oglašajte v najstarejšemu slovenskemu
dnevniku v ohio ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXX. — LETO XXX.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), FEBRUARY 5, 1947
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
in ohio ★
Commercial Printing of All Kinds
ŠTEVILKA (NUMBER) 25
DomaČe vesti
Andrica bo kazal film iz Evrope
Nocoj se bosta v Music Hall vršili dve predstavi filma o potovanju v Češkoslovaški, Poljski in Madžarski, katerega je snel Theodore Andrica tekom svojega zadnjega potovanja v Evropi kot zastopnik "Cleveland Pressa." Prva predstava se bo vršila ob 7. uri, druga pa ob 8. Vstop bo brezplačen. Zainteresirane skupine lahko zasigurajo kazanje tega filma v svojih prostorih, ako se obrnejo na uredništvo omenjenega lista.
Iz bolnišnice
Mrs. Agnes Znidaršič se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom na 1407 Clearaire Ave., kjer jo prijateljice sedaj lahke obiščejo. Zahvaljuje se vsem za obiske, darila, cvetlice in voščilne karte, ki jih je bila deležna v bolnišnici.
Važna seja direktorija Slovenske zadružne zveze
V četrtek (jutri) 6. februarja ob 6:30 zvečer se bo vršila v navadnih prostorih glavne trgovine na 667 E. 152 St. izredna seja starega in novega direktorija Slovenske zadružne zveze v cilju konstitucije novega odbora za leto 1947. Vsi direktorji so vabljeni, da se te seje udeleži-jo.
Srebrna poroka
Prošlo soboto sta obhajala svojo 25-letnico srečnega zakonskega življenja poznana Mr. 'n Mrs. John in Mary Pičman, 1245
172 St. Hčerka jima je za to priliko pripravila lepo presenečenje, katerega so se udeležili sorodniki in prijatelji. Slavljen-cema čestitamo in jima želimo, da bi srečno dočakala tudi zlati jubilej.
Pozivnica davčnega urada povzročila samomor
Z obešen jem je izvršila včeraj samomor 36-letna Vella Gor-setman, katere starši lastujejo oblačilno trgovino na 5221 Woodland Ave. Mati ženske je policiji' povedala, da je bila hči silno potrta, ko se je včeraj vrnila iz zveznega davčnega urada, kamor je bila poklicana, da poj^ni davčne listine, ki so bile
vIommevzvMistnevmo/MM..
a. se je bala, da bo obsojena v zapor, ker davčne listine niso bile v redu.
Iščemo raznašalce
V st. clairskem okrožju bi radi dobili dva fanta ali deklici za raznašanje "Enakopravnosti". Naše naročnike prosimo, da če jim je znan kak zanesljiv deček ali deklica, ki bi bila pri volji raznašati list, da nam sporočijo.
jugoslavija obtožuje
angleški oblasti ,
RIM, 1. feb. — Jugoslovanska ylada je obtožila angleške vojaške oblasti, da so dovolile četni-kom v nekem taborišču v Italiji, so ubili jugoslovanskega Uradnika Visko Glumačiča. Istočasno je zahtevala, dh. se krivce izroči in soodgovorne angleške častnike kaznuje.
Austin predlaga kompromis glede splošnega razoroženja
LAKE SUCCESS, N. Y., 4. feb.—Zed. države so danes pred Varnostnim svetom Združenih narodov stavile kompromisni predlog, s katerim se upa zopet spraviti v tek razprava o proceduri za razoroženje, ki je obtičala na mrtvi točki vsled nesoglasja med Zed. državami in Sovjetsko zvezo.
Rusija dolži zapadne sile, da* ' -----
bitko za priznanje v drž. zbornici
premišljeno zavlačujejo akcijo T I , iiyo-iiKil za splošno razoroženje, ter je ^	»Ugc IZgUOli
zahtevala, da Varnostni svet v teku 90 dni izdela popoln raz-orožitveni program. Zed. države pa so zahtevale, da se najprej izdela načrt za kontrolo atomske bombd, nakar je razprava obtičala na mrtvi točki.
Ameriški delegat Warren Austin je danes posvaril, da je sprejem splošnega razorožitve-nega načrta nemogoč, dokler se ne prepove raba atomske bombe in organizira "svetovna policija", in dokler ne bosta podpisani miiovni pogodbi z Nemčijo in Japonsko.
Kompromisna resolucija ameriškega delegata
Austin je rekel, da so to temeljni pogoji z a mednarodno varnost, in da so Zed. države pripravljene iti tako daleč kot katerikoli drug narod v svrho uresničenja razoroženja, potem pa je stavil kompromisno resolucijo, ki vsebuje sledeče tri točke:
1.	Varnostni svet naj .takoj prične razpravljati o ameriškem programu za mednarodno kontrolo atomske energije.
2.	Ustanovi naj se posebna komisija, ki naj bi priporočila, kako naj se odpravi vsa orožja z izjemo onih za "masno uničenje".
3.	Člani Varnostnega sveta
ATLANTA, 4. feb. — Z enim samim glasom razlike je poslanska zbornica danes odbila odobritev Hermana Talmadgea kot governerja Georgije.
Poslanci, ki so proti Tal-madgeu, so z 90 glasovi proti 89 odklonili sprejetje resolucije, ki bi državnega tajnika Ben Foilsona prisilila, da pripozna Talmadgea za governerja Georgije.
Voditelj skupine Talmadgeo-vih pristašev, Robert Elliott, je rekel, da bo zahteval ponovno glasovanje, ker je '.'preveč naših fantov bilo odsotnih".
Talinadgeov zakon "bele nadvlade" napaden
V senatu so razpravljali o Talmadgeovem zakonu za "belo nadvlado" v Georgiji, potom katerega bi se onemogočilo črncem, da volijo v primarnih volitvah. Nasprotniki Talmadgea imenovali ta predloženi zakon "žalostni zakon" in v svojih izjavah so rekli, da je "neumen, nekrščanski in' protiustaven".
Dva črnca sta poskušala nastopiti pred odborom. Bila sta iztirana in pozneje jima je bilo onemogočeno, da prideta na jav-
naj bi se obvezali, da definirajo orožje za "masno uničenje", na- jgalerijo.
kar naj bi komisija Združenih!
narodov za atomsko energijo i "LEPA UČENKA SE izdelala načrte za njihovo kon-1 BO MORALA ODREČI trolo.	! PSU. KI JO JE VODIL
Po ameriškem načrtu bi se razprava o splošnem razoroža-nju mogla začeti takoj, toda končala bi se šele, kadar bi bile podpisane mirovne pogodbe in sporazum za kontrolo atomske energije.
GEN. CLARK SE POTEGNIL ZA VOJNE BEGUNCE V AVSTRIJI
LONDON, 3. feb. — Gen. Mark W. Clark, ameriški delegat na konferenci zastopnikov zunanjih ministrov velike četvo-rice, se je danes potegnil za voj-
LOS ANGELES, 4. feb.4-Pat-sy Ruth Fergus, ki je stara 16 let in slepa od rojstva, se bo morala odreči svojemu psu, ki jo je vsako jutro vodil v šolo. Ta brezrečni ultimatum so ji naslovile šolske oblasti, ki so rekle, da bodo poslale privatnega učitelja v hišo Patsy, če se učenka ne odreče svojemu psu-voditelju "Luckyu."
Po pravilih bi slepa učenka ne smela držati psa v šolskih prostorih, toda po navodilih organizacije, ki ji je psa dala, ne sme istega pustiti samega. Spučenci Patsy so naslovili
PROTI NACISTIČNI NEMCI POZVANI, DA SE VRNEJO
^•'^STATT, 2. feb.—Max Bra-uer, župan Hemburga, je na konferenci federacije žrtev nacistih %Gga režima, naslovil poziv na vse nemške protinaciste, naj se vrnejo iz tujezemstva nazai v Nemčijo.
nih nazorov" in v najboljšem primeru obsojeni v ječo.
Ako se med ubežniki nahajajo kaki "resnični vojni zločinci", naj bi se jih isodilo v Avstriji, je rekel gen. Clark.
ne ubežnike V Avstriji, o katerih je rekel, da jih Rusija in prošnjo na šolske oblasti, da se njene prijazne države zahteva- v tem slučaju naredi izjemo.
jo kot vojne zločince.	--———
Gen. Clark je izjavil, da bi bili PREDLOG ZA VETERANSKI ti ubežniki sojeni radi "politic- BONUS V PENNSYLVANIJI
HARRISBURG, Pa. 4. feb. — Pred državno zbornico se nahaja predlog, da se 1,340,000 veteranom druge svetovne vojne ali njih sorodnikom izplača $600,000,000 bonusa, ki se ima financirati s posebnimi bondi. Po tem predlogu bi vsak veteran, ki je služil preko morja, dobil $500, ostali pa po $400.
NAVELIČAL SE JE RAZNAŠATI POŠTO
KOCHI, Japonska, 2. feb.— Kuki Kadowaki, poštar malega japonskega mesta Kochi, se nahaja v zaporu. Tu se bo pošteno odpočil od dela, ki ga je tako težko vršil. Od leta 1944 je pošto, kar jo ni utegnil razdati v vasi, enostavno zakopal v zemljo pred svojo Ijišo.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novica o dogodkih po svetu in doma!
GEORGIA ZOPET UVEDE GLAVNI DAVEK?
ATLANTA, Ga., 4. feb. — V državnem senatu je bil danes stavljen predlog, da se morajo volilci vsako drugo leto registrirati in plačati $1" davka. Pod administracijo bivšega gov. Ar-nalla je bil tozadevni davek
federalna vlada
Odpustila milijon in
pol uslužbencev VVASHINGTUN, 4. feb. — Približno en milijon in pol federalnih uslužbencev je bilo odpuščenih iz službe v teku zadnjega leta in pol, število uslužbencev, ki je znašalo v juliju l. 1945 okrog 3,770,000/ se je znižalo pri koncu leta 1946 na '^,,e77,»)00.
Gornje številke je podala komisija za civilno službo Zedinjenih držav, in uključujejo uslužbence doma in v tujezemstvu.
Število ženskih uslužbenk se je znižalo od, 30. junija leta 1945, ko je znašalo 1,078*883, na 497,719 do konca leta 1946.
Lani so avtomobili v Zed. državah ubili 33,500 oseb
Potovanji z vlakom ali busom je najbolj varno, kažejo uradno objavljene številke
CHICAGO, 4. feb. — Ubijanje Ijvdi v avtomobilskem prometu v Zedinjenih državah leta 1946 je narastlo za 19 odstotkov. Narodni varnostni svet je danes objavil statistiko, iz katere je razvidno, da je bilo lani v deželi od avtomobilov ubitih nad 35,-500 oseb.
