treba vojnih operacij, katerih izid ne bi na noben način izpreinenil odločitve velesil. Poslaniki se bodo potem bavili z določitvijo južnih mej Albanije, o katerh imata Italija in Avstro-Ogrska posebne nazore. V tem oziru pa se ni bati nobenih težav, četudi bi se to pogajanje Lahko za* vleklo.
Bombardma Skadra ustavljen.
Belgrad, 26. Francoski in ruski poslanik sta izjavila Pašiču, da so se velesile definitivno izrekle za to. da pripade Skader Albaniji. Nato je srbska vlada ukazala, da se ustavi bombardiranje Skadra. (Te vesti je pač presojati tako, da so velesile določile Skader Albaniji, Djakovo pa Srbiji. O Skadru govore jasno, o Djakovi pa le pravijo, da je njena bodočnost določena.)
BALKANSKI ZAVEZNIKI.
Sofija, 25. Med zavezniki se vodijo intenzivne razprave zaradi odgovora na novi predlog velesil, ki naj bi služil za podlago mirovnih pogajanj. Upa se, da se doseže tekom dveh dni sporazum. Slišati je, da so zavezniki pripravljeni sprejeti predlog velesil in upajo, da se bodo dale posamezne točke še izpremeniti v prid zaveznikom.
Vojne operacije.
Sofija, 25. Uradni »Mir« piše: Prepričani smo, da se posredovanje velesil ne ustavi s tem korakom, ampak pojde dalje in doseže popoln uspeh, ki poda zaveznikom pričakovano zadoščenje. Kar se tiče želje, da bi se takoj ustavile sovražne operacije, dvomimo, da jo bodo mogli zavezniki izpolniti, ne da bi imeli garanejo za nagel sklep miru. Spomin na prvo premirje, ki je imel za posledico pogajanja v Londonu, ni tak, da bi mogel pospešiti izpolnitev želje.
TURČIJA IN MIR.
Carigrad, 25. Turško časopisje, ki je bilo do zadnjega časa izredno bojevito, je začelo pripravljati javno mnenje na mir. »Tanin«, ki je bil najradikalnejši zagovornik vojne, pravi, da se mora izjaviti armada, ne pa Porta o sprejetju miru, in povedati, če je mogoče rešiti Odrin in ostanek evropske Turčije. Če je armada prepričana, da ie treba skleniti mir, bo Porta razpravljala o podrobnostih. — »Ikdam« pravi, da so velesile ze prej poizvedovale pri Porti; vseld tega se sedaj ne more reči, da so pogoji nesprejemljivi. Mir je .na pragu. — »Sabali« piše: Ako Porta razloži vzroke, zakaj je potrebno skleniti mir, jih bo javnost znala uvaževati; !e vladi je mogoče spoznati to potrebo.
ODRIN.
Neizpremenjen položaj.
London, 24. Reuterjeva agentura javlja, da niso Bolgari pred Odrinom nič napredovali. Fori so nepoškodovani. Srbi se ne ganejo. Videti je, da so zavezniki nesložni. Mesto se krepko brani.
V	Odrinu je največji red. Oblasti dele živila med prebivalstvo.
Operacije so se pričele.
Sofija, 25. Vojne operacije proti Odrinu so se obnovile. Vojno poveljništvo je izdalo potrebne ukaze. Oblegovalna armada napreduje proti utrdbam.
Splošni naskok.
Sofija, 26. Včeraj zjutraj se je pričel v vseh sektorjih splošni naskok na prednje turške pozicije in na utrdbe. Vzhodni sektor je bil vzet v naskoku.
Sofija, 26. Včeraj ob 1. zjutraj so Bolgari pričeli splošni naskok. Ob pol 4. zjutraj so vkljub besnemu uporu sovražnika naskočili z bajoneti in se jim je posrečilo vzeti vse pozicije pred vzhodnim sektorjem. Utrdbe in for Maslak in vse neposredno na vzhodu trdnjavske črte ležeče utrdbe so padle v roke Bolgarom, ki so dobili 12 topov, 4 mitraljeze In artiljerijski material in vjeli bataljon Turkov. Bolgarske prednje straže zasedajo Servander, ki je oddaljen približno kilometer od trdnjavske črte. Na za-padnih In južnih sektorjih so Bolgari vrgli sovražnika iz prednjih pozicij in ga zasledujejo.
ODRIN PADEL?
