Mubljona, torek, 14. avgusta 1956 PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRU2ITE SEi LETO XXII. stev. 190 CLAVNl CN ODGOVORNI O REDNIK IVAN ŠINKOVEC vrbja oredniskj odbor D« Izhaja *»ak dan razen »etk* _ Cena 10 dinar)#* •LJUDSKA PRAVICA. OST ANOVLJ ENA A OKTOBRA UM - um NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZBA. JAJLA KOT IVDNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL USI KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO. PREDSEDNIK NASER JE GOVORIL PO EGIPTOVSKEM RADIU Želimo živeti v miru ne bomo pa se obotavljali braniti našo domovino, tudi če bo treba umreti j. s canju Konierence o Suezu, na “j*-1** ^ K - lro> 13. avg. (AFP). — Radio škega prekopa. Izjavil je, da je sporov.« Potem je predsednik Na- kateri bi sodelovali predstavniki serjevo izjavo, o kateri časniki iz 1 lagi, ki bi upoštevala »zakonite * 0 Dorn^a rl-5 10 imnl \-\^rsA c- + FlvuSV,« Di da kel, da je tudi direktor Medna- ziral francosko politiko v Alžiru neni arabskem stališču do nacio- na konferenco v Londonu »in po- li.n pred nekaj dnevi priprav- rodne banke Eugen Black ponudil in poudaril, da je poslala franco- nalizaciie sueške družbe. »Arab- stavR svoje pogoje«. SDnrnAit; i— ■n*-.: —A j ______: x : i j j _J J ~i 1 «!»•« -.1 ^ J ^ 4.4« irr\-i*s_ 1 » vJ » ....*. ..I . ’ - lov' sP°r°čiti, da bo Egipt sode-e. na londonski konferenci o ]cakZU’ kor je hotel Egipt dokazati, na ° mu ''e pr' srcu stvar miru ^svetu in kako zelo želi, da bi ^irn ar°dne snore noravnali koristi Egipta« in mednarodne plovbe po Sueškem prekopu. »New York Herald Tribune« komentira Naserjev »ne« in piše, da je odklonitev vabila na londonsko konferenco »omiljena s ga ozljeje, zlasti po govoru, ki nr.Je Inaol angleški ministrski rekasednik Eden po radiu,« je Sn ; Predsednik Naser, »pa sem je ZnaL da je cilj londonske kon-stv.nce Ponižati egiptovsko ljud-gr.» ,ln mu vsiliti diktat pod 1° gospodarskega in voja-pritiska.« pr ..redsednik Naser je nastopil ‘obrekovanju in zastraševale 'tateremu s0 se zatekle ne-da r» zabodne države, in izjavil, .. ‘"etika Britanija ni začela Egiptu pomoč milijardo dolarjev ska vlada tja pol milijona voj a- ske dežele potrjujejo svojo soli-1 Takoj po Naserjevi izjavi sta j predlogom, naj bi sklicali širšo v obliki posojila s pogojem, da bi kov, »da bi se borili do uničenja darnost z Egiptom in njegovimi se predsednik Eisenhower in zu- ] mednarodno konferenco«. To ta denar porabili za dela, ki jih proti junaškemu alžirskemu ljud- napori za ohranitev suverenosti in nanji minister Dulles sestala s ublažitev vidi časnik v tem, da bo začela družba Sueškega pre- stvu«. Na koncu svojega govora je nacionalnih pravic,« je rečeno v kongresnimi voditelji obeh strank Naser s svojim predlogom glede kopa. Predsednik Naser je pri- predsednik Naser rekel: »Mi se resoluciji političnega odbora, in proučila vprašanje Sueza. Cas- pomnil, da je ob tej priložnosti bomo borili in če bo treba tudi Dalje je poudarjeno, da je pred-, niki poročajo, da so na tem po- umrli za obrambo naše neodvis- log predsednika Naserja v skladu svetovanju poudarili napetost po- nosti, naše suverenosti nad Sue- z načeli mednarodnega prava in ložaja, da pa sta Eisenhower in Sonje - Proti Egiptu zato, ker je Ea n z naci°nalizacijo Sueške- žteH- °Pa ® 6 milijonov funt- Vef ^etnib dohodkov, mar- §u zat°, ker smatra imperializem oski prekop za področje svoje-Se.vPhva«. »Zato,« je rekel predelo. ^aser' *ie povzročila na-Jl^Mizacija v Londonu in Parizu 'toliko razburjenja.« , predsednik Naser je potem iz-da je Egipt nacionaliziral škim prekopom in za pravice našega ljudstva, da živi in dela v miru.« da pomeni jamstvo za vse države Dulles »izrazila optimizem glede glede svobodne plovbe skozi miroljubne poravnave spora«. Suez. | ZDA se še zmerom upirajo sle- London odklonil predlog Kaira Politični komentatorji so mnenja, da bo zabodne načr te o internacionalizaciji Sueškega prekopa podprlo 13 izmed 22 na konferenci udeleženih držav LONDON, 13. avg. (Tanjug). — V Veliki Britaniji odklanjajo vse predloge, ki jih je sprožil včeraj v Kairu predsednik Naser. Čeprav tu menijo, da so egiptovska gledišča »nekoliko zmernejša«, vendar poudarjajo, da se večinoma močno razlikujejo od gledišč, izraženih v Londonu. Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je danes na sestanku z novinarji izjavil, da je angleška vlada prejela kratko noto Egipta, v kateri je rečeno, da _........................ Egipt ne sprejme vabila na lon- odgovoril Blacku, da bi bilo treba donsko konferenco o Suezu. Gamal Abdel Naser drUŽb° in da.S° "eSmiselne I Pradvsem končati koncesijo, ki jo Egiptovske odklonitvei da bi Egiptu mnogo nevšečnost0:!7"0 * 3 Predsednik Naser je potem ^ 7, ^d™u4 kot presenečenje, kritiziral vojaške priprave zahod- ■S^llŠČe ze prej nih držav in poudaril, da Egiptu x ™™ad?0..pa preso- ne povzročajo strahu. »Ves egip- L m , * . ločitev Egiptovski narod,« je rekel Naser, »je . , . n izgovorov«, pripravljen preliti za obrambo h "ki k0nferenci m Egipta zadnjo kapljo krvi. Mi tu Z’ + Vnapr?-Spre-' smo pripravljeni na totalno vojno, ra kor tega niso storile niti So- 0 nacionalizaciji sšmegalima družba, ker je Cš v Prek°Pa> ki Je del egip-g0tl^66a ozemlja. Ko je govoril o rih z s i° uPrizaUaio v nekate-je bj?, °dnih deželah proti Egiptu, »d-^ dsednik Naser rekel, da se marr zahodni narodi čedalje sVoh 7arat’ z lažmi« in da zdaj ?dhi Francozi in Angleži in na I?1 Protestirajo proti stališču, vi K^ero so se postavile njihove Wa V vPrašanju Sueškega pre- 0mf°tem je predsednik Naser -nii deklaracijo o Sueškem kakršno bije zdaj alžirsko ljud- T j-- , vjetska zveza, Indija, Ceylon in stvo proti francoskim koloniali- 1»»..^,. , , , , , stom, kakršno je bilo junaško konforf-nrp r udeležile vietnamsko ljudstvo. Mi želimo pridržki napovedam- . ueKiaracijo o suesseni živeti v miru,« je poudaril-pred- M ., T vfil Pu> ki so jo nedavno obja- sednik Naser, »ne bomo pa se M«dtmn pa London, ki odkla- » tri zahodne države v zvezi obotavljali, če bo treba braniti nja egiptovske predloge, z vso egiptovskim sklepom o nacio- 1 našo domovino, pa naj bo cena vnemo nadaljuje priprave na sn Ciji družbe, in poudaril, da za to kakršnakoli.