Število smrtnih žrtev v avtomobilskih nesrečah je padlo samo v dveh državah, in sicer v Arizoni za 17 odstotkov, v Mary-iandu pa za 4 odstotke.
Iz objavljenih številk je razvidno, da je bilo v prošlem letu na vsakih 100 milijonov prevor ženih milj ubitih 2.9 oseb (oziroma malo manj kot tri)' Za isto razdaljo zračnega potovanja je bil odstotek smrtnih žrtev 1.2 (oziroma malo več kot ena oseba).
Iz še nepopolnih številk železniškega in busnega prometa se sklepa, da odstotek smrtnih slučajev za te dve obliki potovanja znašajo samo .16, odnos-no .17, kar pomeni, da je potovanje na vlaku ali busu brezpri-merno bolj varno kot bodisi v lastnem avtu .ali z letalom.
Letno poročilo Narodnega varnostnega sveta tudi izkazuje, da je lani ena oseba izmed vsakih 13 na en ali drug način dobila kake poškodbe, ki so jo delno onesposobile. V raznih nesrečah je bilo lani v deželi ubitih sto tisoč oseb.
VOJAŠTVO NE BO ŠE UMAKNEJO IZ KINE
WASHINGTON, 1. feb. — V zvezi z izjavo državnega depart-menta, da bodo prekinjeni vsi poizkusi, da Zedinjene države posredujejo pri ustvarjanju miru na Kitajskem, je glavni stan mornarice podal izjavo, da ni dobil nobenih navodil za umik ameriških vojakov iz Kine.
iDo sedaj se na Kitajskem nahaja okrog 10,000 ameriških vojakov.
ZAMOREC REŠEN IZ ROK BRUHALI
PAOLA, Kans., 4. feb.—Policija je danes komaj rešila zamorca George Millerja iz rok podivjane druhali, ki ga je nameravala linčati kot morilca policijskega načelnika Mike Churchilla, Oblasti so zamorca po otetvi odpeljale v sosednji okraj. Proti
Rusija hoče preprečiti, da bi Nemci iz rajha zavladali Avstriii
Armada in mornarica bosta imeli skupno atomsko komando
WASHINGTON, 4. feb.—Ar-' mada in mornarica ustanavljata ^ skupno komando za nadzor pri | uporabi atomskega orožja, bakteriološke vojne in samouprav-Ijanih raketnih bomb.
Nova organizacija bo sodelovala pod kontrolo skupnih načelnikov štaba in bo zamenjala armadni Manhattan projekt, ki je kontroliral atomsko energijo, predno je ista bila izročena civilni komisiji za kontrolo atomske energije.
Vojni oddelek ni podal v zvezi s tem nobenih komentarjev. Veruje se, da bo na čelu nove organizacije bivši upravitelj Manhattan projekta major general Leslie R. Groves.
Je zapodil roparja in sta ga-ubogala!
PITTSBURGH, 4. feb.—Snoči sta prišla na gasolinsko postajo, katero obratuje Albert N. Heyl, dva oborožena roparja in mu osorno ukazala, da se uleže na tla. Heyl pa je korajžen možak in ukaza ni hotel poslušati.
"Stopi v umivalnico, da te bova zaprla," je potem zakričal nanj eden od dvojice. Heyl še je zopet uprl in mesto, da bi ubogal, odločno odkimal.
"Odpri blagajno daj kar imaš!" se je glasil naslednji | ukaz roparske dvojice. Heyla še vedno ni zapustila korajža. Mesto da bi ubogal, je jezno odgovoril :
"Za vaju dva bi bilo bolje, ako bi šla domov spat. Tu imata dolar za vajin trud, zdaj pa se spravita odtod!"
Roparja sta korajžnega Hey-le-a dejansko ubogala in se spustila v beg.
Zahteva klavzulo v mirovni pogodbi, ki bi onemogočila Nemcem dobavo državljanstva potom naturalizacije
LONDON, 3. feb.—Sovjetska zveza je predložila na seji zastopnikov ministrov za zunanje zadeve, ki pripravljajo osnutke za mirovno pogodbo z Nemčijo in Avstrijo, da se v pogodbo vključi klavzula, po kateri bo onemogočeno Nemcem, da na podlagi naturalizacije postanejo avstrijski državljani.
Fedor T. Gusev, ki je v irnenu*---—-
Sovjetske zveze podal gornje priporočilo, smatra, da je nevarnost, da bi Nemci mogli dobiti vdlik vpliv in kontrolo nad Avstrijo, tako velika, da se ne more dovoliti samo Avstriji, da rešuje to važno vprašanje. Izgleda, da je Rusija bolj zaskrbljena glede možnosti, da bi se Nemci polastili kontrole nad Avstrijo kot pa so ostale štiri velike sile.
Zedinjene države so predložile klavzulo, po katerih bi se Avstrija obvezala, da ne bo natu-ralizirala tistih Nemcev, ki so bili Člani nacistične stranke.
Zakoni izza DoHfussove dobe morajo biti uničeni
Smatra se, da je to vprašanje zelo važno za ustanovljenje nove Avstrije. Ni samo vprašanje, kaj storiti z Nemci iz Nemčije, ampak tudi, kaj storiti s tistimi
Sibirska zima je objela Cleveland
Po izredno milem vremenu, ki smo ga imeli v Clevelandu to leto, je včeraj nenadoma pritisnila pravcata sibirska zima, ko je živo srebro v teku 12 ur padlo 35 stopinj Fahrenheita. East Ohio Gas Co. je ukazala 805 tovarnam v širšem Clevelandu, da nehajo rabiti naravni plin, česar posledica je bila, da je bilo mnogo tisoč delavcev poslanih domov, toda ostalo je /do-volj plina za gretje in kuho v domovih, pravijo uradniki plinske družbe.
Ostri mraz je ustvaril delno paralizo prometa. Na tisoče ljudi je včeraj prišlo pozno na delo, ker so vozovi ulične železnico, h.SP in avtomobili vozili iX> polževo. Danes ob 3 zjutraj je
URAD DRŽAVNEGA DEPARTMENTA DOBIL NOVE PROSTORE
WASHINGTON, 4. feb. _ Državni tajnik George Marshall bo premestil 'državni department iz zgodovinskega mesta vzhodno od Bele hiše v novo in moderno poslopje na 21 Street in Virginia Ave. N. W., v tako-zvano "megleno dno".
Pričakuje se, da bo jutri uradno naznanjena ta preselitev.
Novo poslopje, v katerega se bo vselil državni oddelek, se nahaja okrog pol milje od Bele hiše in je bilo zidano leta 1940. Na granitni fasadi se še vedno nahaja napis: Vojni oddelek.
Nemci, ki so prebivali v ostalih toplomer kazal tri stopinje nad podonavskih državah, in ki se' "ičlo.
sedaj nahajajo v Avstriji.
V slučaju Avstrije, bo nova vlada morala, da se vrne nazaj v leto 1933, ko se je pričela doba DoHfussove diktature in bo morala uničiti vse zakone, ki kršijo osnovne pravice človeka.
NA VENEZUELO SE PRIPRAVLJA INVAZIJA?
CARACAS, Venezuela, 2. februarja. Levičarski tisk je opozoril, da sovražniki vlade pripravljajo invazijo Venezuele po-tom morja in zračnih baz. Po nepotrjenih vesteh vladne pa-trole kontrolirajo morsko obrežje. Organizator te "invazije" je baje bivši predsednik Eleazor Lopez Contreras, ki se od revolucije leta 1945 nahaja v izgnanstvu.
(poli tax), ki je znašal $1 na njemu bo naperjena obtožba
leto, odpravljen.
umora prvega reda.
Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!"
Nesoglasje glede vojnih zločincev v Avstriji
Pri kraju današnje seje, se je pojavilo kontroverzno vprašanje vojnih zločincev v Avstriji. Zedinjene. države so predložile, da Avstrija izroči vse tiste, o katerih se sumi, da so vojni zločinci, zavezniškim vladam edino v slučaju, če je dovolj dokazov, da so te osebe resnično vojni zločinci.
Sovjetska zveza stoji na stališču, da bi morala Avstrija izročiti zavezniškim državam vojne zločince, katere dotična država zahteva. Ta rešitev bi bila podobna tisti, ki je sklenjena v zvezi z Italijo in ki je bila vključena v mirovno pogodbo z Italijo. Zedinjene države se zoper-stavljajo takšni rešitvi, docim je Anglija popolnoma nezaintere-sirana.
Seja se je zaključila bolj zgodaj kot po navadi zaradi tega, ker je angleški delegaciji bilo zelo mraz v hladni dvorani Lan-castera.
vandenberg in conn ally ne bosta šla v moskvo
WASHINGTON, 4. feb. —Senatorja Arthur H. Vandenberg in Tom Connally sta podala izjavo, da po sporazumu z državnim tajnikom George C. Marshallom, ne bosta prisostvovala otvoritveni seji zunanjih ministrov, ki se bo vršila v Moskvi.
Oba sta izjavila, da bosta sodelovala pozneje, v kolikor se bo pokazala potreba, da pomagata Marshallu.
Novi grobovi
I	-
GEORGE HRIBAR
I Včeraj zjutraj ob 7:45 uri, ko je dospel na svoje delo pri Rich-man Bros. na E. 55 St. se je George Hribar nenadoma zgrudil in je pet minut pozneje, ko je že prihitel zdravnik, umrl. , Podlegel je srčni kapi. Star je I bil 64 let in je bil doma iz Zgor-I njega Tuhinja pri Kamniku, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913. Pri Richman Bros. je delal tri leta. Bil je član društva ' Kristusa Kralja KSKJ in dru-, štva Dvor Baraga. Družina ima j svoj dom na 637 E. 102 St. Tukaj, zapušča soprogo Elizabeth, I rojeno Gijosini, štiri otroke: I Mrs. Mary Pucel, Mrs. Eliza-I beth Semel, Mrs. Jean Gercar in Olgo, ter sedem vnukov. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 9:30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 1053 E. 62 I St. v cerkev sv. Vida in nato na j Calvary pokopališče.
i
I JOHN POJANCE
Preminil je John Pojance, p. d. Apoldar, star 70 let. Bil je samski in je živel na 8018 Marble Ave. Doma je bil iz fare Krka, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti. Tukaj zapušča bratrance in sestrične ter v Bi-wabik, Minn., sestro Mrs. Mary Smith. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 7:45 uri iz Fer-foliatovega pogrebnega zavoda na 9016 Union Ave. v cerkev sv. Lovrenca in nato na Calvary pokopališče.
A. F. OF L. IMA 7.505.446 ČLANOV
MIAMI, Fla., 4. feb. — A. F. of L. je naznanila, da ima 7,-505,446 članov v cilju, da podpre svojo opozicijo proti predlaganim protidelavskim zakonom.
