QlSSom
J//KHD
I /IMERISK/I
AM€RICAN IN SPIRIT
JFOR€(GN IN LANGUAG€ ONLY	National and Intel
P.T.'RVV'F’.T.ANT) OTTID THTTRSnAV MOT?NT
OMOVI IMA

National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 9, 1962
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R

STEV. LX — VOL. LX
Krasote Slovenije: Triglav z Aljaževim domom
Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan, kako me izvabljaš iz nizkih ravan, v poletni vročini na strme vrhe, da tam se spočije v samoti srce . . .
(Jakob Aljaž).
Kongresom še 10 predlogov!
H. Humphrey je dejal, ,a mora Kongres rešiti še ”eset “nujnih” zakonskih Predlogov, predno pojde na Počitnice.
mJASHlNGT0N’ D- c- — De'
se d	^ongresni vodniki so
0rrienili s predsednikom Ken-
Skih
a mora Kongres re-Vsaj še deset nujnih zakon-Že 0JurJr(JtlIOsov’ ki iih le delno čil ] !a.Vnaval- Predno bo zaklju-dah*5 °an''S zasedanie- Po bese-bik Sen' blumphreya; namest-Hg y	demokratske veči-
čil V enatu, -bo Kongres zaklju-braSV0,*e delo okoli 15. septem-
2a predlogi so tile: predlog raciip an°V*tev Privatne korpo-sk; s- za satelitski komunikaeij-bje j8''601’ predlog za podpira-Urecjjfrrnarj'ev> predlog za novo 0v prodaje zdravil, pred-
lezij-a. CGP^enie otrok proti na-ZVesjjg01 ^°ieznim na stroške podpor v^ade, predlog za zvezno v j^gg,0 *ransPortnim sistemom javnih, h ’ Predi°g za odobritev d°lar, v obsegu 1.5 bilijona
^dnar^j*DreC^0® ° ola'i2avah v
davčni °	trgovini, predlog o
s^itvi mle^°rrnk Predl°g ° zapor ^Utev ad^ne in predlog za odo-todojp P°S0^a Združenim na-
Vsi tj
del svo' pred^°gi so že opravili 0elo sko-6 P°^ skozi odbore in delo na 21 .p^enum' Treba je le tažiti	k°nčati in jih pred-
p edsedniku v podpis.
-o
Ic^mara podprl vladin predlog za privatno last vesoljskih komunikacij
WASHINGTON, D. C. — O-brambni tajnik McNamara je zunanjepolitičnemu odboru Senata, ki razpravlja o vladinem predlogu za privatno lastništvo komunikacijskega sistema preko umetnih lun, zatrjeval, da bo tak sistem koristil narodni obrambi in pomagal izpopolniti tehniko zvez preko umetnih lun, ki jo bodo lahko uporabljale tudi oborožene sile.
Obrambni tajnik je odbor po-
Jamaica pripravljena
Najmlajša država Srednje Amerike Jamaica je izjavila, da je voljna dati Združenim državam vojaška oporišča brez vsakih pogojev, kadarkoli jih te potrebujejo.
KINGSTON, Jamaica. — Jamaica je postala neodvisna šele preteklo nedeljo, dotlej je bila angleška kolonija preko 300 let. Tudi v bodoče bo ostala povezana z Veliko Britanijo v britski Skupnosti narodov. Pri tem je povedala jasno, da se hoče nasloniti v pogledu narodne o-brambe na Združene države.
Predsednik vlade nove države Alexander Bustamante je dejal včeraj, da je Jamaica voljna dati Združenim državam na razpolago svoje ozemlje za vojaška oporišča brez vsakih pogojev, kadarkoli bi jih te potrebovale.
Jamaica leži južno od Kube in ni izključeno, da bodo Združene države res kdaj zgradile na njej vojaška oporišča, kot so jih tekom druge svetovne na raznih otokih Srednje Amerike.
Vlada nove neodvisne države, katere glavni proizvod je sladkor, bo skušala brez dvoma navezati tudi tesnejše gospodarske stike z Združenimi državami in privabiti tja ameriške turiste.
------o------
Zanimiv dokaz mirnega
sožitja med demokrati in republikanci na Kapitolu
WASHINGTON, D. C. — De-zval, naj predlog pošlje s pripo- mokratje in republikanci se sicer na Kapitolu lasajo med se-
ročilom za sprejem v Senat, ki bo predvidoma danes znova razpravljal o njem. Vprašanje je
hoj, če je pa treba, pa prakticirajo tudi “mirno sožitje,” ki pa
Novi grobovi
Frank Alick
Po več let rahlega zdravje je preminul na svojem domu na 1234 E. 1G8 St. Frank Alick, star 77 let; Zapušča soprogo Anno, roj. Bajzel, poprej Potočnik, pastorka Franka in pastorko Annq Kapudja, 5 vnukov in druge sorodnike. Rojen je bil v Gorenji vasi pri Škofiji Loki. V Ameriki je bi! 5l let. Pred leti je živel v New Mexico, in potem pa v Pennsylvaniji. Zaposlen je bil pri New York Central železnici nad 27 let. Zadnjih 9 let je bil v pokoju. Bil je član Order of Eagles št. 135. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 9:30 iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Highland Park pokopališče.
Louise Vidic
V torek zvečer je v Euclid-Glenville bolnišnici umrla Louise Vidic, rojena Močilni-kar, z 1103 E. 68 St. Stara je bila 56 let, rojena v Barber-tonu, Ohio, od koder je šla v stari kraj kot otrok in ostala tam na Igu pri Ljubljani do 1923, ko se je vrnila v Ameriko. Tukaj zapušča moža Josepha, hčerki Friedo De-laat in Dolores Noonan, sina Dennisa, sestro Mary Sušnik, brata Johna Mocilnikar, v starem kraju pa brata Ludvika in Jožefa Mocilnikar. Bila je članica Društva sv. Ane št. 4 SDZ in Podr. št. 50 SŽZ. Pogreb bo v soboto zju-
ŽELEZNIČARSKE UNIJE SE
PRIPRAVUAJONA STRAJK
Pet železničarskih unij je naročilo svojemu članstvu, naj se pripravi na splošen železniški štrajk, če bodo železniške družbe uvedle nov delovni red. Znova so se obrnile na zvezno sodišče za prepoved spremembe delovnega reda.
WASHINGTON, D. C. — Železničarske unije so naročile 200.000 članom, ki upravljajo vlake, naj bodo pripravljeni 16. avgusta za splošen štrajk, če bodo železniške družbe v resnici spremenile delovni red. Štrajkalo bo v glavnem neposredno vlakovno osobje: vlakovodje, kurjači, strojevodje, sprevodniki in kretničarji. V navodilih za štrajk je določeno, da bodo ostali v prometu edino vlaki, ki prevažajo mleko, vojaštvo, vojaško opremo in vse, kar je s tem neposredno v zvezi.
Datum za štrajk še ni določen, ker so imenovane unije vložile na prizivno zvezno sodišče vloge s prošnjoj naj to prepove uvedbo novega delovnega reda. železniške družbe hočejo uvesti delovni red, ki so ga same predložile unijam novembra 1959 in ne onega, ki ga je predložila posebna od predsednika Kennedya imenovana komisija v letošnjem februarju.
Železničarske unije trdijo, da bo z uvedbo novega delovnega reda izgubilo okoli 40,000 kurjačev in drugega osobja delo. V slučaju uvedbe delovnega reda, ki ga je predložila predsednikova komisija, bi izgubilo delo le okoli 13,000 kurjačev.
Spor med železničarji in železniškimi družbami se vleče že
več let. železniške družbe hočejo spraviti delovni red v sklad
____ -	_____ . _______ z modernizacijo železniškega
traj ob 9:30 iz Zakrajskovega Prometa> železničarske unije pa
le, če ne bodo liberalni senator-njem ne pišemo dosti. Navad
ji znova začeli proti njemu boj no nam manjka otipljivih do-z neprekinjeno debato.	kazov za take ugotovitve. Da-
nes ga imamo.
Po vladinem predlogu naj bi bila lastnik satelitskega komu-
Republikanski in demokratski nikacijskega sistema privatna j prvaki med kongresniki so se korporacija, katere polovico del-j kar na tihem zmenili, kako bodo nic naj bi bila last American imenovali nova poslopja, ki so lelephone & Telegraph Co. ter rabi za predstavniški dom. drugih takih družb, druga polo-1Imenovali jih bodo po predsed-vica pa splošne javnosti. Kor- nikih predstavniškega doma. poracija bi bila pod nadzorom j Najstarejše uradno poslopje zvezne vlade.	j predstavniškega doma dobi na-
Del javnosti in Kongresa se .slov Cannonovo poslopje, torej i------------o-------- • --------
zavzema proti vladnemu predlo-'republikansko, novejše poslop- dopoldne ob 10:30 iz Golobo-gu za javno lastništvo satelit- je bo nosila ime republikanca' £a pogrebnega zavoda na E. skega komunikacijskega sistema Longwortha iz države Ohio, naj-! 47 in Superior Ave. v cerkev, češ, da je večjidel dela za njegov'novejše poslopje bo imenovano'sv. Vida ob enajstih, nato na razvoj in omogočitev izvedla po demokratu Rayburnu, ki ga ! pokopališče Kalvarijo. Truplo zvezna vlada, oziroma njene, vsi dobro poznamo. Kaj hoče-1 bo položeno na mrtvaški oder ustanove.	;mo še več dokazovati?!	I danes popoldne ob petih.
pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče All Souls v Char-donu.