« Predsednik k<>nferenco. Položaj je še zmerom tej deklaraciji popolnoma Naser je potem poudaril, da na- l!£Pef' tepra^..j.® vzd"šje .7 Ea ie,*n skrbno prešle prek prve- rodi Daljnega in Srednjega vzho- v Političnih krogih Dna j 61ena 8 anglo-egiptovske! da, ki so kot en mož nastopili v ^koliko hladnejše. Oči vseh so Pogodbe iz- leta 1954, ker je v tem obrambo Egipta, razumejo, da ’^ n! “ 7° konferenco, vo-govora o absolutni egiptovski Egipt nima nobenih ekspanzioni- ,kl “krepi> kl » še zmerom na-W?renosti nad Sueškim preko- , stičnih ciljev, kakor mu jih pri- ,^,se za zdaj umak- Pom, Pripomnil je da so tri za- pisujejo nekatere zahodne države, , 1 v senco diplomacije. Tik pred ®dne države v svoji deklaraciji 1 in da je odkritosrčen pristaš na- konferenco proučujejo razna mne-htenile samo drugi del tega čle- čel samoodločbe vseh narodov nja udeležencev in londonski po na> v k=,ilT° U“I.!g.“ “S sveta Ulični komentatorji prihajajo d širše konference priznava »pravico do sodelovanja drugih dežel« pri obravnavanju sueškega vprašanja. Večina ameriških časnikov ne izraža posebnega upanja glede londonske konference, »New York Times« pa piše, da ureditve tega vprašanja »ni moč pričakovati tako hitro«. Zato ta časnik in mnogi drugi še največ pričakujejo od Naserjeve pobude, naj bi sklicali širšo konferenco. O tej pobudi pravijo ameriški časniki, da pomeni »odprta vrata« in ga napoveduje Naserjevo pripravljenost, da bi »se razgovarjal o ureditvi sueškega vprašanja«. Kar se tiče ZDA, »New York Times« piše, da so vzlic razlikam med ameriškimi politiki v glediščih o sueškem vprašanju vsi »enotni v tem, da je trgba iskati miroljubno ureditev«. Sudanski prostovoljci Kairo, 13. avg. (AFP). — 27 gih dežel za uporabo sile v trenutku, ko se plovba po prekopu še zmerom nemoteno razvija? Ce pojde ha konferenci vse tako, kakor si je zamislil London, bodo njen sklep sporočili Egiptu. EU eni zamisli naj bi storila to Indija, še bolj verjetno pa je, da bi sporočile sklep konference Egiptu ZDA. Kaj pa če bi Egipt takšen predlog odklonil? Uporaba sile zunaj Velike Britanije in Francije ne uživa skoraj nobene sudanskih organizacij v Egiptu podpore, pa tudi v teh deželah; je včeraj sklenilo ustanoviti ba-narašča odpor proti takšnim na-, taljon sudanskih komandosov. Črtom. V tem primeru bi lahko Ta bataljon bodo vključili v Velika Britanija sprožila akcijo1 egiptovsko osvobodilno armado, prek Združenih narodov ali pa | ki je bila formirana te dni na sklepa, da bo zahodne načrte o internacionalizaciji najbrž podprlo 13 dežel. Glasove, ki jih je bilo slišati zadnje čase v javnosti in med politiki, naj bi angleška vlada upoštevala mednarodno javno mnenje, upoštevajo zdaj z Večjo pozornostjo. Velika Britanija se je znašla v položaju, v katerem bi zašla v znatne težave, če bi se konferenca izjalovila, kajti kakšno pod- preK z,aruzenm narooov an pa 1 ki 11 poro bi lahko sploh pričakovala morda s posredovanjem nekaterih podlagi odloka predsednika Na od udeleženk konference ali dru- dežel. I serja. Odmevi na Naserjevo izjavo Politični krogi in časniki domala vseh držav pozitivno presojajo egiptovsko stališče in predloge, ki jih je dala vlada v Kairu za rešitev sueškega vprašanja t} ’ ^ katerem je govora o »med- j sve^a-kon značaju« Sueškega pre- »V Združenih narodih, kakor pa‘ I tudi v Bandungu in na Brionih,« ?on°tem Predsednik Naser go- j je rekel predsednik Naser, »smo Veli ° poskusih, da bi podaljšali j razglasili, da smo za načelo mir-Javnost koncesije družbe Sue- I nega poravnavanja mednarodnih REŠEVANJE ZASUTIH RUDARJEV V MARCINELLU Ogenj zapira pot Število žrtev neprestano narašča — Upanje rešitev zasutih pojema — Žalovanje v Belgiji v Charleroi, 13. avg. (Reuter). Uradno 10 objavili, da so danes ^»Vdnjku Marcinelle v globini 835 m našli še kakib 80 trupel »»wr”en**1 rudarjev. Reševanj e so začasno prekinili, ker je ne- v»r (» ,** *a člane reševalnih ekip prevelika. Sporočeno je en ponesrečenih rudarjev š e ne bodo objavili. bilo tudi, INDIJA Delhijski politični krogi so z odobravanjem sprejeli izjavo predsednika Naserja, da je Egipt pripravljen skupaj z vsemi podpisniki carigrajske konvencije sklicati konferenco dežel, katerih ladje plovejo skozi Suez. Njegovo izjavo,so ocenili kot »zelo konstruktiven in razumen predlog za odstranitev sueške krize«. Politični krogi poudarjajo, da je Naserjev predlog v skladu s sklepi Bandunške konference in z Ustanovno listino OZN. Sprejem tega predloga bi pomenil pomemben prispevek k poravnavi spora v zadovoljstvo zainteresiranih držav. PAKISTAN Izjava predsednika Naserja je vzbudila ugoden odmev v Pakistanu. Neki visoki pakistanski predstavnik je v tej zvezi izjavil, da je »Pakistan opogumilo dejstvo, da bo Egipt pustil vrata odprta za nadaljnje razgovore«. Okrog pet tisoč pakistanskih študentov je včeraj korakalo pred egiptovskim veleposlaništvom v Karačiju ter vzklikalo predsedniku Naserju. Hkrati je več pa- ^eševalne ekipe še vedno htKr-ra^° v Sl()“>no> ognjeni taiJi pa jim zapirajo pot, da ne ,j vreJo priti pon prečne rove, ki 1 z® do jaška v globini 1035 m, so se najbrž zatekli za- rudarji. j prizadevanje, da bi rešili ru-ttadii - *Z Fore^eFa rudnika, se Ul aHuje, čeprav ie malo upa-Ov’ n izmed njih B • Reševalcem se je'posrečilo ^ °dreti še kakih 70 m globlje. Ji?' zdaj skušajo v teh rovih ubla-1 strašno vročino, jj Y Marcinelle so prispeli si-|j. belgijski kralj Baudouin, tiit kralj I.eopold in predsed-j k vlade Van Acker. Menili so, a se bodo reševalci prebili do ^ hesrečenih rudarjev, kmalu pa ^ je pokazalo, da je bilo to Panje preuranjeno. Vsa Belgija danes žaluje. Si-he,1e so ob enajstih napovedale Sv^xeb Prv'k žrtev te katastrofe. Jlečanega pogreba so se udele-najvišji belgijski državniki, komentatorji prihajajo do Poveljnik burmanske vojske v Beogradu Beograd, 13. avg. (Tanjug). — V Beograd je davi prispel vrhovni poveljnik burmanskih oboroženih sil generalpolkovnik Ne Vin. V naši državi se bo mudil petnajst dni kot gost načelnika generalštaba JLA generalpolkovnika Ljube Vučkoviča. Dopoldne je burmanskega vrhovnega poveljnika sprejel načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik Ljubo Vučkovič bi se z njim nekaj časa prisrčno razgovarjal. Visokega burmanskega gosta je zatem sprejel državni podsekretar za narodno obrambo ves diplomatski zbor ter več tisoč generalpodpolk. Otmar Kreačič. rudarjev in članov njihovih družin. V delovnih, črnin rudarskih oblekah so rudarji izkazali zadnjo čast tovarišem, žrtvam strašne nesreče. Rudnik Marcinelle je obdržal Brioni, 13. avg. (Tanjug) — svojo žalostno in ganljivo lice. Predsednik republike Josip Broz Na stotine članov rudarskih dru- - Tito je danes dopoldne sprejel žin pred vhodom v rudnik po- bolgatskega veleposlanika v Beo-trpežljivo čaka na vesti o usodi gradu Ljubomira Angelova na staršev, bratov ali sinov. Pre- njegovo željo, iskovalna komisija še ni ugoto- j j vila vzroka nesreče. Se zmerom ! _ _ •• . , mislijo, da jo je povzročil kratek SOŽaljS OD Smrti NcjČOVO stik na podzemeljskih električ- I > nih vodih z napetostjo 3000 vol- I Beograd, 13. avg. (Tanjug). - K1 ^ zaaovo.jna imerese tov. Prve zaslišane priče so iz- I Ob smrti bolgarskega zunanjega g P a in svobodne plovbe skozi javile, da so bili zaščitni ukrepi ministra Nejčeva je državni se- ^ ^z* Podlog predsednika Na-pomanjkljivi, naprave za meha- kretar za zunanje zadeve Koča ser.ia o sklicanju širše medna-nizacijo pa zastarele. Odgovor- Popovič poslal predsedniku bol- r°dne konferencej na kateri bi nost za to strašno nesrečo zadene garske vlade Antonu Jugovu na- obravnavali to vprašanje, je vzbu-torei direkcijo rudnika. Izjave slednjo brzojavko: dil resno zanimanje med mnogi- prvih očividcev, štirih rešenih »Dovolite, da Vam ob smrti mi delegacijami pri OZN, ki so-rudarjev, bremene upravo rud- Vašega zunanjega ministra Minče dijo, da bi bil širši mednarodni Bolgarski veleposlanik pri predsedniku Titu kistanskih sindikatov predlagalo stavko za 16. avgust iz protesta proti londonski konferenci o Suezu. CEJLON Uradni ceylonski predstavniki so pozdravili izjavo predsednika Naserja. V teh krogih poudarjajo, da je Naser »odprl vrata za miroljubno ureditev sueškega vprašanja« in da je s predlogom o sklicanju nove konference »vzbudil upanje, da se bo moč izogniti sporom v zvezi s tem vprašanjem«. INDONEZIJA Indonezijski vladni krogi izjavljajo, da niso pričakovali, da bo Egipt sprejel predlog, naj prisostvuje londonski konferenci. Ti krogi poudarjajo, da s sklepom indonezijske vlade, da se bo udeležila londonske konference, ne bo prizadeta azijsko-afriška solidarnost, prav tako pa tudi ne odnosi med Indonezijo in Egiptom. FRANCIJA Predsednik francoske republike Renč Coty bo predsedoval danes izredni vladni seji, na ka- Pozornost v OZN na Suezu Prevladuje prepričanje, da bodo našli mimo rešitev Nevv York, 13. avg. (Tanjug). Pozornost Združenih narodov je v tem trenutku usmerjena bolj na Suez, kot na kateri koli drug mednarodni problem. Čeprav večina delegacij poudarja resnost položaja, prevladuje prepričanje, da bodo našli miroljubno ureditev, ki bo zadovoljila interese gi potrdili, da generalni sekretar še nadalje stoji na tem stališču. stanje vremena Hkrati ti krogi poudarjajo, da .. , Področje visokega zračnega pri-. . _ ---_______________________, - , —_______________ ________.cfo Hammarskifild in nnlloe tiska nad Srednjo Evropo se umika n!k%.Včii”V8^ilaA0rai”°bne' N,ejjeVa V to?nu insoslovanske sestanek primernejši za konstruk- meljRo^roučila položaj in ugo- F£? JT'razSTo* nih zaščitnih tehničnih ukrepov vlade in v svojem imenu izrazim tivne napore, da bi uredili sueški tovila, da je možno najti miro- nlzkega zračnega pritiska. Frontalni ▼ rudniških jaških m rovih. Igloboko sožalje.« 'problem. Iljubno ureditev. noči^aše0 kra*j> dosegel Alpe ^ po' teri naj bi podrobno določili stališče Pariza na londonski konferenci o Suezu. Čeprav v uradnih krogih potrjujejo, da je ostalo francosko »odločno in ostro« stališče v prid internacionalizaciji prekopa nespremenjeno, kažejo komentarji tiska, da je francoska vlada v marsičem opustila prvotni »grozeči ton«. ZAHODNA NEMČIJA Dva velika zahodnonemška časnika sta izrazila prepričanje, da lahko postane Naserjeva izjava podlaga kompromisne ureditve sueškega problema. Tako sodi vladi naklonjeni »General Anzei-ger«, da so zdaj »odprte možnosti za premostitev razlik med zahodnimi predlogi in predlogi Egipta«, neodvisna »Die Welt« pa poudarja, da Naserjeva izjava utira pot pogajanjem, ki bi lahko privedla do nove konference. Namesto skozi Suez — okoli Rta Dobre nade London, 13. avg. (Reuter). — Neka britanska čezoceanska ladja, ki vozi na progi Britanija— Avstralija, je dobila ukaz, naj ne pluje po običajni poti skozi Sueški prekop, marveč okrog Rta Dobre nade na skrajnem jugu Afrike. To je prvi primer po izbruhu sueške krize, da so britanski ladji ukazali, naj ne pluje skozi Suez, marveč okrog Afrike. V zadnjih dneh na sedežu OZN i^enila+ d?7[ £ precej na široko obravnavajo ^nTP*X; S,500, Potn‘.kl' ^ možnost, da bi uporabili meha- 5 v , , . ^ tralije pet nizem OZN pri obravnavanju JJf bl VOZ,Ia tega vprašanja Takoj po izbri-1 skozl Sueskl PrekoP- hu spora v zvezi s Suezom je! ...................................... Hammarskjold izjavil, da bi lah-j ko OZN uporabili kot instrument za sprejem- deklaracije (sprejemljive seveda tudi za Egipt), s ka- VREMENSKA NAPOVED za torek, 14. avgusta: Sprva sončno z naraščajočo oblač- tero bi zajamčili svobodno plov- nostj£V‘protrvečeru pada^me, Oelt bo skozi Suez. ma nevihtnega značaja. Jutranje tem- Po Hammarskjoldovem razgo- p,erature med 10 ln 14. na Primorskem voru z Dullesom so pristojni kro- ?8“toptoj c dnevne med 24 m NOVE OMEJITVE V OSKRBI Z ELEKTRIČNO ENERGIJO Kako vskladiti zmogljivosti z rastočimi potrebami? Redukcije v oskrbi z električno energijo povzročajo novo škodo gospodarstvu Včeraj so na Elektrogospodarski skupnosti Slovenije »poročili novinarjem, da sedanji energetski položaj v zahodnem delu Jugoslavije narekuje takojšnje omejitve električne energije. Zato so se energetiki Slovenije in Hrvatske v sporazumu s pristojnima republiškima sekretariatoma za industrijo in obrt odločili omejiti električno energijo z znižanjem frekvence za časa konic, ukinitvijo izvoza električne energije