Belgrad, 26. Pravkar je prišla sem vest, da je Odrin padel. Uradno ni potrjena.
PRI ČATALDŽI.
Sofija, 26. Bolgarske čete pri Čataldži so vrgle sovražnika na celi črti in zasedle črto Ormanli-Epipatos.
DŽAVID PAŠA KAPITULIRAL.
Cetinje, 26. Uradno javljajo: Džavid paša je s 15.000 možmi pri reki Skumbi kapituliral pred Srbi. (Džavid paša je poveljeval zadnje oddelke armade, ki so še ostali izza kapitulacije Janine.)
NAŠA ČLOVEKOLJUBNOST.
Trst, 25. V pondeljek ob 6. zvečer se je odpeljal Lloydov parnik »Metkovič« z živili in drugimi potrebščinami za skaderske Albance iz tržaške luke. V Trstu je zbudil odhod parnika po vsem mestu, zlasti pa v luki pravo senzacijo. Nikoli se še ni pripravil odhod kakšne ladje s
tako naglico in v tako nenavadnih okolščmah.
V	soboto je dobilo ravnateljstvo Lloydovega preskrbovalnega urada ukaz, da nemudoma pripravi veliko množino moke, kave, sladkorja, riža, testenin, olja, masti, piščancev, konservi-ranega mesa, krompirja, nadalje odej, obleke in obutal. Vse to se je imelo nakrcati na parnik tekom velikonočne nedelje. Da se je mogel ta ukaz izvršiti, so morali delati LIoydovi in privatni uradniki in delavci, ter uslužbenci in delavci ces. kr. glavnih skladišč kakor brez sape. Obenem se je na parniku tekom kratkih ur uredil brezžični brzojav sistema »Telefunken«. Policijska straža je strogo branila pristop na ladjo vsem ljudem, ki niso tam uslužbeni. Kot potniki so prišli na parnik le nekateri zdravniki in bolniške strežnice. Ob 6. zvečer je ladja odplula. Napram javnosti molče o njenem namenu. Nedvomno pa je to od vlade napovedana »rešilna akcija« za skadersko civilno prebivalstvo. Z ozirom na sestavo zdravniškega zbora, ki je odpotoval z ladjo, sodijo, da razsajajo v Skadru nalezljive bolezni.
ŠE VEČ REKRUTOV?
Budimpešta. 26. Vojni minister baje razpravlja z obema vladama, da bi se zvišal re-krutni kontingent tako, da bi štela armada v miru štiristotlsoč mož.
DELEGACIJE.
Budimpešta, 25. Delegacije bodo sredi septembra sklicane na Dunaj. Definitivno se določi rok na skupni ministrski seji sredi aprila.
VELIKE DEFRAVDACIJE.
Laškj trg, 25. V Mariboru se je dne 22. t. m. ponoči zastrupil tukajšnji 651etni posestnik Jožef Drolc. Za spanje si je bil dal od zdravnika zapisati brom, pa je zavžil vso množino naenkrat in se s tem zastrupil. Zdaj pa je prišlo na dan, da je ti samomor posledica velikih defravdacij. ki jih je zagrešil Drojfi, blagajnik in knjigovodja tukajšnje hranilnice in posojilnice (Tiifferer Spar- und Vorschuss-kassa). Drolc je bil prej pekovski mojster. Pred par leti je opustil svoj posel in si kupil vilo in večje posestvo. Splošno ie veljal za bogatega človeka. Vsled tega je vžival pri blagajni neomejeno zaupanje. Sum se je porodil šele pred par dnevi, ko je Drolc nenadoma izginil. Revizija je dognala, da je tekom 35 let izginilo okrog štiristotlsoč K. Drolc se je reviziji izognil, se odpeljal v Maribor in se tam v nekem hotelu zastrupil. Za hranilnico pomeni to razkritje popoln polom.
HILSNERJEV PROCES.
Dunaj, 25. Justično ministrstvo je ukazalo predpoizvedbe, da se eventualno obnovi Hils-nerjev proces: v ta namen so zadnje dni zaslišali več prič pri praškem deželnem sodišču. Pojavili so se zadnji čas močni momenti, ki kažejo na to, da je bil Hilsner po krivem obsojen.
NEURJE V BOSNI.