Joseph Senica
V torek je nenadoma umrl doma na 1154 E. 60 St. 33 lot stari Joseph Senica, rojen v vasi Sv. Danijel pri Prevaljah, od koder je 1 prišel 1. 1956. Delal je pri Risher & Go. Tukaj zapušča ženo Eriko, hčer Tammy, v starem kraju pa brata Feliksa in sestro Doro. Pogreb bo v soboto
'jtana Atomske komisije
D. C. — Leninu. Vzel si je

branijo ugodnosti, ki so jih priborile za svoje člane tekom dolgih let boja z železniškimi družbami.
Razmetavanje denarja
WASHINGTON, D. C. — Sen. Harry F. Byrd je odkril da bo zvezna vlada plačala letošnje leto $1,201,295 za proučevanje “čustvenih odnosov med opico in njeno materjo.” Sprašuje se, če je to res potrebno, ko imamo že brez tega preko 300 bilijonov dolarjev javnega dolga.
•Sen. Byrd je ugotovil tudi, da je zvezna vlada najela v preteklem juniju kar 34,921 novih uslužbencev, več kot kdajkoli v
Poplava diplomaiskih not med Indijo in Kino
Od novembra do junija letos sta si Indija in Kitajska izmenjali 165 protestnih not zaradi mejnega spora.
NEW DELHI, Ind. — Predsednik indijske vlade Nehru je v parlamentu objavil, da je rdeča Kitajska pristala na obnovo diplomatskih razgovorov o mejnem sporu v Ladaku; da pa je njena nota precej robata. Razgovori naj bi se nadaljevali tam, kjer sta jih svoj čas prekinila Nehru in Ču-Enlaj.
Nehru je povedal, da je Indija poslala rdeči Kitajski od lanskega novembra do letošnjega julija skupno 90 protestnih not, Kitajska pa Indiji 75. Vse te note so obravnavale mejni spor med Indijo in rdečo Kitajsko na področju Ladaka v Himalajskih gorah.
Indija je predložila v zadnji noti, naj bi se diplomatski razgovori obnovili ko bo "sedanja napetost popustila.”
I Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Članice Društva sv. Cecilije št. 37 SDZ imajo nocoj ob 7:30 sejo v šoli Sv. Vida. Po seji bo zabava.
Na obisku—
Terezija Mihelič je prišla iz Črnomlja v Sloveniji obiskat svojo teto Mrs. Mary Rolih na 954 E. 228 St., Euclid, Ohio. — Dobrodošla!
Zadušnica—
V	nedeljo ob 10:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Frances Prostor ob 3. obletnici smrti.
V	ponedeljek, 13. avgusta, ob 6:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Mary Strojin ob 13. obletnici smrti.
V	petek ob 6.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. nfaša za pok. Karolino Modic ob 4. obletnici smrti.
Zopet poleti bombnikov—
Sinoči je letel nad mestom zopet Hustler B-58 bombnik, ki povzroča znano pokanje. Podoben polet je napovedan za nocoj.
Nedolžni!—
Ellie Davis,
Willie Jackson vis, ki so bili
Leroy Jones, in Arthur Da-obtoženi ropa St. Clair Savings Association na 6235 St. Clair Ave. 11. julija, so kljub temu, da je bil ves potek ropa posnet na filmski trak, izjavili pred kazenskim sodiščem, da se ne smatrajo za “krive”.
San, F, J, Lausche proli podpiranju luje rdeče propagande preko pošte
WASHINGTON, D. C. — Sen. Frank J. Lausche jc v Senatu ostro nastopil proti podpiranju tuje rdeče propagande v naši deželi potom pošte. Svojim tovarišem v Senatu je pokazal list
času sedanje administracije. Nji. 1 (-:eskoslovfnski svet’ vki so ga u	.n . j , n An„ .L poslali iz Prage na Češkem ne-
hovo število je doseglo 2,496,455, kelTtu ameriškemu držav]janju
največ v zadnjih 10 letih.
Hruščev utrjuje gospodarske vezi med komunističnimi državami
rvr /rrvTTTATvn n	_j ...	, s	,	.......	_	_
<rnlk
CLEVELAND,, O. — Že nad skih voditeljev. Kot bi se do- na Čehoslovaškem, Poljskem, v' Hruščev je napravil še korak dve leti pridiguje Hruščev svo- govorile, se vse obračajo za po- Vzhodni Nemčiji in na Madžar, naprej. Neglede na več kot pojim podanikom več o gospodar- moč kar naravnost v Moskvo, skem so se že podale na pot spe- litično hladne zveze z idečo Ki-skih potrebah kot o Marksu in Kremlj je pa gospodarsko pre- cijalizacije in kooperacije. j tajsko je dal svojim strokovnja-
^ Kennedy je poslal srcu žalostne razmere v proiz-Potrdilo imeni dveh vodnji deželnih pridelkov in
vih ciaj-i	~ -------- v* v v.*. ^. — v---.,*	m
khesa T-°I, Atomske komisije: .nagnal vse svoje vodilne sode-alfrey ‘ Ramey in Johna G. l?vce, da
posebno k .šibek, da bi mogel vsem pomagati.
I
kre?!?da’ da bost
Ideja sama ni nova, jo je po-(kom nalog, naj skupaj s kitaj-znal že Stalin, toda takrat so se skimi delegati preštudirajo mož.	nimicl' u
Zato je Hruščev začel že la- satelitske države otepale “sode- nost sodelovanja v izkoriščanju L:ram’ 4P n- S V™’..a
"lr™i7T™i.SLd?Iikl^!lIa?F’7®fSiii:kebii?ieMT:“b7.ej"ihrek,čmUi to Sungari.|bm0i°da ESwJ ta”material
češkega rodu v Clevelandu. List poziva v svojem pisanju “delavski razred”, naj se dvigne proti j imperialistom in militaristom.
“Pisanje je jasno naperjeno proti naši deželi, ki jo list imenuje imperialistično in militaristično, deželo, ki noče samo preskušanja atomskega orožja, ampak naravnost vojno. Kri mi vzkipi, ko pomislim, da mi pod-
Vsakih
j mu napredku a oba potrjena no^t.
Posebnih težav.
'• Jse ut*, i	ooicajno m-
% barv Udij° od onih temnej-
ifjjj
posvetijo kmetijske-1nose med komunističnimi drža- kva pri tem preveč izžemala. I V Moskvi mislijo, da bi se dale največjo pozor-,vami. Ni več treba, da bi vsa- Sedaj jih menda ne več tako hu- izrabiti vodne sile obeh rek s po-jkp država imela tovarne vseh do, kajti satelitske države se ne'močjo skupnih investicij v elek-_______Ni pozabil^ tudi na gospodar-j vrst, naj ima samo take, ki ima- upirajo več tako nove vrste so- trarne. Značilno je, da je Pei-
klodre .°- T7 .	. fke tezaV!’ kl ^ imai° ostale jo surovine doma, ki je zanje delovanju. Da izžemanje pone- ping kar na tihem pristal na so-
Udiin' °blGaJno hi- komunistične države. Tudi te preskrbljena domača pogonska huje, dokazuje verjetno tudi Ti- delovanje. V Moskvi pa tega
niso ravno malenkostne. Šele^sila, kjer je na razpolago izvež- tova želja, da se čim bolj pri-'sodelovanja ne skrivajo več. sedaj se je namreč pokazalo, (bano tehnično osobje in delav- bliža gospodarstvu za železno ^ Nekateri mislijo, da se je Tito kako drago morajo posamezne stvo. Ako bi tovarne proizvaja- zaveso. Tito je poslal na Rus-'približal Moskvi, da bi zastra-komunistične države plačevati le preveč za domači trg, naj iz- ko že par gospodarskih delega- šil našo diplomacijo. Morda jo svojo dolgoletno željo, da in-jvažajo v sosedne komunistične cij, ki naj ustvarijo tesnejše gos- bc, toda ne ameriškega javnega dustnjalizirajo svoje kraje po.države. Skratka:	Hruščev je podarske vezi. Sedaj je stavil mnenja, ki čim dalje bolj spo-
ruskem vzorcu, to je, da se nagnal znano gospodarsko or- celo konkreten predlog, naj bi znava Titovo dvolično igro. Ako skušajo osamosvojiti v vseh in- ganizacijo Comecon, naj organi- se njegovi gospodarski strokov- misli, da se bo gospodarsko bolj-dustrijskih panogah, od težke in- žira racijonalno izmenjavo in- njaki udeleževali sej Comekona 'še nočutil na strani Hrnščeva dustnje navzgor. Zagazile so dustrijskega blaga potom speci- kot “opazovalci.” Hruščev je ■ , u t	’
pri tem v težave pri vsakem ko-.jalizacije in kooperacije. Vse menda zaenkrat pripravljen, da r*a^. ° 3r am a ne o ote raku. Manjka jim kapitala, in-jletošnje seje Comekona so se jim dovoli “opazovanje” samo v bltl tam’ tudi to Potru-ie dose-dustrijskih surovin, pogonske pečale samo s takimi vprašanji nekaterih komisijah, ne pa na dania skušnja. Ga je Amerika s
^ tettin m hladnejše. Naj-Pei’atura 70.
zastonj po naši pošti našim državljanom, ki ga niso naročili,” je dejal Lausche.
Letala ostala v Evropi
CLEVELAND, O. — Letalci Narodne garde Ohia so pustili svoja letala v Franciji, ko so se vrnili iz aktivne službe v Evropi v domovino. Obljubljeno jim ije bilo, da bodo dobili za v Evropi puščena letala nadomestilo.