v Avstrijo ter z redukcijo električne energije Tovarni dušika v Rušah, železarni v Štorah ter nekaterim industrijskim obratom na Hrvatskem. Istočasno je bilo odločeno, da začno obratovati industrijske elektrarne Jeseniške železarne, kranjske »Iskre«, tovarne roto papirja v Vidmu in papirnice v Vevčah. Razen tega so izdelali še nekaj drugih navodil glede smotrnejše porabe električne energije v nočnih urah, ko so za sedaj še ha razpolago sicer ne posebno visoki viški električne energije. in.Raši na Hrvatskem. Vse to je narekovalo prvo omejitev, ki je prizadela tovarno dušika v Rušah in elektroplavž železarne v Štorah, o čemer je javnost že obveščena. Z današnjim dnem pa se bo kriza še povečala, ker bo Vinodol prenehal s svojo »pomočjo« v času konic. Vinodolska elektrarna mora zaradi dokončanja nekaterih del pri črpalnici, ogleda rova in drugih normalnih del pred zim- Nove omejitve električne energije so marsikoga presenetile. Sredi visokega poletja smo in stanje na naših vodah je normalno: povprečni dotok na Dravi znaša 280 kubičnih metrov na sekundo in torej ustreza, dotok na Soči pa je nekaj upadel, vendar je to v poletnih mesecih za Sočo nekaj povsem običajnega. Razen tega je znano, da obratuje TE Šoštanj, ki v času zimske krize še ni bila v obratu, s svojo polno sedanjo j zmogljivostjo (te dni so v Šošta- | sko sezono začasno (do srede sep-nju dosegli celo nekaj novih »re- j tembra) prenehati z obratova-kordov« s povprečjem 670.000 kWh ! njem. To pa pomeni 50 MW na dnevno), kakor tudi dva kotla trboveljske elektrarne (razen novega, katerega poskusno obratovanje so začasno prekinili zaradi remonta). Odkod torej nenadna kriza, če sploh lahko rečemo nenadna? Po navedbah naših energetikov so zaradi krize v zimskih mesepih in drugih vzrokov naše hidroelektrarne trenutno za 42 milijonov kWh pod planom. Z obratovanjem TE Šoštanj, ki je bila predvidena predvsem za kritje zimskega primanjkljaja, smo sicer dan manj ali skupno 60.000 kilovatov primanjkljaja. VZROKI SO GLOBLJI štanj, ki je v poskusnem obratovanju, bi morala n. pr. po dogovoru z dobaviteljem začasno prekiniti z obratovanjem zaradi nekaterih zaključnih del in remonta okvar, kar pa je preloženo za nedoločen čas. Prav tako so nujni v poletnih mesecih razni pregledi in popravila v drugih elektrarnah, da ne bi izpadi take vrste še povečali krize v zimskih mesecih.) Velika škoda, ki jo je utrpelo naše gospodarstvo v zahodnem delu države v zimskih mesecih, in nikakor ne rožnate perspektive, ki jih napovedujejo sedanje redukcije ob izkoriščanju skoraj vseh razpoložljivih kapacitet, na-rakujejo temeljito obravnavo, kaj storiti, da bi — morda malce pretirano rečeno — permanentno krizo oskrbe zahodnega dela države z električno energijo omilili in odpravili ter vskladili zmogljivosti z rastočimi potrebami. S. L. Za 600 milijonov din sklenjenih pogodb Včeraj je bil v Kranju zaključen Gorenjski sejem, ki ga je obiskalo 36.000 ljudi. Na sejmu je bilo sklenjenih za kakih 600 milijonov din trgovskih poslov. _ Obiskovalci Gorenjskega sejma so zlasti pokazali zanimanje za paviljon za napredek gospodinjstva, ki ga je uredil Center za napredek gospodinjstva in v katerem so zastopnice Centra prikazovale prednosti različnih sodobnih gospodinjskih strojev III. festival jugoslovanske radiodifuzije na Cetinju zaključen S sinočnjim koncertom ansambla Radio Beograda, Prištine in Novega Sada je bil zaključen III. jugoslovanski festival radio-fuzne službe na Cetinju. Poletni oder vse štiri dni ni mogel sprejeti vseh tistih, ki so želeli videti in slišati naše najboljše iivajal-ce narodne glasbe. Razen predstavnikov ljudske oblasti, javnih in kulturnih delavcev, so festivalu prisostvovali tudi predstavniki radiofuznega in televizijskega glasbenega Sveta UNESCO, Francije, ZSSR, Belgije, Poljske, Italije, ČSR, Nizozemske, Velike Britanije in Radia UNESCO. PO USPELI RAZSTAVI RADIA IN TELEKOMUNIKACIJ II. MEDNARODNA VINSKA RAZSTAVA kvali- teto razstave. Tudi za veselje in razpoloženje bo poskrbljeno, saj bo med gimi zabaval obiskovalce > teater« iz Maribora, prirejena W vinska trgatev in podobno. Na železnici bo, kakor pona Na Gospodarskem razstavišču ] To nam obeta pestrost i v Ljubljani se niso še dobro za- j ----------- prla vrata za razstavo radia in | telekomunikacij, že želijo priti naši vinogradniki, ki se bodo od 25. avgusta do 2. septembra predstavili Ljubljani in vsem obiskovalcem s svojo II. mednarodno razstavo vin. Ta razstava ne bo vadi, 25 °/o popust, zajela le vin, marveč bomo imeli; # . i._m priložnost, da si ogledamo tudi Po neurju na TolminSKeiu najmodernejše vinogradniške in | „ s Kratko, kletarske stroje.'V tem bo tudi' Gor‘^p13wi 7e v soboto poučni del razstave, ki Pomeni toda silno neurje, J ^ Tol, za razvoj našega vinogradništva popoldnekrnalup ko doli. vsekakor korak naprej saj se minsko, Soško m K ^ bodo vsi, ki imajo opravka z vi- no ter t L Mriiei povzro-nogradi, lahko na razstavi po-! selke ob reki IdriJ , J P ^ v učili o stvareh, ki bodo koristne čll° v®h£? stanovanjskih za obdelavo vinogradov. j sadovnjakih ter na s: Motan Poleg Jugoslavije bodo na raz- in gospodarskih posl PJ • v stavi sodelovali: Anglija, Alžir, vr^ec morskega gorskih Avstrija,. Avstralija, Bolgarija, poletom mesecih zlasti v g^o ^ Ciper, OrčiTfl. Frnnr.iift- krajih ni redek pojav, j ,_____ Italija, Malta, Madžarska, Maroko’, Meksiko, Južna Afrika, Portugalska, Romunija, Španija, Nemčija. Kakor vidimo, se je število razstavljavcev v primerjavi z lanskim letom precej dvignilo. PO MEDNARODNEM ŠTUDENTSKEM SEMINARJU V DUBROVNIKU Boljše razumevanje med študenti Razgovor z udeleženci seminarja »Aktivna mima koeksistenca« razpoložljivih zmogljivosti najugodnejših mesecih je pač pridobili 32 milijonov kWh, ne- j težko govoriti o »nenadni« krizi kritih pa je potemtakem še vedno j in napovedovati izboljšanja, ko deset milijonov kWh. Razen tega i lahko sedanje stanje vsak čas še ne obratujeta zaradi normalnega j poslabšajo različni nepredvideni remonta elektrarna v Konjščini1 in »predvideni« izpadi. (TE Šo- Pojasnila naših energetikov ob novih omejitvah električne energije odkrivajo nedvomno globlje vzroke