StoANT_
"ENAKOPRAVNOST'^
Owned and Publlghed by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays_
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznaialcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For Ono Year—(Za celo leto) -$7.00
For Half Year—(Za pol leta)---4.00
For 3 Months—(Za 3 mesece) ----2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico:
(Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) ---$8.00
For Half Year—(Za pol leta) -- 4.50
For 3 Months—(Za 3 mesece)---------2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto)------------$9.00
For Half Year—(Za pol leta) -5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
'	Z04	"
SNAKOPRAVNOST ^
TUJEJEZKNI TISK V ZED. DRŽAVAH
VeČina Američanov bi sniatrala nepotrebnim obrambo patriotizma tujejezičnega časopisja v tej deželi ali priznanje važnosti istega v ameriškem življenju v splošnem in za Američane tujega izvora še posebno. Navzlic temu je tuje-jezično časopisje pogosto predmet napadov zgolj zato, ker gotovi ^elementi v tej deželi gledajo na to časopisje kot po-tencijalno ali docela neameriško.
V letu 1942—v morečih dneh vojne—se je kar resno tehtalo vprašanje zatretja ali licenciranja tega dela ameriškega tiska. Te namere so vzbudile mnogo kontroverze, kakor vsako drugo ogrožanje svobode tiska v tej deželi. V pismu naslovljenjem na list New York "Times," je izrekel svoje mnenje o tem Lewis Read, gl. predsednik ozir. direktor Common Councila for American Unity, ko je zapisal: "Neverjetno je in porazno obenem, da predstavniki Amerike ter administracije, ki je stala tako trdno za enake pravice vseh, tudi samo sugestirajo tako zapostavljalno proceduro ... To ne pomeni, da naj križem rok gledamo na pojave nelojalnosti ali zarote, pomeni pa, da morajo biti tudi tujerodni deležni istega upoštevanja kot vsi ostali Američani ... to pomeni, da so njih državljanski papirji iste veljave ... da je njihov tisk upravičen do uživanja istih pravic kot ostali ameriški tisk."
"Dovzetnost občutja" do možnosti "tujih" vplivov— neizogibna v času vojne—se očividi)o oprime ameriškega človeka tudi v dobi tik po vojni. Spominjamo se, da je zajel po prvi svetovni vojni deželo val mržnje proti tujerodcem oziroma proti 'tujim' Vplivom in občutkom, katere zgodovinarji sedaj označujejo za histerijo. Po tej zadnji vojni ne opazimo tega v toliki meri, razen morda ponekod lokalno. Vendar pa je nekaj v tem povojnem ozračju, kar zaostruje bojazen in občutja onih, ki jim to kar jim je neznano, sumljivo (in 'neznano,' jim je v takem položaju vse, kar ni 'Anglosaško'). Iz tega izvira tudi nedavni predlog za kontrolo tujejezičnega časopisja.
Ta predlog je v poročilu kongresnega odbora za neameriške aktivnosti. Večji del poročila^ se bavi z drugimi zadevami. Na eni točki pa, katera se nanaša na tujejezično časopisje, je predlagano, da se uvede zakon, ki bi odvzel tujejezičnemu časopisju in publikacijam pravico uporabe pošte drugega razreda (second class mail), razen ako je gradivo v takih neangleških listih in publikacijah prevedeno na angleško stolpec za stolpcem. Za to nenavadno predlogo ni podan noben vzrok.
Ta nova predloga diskriminacije napram tujejezičnemu časopisju je marsikoga osupnila in posebno izdajatelje in čitatelje tujejezičnega časopisja. Vendar je vsem nekoliko odleglo, ko je kongresnik Thomas Parnell (republikanec iz New Jersey), nov načelnik imenovanega odbora glasoval proti predlogi. Izrazil je bojazen, da bi sprejetje take predloge ogrožalo svobodo tiska.
Dejstvo je, da je tujejezični tisk v prav toliki meri izraz Amerike in njenega življenja, kakor časopisje tiskano v angleškem jeziku. Obenem pa to časopisje služi potrebam, katerim angleško časopisje ne more zadostiti med * ljudmi tujega izvora. Listi tiskani v jezikih raznih dežel, iz katerih prihajajo naši tujerodni prebivalci prinašajo tem Američanom vesti o njih verskem, društvenem, socialnem in kulturnem delovanju, udejstvovanju in zanimanju. Pomagajo jim tudi razumevati ameriško življenje v splošnem, navajajo jih k razumevanju odgovornosti, ki jim pripada kot ameriškim državljanom. Istočasno pa prinaša svojim citateljem tujejezično časopisje vesti o starem kraju, vesti, kakršnih bi ti naši Američani zaman iskali v angleško tiskanem časopisju.
Vsi oni, ki površno in naglo izrekajo sodbo o tem časopisju, bi morali poznati ozadje in zgodovino tujejezičnega časopisja. Stara je in častna zgodovina je to. Prvi te vrste časopis v tej deželi je bil tiskan v nemščini v letu 1739, samo 35 let potem, ko je pričel izhajati prvi angleški list v tej deželi, ki se je tiskal v Bostonu, Mass. Kmalu po arne-riški revoluciji je izhajalo 35 nemških listov samo v državi Pennsylvaniji in francoski listi so tedaj tudi že pričeli izhajati v večjih krajih. Postopnjeno priseljeništvo tik pred izbruhom civilne vojne je dalo priliko ustanovitvi prvih ameriških listov v italijanščini, v danskem, norveškem, španskem, švedskem in poljskem jeziku.
Ko je Amerika kupila od Rusov Alasko, je dobilo me
5. februarja 1941
Poročilo podružnice št. 48 SANS o prispevkih za otroško bolnišnico
Cleveland, O. — Sledeče prispevke smo sprejeli v mesecu januarju pri 'naši podružnici SANS št. 48:
Za otroško bolnišnico so darovali kot sledi: Joseph' Durja-va $5.00; Mary in Joseph Durn na mesto venca za pok. Anton Dolganom $10.00; Anna Bren-čič $2.00; Mary Jerše $2.00; Frank Barbič $5.00; Mrs. Coff in Mrs. Brenčič so nabrale okrog sosedov za cvetje za pokojnim John Rakarjem $20.00, katero vsoto je družina rajše poklonila v sklad za otroško bolnišnico; društvo Združeni bratje št. 26 SNPJ $25.
Skupno smo za bolnišnico sprejeli $69.00.
Društvo "Kras" št. 8 SDZ članarina z a mesec december (1946) $6.00; Vic. Lisjak članarina $2.00; Amalija Trbižan članarina $3.00; Anton Mrak članarina $3.00; društvo Združeni bratje št. 26 SNPJ $25.00. (Torej je skupno to društvo darovalo $50.00); Vinko in Eva Coff članarina vsak po $5.00; Slovenski pevski zbor Jadran se je tudi v tem letu dobro odzval in sicer so fantje in dekleta prispevali kar celih $100. Dalje so prispevali za članarino po $2.00 sledeči: Krist Lokar, Anton Srebot, in Angela Kalin. Skupno je bilo sprejeto prispevkov $224.00. Prav lepa hvala vsem prispevateljem in še kaj
nadaljnih posnemalcev!
*
Štejem si za dolžnost, da ob zaključku leta 1946 podam še glavni pregled prispevkov tu pri nas v Collinwoodu, v okrožju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., od začetka pa do zaključka 1946. Imeli smo dve organizacije, ki sta delale za naše rojake v stari domovini. Bivša JPO.SS 33, ki je pričela svoje poslovanje z 11. marcem leta 1942 in je zbrala do združitve z SANSovo podružnico, to je v razdobju treh let, $8,-441.74 v raznih prispevkih, največ pa seveda, potom svojih prireditvah, ki smo jih včasi imeli celo po dve na leto. V letu 1945 v mesecu januarju se je ta podružnica združila z SANSovo podružnico. Organizacija SANS je sama podvzela korake za zbiranje prispevKov, ki naj bi šli kot polnoč našim rojakom v starem kraju. Poleg tega pa je delovala in se potegovala za pravično rešitev raznih vprašanj tika jočih se naših rojakov v Jugoslaviji, odnosno za Obram-beno akcijo. JPO.SS kot taka ni mogla več v očigled nepri-stranosti v nače'lu voditi inten-
zivno kampanjo za prispevke, zaradi nekih črnih reakcijonar-jev, ki so rajši ovirali delo, kot pa kdaj pomagali. Mi (tako zva-ni "napredni" ali narodno zavedni) smo prispevali in zbirali, oni so pa hoteli odločati kam naj gre ta zbrani denar. Nastal je takšen položaj, da ni bilo druge rešitve kot spojiti vse delo in mu dati resnični in pravi smoter v okvirju SANSa.
Ko so v petežni večini prihajali prispevki z te strani ni bilo storjenega nič boljšega kot da smo sami odločali kam in zakaj naj se porabi denar. To pomeni za pomoč vsem našim prizadetim rojakom v stari domovini, ne pa za kakšne izdajalce, begunce kot so to oni pričakovali; da se jih bo podpiralo in kar je končno bil tudi njihov namen. (Saj je hotel Ambrožič, da bi se iz tega sklada dobilo posojilo od $10,000 za hitro pomoč, in katero posojilo ne bi bilo menda nikoli vrnjeno.) Razsodni ljudje okrog SANSa; ki so obenem bili aktivni tudi pri JPO.SS so se seveda temu uprli. Tako je torej pri nas nastalo to združenje, ko smo delali skupno z a zbiranje pomoči kot obrambne akcije, ter poslednje leto za otroško bolnišnico v Sloveniji.
Torej ne bi bilo nič več kot prav, da se je vso to naše delo združilo v eno celoto in da so se požrtvovalne sile koncentrirale za skupno delo. Rezultati so bili daleč večji kar je razvidno, dn ko je SANS z svojimi podružnicami prevzel to akcijo, je v kratki dobi spravil skupaj dvakrat toliko kot pa so prej oni (ko smo tudi mi sodelovali z njimi). To se da pripisati dejstvu, da je narod imel polno zaupanje v SANSovo delo. Vedel je, da bo denar res šel v prave roke in za resnično pomoč ne pa za, kot so nekateri želeli pri prejšnjih organizacijah manevrirat, da bi se s tem skladom podprlo begunce. No, pa to je že za nami in pripada preteklosti.