-----o------
Za glavno mesto dežele
Državi Maryland in Virginija sta odstopili vsaka po 100 kv.
sile, skušenih inženerjev, izvež-banih delavcev, sposobnih trgov-
in dosegle Posamezne
,	-	. .	—,	milj za ustanovitev District of
tudi nekaj uspeha, sejah vseh izvršilnih organov svojim podpiranjem preveč raz- Columbia, kjer so nato zgradili industrijske panoge ^Comekona.	^	____ jvadila.	^ ^ glavno mesto dežele Washington.
Tretjina newyorskih taksijev dela samo 7ačasno
NEW YORK, N. Y. — New York ima okoli 39,000 taksijev. Nihče ne bi slutil, da jih je stalno v tem poklicu komaj 27,000, 12,000 jih ima policno delo drugje in se pečajo s prevozom potnikov samo po opravljenem glavnem delu. Pripadajo vsem mogočim poklicem:	mehanikom,
obrtnikom) uradnikom, advokatom, hišnim gospodinjam, celo par rabinov je med njimi.
Kot taksiji so v službi navadno od 5 do 12 ure. Dnevno zaslužijo $10-25, napitnina jim pride še povrhu. Ako imajo srečo, zaslužijo tudi do $150 na teden. Večina se poprime tega posla, da pokrije posebne stroške, kot na primer nakup hiše, nakup pohištva, denar za študiranje otrok, hitrejše odplačevanje dolgov itd.
-----O------
Zadnje vesti
BUENOS AIRES, Arg. — Obrambni tajnik, ki je bil istočasno tudi vrhovni poveljnik armade, gen. J. Bautista Loza je moral odstopiti s svojega mesta zaradi upora v armadi. Sodijo, da bo njegovo mesto zasedel sedanji obrambni minister Jose Luis Cantilb.
LOS ANGELES, Calif. — Pomožni zvezni javni tožilec je izjavil, da je bilo pokradeno z dveh letališč v Arizoni za okoli dva milijona radio opreme in verjetno prodane v komunistične države. V zvezi s tem je bilo prijetih devet oseb. SAN QUENTIN, Calif. — Elizabeth Ann Duncan, 58 let stara mati, ki je imela svojega sina Franka tako “rada”, da je najela dva človeka, da sta umorila njegovo nosečo ženo, je včeraj dopoldne končala v plinski celici. Tri ure nato je doletela ista usoda tudi oba najeta morilca.
L
Ameriška Domovina
/w VI ■	,%l—iio/vtl
6117 St. Cl«lr Ave. <— HEnder«on 1-0621 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROCNINAi
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 sa S mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za g meeece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATESI
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.60 for 8 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Oblo
88
No. 152 Thurs. Aug. 9, 1962
V težkih razmerah, ločeni od domovine, brez podpore iz domovine, so pričeli graditi združeni slovenski izseljeniški duhovniki skupno z laiki katoliško gibanje v Združenih državah. Druge narodnosti so imele tu za seboj državni aparat iz Evrope, konzularna zastopstva, gmotno in duhovno oporo iz domovine, naši izseljenci pa so bili večinoma navezani sami nase, a so šli z idealizmom, ki so ga prinesli iz starega kraja, na delo. Prinesli so na oltar slovenstva in katoliškega gibanja ogromne žrtve, ki jih mi danes občudujemo. Brez slovenske inteligence, ob velikem pomanjkanju duhovnikov, ki so prišli sem za izseljenci, so gradili duhovno in organizatorno slovensko katoliško gibanje v Združenih državah ameriških. Presadili so bistvo domačega gibanja, a tu so mu dali ameriško obliko. Gradili so cerkve, šole, župnišča, narodne domove, ki po vsej Ameriki danes pričajo o veliki požrtvovalnosti pionirjev slovenskega katoliškega gibanja v Ameriki. Ustvarjali so velike cerkvene, kulturne in socialne ustanove. V težkih gospodarskih in socialnih razmerah so si slovenski pionirji pritrgavali od ust, da so žrtvovali za svoje organizacije in ustanove.	,
Spomin na vse to mora ostati živ, dokler se bo še en Slovenec zavedal v Ameriki svojega slovenskega poko-lenja!
(Dalje prihodnjič)
Počitnice pomenijo v društvenem oziru samo toliko, da v poletnih mesecih ni društvenih sestankov; zategadelj se pričakuje, da bodo naši možje in fantje se izkazali stanovitne tudi v avgustu.
Ernest Terpin. ------o------
Piknik Baragovega doma
K slovenskemu katoliškemu dnevu v Clevelandu 5. avgusta 1962
(Govor msgr. Matije škerbca)
Dragi mi katoliški Slovenci!
Slovenski katoliški dan v Clevelandu — peti te vrste — se vrši ob 70-letnici prvega slovenskega katoliškega shoda, ki se je vršil v Ljubljani od 29. do 31. avgusta 1892.
Naj bo današnja slovesnost mal spomin na to obletnico, ki je v trpeči domovini — Sloveniji — katoličani ne smejo obhajati; naj bi bil današnji dan pa tudi pobuda za obnovo in poživitev idej slovenskih katoliških shodov.
Namen slovenskih katoliških shodov je bil določiti program, smernice in organizacijo celotne katoliške dejavnosti, oziroma celotnega katoliškega gibanja med Slovenci. Pokojni naš mislec dr. Odar pa je označil tri namene, ki jih skuša doseči katoliški shod:
Prvič, pojasniti v luči katoliške vere važna aktualna vprašanja.
Drugič, začrtati smernice za delo v zasebnem in javnem življenju v skupnem delu med duhovniki in laiki sporazumno s katoliškim episkopatom.
Tretjič, skupna manifestacija za katoliška načela.
Katoliško gibanje ni katolištvo, a je izraz katolištva, je dejstvovanje iz katoliškega življenjskega počela, iz notranjih katoliških sil in nagibov, kakor je to označil naš veliki ideolog dr. Aleš Ušeničnik. Njegov namen bi lahko tudi izrazili z besedami in z načelom, ki si ga je postavil naš veliki škof in edini kardinal Missia: Vse obnoviti v Kristusu, da bi bil Kristus vogelni kamen v vsem svetovnem redu.
Katoliško gibanje je v nekem oziru totalitarno, ne v političnem smislu, kakor je bil totalitaren nacizem ali je komunizem, marveč v versko moralnem smislu, ki ga je izrazil sv. apostol Pavel: “Karkoli delate, delajte v imenu Jezusovem ...” v čast božjo.
Vse naše življenje — privatno in javno — bi moralo imeti zadnji smoter: Čast božja. Priznati Boga kot svojega Stvarnika in Odrešenika, njemu dajati dolžno čast in hvalo, priznavati odvisnost od njega, priznavati njegove zapovedi, njegovo razodeto resnico . . . Veren katoličan posveti vse svoje delo Bogu, svojemu zadnjemu cilju življenja, vse skuša vršiti po božjih načelih, po božjih moralnih zakonih. Vse pravim: svoje privatno in javno udejstvovanje, svoje znanstveno delo, svoje umetniško, literarno delo, rudi svoje gospodarsko in socialno udejstvovanje.
Tu ni neke nevtralnosti. Tu veljajo besede Gospodove: “Kdor ni z menoj, je proti meni, kdor z menoj ne zbira, ta razdira.”
Neka karikatura, ki je skušala prikazati med našim kulturnim bojem takozvane nevtralce, je naslikala človeka, ki objema hudiča in Kristusa obenem ...
Tu ni izbire, nobene nevtralnosti, nobene sredine, ve-
le: ali ali, ali si s Kristusom in njegovo cerkvijo, ali pa si njegov nasprotnik... Med Kristusom in hudičem ni kompromisa ...
Himna katoliškega gibanja, ki izraža njegovo bistvo, je Povsod Boga! Mi hočemo povsod Boga: naj vlada Bog, Kralj naš in Oče, Gospod je zemlje in neba. Povsod Boga naši mladini, ki naj jo katoliško gibanje vzgoji za vzore svete! Povsod Boga našim družinam, naj zakon božji v njih živi! Povsod Boga zemlji slovenski: njegova je za večni čas! Povsod Boga! Cerkev naj sveta v svobodi narode uči, naj nosi luč božje ljubezni, da bomo v njej edini vsi... Povsod Boga: v naše šole — državne in cerkvene... povsod naj mladina priznava z molitvijo svojega Boga in Stvarnika!
Katoliško gibanje ima po svetu in med vsemi narodi iste cilje. Metode, način organizirane katoliške dejavnosti pa se izpreminja z ozirom na razne časovne in krajevne razmere.
Slovensko katoliško gibanje — pravilno rečeno novodobno slovensko katoliško gibanje — je pač zrastlo v slovenskih posebnih krajevnih in časovnih razmerah. Njegovi pričetki segajo nazaj v dobo apostolskega duhovnika Luke Jerana in našega največjega slovenskega misijonarja Friderika Barage. Iz malega početka se je razvijalo v vedno močnejše gibanje, dokler ni pred prvo svetovno vojno zajelo vseh slovenskih pokrajin in večine slovenskega naroda.
Iz slovenskega katoliškega gibanja so izšli in prišli sem v Ameriko tudi prvi slovenski katoliški pionirji, duhovniki in laiki, ki so nadaljevali tu v različnih razmerah gibanje za ohranitev krščanstva v dušah slovenskih naseljencev. Kakor v domovini, sta se tudi tu kmalu razvili dve ideološki fronti: Ena je pela pesem katoliške dejavnosti: Povsod Boga; druga pa zagovarjala načelo, da je gmota, materija bog, Kristus in Cerkev pa naj izgineta iz privatnega in javnega življenja.