sedanje krize. Predvsem razkrivajo, da potrošnja električne energije v zahodnem delu države silno narašča, kakor tudi da ni v koraku z obstoječimi kapa- I citetami. Ob izkoriščanju domala ne.m seminarju smo se razgovar-vseh razpoložljivih zmogljivosti v Jah z nekaterimi izmed njih. V i Dubrovnik, avgusta Tuji študentje — Kitajci, Čehi, Francozi, Švedi, Italijani, Avstrijci in drugi — bodo kmalu zapustili Dubrovnik, kjer so deset dni sodelovali na mednarodnem študentskem seminarju »Aktivna mirna koeksistenca«. Po konča- DNEVNA KRONIKA Konvencija o zaščiti kulturnih dobrin med vojno začela veljati Sedmega avgusta je začela veljati konvencija o zaščiti kulturnih dobrin med vojno. Konvencija je začela veljati potem, ko'jo je ratificiralo pet držav —• Egipt, Burma, Jugoslavija, Mehika in San Marino. . . Konvencija je bila sprejeta 14. maja 1954 na konferenci, ki jo je v Haagu sklicala Nizozemska na pobudo UNESCO. Podpisalo jo je 44 držav, doslej pa jo je ratificiralo samo šest. Razen omenjenih pet jo je ratificirala tudi Madžarska. Ta ratifikacija bo začela veljati 17. avgusta. Konvencija predvideva poseben znak, ki ga bodo pritrdili na vse zaščitene zgradbe v času sovražnosti. Razen tega bo UNESCO objavil seznam zaščitenih zgradb in spomenikov. Obisk delegacije grške pravoslavne cerkve Delegacija grške pravoslavne cerkve z arhiepiskom Aten in vse Helade g. Doroteosom na čelu, bo v začetku prihodnjega meseca prispela v Beograd na obisk , k Srbski pravoslavni cerkvi. Delegacija šteje deset članov. Razen obiska v večjem Številu samostanov in cerkvenih ustanov je predvideno tudi, da bodo delegacijo med štirinajstdnevnim bivanjem v naši državi sprejeli predstavniki Zveznega izvršnega sveta ter izvršnih svetov Srbije in Makedonije, obiskala pa bo tudi Vojni muzej v Beogradu, hidrocentralo »Zvor-nik«, valjarno bakra v Sevojnu in nekatere , turistične kraje v Srbiji. Kakor je znano, je delegacija Srbske pravoslavne cerkve s patriarhom Vikentijem na čelu bila.lani v Grčiji gost grške pravoslavne cerkve. Uvedba sodobnih metod dela v Sloveniji V več večjih podjetjih Slovenije so začeli strokovno uposab-ljati kadre in dvigati produktivnost dela z metodo tako imenovanega »praktičnega izobraževanja voditeljev«. Prvi sadovi uporabe te metode v tovarni obutve »Planika« v Kranju, s katero se je že seznanilo 40 vodilnih ljudi, so zelo ugodni. Od julija, ko so začeli uvajati to metodo, so v tovarrfi opazili, da novi delavci hitreje obvladajo tehniko posla na svojih delovnih mestih. Izboljšal se je tudi odnos med vodilnim in tehničnim kadrom ter ostalim osebjem. Na prvem tečaju republiškega centra za izobraževanje kadrov, ki je bil junija, so usposobili 8 inštruktorjev, ki so začeli uporabljati to metodo v jeseniški Železarni, tovarnah »Iskra« v Kranju, »Metalna« v Mariboru, v Litostroju in y rudniku lignita v Velenju. Drugi tečaj se bo začel septembra. Metodo »praktična izobrazba voditeljev« uporabljajo v Jugoslaviji na podlagi licence, ki je bila odstopljena naši državi od Mednarodne organizacije dela. Izpopolnili so jo v ZDA, zatem pa prilagodili evropskim industrijskim razmeram, pri nas pa dopolnili s potrebami in specifičnostmi našega industrijskega razvoja. Gostovanje ansambla »Taneč« v Zahodni Nemčiji Makedonski ansambel narodnih pesmi in' plesov »Taneč« je včeraj odpotoval na gostovanje po Zahodni Nemčiji, ki bo trajalo dva in pol meseca. Na tem svojem enajstem gostovanju v tujini bo »Taneč« priredil okrog 70 koncertov. »Taneč« je prvi so navdušeni nad sprejemom, ki so ga bili deležni v naši deželi, še zlasti pa so polni vtisov s seminarja. »MAR JE SAMO DUBROVNIK LEPO MESTO?« Generalni tajnik francoskega študentskega združenja za OZN Maurice Bernard je sodeloval na podobnih mednarodnih' študentskih seminarjih v Ženevi, Parizu, Londonu. »Sodim,« je rekel, »da je bil dubrovniški seminar najuspešnejši. Vsi dosedanji, katerih sem se udeležil, so bili izključno informativni. Edinole tu smo imeli priložnost povedati svoje mnenje o vseh obravnavanih problemih.« Maurice Bernard je zdaj prvikrat obiskal Jugoslavijo. Navdušen je nad naravnimi lepotami naše dežele, posebno še Dubrovnika. j »Toda Dubrovnik mi niti doslej ni bil popolnoma neznan. V Franciji se namreč močno zanimajo za vašo deželo. Toda vsi ljeni na seminar.- To je bila za nas velika izkušnja« — sta nam rekla predstavnika češkoslovaških študentov, predsednik študentske organizacije praške univerze Jaroslav Klouda in predsednik študentske sekcije za Bratislavo Oskar Novotny. »Lahko bomo posredovali zelo lepe vtise. Na tem seminarju smo navezali prve uradne stike s študenti zahodnih dežel. Zelo nas je razveselilo, da je bilo na seminarju, na katerem so Sodelovali študentje iz raznih dežel, z različnimi političnimi nazori, vzdušje zelo prijateljsko. To je predvsem zasluga jugoslovanskih študentov. Tu smo se osebno seznanili z mnogimi študenti zahodnih dežel. To nam bo koristilo tudi pri upostavitvi odnosov z n jihovimi študentskimi organizacijami.« Z AVTOSTOPOM NA -SEMINAR Norvežan Anders Evang, študent medicine, je prispel v Jugoslavijo z avtostopom. Ko je prišel v Dubrovnik, se je vključil v delo seminarja. »V vseh deželah, skozi katere sem potoval, je promet veliko večji kakor pri vas. Vondar to ni povzročalo težav na potovanju. Vaši ljudje so zelo ustrežljivi. Sleherni avtomobilist, ki sem ga ustavil, me je rade volje sprejel.« Evang je navdušen nad naravnimi lepotami naše dežele, čanskih Rutah na Tolminskem odkril pet streh, povsem pa ^ ruval številna drevesa. Po podatkih, ki smo jih ao- bili v Tajništvu za notranje zadeve v Novi Gorici, so bile naj bolj prizadete vasi in zaselki' reki Idrijci: Nišček, Velendol, Britof in drugi. Neurje je povsoa hudo poškodovalo ali potrg električno in telefonsko omrežja ter porušilo več električnih d gov. Zahtevalo pa je tudi_ sm 65-letne delavke Cilke Eržen Zatolmina. , .... Poljedelske kulture niso bi e občutneje prizadete, ker je vr nec morskega ciklona divjal ie višjih zračnih plasteh. Neurje j divjalo približno 20 minut, potem pa je začel padati blag dež, M rasti mnogo koristil. M- D- Caj šo in Si Ci Cen, ki študira . jugoslovansko književnost v Beogradu. »Mislimo, da takšni seminarji,« je rekel Ko Caj Šo, »veliko pri- Delegacija jugorfovaaskih še k medsebojnemu spoznavanju j zelezruc bo obiskala in zbližanju med študenti raznih; Madžarsko dežel. Dubrovniški seminar je .. ... direk- glede tega povsem uspel. Razen! Na povabilo Generalne dire razprav na seminarju smo imeli -cije madžarskih železnic tudi več privatnih stikov z dru-; 2. septembra odpotovala v Bu-gimi delegacijami, posebno še z1 dimpešto delegacija jugoslovan- zahodnimi.