Kot sem že rekel, želim dati le nekakšen skupen pregled vsega tega našega dela od začetka pa do današnjega dneva. Ko je prišlo do spojitve teh dveh podružnic v eno se je z veliko večjim zanimanjem šlo na nadaljnje delo. V okvirju naše podružnice SANS smo zbrali od združitve v enem samem letu $3,-457.27 za pomožno akcijo. Da-kle smo skupaj zbrali za pomoč $11,899.11. Ko se je pričela akcija za otroško bolnišnico (v febiuarju preteklega leta) se je podružnica tudi za to akcijo zavzela in zbrala skupaj v prostovoljnih prispevkih rojakov, društev in raznih organizacij $12,-
sto San Francisco ruski tisk. Še pred koncem prošlega stoletja so bili v deželi tiskani listi v arabskem, armenskem, češkem, hrvatskem, slovenskem, holandskem, finskem, madjarskem, litvinskem, srbskem, slovaškem, ukrajinskem, židovskem in v drugih tujih jezikih.
Leta 1917 je tujezično časopisje doseglo vsoj višek v tej deželi, kajti tedaj se je tiskalo vsega skupaj okrog 1,350 listov in publikacij v raznih tujih jezikih, ki so jih govorili ameriški priseljenci iz vseh krajev sveta. Ko je bila uvedena kvota se je mislilo, da bo tujejezično časopisje naglo nazadovalo in izginilo, toda v nasprotju z napovedi nekaterih angleških listov, so se ti časopisi izkazali vztrajne in leta 1946 smo imeli v tej deželi še vedno 1,010 tuje-jezičnih listov in drugih publikacij, tiskanih v 39 različnih jezikih. Od teh je 95 dnevnikov, 439 poltednikov in tednikov in 468 revij in mesečnikov ter glasil, ki izhajajo enkrat ali dvakrat na mesec. Common Council nima natančnih poročil glede cirkulacije tujejezičnega tiska, vendar jo po številkah pri rokah razvidno, da ima 84 dnevnikov, 235 tednikov in poltednikov ter 40 drugih publikacij več kot 5,004,000 cirkulacije. Po konservativni oceni bi se moglo reči, da je celotna cirkulacija tujejezičnega časopisja v tej deželi blizu sedem milijonov.
Ker so te publikacije in listi ameriški, je naravno, da ; pomagajo odgojevati in vzgajati dobre Američane, sSj tvorijo most, ki jih veže z bodočnostjo in sedanjostjo tukaj I ter deloma s preteklostjo, ki je del njih mladostnih sporni-; nov in njihovega pravega narodnostnega- in kulturnega ozadja.
099.31. Poslali smo za otrošKo bolnišnico vsega skupaj $12,-703.91, torej nekaj manj kot 14 tisočakov, kateri dodatni dohodki so prišli potom naših prireditev.
Vsega skupaj je bilo zbranega od začetka pa do zaključka (januar mesec vključen) nekaj manj kot 30 tisočakov, kot kažejo knjige. To je lep prispevek za našo podružnico, ki deluje v okrožju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Ce vpoštevamo še ostale podružnice v Clevelandu, posebno na St. Clairju št. 39 in Euclidu štev. 106, se lahko trdi, da se je v Clevelandu vsega skupaj zbralo več kot pa sto tisočakov! To je za clevelandske Slovence lep spomenik tega skupnega dela za pomoč, obrambo ter otroško bolnišnico. Cleveland je obljubil, da bo sam zbral za otroško bolnišnico $50,000 in zbral jih je (kolikor je meni znano).
Štel sem si v dolžnost, da podam kratki pregled našega dela naši slovenski javnosti. Vsem, naj bo darovalcem, ali pa sodelovalcem, pri naši podružnici izrekam lepo zahvalo, ker da se niso z takšno gorečnostjo zavzeli za to plemenito delo, bi uspeh ne bil tako sijajen.
v
Naše bodoče delo bo od sedaj dalje koncentrirano nekaj več na kulturne prireditve. V tem letu imajo že v programu dve takšne prireditve; prva *se bo vršila 2. marca, na kar že v naprej opozarjam občinstvo in prosim, da se vsak zaveda svoje dolžnosti, ki mu veleva naj to prireditev poseti. Dramsko društvo "Anton Verovšek" bo ponovno pod pokroviteljstvom naše podružnice št. 48 SANS podalo na oder Slovenskega delavskega doma igro in sicer tri-dejanko "Denar" v režiji Louisa Kaferle. Pričetek bo ob 3. uri popoldan. Zvečer se bo vršil ples v obeh dvoranah in pričakujemo, da bo udeležba ravno takšna kot je to bila na naši prireditvi 15. decembra. Igra "Denar" je polna duševnega užitka iz ameriškega slovenskega življenja, katero je spisal Ko-bal. Torej kot zadnja nam bo tudi ta dala nekaj ur duševnega razvedrila. Pripravite se že sedaj za to prireditev!
Vsi se zavedamo, da nam je organizacija SANS še vedno potrebna. Krivice, ki so storjene v tej vojni so slične krivicam, ki so bile storjene po prvi svetovni vojn; napram našemu slovenskemu narodu v starem kraju. Trst in Gorico so nam vzeli in bo naša dolžnost, da gledamo rešiti kar se še rešiti da. Ravno tako glede slovenske Koroške, za katero bodo kmalu začeli barantati. Sicer bo sloven-s k a, odnosno jugoslovanska, vlada glede tega vprašanja storila svoje in je to več njih zadeva. Toda če smo ameriški dr-žavljani slovenskega porekla nas veže narodna zavest in jim moramo pomagati potom SANSa kolikor se pač da. Moramo poučiti ameriško javnost in pobijati reakcijo, ki dela tako veliko krivico majhnemu, toda kulturnemu slovenskemu narodu. Narod v domovini ima lepo geslo; "Tujega nočemo, svojega ne damo", kar potrjuje njihovo odločnoil, da se bodo borili za tisto, kar jim po vseh človeških pravicah pripada.
Pričakovati bi bilo malo več ^zanimanja od strani glavnih funkcijonarjev SANSa, ki se je nekam poleglo v zadnjem času. Kaj je vzrok? Ali smo pripravljeni tudi dalje delati, ali pa naj se organizacija razpusti. Ce smatramo, da je naše delo za-vršeno, naj se to pove, kajti žl-votarenja med nami ni dobro imeti. Kako se more pričakovati, da bodo podružnice več delale, če se na vrhu pojavlja mlač-nost? Sklep je storjen, da se bo SANSova konvencija vršila v maju mesecu in sicer tu v Clevelandu. Ta konvencija bo kmalu tukaj--kaj? Nimamo načrte za bodočnost, programa za nove potrebe in naloge ter iz-
gleda, da bomo prišli na konvencijo nepripravljeni. Nekaj dobrih razmotrivanj glede tega bi bilo potrebno, kajti zadnje čase ne opažamo nikjer nič. Le glavno tajništvo da od časa do časa nekaj od sebe, kar pa že more izvršiti. Toda kje so pa ostali naši v eksekutivi? Neki nadaljni spodbudni članki so in bi bili še vedno na mestu!
Naša zadnja seja je bila lepo posečena, toda ko je prišlo do tega, da se izvoli novi odbor, so se vsi borili z vsemi štirimi proti sprejemu kakšnega urada. Nalagati delo na eno ter isto osebo ni pošteno in tudi ne pravično. Vsi bi se morali zaveda-'ti odgovornosti in storiti svojo dolžnost! Vsak je po svoji moči in sposobnosti dolžan, da doprinese svoj delež. Ni pa na mestu samo iz nekaterih članov storiti sužnje celega dela. # J. F. Durn, tajnik podružnice št. 48 SANS.
Kullurno-prosvetno življenje pri Sv. Pavlu v Savinjski dolini
Ljudsko knjižnico pri Sv. Pavlu v Savinjski dolini so obnovili. Pomagali so si zlasti s prireditvami, da so prišli do potrebnega denarja za nabavo Tudi vaščani so nam priskočili na pomoč z denarno podporo. Knjižnico, ki šteje sedaj r07 knjig v Vrednosti 69,000 dinarjev, obišče vsako nedeljo mnogo čitateljev.
Sindikalni pevski zbor je imel dva koncerta, na proslavah sodeluje moški zbor, napredujeta tudi mladinski in ženski pevski zbor.
Sindikalna gledališka družina je naštudirala doslej 14 iger in priredila 29 predstav. Gostovala je v Dobrni, Rimskih Toplicah, Trnavi, Grižah, Litiji, Lim-bušu pri Mariboru, Kranju in Motniku. Od iger je vredno omeniti Borove Raztrgance, Cankarjevega Kralja na Betajnovi, Sje-vernovo Spa vaj moja deklica. Nušičevega Narodnega poslanca, Molierove Scapinove zvijače in Bučarjevo spevoigro Na Trški gori, ki je nadvse uspela.
Gostovale so dramatske družine in pevski zbori iz Celja, Kranja, Šoštanja, Grobelj, Lat-kove vasi in Žalca. Vsi koncerti in predstave so bili dobro obiskani.
Sindikat je ustanovil otroško zavetišče in skupno z AF2 prevzel patronat. Ta ustanova je velikega pomena za naš kraj in je v prvi vrsti namenjena materam, ki so čez dan zaposlene v tovarni.
V začetku oktobra so ustanovili ljudsko univerzo. V zimskih mesecih se vršijo predavanja vsak četrtek zvečer. Program je zanimiv in pričakujejo, da se bodo ondotni kmetje, delavci in mladina polnoštevilno udeleževali predavanj.
PonalU iz "Slovenskega poročevalca"
Von Papen joee pri obravnavi
NUERNBERG, 3. feb.—Franz Von Papen, ki se ponovno zagovarja pred nemškim sodiščem zaradi svojega sodelovanja pri podpiranju in pomaganju nacistom na oblast, je danes jokal, ko je povedal, da ne* ve, na kakšen način bi se branil pred obtožbami, ki so dvignjene proti njemu.
Van Papen, ki je na obravnavi proti nacističnimi zločinci y Nuernbergu bil oproščen od strani zavezniške sodni je, se zopet nahaja pred sodiščem in si-'cer sedaj pred nemškim.
j Kot priča na ti obravnavi je nastopil Kurt Von Lersner, ki ' je povedal, da je Von Papen kot ambasador v Turčiji že leta 1942 stopil v zvezo z nekimi Ameri-kanci v cilju, da razmotriva pogoje za mir. Lersner je povedal, da se "ne spominja imenov teh Amerikancev."
Madžarski grofi, barcmi in vitezi izgubili "titelne"
Demokratizacija pod republiko povzročila nekdanji "gospodi" ' velike "duševne muke"
BUDIMPEŠTA, (O.N.A.) — Madžarski parlament je odobril zakon, s katerim je prepovedano posluževati se različnih častnih naslovov, ki so bili v navadi na Madžarskem. Pridevek k imenu je bil Madžarom v njihovi napol fevdalni deželi večje važnosti kot vse drugo.