Pionirjem katoliškega gibanja med Slovenci v Ameriki je tudi posvečen današnji dan!
Kardinal Silva: “Ponta-
Združene države niso marale •	i ■ ui Podpirati tiste 'ustanove, ki se
§3jt6 Kafolskl CSrkVI r6*!edina zares stvarno bori proti
sevati Južno Ameriko!” lkomunizmu’samo zato n"’ ^
[se ta ustanova imenuje Katoli-NEW ROCHELLE, N. Y. — ška Cerkev. Ameriška vlada ne Čilski kardinal Raul Silva se je'mara, da bi se reklo, da podpi-na poti iz Rima proti domu mu-,ra Katoliško Cerkev. To je na-dil nekaj dni v Združenih drža- ravnost tragično, kajti ni je ustavah, kjer je obiskal več salezi-'nove, ki bi se tako učinkovito janskih zavodov. Sam je nam- /borila proti komunizmu v Latin-reč tudi salezijanec. V Don *ki Ameriki, kot prav naša Ka-Bosco Collegeju v Newtonu, N. toliška Cerkev.
J., je zbranim klerikom povedali Imel sem razgovor s Kenne-j.0je.	dijevimi strokovnjaki za Južno
“Mi v Južni Ameriki smo sre- Ameriko. Spraševali so me: di najhujšega boja med krščan- “Kako naj pomagamo rešiti ta sko civilizacijo in komunizmom, nevarni položaj v Čileju?” Po-Komunisti so prav precenili po-^edal sem jim kar naravnost

BESEDA IZ NARODA f
i|"M I t 11 t I H-M-HH- l-++-H"»-+++++f fill I IH^-t-^I M	H
Na željo prijateljev B. D. in organizacij, ki imajo v tem dopau svoje središče za kulturno delovanje, je upravni odbor B. D. sklenil, da priredi v nedeljo 19. t. m. piknik na Slovenski pristavi. O tem obveščamo prijatelje in znance, naj si rezervirajo o-menjeno nedeljo, da se snidemo v prosti naravi, v senci ali na soncu lepe Pristave in se v prijetni družbi, preskrbljeni z dobrimi jedili in sladko kapljico pozabavamo in krepimo na svežem zraku, dokler je še ugodno vreme, kajti kmalu bo potrkala jesen na vrata in nas pognala v zaduhle dvorane. Uprava B. D. s tem obvestilom lepo vabi vse Slovence in Slovenke z: Na svidenje 19. avgusta na Slovenski pristavi.
Upravni odbor B. D.
Peti Katoliški slovenski dan
Peta konveneija Slovenskih Akademikov v Ameriki
men Južne Amerike in so pre-'“Ne smete dopustiti, da bolna
pričani, da, če se jim posreči do- dežela umre, ker s tem jo izro-biti jo pod sebe, se bodo kmalu čite v roke komunistom, marveč polastili tudi Severne. Vsi njih morate podpreti tisto ustanovo, napori so usmerjeni proti temu ki se edina zares prizadeva zbolj-cilju. Kubo že imajo in so jo na- položaj. Trdno sem prepii-redili za oporišče svoje propa- čan, da se bodo po načrtnem gande za vso Južno Ameriko. (delovanju Katoliške Ceikve raz-Ekonomska šibkost in skrajna mere spremenile in da bodo po revščina sta najmočnejše orožje njeni vzgoji zrastli možje, ki bo-v rokah komunistov. Ta šib- do znali in tudi hoteli pošteno kost je posledica posebne vrste vladati junoameriške narode.
politične organizacije tam doli pri nas. Kolonizacija Južne Amerike je bila zelo različna od te tukaj. Vodila jo je vlada, ki je v kolonije prenesla svoj srednjeveški sistem plemenitašev in tlačanov. Na žalost se ta sistem ohranja še dandanes in sta zato bogastvo in politična
Rev. Fr. Blatnik, SDB.
Slavčki vabijo na piknik na Slovenski pristavi
Cleveland, O. — “Slavčki,” ki smo jih v zadnjih letih ponovno poslušali peti, nas v nedeljo po-
oblast v rokah maloštevilnih iz- poldne vabijo na Slovensko pri-
voljencev.
stavo na svoj piknik. Pravijo,
ne samo za
Komunizem zna ta kričeča so- da bodo poskrbeli cialna nasprotja spretno izrab- PriJetno slovensko pesem, ampak Ijati. Do zdaj komunisti niso ,tokrat Posebno tudiza vsako-žrtvovali niti pennija, da bi po- vrstne dobrote, ki prijajo slo-magali revnemu ljudstvu, pač venskemu okusu, pa so porabili velike vsote za| Marijan Tonkli bo začel okoli svojo propagando, ki jo imajo štirih igrati v družbi s člani svo-organizirano do najmanjše po- jega orkestra, da se bo mlado in
tankosti.
V moji deželi Čileju hočejo komunisti dobiti prihodnje volitve. Delajo se demokrate in na-
staro veselo vrtelo.
Slavčke hodimo radi poslušat, kadar pojo, odzovimo se tokrat njihovemu vabilu in se jim pri-
stopajo pod to firmo, to pa zato, jdružimo na njihovemu izletu v ker ima Čile že dolgo demokrat-[prirodo, na kos slovenske zem-sko tradicijo in smo že nad sto Ije sredi Amerike. Napravili let imeli vedno res svobodne voJjim bomo veselje in jim dali no-
litve. Po drugih državah komu-^ega poleta pri njihovi gojitvi
nizem pomeni revolucijo, kajti lepe slovenske pesmi, komunisti se znajo prilagoditi | Med mladino je vedno veselo razmeram v deželi in v vsaki in prijetno!
nastopajo na drugačen način. Na svidenje v nedeljo popol-Pa kako da so čilski komuni- dne na pikniku Slavčkov na Slo-sti tako prepričani, da bodo zrna- venski pristavi!
gali pri volitvah? Zato) ker smo imeli do zdaj vedno desničarske vlade, ki zastopajo interese bogatašev. Obljubljale so rešiti socialna vprašanja, pa jih niso. Zato se razočarano ljudstvo obrača na levo, ker onim na desni ne verjame več.
Mi katoličani se moramo boriti proti tem krivicam. Bogataše moramo prepričevati, da morajo izvesti socialne reforme. Pa je težko, ker si mašijo ušesa pred našimi zahtevami.
Kako nam morejo Združene države pomagati v tem boju? Če pošiljajo pomoč vladam, njih podpora ne bo prišla do ljud
J. F. C.
Društvo Najsv. Imena pri Mariji Vnebovzeli
Cleveland, O. — Skupno sv. obhajilo bomo imeli v nedeljo, 12. avgusta, pri osmi sv. maši; zberemo se en četrt pred osmo v zbiralni dvorani pod cerkvijo, ed koder bomo šli skupno v cerkev.
Kako razveseljiva je bila društvena udeležba pri sv. obhajilu v mesecu juliju, ko so možje in fantje kljub počitnicam tako
polnoštevilno pristopiti k an-stva in ne bd pomagala deželi do Igeljski mizi; pač se zavedajo, da
napredka, le vladam, da se obdržijo na krmilu. Dolgo časa
y izpolnjevanju verskih dolžnosti, ni počitnic.
Chicago, 111. — Pozno, čeprav ne prepozno, je doletala chica-ški odsek Slovenskih akademikov v Ameriki čast; da organizira Savino konvencijo, ki se bo vršila 1. in 2. septembra v Chicagu. Kraj je posrečeno izbran, ker naša metropola leži v sredini severne Amerike in je tako najlažje dostopna tudi našim oddaljenim akademikom. Skrajni čas je že in tudi spodobi se, da se čikaški Savani oddolžijo za gostoljubje, ki so ga Savani iz Clevelanda in Toronta izkazali ob priliki prejšnih konvencij.
Prvi del konvencije se bo začel v soboto, 1. septembra, na znani tehnični univerzi Illinois Institute of Technology (UT), v Grover S. Herman Hall blizu Michiganskega jezera na 33rd Street in South Dearborn Avenue. Konvencijo bo otvoril prodekan I. I. T. Dr. Ralph Godziki.
Program bo naslednji:
1.	Registracija;
2.	Organizacijski sestanek;
3.	Dva zanimiva aktualna govora;
4.	Zvečer istega dne (1. Sept.) bo kulturna prireditev v veliki svetoštefanski dvorani (Gym) na oglu 22nd. Place in Wollcot Ave. Čikaški akademiki bodo pod spretno režijo g. Cirila Pfeiferja uprizorili Federovo komedijo “Matura,” ki je prirejena za slovenske razmere in zbuja spomine na tiste zlate razigrane čase, ki prikazujejo na-vihanost naših študentov v preteklosti.
Igri bo sledil ples, o katerem smo prepričani, da bo dobro obiskan in uspešen, kot preteklo leto. Problem bo letos isti kot lansko leto, kako spraviti akademike pravočasno spat. Verjetno bo letos problem še težji ob dejstvu, da se bodo udeležila plesa brhka slovenska dekleta iz vseh krajev Amerike zlasti iz Clevelanda in Toronta.
Drugi dan, t. j. v nedeljo, 2. sept., bo ob enajstih dop. na Le-montskih Brezjah ob groti skupna sv. maša s prošnjo, da Vsemogočni blagoslovi delo Sava-nov. Nihče naj se ne izgovarja z zaspanostjo, zlasti ker jo bomo pregnali s črno kavo pred odhodom iz Chicaga.