Sarajevo, 26. O praznikih so divjali po vsej deželi silni viharji- ki so napravili velikansko škodo zlasti v llidžih in po šumah. V Hadžičih je iskra iz lokomotive povzročila požar, ki je uničil več kakor pol vasi. Nadalje je zgorela skoraj vsa vas Sokolac. Okrog sto obi-telji je brez strehe.
BELGIJSKA GENERALNA STAVKA.
Bruselj. 25. Strankin zbor belgijske socialne demokracije je z ogromno večino sklenil, da se prične 14. aprila generalna stavka.
Vladne priprave.
Bruselj, 26. Sklep strankinega zbora je napravil na vso deželo silen vtisk. Vlada je izgubila glavo in ministrski svet namerava pozvati več rezervnih letnikov pod orožje. Vsi računajo, da bo generalna stavka dolgo trajala, ker je zelo dobro pripravljena. Socialistična stranka razpolaga z velikim stavkovnim fondom, konsuinne zadruge imajo v svojih skladiščih zbrane velike zaloge živil, tako da bodo delavske družine razmeroma najlaglje prenašale posledice stavke, tem la^lje, ker bodo delavske družine na Holandskem in Francoskem sprejele mnogo belgijskih delavskih otrok za čas generalne stavke v svojo oskrbo. Huda panika vlada zlasti v Gentu, kjer bi se imela otvoriti svetovna razstava, za katero je država potrošila 30 milijonov. Vsled napovedane stavke je svetovna razstava v nevarnosti.
FRANCOSKI SOCIALISTIČNI KONGRES.
Za mednarodni sporazum.
Brest, 24. Kongres socialistične stranke je po govorih sodrugov Vaillanta, Hervčja in Pressensžja sprejel resolucijo, ki izraža solidarnost francoskih socialistov z alzaško-lo-renskimi sodrugi, ki so ijavili, da ne marajo za nobeno ceno vojne za revanžo. Kongres je sklenil, da se uvede krepka propaganda za sporazum med Francijo in Nemčijo, za mednarodna razsodišča, za ljudsko milico In proti triletni vojaški službi.
VLADNA KRIZA NA FRANCOSKEM.
Programatična Izjava novega kabineta.
Pariz, 25. Danes se je predstavil novi kabinet poslanski zbornici in senatu s frazasto prograniatično izjavo. Vladna izjava naglaša neobhodnost triletne vojaške službe In ta pasus sta centrum in desnica sprejela z aplavzom. Ona mesta v vladni izjavi, ki govore o možnostih »poštenega« kompromisa glede na volilno reformo in o spojitvi majoritetnega načela, za katerega se je izrekel senat, in manjšinskega zastopstva, ki ga je sklenila poslanska zbornica, so naletele v obeli zbornicah na splošen smeh. Socialisti so vladno izjavo poslusali molče.
KRONSKI PRETEDENT POD NADZORSTVOM.
Rim, 25. »Tribuna« poroča, da je dobilo mornariško poveljništvo strog ukaz. nai ostro
pazi na operacije jahte »Metong«. ki je iast vojvode Montpensierskega. Pripravljena jc tor-pedovka, da zasleduje jahto do meje italijanskih voda. ker obstoja sum. da hoče »Metong« vkrcati orožje. (Kakor je znano, ie vojvoda eden izmed številnih kandidatov za albanski pie-stol. Sam je pred kratkim izjavil, da prav nič ne misli na take reči. V Italiji pa ne verjamejo tega in sumijo, da se hoče proglasiti za albanskega kralja, pieden pridejo velesile do kakšnega sklepa).
SMRT GRŠKEGA KRALJA.
Atene, 24. Včeraj je dospela kraljevska jahta s kraljem in princi ter z ministrskim predsednikom Venizelosem na krovu v Solun. Sprem-Jjevala jo je križarka »Psara«. Vsled goste megle je imela 24 ur zamude. Truplo umorjenega kralja se prepelje v četrtek v Atene.
PREVOZ KRALJEVEGA TRUPLA V ATENE.
Solun, 25. Danes dopoldne je kraljeva jahta »Amphitrite« ob častnem spremstvu tujih bojnih ladij odpeljala truplo umorjenega kralja Jurija v Atene. Vkrcanje trupla se je izvršilo z velikim slovesom.
ESAD-PAŠA V ATENAH.