Danes je Madžarska postala bolj demokratična—v republiki morajo vsi ti nadevki in "titel-ni" izginiti. Najtežje je bilo o tej potrebi'uveriti ženski del prebivalstva, ki je vedno s posebno slastjo okinčal svoje ime z moževimi zaslugami. Nekatere pravijo, da imajo občutek, da jim nekaj v obleki manjka—toda vsi protesti ne pomagajo nič. Naslovi morajo izginiti—saj ti niti poštar ne prinese pisma, na katerem je naveden stari naslov "vitez," "knez," ali karsibodi.
Posebno razjarjena je danes Ž3na nekega bivšega j ako visokega državnega uradnika, ki je služil pod nacisti. Kamnosek je namreč odklonil vsekati v nagrobni kamen njenega umrlega moža njegov naslov "ekselenca."
Kamnosek trdi, da bi to pomenilo visoko denarno globo zanj, in je brez dvoma v pravem. Ona pa mu ugovarja, da ni v tem nobenega smisla, ker pismonoše itak ne raznašajo pisem na pokopališča.
Toda madžarska vlada gre svojo pot naprej. Tarnanje te vrste je ne moti.
vprašanje palestine baje pride pred z. N.
. LONidON, 2. feb.—Iz zanesljivih virov se poroča, da angleški zunanji minister Ernest Be vin soglaša, da bo moralo biti vprašanje Palestine predloženo pred organizacijo Združenih narodov.
ŠTIRJE GRŠKI GERILCI bili POMILOŠČENI
ATENE, 3. feb. — Grška vlada je na prošnjo komisije Združenih naiodov, ki se sedaj nahaja v Grčiji, odredila pomilošče-nje štirih gerilcev, ki so se nahajali pod obsodbo na smrt. .
Teta iz Amerike mu poslala umetno nogo
Neki poljski vojak,, ki je v nemškem taborišču izgubil desno nogo, je pisal svoji teti v Cleveland, naj mu v paketu pošlje umetno nogo, tako da bo zopet lahko hodil. Teta, Mrs. Jerry Kaver iz 2991 Nursery Ave., se je posvetovala z nekim invalidom, ki je na podlagi opisa in rizb, ki jih je Poljak priložil pismu, našel "pravo nogo." S sodelovanjem organizacije "Sunshine" se noga že nahaja na poti na Poljsko.
VAŽNO OPOZORILO ČLANOM DRUŠTVA "MIR" ŠT. U'4 SNPJ
Člani društva "Mir" št. 142 SNPJ lahko dobijo do 15. februarja vstopnice za prireditev v počast našim veteranom, ki se bo vršila 1. marca 1947, pri sledečih odbornikih:
Frank Celinu, 15920 Saranac Rd. (telefon MU 6703); Frank Sustarsichu, 15726 Holmes Ave. (tel. LI 8939); Louisu Kaferle, 18301 East Park Drive (tel. KE 8317): Anton Bokalu, 731 E. 157 (tel. PO 4794) in John Čopiču 694 E. 159 (tel. PO 7061).
Vstopnice za člane ne-veterane so po $2.50 vsaka, za člane veterane pa brezplačno. Opozarja se člane, da se po 15. februarju ne bo več moglo kupili Volopaic!
G. februai^a 194?
enakopravnost
STRAN 3.
Konstantin Petk(Miov:
IGNA
(Nadaljevanje)
Zunaj na pragu je stala Igna. V Bosilkovo srce je planil val krvi, vzdrhtel je, toda našel jc pogum in obstal pred njo. Ona ga je sprejela s plešočimi očmi in z veselim "dobrodošel." Glas ji je zvenel toplo, človek bi rekel, da je srečala starega znanca po dolgem času. Bosilko je stopil v krčmo, slabost je čutil v nogah, in sedel je za isto mizo, za katero je bil zjutraj pil.
"Igna, daj mi vina!" Glas mu je bil neenakomeren, beesde plahe.
"Si hudo žejen?"
"Ne sprašuj, ampak vina pri-nesi!"
"Če me je volja, ti bom prinesla! Nisem te dolžna gostiti."
Igna se je zvila v telesu, odšla je v mlin. Vrat za seboj ni zaprla. Hkrati s šumotom koles je bilo slišati veselo pesem. Pela je Igna, toda v glasu je bilo slišati komaj zadržan smeh. Bosilko ni strpel, s pestjo je udaril po mizi.
"Krčmarica, kam si se izgubila? Hitro prinesi vina!"
Igna se je presenečena zaradi silnega udarca vrnila in obstala sredi krčme.
'4Ne bom ti dala vina! Napil se boš!"
"Tudi brez vina sem že pijan." Pogledal jo je s plamene-%im pogledom.
"Ne vidi se, da si pijan. Pijani ljudje so nemirni, razdražlji-vi, ti si pa krotak ko jagnje. Sramežljiv si ko kako dekle . .
"Kaj bi rada, da storim?" "Da mirno sediš."
"In če ne bom sedel, ali se boš jezila?"
"Kaj si mi zalega storil, da bi se jezila?"
Bosilko se je zagledal v mizo. Čez široka pleča mu je nekaj za-gomezelo, ko da ga je kdo polil z vročo vodo. Igna je stala.' zraven pregraje in ni zmaknila oči z njega.. On ni mogel vzdržati njenega pogleda, dvignil se je. Miza se je nagnila in padla. On je stal bled, ni vedel, kaj naj bi spregovoril, zato so mu besede zvenele ko prošnja.
"Igna, ne bodi huda name. Napil sem se, takoj odidem!"
"Ničesar mi nisi storil, da bi se jezila nate."
"Potem z Bogom! Roko mi daj in oprosti!"
"Kaj že odhajaš? Hudo se ti mudi!"
"Kaj naj bi drugega počel?" je zavzdihnil Bosilko, ko si ni vedel drugače pomagati.
Skozi vrata v mlin je zapihal hladen vetrič in ju zajel. Ignin obraz se je racvel v purpurea cvet. S tihim, spremenjenim glasom je poyabila:
"Pojdi, da vidiš mlin." ' Bosilko je bil vesel tega in je tako nerodno stopil v mlin, da bi si bil kmalu glavo razbil ob nizkem povprečniku. Igna je stopila za njim. Sedla sta na polne vreče žita. Pri odprtini ob mlinskem kamnu je stal njen mali bratec in odstranjeval moko. Poklicala ga je, mu nekaj šepnila v uho in hitro se je spravil venkaj.
"Kam si ga poslala?"
"Pogledat, če ni že brat prišel iz mesta . . ."
Toliko da je od razburjenja zadrževala besede. Zlivale so se z mlinskim ropotom in ščegeta-le Bosilkova ušesa ko čudna pesem. Bela roka ji je zatrepetala Ob njegovi. Srebrne zapestnice so se. ji takoj raztegnile, da bi kmalu zlezle z roke. Ustavil je dih in ujel venec srebrnih zapestnic. Mlin se mu je zavrtel pred očmi. Igna ga ni pogledala, ni spregovorila niti besedice. Glavo je pripognila, mučno vzdihnila in močno stisnila Bosilkovo roko . . . Na vratih je obstal njen bratec.
"Brat je prišel!"	'■
Bosilko se je dvignil, se poslovil in stopil iz mlina. Obstal
je pri vodi ob jezu, se skril v vrbovo senco in se obrnil proti Igni, ki ga je spremila:
"Pridem. Ti je prav?"
Prikimala je, dvignila roko in tnu pokazala mali stranski izhod. Od druge strani mlina je bilo po poti slišati težke, odmerjene korake. Igna se je v naglici vrnila in zaprla vrata. Bosilko se
je izgubil med sencami.. .
#
Noč še ni bila padla na izvor-sko dvorišča, ko je Bosilko stopil izza vrb. Približal se je jezu, prisluškoval je. Mlin je mlel, kolesa so pela. Ustavil se je pod vrbo in čakal. Kmalu potem se je ropot koles zmanjšal, umolknil je. Samo voda na lopatah koles je pošumevala. Iz mlina je stopil moški in se izgubil na temni poti.
Bosilko se je približal vratom, pokukal skozi okence. Nad vsi-palnikom je migotala petrolejka, na vreči žita pa je sedela Igna in ga čakala. V belo svileno ruto je bila zajela lase, nova tkana obleka pa je očrtavala njeno sta-sito telo. Ni mogel strpeti, tiho je poklical:
"Igna!"
Vrata so se počasi odprla.
"Si sama?" jo je vprašal z glasom, hripavim od razburjenja, in jo ujel za roko. Igna se je sprostila, zaprla vrata in jih zaklenila. Od mlina so se nosili koraki. Ona je skočila k petrolejki in jo upihnila. Nastala je tema ko v rogu.
"Igna, kje si, ne vidim te?" "Zraven tebe sem, Bosilko." In vse je utihnilo v mlinu.
Voda je udarjala po lojtetah in pela s sanjavimi glasovi, čriček se je oglafeil in je umolknil. Petelin je zapel. Igna se je prebudila, pobožala Bosilka po čelu.
"Dovolj je. Pojdi, čas je že. Petelini so že začeli peti," brat bo kmalu prišel spuščat vodo!"
"To so prvi petelini, Igna!"
"Kakšen si, rad bi me osramotil pred ljudmi!"
"Igna, jutri že bom poslal snubce pote!"
"Čemu bi hitbia? Tako je bolje."
Bosilku je bilo žal. Hudo mu je bilo, ker mu Igna ni hotela čimprej postati žena. Pripravil 3e je za odhod in vprašal:
"Ali naj pridem jutri zvečer?"
Igna ga je objela, dobrikati 3e mu je začela.
"Da, pojdi, po jutrišnjem zvečer pridi. M ne pozabi—bodi oprezen, da te kdo ne vidi! Nočem, da bi kdo vedel!"
Bosilko je odklenil vrata, sto-
pil na dvorišče. Igna je obstala na pragu.
"Povej, ali naj pošljem snu-bače?"
"Ti si hudoben!" se je ujezila Igna in zaprla vrata.
Težko se je obvladal, da se ni vrnil k nji. Pes je zalajal na sosednjem dvorišču. Nagloma se je pognal na pot. Ignine besede so ga jezile, srce se mu je zvijalo v bolečinah.
Šel je proti njivam. Sveži zrak mu je božal obraz in ga bodril. Izpod nog mu je zletela jerebica. Stresel se je, hotel je zakričati za jerebico, toda Igna je stala pred njegovimi očmi. Naj se zgodi karkoli, ona bo njegova žena .. . Napel je moči, zmignil z rameni in se napotil skozi roso . . . *
Nekaj dni potem je Bosilko jahal konja skozi Izvor. Mlin in krčma sta bila zaprta. S trpkostjo v srcu je zavil v mesto. Igna je bila huda nanj in se ga je izogit^ala.