« Na koncu je Ko Caj So rekel: »Posebno ljubo mi je, da lahko rečem, da so dubrovniški seminarji (pred tem je bil seminar »Študentska srečanja«, na katerem so sodelovale študentske or- skih železnic z generalnim direktorjem Blagojem Bogavcem na čelu. Delegacija se bo pogajala * madžarskimi železniškimi stre- vaie siuuenis&e or- ---------------------------------- ju ganizacije iz 26 dežel) zelo ko- kovnjaki o madžarskem tran ristni za nadaljnjo krepitev pri- preko Jugoslavije, o upostavit'1'1 jateljstva med študenti Kitajske novih mejnih železniških prela- ŠS ° “““k čedalje bolj.« D. K. 1 blemih. tisti, ki jo žele obiskati, so slabo V w 1« j lavmiui 1C obveščeni o njenih naravnih le- j jjagor tudi ’ nam sprejemom, ki p6tah m možnostih glede nasta- s0 mu Dubrovniku priredili mtve v hotelih. V vasem tunstič- njegovi kolegi - jugosfovahski nem zastopstvu prevladuje nam- študentje. T<^a spetJj(f pripomnil reč razen lepaka »Obiščite Jugo- isto> kakor nj£ J *fra7coski slavijo« med slikami, ki jih je k0iega moč videti, Dubrovnik Mar ima- >]ugoslavijo obišče glede na te samo Dubrovnik m ali je to zan;manje jjj ga kažejo zanjo na edmo mesto, ki ga je vredno m— iL __________________________________________ videti?« »NAS PRVI STIK 5 ŠTUDENTI Z ZAHODA« »Ravno spričo velikega zanimanja, ki ga kažejo češkoslovaški večji jugoslovanski ansambel te I študentje za Jugoslavijo, po-vrste, ki bo gostoval v Zahodni | sebno še za delo Zveze študentov, Nemčiji. j smo srečni, ker smo bili povab- Norveškem, malo mojih rojakov. To je treba deloma pripisati oddaljenosti, še bolj pa slabi turistični propagandi vaših agencij.« I RAZVIJANJE PRIJATELJSTVA S sadovi seminarja sta zelo zadovoljna tudi predstavnika kitajskih študentov — sekretar Vse-kitajske federacije študentov Ko . V Sl. . -yy *<•A < '■' '•s-...... n Sv ' Iz tovarne »Mahalj Servo« v Zrenjaninu načinu sortiranja. Zdaj posvečajo | KAJ PRIPRAVLJAJO ? Vojvodini spet večjo pozornosti VOJVODINSKA PODJE1J ^ Da bi dobili sliko o ih možnostih vojvodinske jn4us*fi- PISMO IZ NOVEGA SADA Vojvodinski izvoz V šestih mesecih so izvozili 55 milijonov jajc Seznam izvoznega blaga, ki ga i Nemčija s 27 °/o, za njo ZSSR s dobnih farmah bo še bolj pove-je izvažala Vojvodina zadnja i 15 °/o, Italija s 14 »/o itd. Treba je čalo produktivnost in kakovost, leta, je bil različen. Analiza voj-1 omeniti, da se je zadnje mesece! kar bo še ugodneje vplivalo na " • ’ 1 * . 'zlasti povečal izvoz v nekatere dežele Vzhodne Evrope, posebno v ZSSR in Češkoslovaško. je, je treba povedati, pravljajo vojvodinska P°fiL;u. za tuje trge v drugem p®** ‘ Novosadsko podjetje »Petar •J;X.n0 šin« ZNATEN DEL IZVOZA JAJCA Največ izvaža Vojvodina jajc. vojvodinski izvoz. Vojvodina je izvozila tudi za kakih 310 milijonov din klavne na tujem trgu. Za izvoz žab, pol-! Novega Sada pa bo jzVO žev, rakov in pijavk se vojvo- j Veliko Britanijo ladijske dinski izvozniki niso posebno zanimali, čeprav je prišlo prejšnja vodinskega izvoza kaže, da so dosegli v šestih mesecih letošnjega leta povojni rekord po obsegu in sestavi izvoza, pa tudi po številu dežel, kamor gre vojvodinsko blago. Načrt izvoza .iz Vojvodine so presedli za 120 milijonov deviznih dinarjev. Uspeh izvoza je še pomembnejši, če upoštevamo, da Vojvodina ni forsirala izvoza koruze jm jc mviiia sh\j ivu «*i *—*■- . in koncentratov živinske krme 55 milijonov v vrednosti nad 350 mesnih konzerv v prvem pol- in polžev. Razen tega izvaža in da je bil manjši tudi izvoz milijonov din. Preokret v forsi- letju letošnjega leta pa samo za Vojvodina električne potrebščine. sortiranju perja, da bi znova doseglo svoje mesto v izvozu, ker je zanimanje tujih kupcev zanj veliko. • VINO, ZABE, POLZI, PIJAVKE IN RAKI Povečal se je tudi izvoz vina in vinskega destilata. Obojega j izvozila Vojvodina kakih 9000 tu izvozno leios v ut-icic ^r0, v vrednosti 60 milijonov din. Evrope znatno več orodnih . Vprašanje prodaje slanših vin iz jev. »Grafostroj« bo letos P y lanskega pridelka je bilo delno krat izvozil na chikaški ^ovez-urejeno tako, da so predelali vina Indijo cinkografske in knM°t xl v destilat in ga^ugodneje prodaji, niške stroje, podjetje »Al*®, „ bo izvozilo dvojno kolj^j živine, mesa in mesnih konzerv pa za dobrih 460 milijonov. To {eta iz Vojvodine na desetine ton j-j- razmerje kaže pravilno ujmeri- teh živalic. Podjetji »Plantakoop« Predlanskim jih je izvozila samo tev na bolj rentabilni izvoz mes- in »Jugoprodukt« sta se usmerili kakih 500 ton, lani pa že 1915 ton. nih izdelkov in kvalitetnih voj- zadnje čase na izvoz teh živalic uposievam«, u* ,v,vU- V prvem polletju letošnjega leta vodmskih konzerv. Lani je izvo- tako, da je šlo zadnje mesece iz forsirala izvoza koruze jih je izvozila 3416 ton ali kakih zila Vojvodina 1150 ton raznih Vojvodine že nad 1000 ton pijavk (sadja in sočivjf tudi izvoz prašičev znatno za C 1 11 1 (1 1 O XV CI CX Iv V- i J d b 11 »> U I. 4 UJU /f-* j B t ■ J _ IUQ1 izvoz urHsitcv .«■ I rutninarske kuge je mnogo pri- yo prodajo na tujem trgu je od- ostajal za izvozom v zadnjih le-1 pomogla k pospeševanju perutni- tehtal izvoz goveje živine. Manj-tih. Od prvotne usmeritve izvoza 1 narstva in bolj zainteresirala voj-j »* Je pu tudi prejšnji zastoj v v nekaj zahodnoevropskih dežel, vodinske kmete za to rentabilno . p:Perja, tako da ga je izvo-se ie omrežie tuiih trgov pošto- panogo brez nevarnosti, da bi zd* Vojvodina letds v prvem pol- st) je omrežje tujih trgov pošto- panogo uin uvo.., —- -x , . —«— poma širilo, tako da je izvažala število perutnine padlo, vtem ko jetju vec^kakot v vsem lanskem Vojvodina v letošnjega leta cer v 20 evropskih,' 9 afriških in 5 ameriških. Na prvem mestu je bila Zahodna jonov. Usnjarskih in krznarskih izdelkov pa je izvozila v 25 evropskih aržav za 80 milijonov. Čedalje večje zanimanje kuncev za tekstilije in preproge, izdelke vrvarn, pohištvo in izdelke les sedanji obseg Izvoza. Forsiranje I ro perja je bilo treba pripisati I zlasti v azijskih in afriških de-reje raznih vrst perutnine na so-1 njegovi kakovosti in ustreznemu I želah. v tol« '-,„1 »veter otroške vozičke in sto Podjetje »Metalija«, iz »eim* je sklenilo pogodbo z J . ffl, talne stroje in stružnice, * ooO iz Anatina pa v Indijo 1° • jj, brivslcih aparatov in ve*J.