Atene, 24. Bivši poveljnik Janine, Esad-paša, njegov brat Nehib-beg in njegov generalni štab je dospel v Pirej. Velikanska množica ga je sprejela z ovacijami. Polkovnik Kon-tojamis je sprejel došlece z naznanilom, da ima po nalogu vojnega ministra pozdraviti hrabre brambovce Janine. Esad-paša se je prisrčno zahvalil. On in ostali vojni jetniki stanujejo v hotelu »Melas«.
CIPER POSTANE GRŠKI?
Rim. 24. »Tribuni« poročajo iz Brindisija: »Do včeraj sem imel vest, da odstopi Anglija otok Ciper Grški; nisem je hotel Javiti, ker se mi je zdela neverjetna. Danes pa mi je potrjena od kompetentne strani z dodatkom, da bo otok v dveh ali treh dneh okupiran od Grkov in da je v Pireju že vkrcanih več sto vojakov, ki ‘majo nadomestiti angleško posadko. Pravijo, da ima ta odstop namen pripraviti Italijo do tega, da bi tudi ona prepustila Grški otok Rod.
Rlrn, 25. O grški okupaciji Cipra piše »Tribuna«: Nihče ne more napraviti pritiska na Italijo, da bi odstopila Rod Iz enostavnega razloga, ker je Rod turški in ga je Italija v zmislu lozanske pogodbe le začasno zasedla. V Atenah se ne dajo prepričati o tej enostavni resnici. ali v Londonu jo poznajo. In Ciper ne odstopajo iz tega razloga.
ARMENSKE HOMATIJE.
Carigrad, 25. V nedeljo so se v Peri ponovile demonstracije v armenskih cerkvah proti patriarhu Tercijanu. Pet oseb je ranjenih.
ARETACIJE ČASTNIKOV V CARIGR^
Peterburg, 25. Ruski listi poročajo i/ rigrada, da so tam zaprli več kakor sto nikov, češ da so vladi sovražni. Pri zadiii.ui selainliku so baje zaprli za vojake preoblečene osebe, ki so pripravljale atentat s peklenskim strojem na velikega vezirja.
KATASTROFALNO NEURJE V AMERIKI.
Na stotine mrtvih!
Novi Jork, 25. Iz vseh krajev Unije prihajajo poročila o strašnem neurju, ki je pokončalo veliko število ljudi in prizadjalo ogromno materialno škodo. Na kanadski meji je pritisnil silen mraz in je temperatura nagloma padla na 17 stopinj pod ničlo. V Ohio in v Kentucky so divjali silni snežni viharji. V Covingtonu je treščilo v državno jetnišnico in jo užgalo. V Indiani so pokončane vse brzojavne zveze in je ubitih mnogo ljudi. Mesto Indianapolis izgle-da kakor po silnem potresu. V Missouriju ie divjal vihar s hitrostjo 75 milj na uro. Mesto Boxio v državi Arkansas je razdejano: po dosedanjih vesteh so štiri o^ebe ubite, petdeset je ranjenih. Guverner države Nebraska in župan mesta Omahe poročata, da je saino v Oma-hl ubitih nad dvesto oseb: štirideset ccst ie popolnoma porušenih. V tistem delu mesta, kjer so posopja uradov, je orkan odnesel 150 hiš, in 250 jih jc porušil, med drugimi tudi kinematografsko gledališče: v gledališču je do smrti ponesrečilo 30 oseb. Nadalje je vihar razdejal 15 cerkva in 8 šol. Na mnogih krajih mesta je izbruhnil ogenj: gasilna dela so bila sko-ro da onemogočena, ker so ceste vsled razvalin nerabne. Ogenj je zadušila šele močna ploha. Telefonski urad, kjer je bilo 175 telefonistk, je deloma porušen. Mnogo uradnic je nevarno ranjenih. Samostan srca Jezusovega je popolnoma razdejan. Vihar je odnesel otroško bolnico z nad 100 otroci v zrak; polovica otrok je ubitih. Orkan je raztrgal tudi železniški most čez reko Missouri. Število žrtev v Omahi še ni znano, vendar znaša več kot 200 oseb; število ranjencev cenijo na 700, brez pristrešja je do 2000 oseb. — V Čikagu, kamor je vihar dospel o polnoči (od velike nedelje na ponedeljek) je ranjenih okrog 100 oseb; ogenj, ki je izbruhnil na mnogih krajih mesta naenkrat, je povzročil velikansko škodo.
Socialno politični pregled.