Popoldne po skupnem kosilu bo še en organizacijski sestanek in zaključek formalne konvencije. Upamo, da bodo mnogi Savani izrabili čas po konvenciji in žrtvovali par dni za ogled Chicaga in za skupni izlet.
Na konvenciji bomo srečali Savane iz vseh krajev Amerike od Kalifornije do New Yorka in iz Kanade. Spoznali bomo nji-
Nedelja, 5. avgusta, je bila gotovo ena tistih, ki bo ostala udeležencem Slovenskega dne v lepem spominu. Ker smo se dneva samega dotaknili na splošno še v ponedeljski številki, želimo tokrat podati samo kratko poročilo o kulturnem sporedu, ki se je vršil v Parku društva Sv. Jožefa. Po ameriški državni in slovenski narodni himni je z odra, ki mu je dala lepo ozadje gospa Zalka Likozar, pozdravil vse udeležence predsednik Pripravljalnega odbora Joe Nema-nich, ud druge slovenske generacije, ki je med nami splošno znan ne samo kot podpreds. K. S. K. J., temveč tudi kot človek dobre volje, ki povsod rad pomaga. Mr. Nemanich je prebral pozdravno pismo monsig-norja Johna Omana in prav tako odgovor, ki so ga udeleženci poslali monsignorju v Minnesoto, kjer zdaj preživlja svojo starost.
Po tem pozdravu sta nastopili slovenski šoli. Prva je bila na vrsti slovenska šola pri Sv. Vidu; punčka in fantek sta dobro deklamirala Župančičevo pesem, kjer otrok zastavlja vprašanja
hove probleme in bomo skušali najti skupno formulo, kako rešiti razne težave Savano v. Naša nova domovina Amerika, oziroma Kanada in stara domovina Slovenija pričakujeta od nas, da postanemo dobri državljani, da pa ostanemo dobri Slovenci, da ne pozabimo Boga in našega naroda. Samo v bratskem sodelovanju in z božjo pomočjo bomo ohranili v tujini slovensko besedo in spolnili svoje narodno in Kulturno poslanstvo.
Vsi Savani, prisrčno dobrodošli v Chicagu, največjem gospodarskem in tehničnem centru sveta.
Slovenski akademiki iz Chicaga.
soncu. Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti pa je predstavila rajanje po napevu “Gor čez izaro.” Ta točka je bila ena med najlepšimi, ker so bili otroci v gibih zelo enotni.
Po nastopu obeh šol so se nam predstavile mladenke Slovenske telovadne zveze z vajo Slovenske mladenke, ki jo je pripravila gospa Sekne. Ta veja z venčki je bila sicer spočetka manj enotna, toda na to so nastopajoče ujele takt s pesmijo.
Zelo je ugajala točka slovenske folklorne skupine “Kres.” Bila je živahna in pestra, oči vsakega se spočijejo na lepih barvah noš in na dinamičnem podajanju plesa.
Takoj za tem je nastopil slavnostni govornik monsignor Matija škerbec, letošnji zlatomaš-nik. Govor bo v celoti objavljen v Ameriški Domovini in v Ameriškem Slovencu, zato se ga želimo dotakniti le na kratko-Jedro govora je 'bilo, da mora katoliški Slovenec globoko čutiti obveznosti, ki jih ima do slovenstva in do vere. Govornih je postavil pred nas zgled slovenskih katoliških shodov, ki so se nekoč vršili v Sloveniji, se dotaknil namenov teh shodov in kako so ameriški Slovenci zrna katoliških shodov prinesli v A' meriko. Govor je bil globok h1 tehten in kdor ga je pazno zasledoval, je lahko odnesel marši' kako misel s seboj.
Po govoru je pevski zbor K°' rotan odpel dve pesmi: “Oj ve/ čer je že” in “Nazaj v planinsk' raj.” Obe sta bili čudovito le' po podani, mnogim pa je bil0 bridko ob novici, ki so jo nekateri vedeli povedati:	Dirigent
Korotana, za pomoč vedno Pr'' pravljeni Metod Milač odhaja *z Clevelanda na službeno mestO' Ne vemo, kdaj odide, toda če je bil po desetletju to njegov za<^ nji javni nastop, čutimo dolž' nost, da se mu javno zahvali1110 za njegovo tiho, toda vztraj110 delo, ki ga je vršil v siovensk1 pevski kulturi. Bil je tih 111 skromen kulturni delavec, ki poleg trdega tovarniškega d6*3 mnogo storil za slovensko peseP1'

IZ NAŠIH VRST
Bradley, 111. — Cenjeni g. upravnik! Naj lepša Vam hvala za redno pošiljanje lista, čeprav smo zaostali z naročnino. “Domovina” se nam zdi zelo podobna “Slovencu,” ki je izhajal pred vojno v Ljubljani, če se še kdo od bralcev spominja oziroma, če ste kdaj slišali o tem časopisu. Skratka, “Domovina” nam je zelo všeč. To lahko sklepate po tem, da čeprav imamo letos ogromno stroškov s šolo, z novo cerkvijo in hišo, je še toliko ostalo, da je za Ameriško domovino.
želim Vam dosti naročnikov,
S Korotanovo pesmijo je
kulturni del sporeda končan
Mnogo je pripomogla v
mu dnevu tudi slovenska ra
oddaja WXEN-FM, ki jo vo'
Rado Menart, dr. Milan .
Hedeu old116
posebno med novimi ameriškimi jčsj- Prav tako pa je Rado ^ ičieprav čitam angle- nart- v Parku Sv. Jožeta Pa
zoval tudi posamezne točke SF reda.
Slovenci, ško tako skoraj kot slovensko, se mi zdi kar lepše, boljše v slovenščini. V listu je vse zanimivo, tudi v “Ženski košarici.” je dosti zanimivih nasvetov. Velikokrat se zgodi, da prestavim mojim otrokom v angleščino ta
Program Za kulturni
del
Mauser, on je tudi oskr
dilo za njegovo povezavo
ali oni zanimiv sestavek. So'dosti drugega, kar je bil°
druga generacija ameriških Slo- zano s pripravo in izvedbo
francoskem mestecu.
Vas najlepše pozdravlja
Družina Znidarsich.
Iskrena mu hvala za true žrtvovalnost!
Sheboygan, Wis. — Spoštovani! Priloženo pošiljam nadalj-no enoletno naročnino. Ameriško Domovino zelo rada čitam. Želim Vam obilo uspeha pri Vašem delu in Vas najlepše pozdravljam!
Josephine Barbuch.
Bil je lep dan, lep slov®11^ dan. Blizu tisoč ljudi je skromen toda iskren način
>	v fgllj
no vilo svoje slovensko cu ^ in potrdilo dve veliki je rodna beseda in vera de1 ^ na, ki je ne smemo zapraV1 ^
da je edinost, tista osn^V?jItiO'
kateri se lahko še dolgo
bil
predsednik Joe Nemanich se je ob zaključku zahvalil vsem °r ganizacijam za sodelovanje. P° sebej je omenil še 'tiste, ki s<^ opravili najtežje delo dneVa' kuharice in točaje in društv° “Lilija,” ki je postavila oder in tudi drugače nosila težo dnev3' Od starih naseljencev so velik0 delo opravile tudi Mrs. Paul*113 Stampfel, Mrs. Otoničar in Sterniša, ki so se mučile s Pe krofov. Vsak, ki je bil naPr^ šen, je storil, kar je bilo v nj govi moči in pohvale vredna bila pripravljenost vseh.
lepe'
dij°
čič in Pavle Borštnik, ska oddaja ob enajstih dope je bila cela posvečena Sl°ve^ skemu dnevu, kar je dalo P reditvi slovesen in globok 211
Ue'
paV'
sestavil ob sodelovanju g- - {e\ leta Borštnika pisatelj Ka
bel be«e'
zva'
V'
dae'
vencev v popolnoma angleško-.Katoliškega slovenskega
d ib P
ski




ft^JUJLSUUJL&JLfiJUUU^
Issued Every Thursday for the Jugoslav« In Wisconsin *
Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu

THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER _ AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME”
DAILY “
Address
OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica R. Staut, Publisher
3601 W. Ohio Ave Milwaukee 15, Wis. Tel. Mitchell 5-4373 All Communications
Stanovanje oddajo
Tri neopremljene sobe, vključno vroča voda, oddajo v neposredni bližini Sv. Vida, za $40.00 mesečno. Kličite UT 1-2226 ali FA 1-3204.	(153)
Sobe oddajo
Opremljeno sobo in kuhinjo oddajo na 1114 E. G3 St. Telefon EX 1-1796.	—(153)
r<rao o cR>“flo o (mrimra
Sem in tja po Milwaukee
Milwaukee, Wis. — V nede-[čislana je pokazala velika ude-Jj0> 5. avgusta, je kulturno dru-[ležba pri pogrebu. Naj blaga stv° Triglav priredilo v svojem pokojnica v miru počiva in več-Parku v Racine okraju ob dežel-cesti 36 piknik. Bilo je živahno in prijetno. Vsega jo bi-na razpolago v soglasju z zna-nc slovensko gostoljubnostjo,
^ajveč pa sonca in svežega zra-a, ki smo ga v mestih živeči jadje tako potrebni.
Triglavu je treba k njegovim Uspehom, — mislim tudi na dru-fe> ne samo na piknikj — res castitati. Dosegel je, kar nam
PreJ ni in ni uspelo. Sloga in	______ ______
razumevanje med rojaki bosta Jsleka in NE pomislekov.