°m ko čino jedilnega pribora, yten* bo tovarna kotlov in radia^ vTc-iz Zrenjanina izvozila svoje P^ izvode v nekatere afriške o v vrednosti kakih 150.000 Nikolu KnmanovU, Msššmm Kongres ameriških demokratov Prve tri dni bo kongres propagandna in agitacijska tribuna, v četrtek in petek pa bodo določili strankin program in izbrali kandidate za volitve sla^Ui princ Norodom Sihanuk le letos poleti poleg Jugo-°biskal še vrsto drugih evropskih držav, med njimi tudi iidli ° zvezo' ■Uki Ka vidimo v družbi predsednika pre-alJa Vrhovnega sovjeta Vorošilova, predsednika vlade Bulga-nina in podpredsednika Molotova 1 Chicago, 13. avg. (Tanjug). Tu splošene obveznosti glede pravic se je danes začel kongres Demo- j zamorskega prebivalstva, liberal-kratske stranke, na katerem vsa-1 nj demokrati pa so zahtevali ko četrto leto določijo strankin neliko bolj radikalno beSedilo. program ter izvolijo predsedni- Zmerni c+evenson na ie v/traial ške in podpredsedniške kandida- mer?1 S.tfvenson, je vztrajal te za novembrske volitve. Danes, "a ostrejših izrazih, ker se zave-jutri In pojutrišnjem bo kongres . ^ neogibne podpore prebivalcev v glavnem agitacijska in propa- j Južnih držav in zato bi se rad gandna tribuna. Glavni in naj te- prikupil delavskim in črnskim žavnejši nalogi, namreč izglaso- J volivcem na Severu, ki mu jih je vanje strankinega programa ter j doslej ogrožal Harrimari. Radi-izvolitev predsedniškega in pod- , kalni Harriman pa je ob upoštevanju čvrstega položaja na Severu nastopil z zmernim stališčem, da bi se prikupil zagovornikom rasnega razlikovanja v južnih državah. predsedniškega kandidata, pride ta na vrsto v četrtek in petek. Minuli pripravljalni teden je pokazal glavne smernice, po katerih se bo razvijal boj na demokratskem kongresu. Ko so proučevali elemente, na katerih naj bi slonela programatska deklaracija, je prišlo do pričakovanega spora o formulaciji odstavka, posvečenega zaščiti državljanskih pravic prebivalcev drugih ras. Konservativni demokrati z Juga so se zavzemali za omiljen j e po- Predkongresnim spletkam, tradicionalnim v glavnem za demokrate, se je pridružil tudi bivši predsednik Truman. Njegovo zavzemanje za Harrimana »kot edinega doslednega zagovornika »new deala« in »fair deala« po mnenju večine opazovalcev ne bo zagotovilo končnega uspeha new- nad poldrugi milijon besed novinarskih poročil, čeprav se delo uradno še ni začelo. Televizijska omrežja cenijo svoje izdatke za prenos poročil s kongresa na rekordno vsoto 7 milijonov dolarjev. V Chicagu se je zbralo tokrat dvakrat več delegatov in njihovih namestnikov, še mnogo več pa drugih obiskovalcev, kakor pred štirimi leti. Vse to je samo povečalo že tako živahno in mrzlično vzdušje, v katerem so se zbrali predstavniki Demokratske stranke. Eisenhowerjev poziv republikanski stranki San Francisco, 1>. avg. (AP). Predsednik Eisenhower je pozval danes ameriško republikansko stranko, naj drugo stoletje svojega življenja začne s »požrtvovalnim delom za uresničenje takšne prihodnosti stranke, ki bo vredna njene preteklosti«. Predsednik Eisenhower je to poslanico naslovil na strankin kongres, ki bo žačei delo čez osem dni v San Franciscu. Na kongresu nameravajo sprejeti predvolilni program, ki so ga imenovali program »miru, prospeha in napredka«. Letos ' mineva sto let, odkar je bil za predsednika republikanske stranke izvoljen Abraham Lincoln. Nova stavka v Alžiru proti politiki francoskega rezidenta Roberta Lacosta — Vedno več žrtev v spopadih z uporniki Pariz, 13. avg. — Alžirski delavci so začeli danes znova stavkati v znak protesta proti Skedenjski proces pred zaključkom Obramba je ponovno poudarila nedolžnost obtožencev — Sodbo pričakujejo pozno zvečer rezidenta Roberta Lacosta. Na poziv alžirskih delavcev so začeli stavkati tudi muslimanski trgovci. Francoske oblasti so storile nujne varnostne ukrepe 13- avg. — Proces proti klinfc • s^m antifašistom se zavorni e' Danes dopoldne je go-otn*l °^vetnik Kezich, ki brani Štirih ga -f>runka> enega izmed javni ^tožencev, za katere je sodiw-t0uilec PredIa§al> nai iih 2 e obsodi na dvajset let ječe. ru ja?ovornik je v svojem govo-sVoip predvsem nedolžnost Brili ivarovanca ter v teJ zvezi dtsi ^ .številna protislovja, bo-‘Vzjavsih prič, bodisi v za- iskave. Podrobno je analiziral posamezne faze tega procesa ter pri tem ugotovil velike pomanjkljivosti v obtežilnem materialu, saj na primer ni mogoče z gotovostjo trditi, da je revolver, s katerim je bil ustreljen Sicilijanec Alecci, isti, kot je bil predložen sodišču kot corpus delicti. Takih pomanjkljivosti je veliko in pomenijo resno hibo (jelotnega procesa. Odvetnik Kezich je dalje ugotovil, da so bili nekateri izmed obtožencev J ki so bili podpisani v ča- zaradi škedenjskega dogodka are-POucijske oziroma sodne pre- tirani že leta 1946 in takrat tudi JAPONSKO-SOVJEfSKA MIROVNA POGAJANJA Seje so odgodene do povratka šepilova in Šigemica iz Londona j Moskva, 13. avg. (Reuter). — ,.P°nst/ zunanji minister Šige --»oivt tuiietuji Olge- ^CU’ ki rodi japonsko delegacijo je Vpijanjih s Sovjetsko zvezo, sovjetskega zunanjega pr eipi takoj po tem, ko je lo%j ^BDodilo iz Tokia, naj od-don,i°šajanja do zaključka lon-p e konference o Suezu. ® razgovorih s sovjetskim pol ""IHn ministrom, ki je trajal bodo )’ Sigemieu izjavil, da Soden. ,arne seJe delegacij od-odw ker bosta on in Sepilov rejl(? VaJa na londonsko konfeta s k ^uezu- Sigemicu je rekel, sail)e ®°sta kdaj pa kdaj sestala gaoi .