= Gospodarska kriza na Kranjskem. Po
uradnih podatkih je bilo leta 1911 v okolišu ljubljanskega deželnega sodišča 14.215 eksekucij, od teh v Ljubljani 5186; leta 1912 pa ze 16.021, od teh v Ljubljani 5668. V okolišu novomeškega okrožnega sodišča je bilo 1911. leta 7271 eksekucij,	od	teli v Novem mestu	samem
349; leta	1912	se	ie število eksekucij	zvišalo
na 8464, od katerih jih pa na Novo mesto odpade samo 224. Pri ljubljanskem deželnem sodišču je bilo leta 1911 otvorjenih 13 konkur-zov, leta	1912	pa	25; pri okrožnem	sodišču
v Novem	mestu je	bilo leta 1911 otvorjenih 8
konkurzov, leta 1912 pa 5.
Odgovorni urednik F r a n B a r 11.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.’
Tiska »Učiteljska tiskarna« v. Ljubljani.
',rfj \ *%*>'• V Mt
il -siSsB
prijatelj moj.
Gre r-r. vsatto i’ot z lne^o.i? Kei se večkrat z njim krepčam Vedno zdrav želo<J’c- imam!
Najboljše krepčilo želodca! Sladki in crenki.
lislnOat
Posebno na kolodvorih!
0>v.v^».v
lii
OTROŠKA MOMpl!
B. Gotzi
9
m
m
Ifrcz IsoržUI
Mestni trg st. 19. — Stari trg št. 8.
Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov tiomaiče^a iadclk«. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
SoHdssa iKMtrcžba.	R:*	{Bližjo	cen«,
S «2L.
Med. Univ.
fi
strokovni zdravnik za ženske bolezni In porodnlš/vo se je
preselil na Mestni trg št. 3
poleg »rotovža*.
Ordinira od 10.-12. dopoldne in od3.-4. popoldne.	(
 ^5
Maksim Gorkij
,Mati“.=
ir
Cena K 4*—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dcbiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „Zarje* v Ljubljani, ki je —	knjigo	založila in izdala.
Kdor ljubi dobro kavo
naj vporablja kot pridatek samo
= pravi „Franck“,=
ki se spozna po tvornični znamki, t. j. kavinem mlinčku.
Tovarna v Zagrebu.
Premogovnik ,Adria'
(pri Divači) na Kranjskem išče
&e delavce
Vp rasa se pri ondotneni ravnateljstvu
Ivan Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
= strojev —.................................—■■■-
in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler.
Vo z n a. koleba. Ceniki se dobe zastonj in franko.
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da sl vsakdo lahko Izbere.
Ob nedeljah se dobivajo venci v Isti hiš! v I. nadstr.
Ustanovljeno leta 1900.
Odllkavanai
Pirii ISOJI.
m
® lemfan 190J.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam naj-večjo zalog-c terasnih
nagrobnih vencev in trakov
x napisi.
” Zunanja naročila se izvršujejo hitro In točno.   ■ -
::	Cene brez konkurence. st
FR. IGLIČ Mestn^ru^
Naflepša birmansba darila
s katerimi razveselite svojce, si nabavite prav poceni, ee se obrnete takoj na
najveejo zalogo ur, zlatnine in srebrnine
II. Sn.itn er
Ljubljana, Mestni trg št. 25.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
lUA4 Tovarniška TlZ ,IIYV/ znamka jMVU
Naročite krasni veliki Hustrovanl cenik, ki Ea dobite zastonj in poSlnine prosto.
Blago
najfinejše
vrste.
Cene
najnižje.
Naznanilo!
Izgotovljene obleke za moške in dečke (t»troke).
Nizke cene
Velika izber. —
v
Pri Škofu ~mm
Ljubljana, Medarska ulica — Pred Škofijo št. 3, zraven škofije - nasproti gostilne „Pri Sokolu*.
se
priporoča
nova modna
m športna
trgovina
gospode in dečke
J. Kette
Ljubljana, Franca Jožefa c. 3.
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom
obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit do 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov. :::	Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej.
Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost. Vsak Član najlažje zaupa
svoje prihranke svojemu zavodu.
Načelstvo.
Gričar & Mejač, Ljubljana
~~ -:	^ležeiaicre.	'-ilica,	žte-	S.	;
lajvečja zaloga zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. — Konfekcija za dame.
Točna postrežba.	—	Solidne	cene.