Dan je nagibal glavo. Bosilko je šel iz mesta, pa se je zopet vrnil. Po poti, ki se je izgubljala med njivami in opasovala gričke, so vozili vozovi. Pomikali so se počasi, ko pijani so se izgubljali med trnjevimi grmi in dvigali prah.
Pognal je konja, da bi jih do-šel. Od daleč je opazil, da na vozu sedita moški in ženska. Ženska je imela belo ruto in s hrbtom se je naslanjala na prečko. Popustil je uzdo, konj je tekel v galopu. Zadržal ga je nekaj korakov pred vozom. Pre-stregle so ga Igine oči, njen smehljaj pa ga je pobožal. Moči mu je zmanjkalo zaradi tega nasmeha in da ne bi padel, je raz jahal konja, upognil glavo in stopil peš. Moški, ki je sedel spredaj in držal povodce, je naslanjal glavo na prsi in dremal.
Igna ni zmaknila oči z Bosilka. Odvezala je ruto, ražkrila vrat, zablestel se je niz rumenih steklencev. Prikinaala mu je v pozdrav. Nič več ni čakal, zavihtel se je v sedlo, dohitel voz in pozdravil:	'
"Bog daj!"
Ignin brat je počasi obrnil glavo, ga pogledal, toliko da je pomajal z glavo in ni odgovoril. Bosilko je vprašal:
"Se vračate iz mesta, ne?"
Voznik je nagubančil goste, črne obrvi in pomajal z glavo.
"Po kakšnih opravkih sta bila?"
Oni rpu zopet ni dal odgovora. Bosilko se je čutil užaljenega, sam pri sebi je dejal, da ga ne
bo več ogovarjal. Začel se je pogovarjati z Igno, toda njen brat mu je segel v besedo:
"Fant, iz katere vasi si?"
"Iz Nove vasi je, sin ovčarskega vodnika Viča," se je oglasila Igna.
Oni je dvignil glavo in dolgo opazoval Bosilka. Obrvi so se mu nabrale, okrog ust pa sta se mu zarezali dve debeli gubi. Igna se je naredila, ko da ni nič videla in je povprašala brata:
"Bratec, ali bova šla na pro-ščenje v Novo vas?"
On jo je jezno premeril z očmi. Ona se je obrnila k Bosilku :
"Pri vas je zelo veliko prošče-nje. Samo fantje so pri vas hudo nemirni." In zasmejala se je z jasnim glasom.
Konja sta speljala klanec in stekla po ravnini. Igna se je presedla, se naslonila na eno od stranic, stegnila noge, jih pokrila s krilom, pa se nasrnejala Bosilku. On je pognal konja čisto ob stranico. Ignina mladost ga je opijanjala ko vino, Mladb telo ji je dihalo pod tankim ži-votcem, eno koleno se ji je svetilo na soncu. Plamen mu je zagorel v prsih. Nagnil se je nad grivo konja, ga objel okrog vratu, Igna je prasnila v smeh. Brat pa je zamrmral:
"Cemu se smeješ?"
"Jezditi ne zna, skoraj bi bil padel."
"Zaradi take^ neumnosti se smeješ?"
"Kakšna neumnost—fant je, pa toliko, da se drži v sedlu."
Bosilko je slišal njene besede, ostal je za vozom in odvrnil:
"Tako je—človek:bi si še glavo razbil če hodi z dekletom, kakršno si ti!"
Ignin brat je nezadovoljno zmajal z glavo in mu segel v besedo:
"Lepega in krotkega konja imaš, pazi samo, da te ne vrže y jarek!"
"Poslušen je, ne dela neumnosti."
"Človek včasi samemu sebi laže in pade v jarek . . . Ali si bil kdaj v moji krčmi?"
Bosilko ni odgovoril, delal se je, ko da ga ni slišal. Dimo je švrknil po konjih, voz je dvignil gost prah. Ustavili so se ob majhnem potoku, da bi napojili konje. Igna je zlezla z voza, napotila se je na bližnjo njivo. Bosilko je privezal konja k enemu od koles in stopil za Igno, ki j# trgala mak in si ga zatikala. Tiho jo je ogovoril:
"Igna, zelo lepa si!"
"Hi, hi,,. Zelo lepa sem, kaj
za dve družini se proda, 8 veli-iih sob, velika klet in garaža za en avto. Po prevzetju se lahko takoj vselite. Pokličite lastnika EN 5438,
ne, Bosilko?"
"Lepa sij toda zelo hudobna— zelo me mučiš!"
"Tiho bodi, da te ne sliši brat Dimo!"
Dimo je napregel in poklical sestro. Preden je odšel k vozu, je Igna stopila mimo Bosilka, ga ošvrkuila s šopom poljskega cvetja po, obrazu in mu zaklicala:
"Tudi ti si lep, samo preveč ošaben si . .
Bosilko se je težko obvladal. Ona je stopila na kolo, razkrila se ji je oglen, in zlezla na voz. Ruta ji je zafrfotala ko jerebica nad njivami.
Sonce se je skrilo za oddaljeni hrib. Večerne sence so prihajale
s polj. Igna je sedela z razvezai no ruto, oči so se ji lesketale ko črno rosno grozdje in mamile Bosilka. Dimo je počasi gonil konja in brundal predse hajduško pesem. Ni je znal dobro peti, pa se je jezil na sestro. Igna je dobro poznala svojega brata, spela si je lase, da se večerni veter ne bi igral z njimi in je zapela. Pesem je pela o strašnih neznanih junakih. Ko je nehala peti, se ji je brat zadovoljno nasmehnil. Bosilko je povprašal:
"Ali je to vaša domača pesem?"
"Iz starih časov j^—brat Dimo jo ima zelo rad. Vsak dan mu jo pojem, pa si je nikakor ne mo-
re zapomniti."
"Nekoč se je bom pa le naučil!" se je oglasil Dimo in na njegovem strogem obrazu je bil izraz nekega skrivnostnega zadovoljstva. Razmaknil je povodce, udaril z njimi po konjih in ju pustil teči.
Prišli so blizu vasi. Srečavali so jih stari bresti. Igna se je zagledala v njihova potemnela debla in se zamislila. Nič več ni pogledovala Bosilka, nič več se mu ni nasmehnila. On se je vzravnal ob njej in z očmi jo je zaprosil. Ona je dvignila ramena, si z rokami pretisnila prsi. Nežno in tiho mu je rekla:
(Dalje prihodnjič)
Dr. "Carniola Hive" št. 493 T. M.
Uradnice društva "CARNIOLA HIVE" št. 493 T. M. za leto 1947 so sledeče:
Predsednica Josephine Stwan; podpredsednica Christine Gla-van; bivša predsednica Mary Bolta, duhovna voditeljica Mary Tekaucic; zapisnikarica in bolniška tajnica Julia Brezovar; finančna tajnica Pauline Debe-yec, 1110 E. 72 St., EN. 8254; vratarica Pauline Zigman; spremljevalka Mary Mahne; stražnica Mary Petschauer; nadzornice: Frances Tavčar, Jean Paik in Ursula Unetič.
Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v SND.
Asesment mora biti plačan do zadnjega dne v mesecu. Pobira se na seji in vsakega 25. v mesecu.	^ , Bolne članice se naj javijo pp Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., 13N 4758.
KRASNE OBLEKE ZA ŽENE IN DEKLETA
IMAMO POPOLNO ZALOGO OBLEK V MERAH OD 9 DO 44. Tudi lepo zbirko bluz. Sedaj si lahko nabavite fine zimske obleko PO POSEBNIH CENAH.
Odprto dnevno od 10. do 7. razven ob ponedeljkah.
VIOLET'S DRESS SHOPPE	1150 E. 61st St.
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
8502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 0583 ,
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi, smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINAVOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.; IVanhoe 3118

MELTZER CROZIER FLOORING CO.
BENEŠKI ZASTORI
Galvanizirani — Bonderizirani — Late iz medenine 23"—27"x64"—5^95	2736"x64^ 95
Imamo tudi narejene zastore.	Pripeljemo na dom.
14916 St. Clair Ave.	GLenville 6444
STEVE F. PIRNAT I
6516 ST. CLAIR AVE. — CLEVELAND 3, OHIO I
POsILJA DENARNA NAROČILA v evropske države, vse poši- S Ijatve so jamčene.	S
PRODAJA ZABOJE, za obleko in drugo ter sprejema pakete in » vse potrebno uredi, za odposlati v stari kraj.	g
VRŠI URADNE NOTARSKE POSLE. Cenjeni rojaki, za točno in ® vljudno postrežbo, se lahko zaupno obrnete na naš urad. S
STEVE F. PIRNAT	|
(SX!XsXi!XsXsX!»g(S)®(!XjXsX!X»®G^^

ZDAJ JE ZADNJA PRILIKA!
Le še malo časa, pa bomo zaprli trgovino. Vse blago mora biti prodano—zato pa je vse po ZNIŽANIH cenah. Zdaj imate priliko, da si nabavite potrebno moško in deško opravo po skrajno nizkih cenah. Blago je prvovrstne kakovosti.
ZA MOŠKE
Moški klobuki, reg. 8.50..............
Moški klobuki, reg. 10.00 ...........
Moške volnene čepice, reg. 1.19
Slamniki, reg. 2.50 ________________________
Slamniki, reg. 5.00 . ......................
Moški Lumberjecks, reg. 8.50 ....
Delovne srajce, reg. 1.98_____________
Naramnice, reg. 1.50 ____________________
Naramnice, reg. 1.00 ____________________
Pasovi, reg. 1.50..............................
Pasovi, reg. 1.00 ..............................
Bele T srajce, reg. 1.25_____________....
Nogavice, reg. 65c .......................
Volnene Cushion nogavice, reg. 1.00 ......
Moški Mufflers, po....................polovični
Kopalne halje, reg. 12.95............................
Kopalne halje, vse-volnene, reg. 13.50 .. Kopalne halje, vse volnene, reg. 8.95 ... Rayon nogavice, samo navadne barve, reg. 45c........................................................