Utrdila doseženo in pomagala'
°hranjati in poživljati slovensko družabno in kulturno živ-
^.lenje med nami. Vsi, stari in jko je bila očiščena. Kakor je ri0yi, smo se na pikniku dobro (razvidno iz nedeljskega buletina
Počutili, bili smo eno. Naj bi je “umivanje” stalo nad $600. bilo -	-
na luč naj ji sveti, družini naše globoko sožalje! !
*
G. župnik westalliške cerkve Marije Pomočnice kristjanov Rev. M. J. Setnicar tedensko prinaša odlomek v nedeljskih buletinih kako delati, da se prej ko mogoče zgradi nova cerkev sedanja je v resnici premajhna za obsežno župnijo. Njegovi nasveti, četudi so v angleščini, so v resnici vredni premi-
Cerkev sv. Janeza Evangelista je zares prav prijazna sedaj,
vedno tako!
Wis.,
Tro
Rojaki-farani, posezimo malo v žep ter pomagajmo strošek pokriti, kar bo nam v ponos in ve-preminula 84-letna Julija selje in v zadovoljnost farni du-
pne 12. julija je v Elkhornu,
W več
'gcr. Zapušča sina Henrya hovščini.
sorodnikov. Pogreb je
Vsako sredo, igrajo karte v
mcl v oskrbi Jelenčev pogreb- dvorani fare sv. Janeza Ev. Za-Ui zavod. K večnemu upočitku'četek ob eni uri popoldne. Vsak-W bila položena na Highland jdo dobrodošel!
emorial park pokopališču. Naj | Ne pozabite letnega romanja Počiva v miru!	j na sv. Goro (Holy Hill) na de-
Dne 30. julija je preminula Javski praznik (Labor Day), 3. ^ugle smrti soproga znanega in'septembra. Poseben avtobus je Poljubljenega rojaka Johna Ra-[že naročen, da popelje romarje °vičeviča Mrs. Frances Rado-[tja in nazaj. Povratna vožnja ]cevič (Radovich), roj. Kaste- samo dva dolarja. Prijavite se ^c’ z 1104 S. 63rd St. (West Al- takoj, da si zasigurate prostor. 1S^’ v sl;ara 68 let. Poleg moža | V nedeljo, 12. t. m., bodo vam OjTušča hčere Fanny (Meyer), na razpolago bazarne knjižice. rary (Evans) in Rose (Subick), Dobili jih boste na mizi v za-.ln°va Johna in Williama ter ^ristiji. Prej so jih pošiljali po-^ starem kraju) 'sestro Rose,lom pošte, toda poštnina je bila °bučar. Za njo žaluje tudi 15 previsoka. Ustavite se torej po rukov in vnukinj. Pogreb se cerkvenem opravilu ter vzemite vršil iz Ermenčevega pogreb-[knjižice, in jih skušajte razpe-ega zavoda v cerkev Marijexčati.
Cttiočnice kristjanov (West	*
jišiis) na Mount Olivet pokopa-
na County Highway Commission v County Court House.
-----0-----
General Walker smatra obleganje Stalingrada za cirkus!	*
WASHINGTON, D. C. — Znani general Walker, ki je pustil vojaško službo in se spustil v politiko, kjer je pa hitro propadel, noče utihniti. Sedaj je javno začel trditi, da je bilo obleganje Stalingrada navadna komedija, namenjena za vojno propagando.
Trdi, da je bil pred 12 leti priča nekemu poročilu generala Daniela, ki je bil tekom vojne v službi našega poslaništva v Moskvi. General Daniel je v svojem poročilu omenil, da je bil 3 ali 4 dni v Stalingradu in da tam ni našel nobenih sledi, da bi bili Nemci napadli Stalingrad z večjo silo kot enim polkom. Po njegovem mnenju bi bil vsak ameriški korpus z navadno artilerijo zmlatil Stalingrad v par dnevih.
To so hude obtožbe, vendar pa zaenkrat molčita o Walkerjevih trditvah tako Pentagon kot general Daniel.
Veliko je bilo govorjenja o ^ Pokojnica je bila članica počasnosti gradnje “expreswe-^ruštva št. 9, JPZ Sloga in Pod. ju” na južni strani mesta. Veli-Ca 17 SžZ. Da je bila pokojni-,ko posestnikov je v dvomih, kje ^Poljubljena in da je Radovi-[iu kako bo velecesta izpeljana ^yyva družina spoštovana in [in nekateri še celo mislijo, da bo '	vsa nadaljna gradnja ostala le
Kakšne so Vaše oži?
AK0 RABITE OČALA— °brnite se z zaupanjem lla zanesljivo tvrdko z d(%oletno izkušnjo
GLOBE optical go.
‘elefon Mitchell 5-7174 ^732 So. llth Street Milwaukee 4, Wi«.
na papirju. Komisija, ki ima v področju velikansko delo, je objavila hišne številke posestev, ki se nahajajo na sedaj začrtani [cesti ter jih bodo morali odstraniti ob času gradnje. Tukaj vam 'podajamo naslove hiš in poslo-Jpij, ki so bila po komisiji oce-|njena: 424 W. Madison St., 1236 S. 5th St., 1226 S. 5th St., 1216 S. 5th St., 1203 S. 5th St., 515 — ,517 — 521-23 W. Scott St., 525-27 W. Scott St., 534 34A W. Scott St., 520-22 514-16, 512, 506 W. Scott St., 1123-25-27-29 S. 5th St., 1102 S. 6th St. in 1106 S. 5th St. Za več pojasnil se obrnite
It’s such a treat to beat the heat
*%,
with an
Electric Room Air Conditioner


Huy one from your dealer or us
^ WtSCONSIN ELECTRIC POWER COMPANY
A	Live Better... Electrically
Mednarodna' mladinski kongres v Helsinkih zaključen s škandali
HELSINKI, Fin. — Zadnji dan mednarodnega komunističnega mladinskega kongresa je bil namenjen slavnostnim sejam, manifestacijam in paradam. Pri tem je prišlo do že običajnih škandalov. Delegatje desetih držav so se namreč zmenili, da bodo na paradi manifestirali tudi proti ruskem preskušanju atomskega streliva.
Nabaviil so si primerne plakate in jih hoteli nesti v sprevodu. Seveda so komunistični organizatorji sprevoda takoj posegli vmes in plakate raztrgali, kar je dalo povod za prerekanje, ki ga je spremlja-
lo običajno suvanje ipd. Pose či je morala vmes celo finska policija, da ni prišlo do večjih izgredov.
Prebivalstvo v Helsinkih se je držalo discipline do zadnjega. Policija ceni, da je bilo ves čas komaj 40,000 ljudi, ki so opazovali komunistične prireditve iz čiste radovednosti.
Norvežanke prve
Norveška je kot prva država v Evropi uvedla žensko voliv-na pravico. Prvič so volile pri krajevnih volitvah leta 1901, leta 1907 pa že tudi pri splošnih državnih.
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
Naprodaj dohodninsko posestvo
na Route 20, R. D. 2, Geneva, Ohio. Dve enodružinski hiši na enem lotu. Ena hiša ima pet sob spodaj, IVz kopalnice, preproge, vse udobnosti. Druga hiša ima tri opremljene sobe, stranišče, prho, plinski ogrev. Dosti sadnega drevja in jagod, 2 akra zemlje. H. Stumph, telefon Geneva 466-2370.	—(153)
Lastnik prodaja
6-sobna Colonial hiša naprodaj blizu E. 140 St., globok lot, več posebnosti. Kličite GL 1-7781.	(154)
Pohištvo naprodaj
Oprema za spalnico, televizor, hladilnik in še več drugega. Zaradi selitve. Zglasite se na 1167 E. 58 St. Apt. 3’	—(153)
Spalna soba
Veliko spalno sobo oddajo moškemu, prost vhod. Kličite UT 1-9423.	—(153)
Poslopje naprodaj
Lake Shore Blvd., 6 stanovanj. Dohodek čez $8700. Nič agentov.
(153) I
Kličite HI 2-3020.
Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj in znotraj. Pokličite TONY KRISTAVNIK, Painting & Decorating HE 1-0965 ali UT 1-4234.
so light, so right, andoh, so refreshing!
eninv STROHS ,nd li £
enjoy ol !\v/110 and 11 |K taste w hat fire-brewing JbrliSiL. does lor beer llavor!
lili; Premium quality always . .
\ popular prices everywhere!
^ -' C V
s	#
't	/
|/
Naprodaj
Dvodružinska hiša in enodružinska naprodaj na enem lotu. Dober dohodek. V bližini cerkve Marije Vnebovzete. Kličite GL 1-6204.	(154)
V najem
4 na novo dekorirane sobe oddamo na 6311 St. Clair Ave. $38. Upoštevali bomo tudi samce. Kličite IV 1-8196 po 6.30.	(156)
Stanovanje v najem
Pet na novo dekoriranih sob oddamo na E. 52 St. Plinski furnez, v kleti pralnica. Pokličite EN 1-5943 od 2. pop. do 8. zvečer.
— (155)
A	" ' iv,,	/
light smooth , fire-BEER! brewed
* '7* v j
m
The Siroh Brewery Co., Detroit 26, Michigan
AMERICA’S ONLY FiRE-BREWED BEER'
^IVIAY"(4) BASE
d fated
DOWNTOWN - HEIGHTS - PARMATOWN - SOUTHGATE
EAGLE ZNAMKE POMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE
AVGUSTOVSKA BELA RAZPRODAJA
Silovite CaHHM RJUHE
Slovite “Chateau” ROŽNATE
odeje
Čc perfektne po 6.98
Mehke, bogate, rožnato potiskane “Chateau” odeje, velikost 72x90”, iz 94% ra-yona in 5% nylona. Acetatni satenasti obšiv. Moljem odporne, pralne, nealer-gične. V rožnati, modri, rumeni ali beli barvi.