5.00 7.00 .75 1.00 3.00 5.95 1.50 1.00 .75 1.00 .75 .80 .40 .83 ceni 8.25 8.75 8.25
.25
Kopalne hlače, reg. 3.95............................ 2.63
Kopalne hlače, reg. 2.95.............................. 2.00
ZA DEČKE:
Loafer suknje, reg. 11.95 ............................7.95
Mackinaws, reg. 12.95 .....................-............ 8.50
Reversible Finger-tip suknje, reg. 14.95 . 8.95
Finger-tip suknje, reg. 16.95---------------------- 9.95
Lumberjacks, reg. 6.45 ..................—......... 4.00
Legging Suits, reg. 18.95 ..........................,10.00
Snow Suits, reg. 13.60_________________________________ 8.95
Deški klobuki, reg. 1.79_____________________________ 1.30
Vrhnje suknje z čepicami iz enakega
blaga, reg. 13.50__________________________________________ 8.60
Vrhnje suknje, reg. 11.95-------------------------- 7.70
Vrhnji suknje, reg. 10.95--------------------------- 7.05
Deške obleke z dolgimi hlačami,
reg. 14.95 .......................—---—-------- 9.50
Deške Eaton obleke, reg. 11.95 ——-— 7.25
POZOR
NAPRODAJ JE VSA OPREMA ZA TRGOVINO
JOHN MOČNIK "
KEnmore 7116
Prostor za parkanje avtov se nahaja poleg trgovine.
Do takega časa, ko bo nasi tvrdki in
I
tvrdkam, ki jo zalagajo z naravnim plinom, mogoče nabaviti primerne facilitete za prenos dovolj plina, da se bo zadostilo sedanjim potrebam, ne moremo nuditi plina dodatnim napravam za gretje na domovih in v drugih poslopjih. ^
Žal nam je, da moremo radi razmer, ki so izven našega območja, podvzeti ta korak.
THE EAST OHIO GAS COMPANY


STRAJ>i C.
ENAKOPRAVNOST
PRE2IH0V VORANC;
JAMNICA
ROMAN SOSESKE
Spisan leta 1941. lik pred razpadom stare Jugoslavije
(Nadaljevanje )
"Hudič, smolo bomo imeli," je dejal Cernjak in grdo pogledal proti Ajti. "Najbolje bi bilo, da se vrnemo ..."
Delegacija je mislila kreniti že v hišo, ko je mladi Munk zapazil Rudafico na odkritem hodniku, ki s@ je vlekel okrog gospodarskega poslopja. Munk je hotel kmetico pravkar pozdra
tro, kakor se je bil prej prislonil. Njegov obraz je bil ves pre-paden; bil je podoben človeku, ki je nenadoma dobil smrtni sunek v srce. Okrog njega se je vse zazibalo; da bi se ne sesedel, se je mož z obema rokama zgi-abil za rob l>odnika. Toda slabost ga je takoj zopet minila, nakar se je v dveh, treh skokih pognal s hodnika na dvori-
viti, ko se je ta obrnila proti	hlastno odkuril na ce-
sto . . .
njim in jim začela mahati, naj bodo tiho. Vse obnašanje Ruda-fice je bilo tako proseče in hlastno, da so možje z Ajto vred kar onemeli na Dvorišču. Med dajanjem čudnih znamenj je Rudafica kdaj pa kdaj pokukala skozi planke v parno, kot bi tam kaj zanimivega opazovala. Potem se je spet obrnila na dvorišče in pričela mahati tamkaj stoječim, naj pridejo bliže. Ker se na dvorišču nihče ni premaknil, je Rudafica z veliko vztrajnostjo še dalje mahala in vabila k sebi. Pri tem pa ni pozabila z eno roko kazati na usta, naj bodo tam doli tiho.
"Kaj neki ima Rudafica . . ?" so si mislili možje, začudeni nad njeno tajinstvenostjo, toda ubogali je še niso. Tedaj je Ajta, ki je dotlej kakor štor stala na dvorišču, pričela korakati proti I hodniku s svojim navadnim, enakomernim korakom, ki ga ni pospešila niti potem, ko je kmetica očividno nestrpno začela hi treje mahati, češ da naj pohiti, ako hoče sploh še kaj videti
Zdaj tudi delegacij^ ni več strpela ter se je napotila čez dvorišče proti mostu, ki je vodil do hodnika. Gospodinja, ki je bila kakor zamaknjena, jih ; eno roko ni nehala vabiti k še bi, z.dfugo pa je še vedno dajal* znamenja, naj stopajo previdno, neslišno. Vse njeno obnašanje je bilo tako zagonetno, da se je vdala celo Ajta in se popolnoma neslišno približevala kmetici, čeprav je imela težke cokle na nogah.
Ko se je Ajta pritipala do Ru-dafice, se ji je ta neslišno umaknila, da je mogla beraČica pokukati skozi planke. Kaj je starka tam videla, je bilo z njenega obraza silno težko razbrati. Starkin obraz se namreč tudi potem ni čisto nič" spremenil, ko se je odmaknil od špranje v plankah. Ajta se je počasi ol*--nila od kmetice in z enakimi koraki, s kakršnimi je prišla, tudi odšla na dvorišče. Ko je bila spet na trdnih tleh matere zemlje, se je vendarle zdelo, kakor da bi pospešila korake in jo z nenavadno naglico, katere pri njej še nihče ni opazil, ucvrla na cesto . . .
Zadnji je prišel na vrsto mla di Munk. Njega je radovednost že kar zvijala in početje njegovih prednikov mu je bilo vse prepočasno. Naglo je pritisnil oko na ozko špranjo v plankah, skozi katero se je pa dobro videla v s senom in slamo natlačena parma, po kateri je zim-
vem času priplazila k parni, kjer ju je zalotila . . .
Mladi Munk se je še komaj dobro ognil na cesto, ko se je z Rudafico zgodila čudna sprememba. Njen prejšnji hladni, vzvišeni mir ji je mahova izginil z obraza, vanj pa je planila strašna togota zveri, ki je dotlej v zasedi čakala na svoj plen. V njene tople, gkoraj vdane , oči je zdajci šinil strupen ogenj. Telo se ji je napelo in kakor divja mačka se je zagnala v vrata, jih z enim samim reskom odrinila ter z nečloveškim krikom planila v parno nad osupla ljubimca. Z enim samim skokom je bila pri paru; preden sta se onadva prav zavedela, je mož že dobil dva udarca s preklo v tilnik, da se mu je izza ušesa pocedila kri. Koj nato je mož že pridirjal ven in stekel nekam za hleve. Iž parne pa se je med vpitje Rudafice mešalo pre strašeno napomaganje zalotene dekle, ki pa ga je krik kmetice takoj zadušil.
Kmetica se je vrgla na deklo kakor blazna. Vsa bolečina, ki jo je doslej zadrževala v svoji duši, je zdaj planila iz nje. Toda nekaj Rudafici ni dalo, da bi s svojo nasprotnico obračunala med štirimi stenami, temveč jo je gnalo, da obračuna z njo na
Dela za moške
STAVEC
na tiskovinah unijska tiskarna; stalno delo MA 7948
gka luč metala svoje bledikaste
pramene skozi okroglo odprtino prostem, pred očmi cele vasi. Z
eno roko jo je zgrabila za kri-
Za Ajto je stopil k špranji Cernjak, ki je bil najradoved-nejši izmed delegacije. On se je nekoliko dalje pomudil pri š^ra. nji kakor Ajta in, ko se je naposled umaknil od nje, je bil njegov obraz pokrit s čudnim sijajem, ki ni bil podoben ne smehu angela ne režanju peklenščka. Komaj pa je napravil prostor svojemu nasledniku, je tudi že planil s hodnika a s tako neslišno prožnostjo, kakršne bi človek njegovim zgaranim udom nikoli ne bil mogel prisoditi. Z dvorišča je izginil še hitreje kakor melo prej j\jta . . .
Za černjakom je pokukal skozi špranjo Dvornik, toda umaknil se je od plank prav tako hi-
v nasprotni steni. Kaj je zagledal tam . . .? Nič drugega kakor to, kar je najprej odkrila Rudafica, potem videla Ajta, nato Cernjak, nato pa Dvornik: Rudaf se je z deklo Ančko valjal po kupu slame . . .
Na mladega Munka je nenavadna prikazen delovala popolnoma drugače kakor na njegove predhodnike. To ni bilo nič čudnega, ker je bil še premlad, da bi se mogel zavedati vseh posledic takega dejanja. Najprej mu je skoraj ušel iz ust poreden smeh, ki pa ga je še pravočasno požrl. Potem se je naglo zasukal in jo, kar so ga noge nesle, pobral na cesto, od tam pa tja, kamor sta se bila zatekla že njegova tovariša — čez potok in na drugi konec vasi v samotno Lukačevo krčmo . . .
Rudafica je med tem sicer le nekaj kratkih minut trajajočim dogodkom ves čas nepremično in tiho stala na hodniku; njen vedno bledi, a lepi obraz zrele ženske je razodevalo čuden, slasten mir in čudno, nepojmljivo notranjo samozadovoljnost. Vsej Jamnici se je pozneje zdelo čudno, kako je mogla ta vročekrvna, stroga in oblastna žena tako dolgo ostati hladnokrvna spričo tega izdajstva in ponižanja.
Kmetica si je že dolgo vlekla na uho, da z njenim možem in z domačo deklo Ančko nekaj ne more biti v redu. Medtem ko je na vse strani podesetorila svojo opreznost, se je na drugi strani znala spremeniti v naj-ravnodušnejše in najzaupljivej-še bitje na svetu. V taki pripravljenosti je tedne in tedne kot divja zver čakala na tisti trenutek, ko bo lahko kriknila v svet bolečino ogoljufanega, srca. In ta trenutek je naposled prišel. Ta dan je vedela, da bosta gospodar in dekla pripravljala rezanico za živino, zato se je pod pretvezo, da gre v Dobri-je, odstrtinila iz hiše. Rudaf in Ančka sta bila brez skrbi. Toda Rudafica se je neopaženo vrnila domov ter se ravno o pra-
lo, z drugo pa za lase in jo tako odvlekla ven na most, kjer se je z nečloveškim krikom spet vrgla nanjo in jo pričela obdelovati z rokami in nogami.
t
"Ha-a-aa . . . vlačuga, kurba, prašiča, psica ... Ti hočeš žre ti moje meso . . . ? Kuzla, jaz ti bom že pokazala, kaj se to pravi! Kje imaš svojo Sramoto, da ti jo iztrgam .■. . Ho-o!"
Dekla se je otepala, kar se je mogla, toda ves njen trud, da bi se osvobodila nasprotnice, je bil zaman. Njeno vpitje je v primeri z divjim hropenjem Rudafice bilo podobno slabotnemu čivkanju. Z velikim naporom si je dekla poskušala zakriti tudi gole noge, toda Rudafica jih je vedno znova odkrivala, trgajoč ji krila s telesa, ko da bi ji bilo v posebno tolažbo, gledati in svetu razkazovati nagoto svoje nasprotnice ter z golimi nohti grebsti po njej.
"Ho-o-ooo . . . prašiča, svetnica . . . Jaz ti bom pokazala nositi Marijo. Fej te bodi . . .' je tulila Rudafica kakor obse dena.
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoti 3113
že na prvo vpitje so prihiteli k hiši prvi vaški radovedneži, misleč, da se je pri Rudafu zgodila kaka nesreča. Prizor pred skednjem pa jih je takoj poučil, za kaj gre. S sito radovednostjo so opazovali obračunan je med ženo in priležnico. Ker vpitja ni hotelo biti konec, so prihajali, vedno novi radovedneži, ki so od daleč zasedli vse dohode na Rudafovo dvorišče. Le Ajte, Dvornika, Černjaka in mladega Munka ni bilo več na spregled.
Ob ■ prisotnosti gledalcev je bila razjarjenost Rudafice vedno hujša in vedno brezobzirnej-ša, "njene roke in noge so me-sile po dekli. Polotil se je je pravi spolni bes; še z večjo vnemo kakor doslej je razkrivala deklino telo, da so njene gole noge bleščale tja do strmečih gledalcev. Zraven je vpila s sladkosnedim glasom zavržene, izdane žene;
,5. februarja 1947
Hand Screw Sample^ Maker
Delo na eksperimentih; dobra plača od ure.
The Wea+herhead Company
300 E. 131 St.
Dela za moške i Dela za ženske
AVTNI MEHANIK
A-l splošno delo; izvrstno delovne razmere; plača od ure. Zglasite se pri Mr. Coodo,
SHORE MOTORS, INC. RE 0373
"Ljudje božji, poglejte no sem! Ali je njena sramota boljša od moje . . . ? Pri moji duši da ni... Fej te bodi, taka zeleno-ba . . . "
Potem je znova pričela vlačiti deklo po tleh. Ljudje so se pričeli že glasno muzati. Naposled se je dekli le posrečilo, da se je izmuznila iz Rudafičinih pesti, se pobrala in glasno kričeč vsa kuštrava in razgaljena pobegnila nekam na vas.
(Dalje prihodnjič)
Dillon, Mont. — Dne 27. januarja je umrla Katarina Lasič, stara 74 let, doma iz Suhorja, Dolenjsko,4fv Ameriki 67 let. Tukaj zapušča šest sinov in dve hčeri, v Wenatcheeju, Wash., pa sestro Mrs. Šneler.
Kdor želi
CHROME PLATER MILLWRIGHT A-l ELECTRICIAN A-l
Visoka plača od ure. Stalno delo.
Urad odprt dnevno od 8 -razven ob sobotah
National Screw & Mfg. 2440 E. 75 St.
COOPERS. SLACK MACHINE OPERATORJI TEŽAKI
Izurjenost ni potrebna Plača od ure
GREIF BROS. COOPERAGE CORP. 1937 Willey Ave.
ROČNE ŠIVILJE
Za delo na klobukih. Primerna ! plača od komada za izurjene delav-! ke. čista dobro urejena tovarna, j Se sprejme par začetnic z jamčeno I plačo od ure dokler se učijo. Pred-inost imajo stanovalke na zapadni j strani mesta.
' CLEVELAND HAT CO. 13000 Athens LA 2446
Co.
Dela za ženske
PRECISION i DIE MAKERS
I	DOBIJO SLUŽBO
: Morajo biti zmožni postaviti last-
I	ciclo in imeti znanje v "lamina-
II	ion dies." Navedite starost in prej-jšnjo izkušnjo v detajlih. Najboljše I delovne in življenjske razmere.
Stanovanja so na razpolago. Delovni čas je 60 ur tedensko, in čas in pol za nadurno delo ter dvojni čas za nedeljsko delo. Pišite na
MANISTIQUE TOOL & MFG. CO
Box 392 Manistique, Mich.
OPERATORICE NA ŠIVALNEM STROJU IN DELU NA SLAMNIKIH
stalno delo pri izdelovanju in okrašen ju ženskih klobukov. Dobra plača za izurjene žene. Jamče-na plai^ od ure za začetnice ko se UČIJO. Prednost imajo ženske stanujoče na zapadni strani mesta.
CLEVELAND HAT CO. 13000 Athens LA 2446
SPLOŠNO PISARNIŠKO DELO
5-dnevni tednik. Tedenska plača. The Cleveland Heater 2310 Superior Ave.
OPERATORICE
na šivalnih strojih izurjene; dobra plača od ure in komada. Stalno WA 4284.
13834 Union Ave.
krvave, riževe, ali mesene sve že ali prekajene klobase, naj naroči do srede vsak teden, in jih dobi v petek in soboto. Spo ročite koliko funtov in kakšne hočete. FRANK PRESKAR, 15917 Saranac Rd., Collinwood Cleveland, Ohio.
Bivši vojak in žena bolničarka ŽELITA DOBITI V NAJEM
STANOVANJE od 3 do 5 sob
ALI HIŠO ZA ENO DRUŽINO, z vsemi udobnostmi, v st. clairski ali euclidski naselbini. Oba sia zaposlena. Kdor ima za oddati naj pokliče HE 5701
PRIČENŠI JUTRI
LOEWS PARK
EUCLID IN E. 102 ST.
MGM Technicolor slika
"TILL THE CLOUDS ROLL BY"
(Vesela zgodba velikega skladatelja)
IGRAJO
Van Johnson Dinah Shore Kathryn GraysonTony Martin Judy Garland Lena Home Van Heflln Frank Sinatra June AUyion Lucilie Bremer 21 NAJBOLJ SLOVITIH PESMI PO JEROME KERNU
INCOME TAX
Kakor običajno lako bomo tudi letos pomagali rojakom izpolniti listine za dohodninski davek, v novih prostorih zemljiške družbe
EAST SHORE REALTY COMPANY 778 East 185th St;, nasproti Arrowhead Ave.
JOHN ROŽANCE
ZA TOČNO IN ZANESLJIVO POSTREŽBO Odprto od 10. zj. do 8. zv,	IVanhoe 6561
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street HE 2730
PISARNIŠKA MOč
za stalno službo z podružnico National Publishing Co. Izurjenost zaželjiva, toda ni potrebna. Mora znati nekoliko, tipkati. 5-dnevni tednik. Tedenska plača. Zglasite se pri Mr. Hughes, 830 Vincent Ave., Great Lakes Life Bldg., soba št! 508.
Posluga
PUNCH PRESS OPERATORJI
IZURJENI
Prednost imajo stanovalci na zapadni strani mesta; dobra plača od ure in nadurni čas.
DICKEY-GRABLER CO. 10302 Madison Ave.
MOŠKI ALI ŽENSKA
ZA PEKA NA KEKIH
Stalno delo — Dobra plača
1782 Coventry Rd.
YEllowstone 8380
REFRIGERATION
Inštaliramo in popravimo refrigera-cijsko opremo za gostilne, restavracije, mesnice, delikatesne trgovine, lekarne, itd. Damo proračun.
ARCTIC AIR CO.
1151 ADDISION RD., EX 7955
DEČKI Z BICIKLI
dobijo primerne službe kot seli; morajo biti od 16 do 18 let stari; delo za polni čas. Plača $26 tedensko. Zglasite se pri Mr. Sander WESTERN UNION 2040 East 9th Street
"DEKLETA ZA UČENJE"
VAJENKE ZA POWER ŠIVALNE STROJE
Visoka plača od ure in komada. Stalno delo v moderni tovarni.
KAYNEE CO.
Broadway & Aetna
STENOGRAFKA
shorthand, dictaphone; izurjena stalno delo; jeklarska družba blizu Harvard in E. 71 St.
6600 GRANT AVE., MI 4973? Mr. H. J, Darner
TIPKARICA
z znanjem stenografskega dela in načina rekordiranja produkcijskih pregledov; majhna, progresivna družba; tedenska plača. 5-dnevni tednik. Nahaja , se pet minut - od Square. HE. 1064.
MARINKO'S BEVERAGES
SADJE IN ZELENJAVA Pivo — vino — Cordials
Dovažamo na dom in preskrbimo pivo in mehke pijače za svatbe in zabave.
416 E. 156 St., IV 3170
Cleveland's Greatest Mid-Winter Event
public
AUDITORIUM
FEB.I7™
MO SUrilnr
MON. NITE
18th ANNUAL
siKtSROTTO
CIRCUS
The most glittering array of stars and features ever presented in Cleveland, HEADED BY
CLYDE BEATTY
World'« Cre«twt Wild Anini«! Trmlntr
THE RENOWNED
CRISTIANI
FAMILY
GREATEST OF ALL RIDING DISPLAYS AND SCORES OF OTHER NOTED FEATURES
Tickets Now On Sale
ALL PERFORMANCES AT
MUSIC HALL BOX OFFICE AND RICHMAN BROS. STORE
MESARJI
IZURJENI Dobra plača — Stalno delo 545 WOODLAND
VICTORY MEAT CO.
OSKRBNIK
48-URNI TEDNIK Plača $150 mesečno.
300 Colonial Arcade
PRICES
DAILY MATINEES (Except Mon.A Tuei.)
$1.50 and $2.00 (Inc. Tax) NIGHTS $1.&0-$2.00.$2.40 and $3.00 (Inc. Tax)
BUY TICKETS
EARLY FOR CHOICE SEATS
TAPCO
sedaj najema kvalificirane
Tool Makers Engine Lathe operatorje W & S Turret Lathe operatorje Certificirane varilce Automatic Screw Machine operatorje Millwrights
Prosilci morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift. Visoka plača od ure. Dodatna plača za nočiii šift. Upo-sljevalne ure od 8. z j. do 5. pop.
Thompson Products, Inc.
23555 Euclid Ave.
Euclid, Ohio
TIPKARICA
za račune, izurjenost na računstvu ni potrebna. Dobra plača, stalno delo z priliko do boljše bodočnosti. THE WEIDEMAN CO. .
1222 W. 9th Slreef MR. DARMSTATTER
DELO NA DOMU
večja izbera prednietov za delo. Mora delati dve uri na dan, da zasluži $20 tedensko.
Zglasite se osebno pri ROYAL CROWN HOSIERY CO. 2056 East 41h St.
DEKLETA ALI ŽENE ZA ZVIJANJE IN INŠPEKCIJO BRISAČ
Izurjenost ni potrebna. V starosti od 18 do 45 let.
Plača od ure. 2139 HAMILTON AVE.
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
Morate biti vešči angleščine.
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 35 let
se naj priglasijo.
*
Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme.
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.
«®S»®®®5XSXgxS^^
OGLAŠAJTE V
"ENAKOPRAVNOSTI"
KONCERT
DUQUESNE UNIVERSITY TAMBURITZANS
v glasbeni dvorani mestnega avditorija
V NEDELJO, 9. FEBRUARJA — OB 3. POP.
(Vhod na E. 6th in St. Clair Ave.)
POD POKROVITELJSTVOM DRUŠTVA 2UMBERAK ST. 859 HBZ Vstopnina $2.40; $L80 in $L20