DRUŽABNA RAZPRODAJA!
Pletene, križaste odeje, velikost 80x90”, iz 90% rayona in. 10% aerilona. Različne variacije kom- »j? binacij.	V**
Oannon Muslin rjuhe
V velikostih 81x99, 72x108 in pri-krojenih mer — originalno po 2.49
J .79
iH
m
i ISk^;

81x108 in široke prikrojene — orig. 2.69 ... 1.99
90x108 — orig. 3.19 ....................... 2.49
42x36 blazinske prevleke ............. 49c vsaka

■dWC•*'' ''9*•'#1” • i
' A :	.	‘

Cannon ‘‘Rose Dream” potiskane rjuhe
ifrldsd/;*) Velikost 72x108 ali ozke prikrojene — običajno po 2.79
2.49
Vel. 81x108 ali prikrojene — običajno 2.99 .... 2.79 42x36 blazinske prevleke ............. 79c vsaka
Flanclrie rjušnč odeje
V beli ali pastelnih barvah. Idealne noči. V dveh velikostih. Mnogo dražje, fektne. Samo bele.
70x90” vel.
2.49	čg perf. 80x108” vel.
3.49	če perf.
za hladne če so per-
1.88
2.48
Dvojno tkane beacon odeje
Kosmatena izdelava — dejansko dve odeje v eni. Obrobljene z razkošno umetno svilo. V željenih pastelnih odtenkih.
3-HO
Sprejemamo pismena in telefonična naročila ... Kličite CHerry 1-3070
1 Domačinski kletni oddelek ... The May Company, vse 4 trgovine, vključno Southgate
Kuhinjske frolir brisače
Ljubko potiskane frotirne kuhinjske brisače z resicami. Kakovostne in vpojljive.
3 za 88(
*5
■
RENE BAZIN:
i IZ VSE SVOJE DUSE I
ROMAN

“Ali je to točno, Madiot?” Obtoženec je pokimal. “Dobro, korporal Magnier, sedite. Narednik, privedite gospoda Lemarieja.”
Pri tem imenu, ki je ušesom sodnikov zvenelo kakor vsako drugo, je vztrepetalo dvoje bednih src, srce Marijino in srce Eloija Madiotja. Antoine se ni ganil. Strmel je sedaj pod strop v rdeče zastore, ki so zastirali okno njemu nasproti. Rekel bi, da mu je ta druga priča prav tako malo važna kakor prva. Ko pa je stopil pred sodnike mladi mož elegantnega mestnega vedenja z zloženimi rokavicami v levici in malce bled v lice, je vendar blisk sovraštva in besnosti spreletel Antoineove oči. Potem se mu je pogled znova izgubil v gubah rdeče zavese.
Izpraševanje se je začelo znova. Spočetka enako, podrobneje, z drugače zastavljenimi vprašanji. A kmalu je prišlo na vrsto vprašanje poprejšnjih odnošajev med Antonieom in Lemariejevi-mi. Stari Eloi je bil od razburjenja napol vstal. Sklonjen naprej je poslušal in gledal z grozo drobnega vojaka ter se vpraševal, da-li bo skrivnost šla preko teh usten, ki so bile dotlej tako malo govorile.
“Ali verujete v premišljeno dejanje, gospod Lemarie?”
“Ne, gospod stotnik. Čeprav so bili odnošaji med mojim očetom in to delavsko družino dokaj napeti, vendar v to ne verujem. Bila so nekatera nesoglasja v gmotnih zadevah.”
“Baš to je treba razjasniti. Povejte, Madiot, ali ste imeli vzrok sovražiti gospoda Lemarieja, ki je tu, ali njegovo družino?”	j ‘ ,
Antoine je rekel naglas:
“Da.”
“Izrazite se najprej vi, gospod Lemarie.Obtoženec naj popravlja, če bo treba.”
Eloi je mislil: Izgubljeni smo! Zganil je z roko, da bi privabil pozornost Antoineovo, da ga s kretnjo poprosi, naj ne pripoveduje preteklosti. Toda Antoine ni trenil z očmi.
“Tako je bilo, gospod stotnik. Moj oče je bil odklonil enemu svojih delavcev, ki ga vidim tu,” — pokazal je pri tem na Eloija, “pokojnino, ki mu je po zakonu ni bil dožan dati in jo je ta zahteval po nesreči, ki ga je bila zadela iz neprevidnosti. Ta človek je stric obtoženca. Pokojnino Sta nesramno zahtevala večkrat I stric i nečak. Moj oče se je po-
kazal trdega in mislim, da sovraštvo Antoinea Madiotja nima drugega vzroka. Dodati pa moram, da je takoj drugi dan po nesreči dala moja mati zdraviti bolnika na svoje stroške: poslala mu je svojega zdravnika in skrbela za zdravila. Sodnemu zboru moram še povedati, da je bila neposredno po smrti mojega očeta nakazana stricu obtoženca letna pokojnina 500 frankov.”
Mladi častniki, ki so sedeli na obeh krilih, so privzdignili glave, ko da hočejo reči: “Kakšen človek, ta Madiot!”
“Tako ste torej slišali, Madiot? Imeli ste do družine Lemarieje-vih zgolj dvomljive zahteve. Tudi se vas niso tikale neposredno. Nasprotno ni mogoče zanikati dobrot, ki jih je užival vaš stric. Ali dopuščate, kar se je pravkar govorilo? Ali je še kaj, česar še nismo čuli? Govorite! Kar največ razloga imate, da ne molčite!”
Antoine je s široko odprtimi očmi strmel v okno. Zdelo se je, da ne sliši.
Dvakrat je predsednik ponovil
CHICAGO. ILL
CHICAGO. ILL
REAL ESTATE FOR SALE
WESTCHESTER — MARTINDALE ESTATES — 2418 W. Martindale. De Luxe 3 bdrm. ranch. Full bsmt. Gas ht. 2 car gar. Built-in copperton refr., stove, dishwshr. — Close to schools. Priced for immediate sale by owner.	(152)
' EVANSTON — BY OWNER 6 rm. brk. ranch. 3 bdrms. Lot 50 x 170. 2 car gar.; side drive, crptg., drapes, all appliances. Nr. schls., shops, transp. Immed. occup. Low $20's. DAvis 8-8626.
(152)
TINLEY PARK — BY OWNER 3 bdrm. ranch, gas heat, part air-cond.; 2 car gar.; crptg.; washer, dryer, Ige. lot. nr. parks, pool. Reduced for quick sale to $13,990. — KE 2-1621.	(152)
SKOKIE — BY OWNER 3 Bedrm. brick, full bsmt., large panld. recr. rm., cer. tile bath., gas ht.; 2 car gar., liv. rm. crptg. plus drapes. Fenced yard. Other extras. $27,900. OR 5-4541.	(152)
REAL ESTATE FOR SALE
BROADVIEW — 3 Bdrms. liv. and din. rms. 2 baths, rec. rm. summer kit. 2 car gar. Scrn. patio. Alum. S. & 9. Schls. shops,	trans. Owner.
FI 3-8568.	(154)
PARK RIDGE — By owner — 4 bdrm. brick split-level. 2 ceramic tile baths. Cabinet kitch. Disposal, dishwasher, Den plus Ige. family rm. with floor to ceiling windows overlooking garden area. Fully cptd. Att. 2Y2 car gar.	Large cor. lot.
Mid 30’s. 823-0298.	(154)
DOWNERS GROVE, Custom built. 69x29 ranch home, Face brick. Lnd-scaped lot 100x150. 2 large bedrms, Breezeway. 2 Fireplaces, 2 car gar Gas heat. By owner transferred. $24.500. WO 8-6114, 4107 Washington St.	(154)
OAK PARK — Large 4 bedroom stucco house.
Mod. kitchen and bath. Low taxes. Vz Blk. to Congress L. Call EU 3-0081.	(154)
DEERFIELD — BY OWNER 8 Room White Colonial. 4 Bdrms. Rec. rm. with bar, 2 baths, on landscaped acre, two car gar. Storms, screens. Asking $27,000. Windsor 5-0685.	(154)
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT and Delicatessen — By Owner.
Est. 17 years. Includes bldg. 3200 W. Devon. ORchard 3-4822.
(152)
DEPARTMENT STORE Infants and Children’s wear, dry goods and notions. Men’s haberdashery, lingerie, dolls, toys. Living qtrs. Fast growing western sub. Priced to sell. Retiring. Call WO 9-0340.	(152)
WIDOW WOULD LIKE TO RETIRE — Will Sacrifice. Complete business. Est. 42 yrs. Catering, dining rm. Bake shop. All brk. bldg. Tile brk. inside walls, overhead sewers, Stm. ht. Stoker. 6 Rm. flat upstairs. 2 car gar. 947 W. 79th St. AB 4-4212.	(154)
DELICATESSEN, GROCERY AND SAUSAGE SHOP Established six years. Northwest choice location. Good going business. Other interest. $6,500 cash for immediate sale. — Call SP 4-1924.
(153)
Družba
sv. Družine
THE HOLY FAMILY SOCIETY
Ustanovljena 23. novembra 1914
v Zedinjenih Državah	Ul Inkorp. v drž. Illinois
Severne Amerike JCUCZ. JUIICI, III. 14. maja 1915
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.”
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111.
1	podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St, Manor, Pa.
2	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St, Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St, cor. Hickory, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St, No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St, Rt. No. 1, Lockport, lil. Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St,
Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St, Joliet, 111.
MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave, Joliet, m.
JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Bivd, Cicero 50, 111.
POROTNI ODBOR:
JOHN KOVAS, FRANCES YUCEVIC1US, MARY RIOLA.
Predsednik Atletičnega odseka:
ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111.
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave, Cleveland 3, Ohio
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti.
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St, cor. Hickory, Joliet. 111.
Zdelo se je, da Antoine niti ni opazil, da so se sodniki dvignili, da so jemali vsak svojo čelado aii svojo čepico in, veseli, da uidejo otrplosti takega slučajnega posla, vzboklih prsi po vrsti odhajali skozi vrata na dnu dvorane. Orožniki so dvignili mrežno ograjo, ki je zanjo bil zaprt Antoine. Ubogal je mehanično in je odšel sklonjene glave. In ni bilo videti njegovih sivih oči, ki so strmele v zastore na oknu.
Tedaj se je Marija upala vzravnati. Smuknila je vzdolž ob ograji do tistega konca, kjer je onkraj lesene pregraje bil naslonjen Eloi Madiot. Za trenutek se je obotavljala. Potem je ponižno in v strahu, da jo bo pognal od sebe, zašepetala:
Čez ramo je zagledal Madiot obraz Marijin. Poznal jo je, ker jo je svoje dni videl s Henrietto.
“Na kaj ga bodo obsodili, gospod Madiot? Recite, saj bo samo ječa? Saj ga ne bodo usmrtili?”
Zaman je čakala odgovora. Z rastočo grozo je sledila obrazu starega, ki se je molče zaokre-nil in povesil glavo k tlom.
Ali je bilo mogoče? Kako, da ga bodo obsodili? Madiot da misli tako? Tudi ta mladi častnik z ženskim obrazom, celo oni drugi, ki mu je bila tako globoka dobrota v pogledu, ne bosta imela usmiljenja z dvajsetletnim človekom, ki je bil pijan in niti ranil ni tega Lemarieja?
Marija je ostala sključena in se je naslanjala na ograjo. Čakala je še na besedo upanja. Žile na roki so ji bledele. Ni slišala straž, ki so se postavile v vrsto. V neposredno resničnost jo je zbudilo nenavadnp povelje narednikovo, ki je zakričal: “K nogi! V pozdrav!” Začutila je drget do najglobljih žil srca in ubogih razbolelih možgan. Ropot puškinih kopit, ki so uda-
rila na tla, je zabobnel za njo. Spredaj je zavzelo mesta, toda stoje, vseh sedem častnikov s čepico ali čelado na glavi in z levo roko na držaju sablje. Poskušala je razbrati razsodbo njim iz oči. Vsi so bili na videz ena-u, resni, brez narejenosti in
DELICATESSEN AND GROCERY STORE COMBINATION Est. 18 yrs.. Good going business. Priced for immediate sale by owner. Leaving State. LO 1-0624.
(154)
vprašanje. Niti mišica ni trenila na vojakovem obrazu. Zdelo se je, da je daleč od teh besedi. Vsa dvorana je čakala, da spregovori.
Sekunde so potekale. Stotnik se je sklanjal na desno in na levo. Razprtih dlani je povpraševal častnike: “Nemogočega je spraviti k besedi. Ali sem povedal dovolj? Ali zadostuje?” Častniki so se priklanjali po vrsti: “Jasno, mož je neopravičljiv. Navaden lopov.”
Zagovornik je posegel vmes in zahteval:
“Gospod predsednik, ker obtoženec že vztraja pri molčanju, bi mogoče ta delavec, ki ga je vzgojil, Eloi Madiot, mogel izpovedati kaj koristnega.”
In stari bobnar je stopil pred sodni dvor. V tem trenutku je bil prav tako siv v obraz kakor so mu bili sivi lasje. Znašel se je pred višjimi, ki jih je bil spoštoval vse življenje. Kolikor je mogel, je poskušal zavzeti pozo starega vojaka, ki je zvesto služil, ki ve, kako velja govoriti z višjimi in ki se ničesar ne boji. A roka se mu je tresla. Glas mu je tudi podrhteval, ko je rekel: “Eloi Madiot, 66 let star, 14 let vojaške službe, sedem vojnih pohodov, dvakr at imenovan pri dnevnem povelju, trideset let v tovarni pri Lemarieju.”
“Kaj veste?”
Obrnil se je k Antoineu. Prvo pot so se jima srečale oči. Pogled Antoineov je bil še vedno negiben. Divja odločnost je bila v njem in še senca mehkobe ne. A govorilo je iz njega: “Na naju dveh je, stric Madiot, da rešiva mamino čast. Storil sem vso svojo dolžnost: zdaj je vrsta na vas.” Eloi je razumel: “Da rešim Henrietto!” Obrnil se je in rekel:
“Jaz ne vem ničesar.”
Nekateri so se zasmejali. Dvoje ali troje sodnikov je skomignilo z rameni.
“Recite vsaj, kaj mislite o obtožencu”, je dejal stotnik. “Vzgojili ste ga. Kaj mislite o njem?”
Madiot je dvignil roko kot bi hotel priseči, pogledal je ubogega infanterista za mrežo in odvrnil:
“Fant, ki ga ni bilo dosti prida, gospod stotnik, a je dobrega srca.”	i
I '
“Ne poslušajte ga, gospod predsednik”, je dejal zagovornik. “Priča nikdar ni veljal za bistroumnega in vidno je utrujen.”
Pogledi sočutja, ki so spremljali Madiotja, ko se je vračal na svoj prostor, so dokazovali zares, da ga je vsakdo razumeval tako: starec, ki jedva ve, kaj govori . ..
Zadeva je bila razsojena. O-stalo je bilo malo važno. Podporočnik, ki je vršil službo vladnega komisarja, je prebral obtožnico brez strasti. V njej skoraj prosil oproščenje, ker zahteva smrtno kazen, da ustreže strogosti vojaških zakonov. A priznanje je bilo oopolno, o na-silstvu ni bilo dvoma, zakon pa je bil nedvoumen. Zagovornik je klatil z rokami in govoril o neodgovornosti radi pijanosti. A bil je slabe volje sredi svojih poslušalcev, samih vojakov, ki so ga pač prenašali, a so ga jedva poslušali. Zato je kmalu nehal. Sedel je in si brisal potno čelo.
“Razprava je končana”, je dejal predsednik. “Sodni zbor se poda na posvetovanje.”
'h..v. •’jW«?."..,.
V BLAG SPOMIN
DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE HČERKE IN SESTRICE
Bridget Marie Resnik
ki je v cvetu mladosti, stara 19 let, zapustila nas in svet dne 9. avgusta 1952 in se preselila v nebeški dom.
Zelo smo Te vsi ljubili, tako mlada, pa smo Te izgubili. Ljuba naša hčerka Ti, naj Ti večna luč gori.
V nebesih zdaj Ti stanuješ, pa k nam na zemljo pogleduješ, ali srce nazaj Ti ne želi, saj srečna v raju večnem si.
Žalujoči:
JACOB in JENNIE RESNIK, starši BRATJE, SESTRE, SORODNIKI Cleveland, O., 9. avgusta 1962.
PRISLAN PROVISION
SLOVENSKA MESNICA 1147 Addison Rd.
STANKO PRISLAN EX 1-1419
Naše posebnosti ta teden:
ROUND
STEAK
79 C Ib.
PICNIC HAM FR.
35 (Ib.
SLICED
BACON
59 c Ib.
BAKED
HAM
99 ( Ib.
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD BAKER
549 EAST 185 STREET, EUCLID	KE 1-8187
brez zmedenosti, vsi v soglasju. Stotnik je vezal rečenice, navajal številke odstavkov in izpre-govoril potem le preveč jasno in strašno določno:
“Na prvo vprašanje: soglasno — da, obtoženec je kriv.”
(Dalje prihodnjič)
PUNSKA LOČ NAPRAVLJA DRUŽBO
Predstavljajte si, da se vaše dvorišče ali vaš vrt koplje to poletje v mehkem, romantičnem siju plinske luči. Nežna plinska luč da nov čar in novo prijaznost kuharju na prostem in vsaki veseli družbi. Plinske luči so tudi praktične . . . nobenega ostrega sija, nobenih nadležnih žuželk. Popolna izbira vnanjih plinskih luči jc razstavljena v vašem najbližjem East Ohio Gas Company uradu. Obiščite ga kmalu ali izrežite in od-pošljite spodnji kupon, da vam pošljemo brezplačno ilustrirano brošurico o modelih in cenah.
ODPOŠLJITE TA KUPON ŠE DANES ZA BREZPLAČNO ILUSTRIRANO BROŠURICO O PLINSKIH LUCTII
Gas Lights, The East Ohio Gas Company 1717 East Ninth Street, Cleveland 14, Ohio
I would like more information on gas lights.
□	Please send me your free illustrated booklet.
□	Please have a representative call on me for a free installation survey.
Name.
Address.
City.
.State.
Phone.

1
W THE EAST OHIO GAS COMPANY
NARODNI PRAZNIK V KUVAJTU — Na sliki vidimo člana kuvajtske puščavske straže, ki sta se prišla, na narodni praznik poklonit v imenu tovarišev vladarju v glavno mesto. Kuvajt je mala državica ob Perzijskem zalivu, pod katere površino leži vsaj eno tretjino vsega surovega, olja na svetu.