&eneralna sekretarja dele- 3_ .1 >n do odvj"35^1' konferenci, kar pa je rvvi„!n° od »bodočega razvoja '®zaja«. ijjg^Ponski minister je nadalje sovj»ti,da ie besedilo japonsko-*i{n » mirovne pogodbe prak-0 ze pripravljeno, da pa ja- da'jMn da je teoretično možno, london' ?a,daUevali razgovore po j ponska delegacija prej ko slej odklanja zahtevo, naj bi Japonska prepustila Sovjetski zvezi otoka Iturup in Kunaširi, ker smatra, da sta sestavni del japonskega ozemlja. Na koncu je Sigemicu poudaril, da je v dosedanjih razgovorih »storil vse< in da je zdaj stvar vlade v Tokiu, da odloči, kaj in kako je treba ukrepati v prihodnje. Tokio, 13. avg. (Reuter). — Japonska vlada je naročila svoji delegaciji na pogajanjih s Sov- sojeni. Toda sodišče je Rutarja in Prunka leta 1947 oprostilo obtožbe sodelovanja pri umoru zato, ker nista zakrivila kaznivega dejanja, medtem ko je glede obtožbe povzročitve telesnih poškodb sodni postopek ustavilo in apliciralo amnestijo za to vrsto prekrškov, ki je bila prav takrat proglašena s posebnim odlokom Zavezniške vojaške uprave. Ne glede na dejstvo, da ni bil za novo preiskavo in nov sodni postopek predložen noben nov, tehten argument, se sodišče ukvarja s škedenjsko zadevo že nad tri tedne — ne da bi izstopili kakšni posebni momenti, ki bi privedli do drugačnih zaključkov kot v preiskavi leta 1946. Dokazano je bilo, da so obtoženci — kar se tiče obtožbe sodelovanja pri umoru — nedolžni, kar pomeni, da jih mora sodišče oprostiti s formulo, da niso zakrivili kaznivega dejanja. V tem smislu je odvetnik Kezich razložil tudi svojo zahtevo glede obtoženega Prunka, podrejeno pa je zahteval aplikacijo člena 6 londonskega memoranduma. Odvetnik zasebne stranke Nar-di, ki je odgovoril obrambi, je nato poskušal dokazati, da je treba imeti Alecci jev umor za navaden zločin, ker ni bil izvršen iz političnih razlogov. Odgovoril mu je javni tožilec, ki je ponovno iz- yorškemu guvernerju, čeprav je politiki francoskega generalnega povzročilo nekaj zmede. Opazo- t \r„ valci pravijo, da Stevensonovo upanje na izvolitev v zadnjih treh dneh ni bilo znatno omajano, češ da bi lahko samo on kot zmerni kandidat zagotovil enotnost stranke in uspešno tekmoval z Eisen-howerjem, čigar upanje je že nekoliko splahnelo, ker je znova obolel, še bolj pa bi splahnelo, če bi bil Nixon njegov volilni partner. Vsi komentatorji, ki priznava- Zmaga britanskih avtomobilskih delavcev London, 13. avg. (Tanjug). Po dvajsetdnevni stavki se je vrnilo na delo 50.000 delavcev, zaposle- jo Trumanovo priljubljenost, ne n^b v trinajstih avtomobilskih to- pa tudi odločilnega vpliva na kandidate, poudarjajo, da bi vendarle utegnil pripraviti Harrimana do tega, da bi v boju proti Stevensonu paktiral z volivci južnih držav in spravil kongres v zagato tako, da bi se utegnilo za sedanje zaključiti manj znanega in vplivnega1 kandidata. To pa bi avtomatično zapečatilo volilno usodo demokratov. Priprave na volitve so prejšnji teden napotile mnoge časnike do sklepa, da bo demokratski kongres v marsičem prekosil vseh dosedanjih 33 zasedanj obeh strank v zadnjih stoletjih. Ze doslej je brzojavna družba prenesla varnah družbe »British Motor Corporation«. Stavka je bila zaključena s popolno zmago delavcev. Trade Unioni so sklenili končati stavko, ker so minuli teden delodajalci sprejeli na pogajanjih z izvolitvijo f alonf vse delavske zahteve. Delodajalci so privolili, da bodo skupaj s sindikalnimi predstavniki proučili možnosti za morebitno ponovno zaposlitev enega dela 6000 delavcev, ki jih je družba prej odpustila. Razen tega so privolili v izplačilo odpravnine delu odpuščenih delavcev in prevzeli obveznost, da se bodo v prihodnje, preden bodo sklenili odpustiti delavce, posvetovali z delavskimi predstavniki in v mestu Alžiru stražijo močne policijske in vojaške patrulje vse ključne položaje. Po strašni eksploziji, ki je zahtevala pred dvema dnevoma v muslimanskem delu mesta med Alžirci 15 žrtev, je nastal v vsem mestu zelo mučen položaj. Napetost med muslimanskim prebivalstvom in Franoozi nenehoma narašča in francoske oblasti si prizadevajo, da bi preprečile morebitne krvave spopade. Sodeč po zadnjih vesteh o spopadu pri Beni Slimu, 100 km južno od Alžira, so uporniki včeraj ubili 20 francoskih vojakov, 20 pa so jih ranili, vtem ko 19 vojakov še pogrešajo. Bržčas so jih uporniki ujeli. Neka francoska vojaška enota je zasledovala upornike in pri tem zašla v drugo zasedo dobro oboroženih upornikov. Tudi na področju Menervilla, 50 km vzhodno od Alžira, so francoske čete zadele na upornike. Aretirali so 160 Alžircev, osumljenih sodelovanja z uporniki. Na področju Kazbaha je več sto francoskih vojakov, policajev in žandarjev včeraj iskalo upornike. Patrulje so hodile od hiše do hiše, iz stanovanja v stanovanje. Nekega Alžirca, ki se ni hotel odzvati patrulji, so ubili. Zaslišali so več tisoč Alžircev. Z VSEH STRANI SVETA’ jetsko zvezo v Moskvi, ki jo vodi javil, da so vzroki politični, če-zunanji minister Sigemicu, naj ne j prav po njegovem mnenju niso v podpiše mirovne pogodbe z ZSSR zvezi z reševanjem tržaškega s pogoji, na katerih zdaj vztraja vprašanja in torej ni mogoče apli sovjetska delegacija. To sporočilo cirati člena 6 memoranduma. sovjets„ _ so poslali šefu japonske delega cije po davišnji vladni seji. Vladni predstavnik je izjavil, da je vlada prepričana, da so še možnosti za pogajanja in da jih bodo nadaljevali po londonski konferenci o Suezu. S tem je bila dopoldanska razprava zaključena in se bo nadaljevala dreVi. Govoril bo še zastopnik obrambe, potem pa se bo sodišče umaknilo na posvet, tako da bo zelo verjetno še nocoj — KITAJSKA POPLAVE Harbin (Severna Kitajska), Čeprav pozno — izreklo razsodbo. (Reuter). Velike poplave, ki VELIKA BRITANIJA 11 POSLANCEV ODPOTOVALO NA KITAJSKO London, 15. avg. (Tanjug). Enajst članov britanskega parlamenta je danes odpotovalo na privatni obisk v LR Kitajsko. Med tritedenskim bivanjem na Kitajskem bodo gostje kitajskega inštituta za mednarodne zadeve.' PORTUGALSKA NESREČA V SMODNISNICI Lizbona, 13. avg. (Reuter). V smod-nisnici v Barcareni, nedaleč od Lizbone, je prišlo danes do eksplozije, ki je terjala tri smrtne žrtve. Ranjenih ni dele Severno Kitajsko, so sinoči o*ro-1 donezija bo izvažala surovo gumo, kože, zile tudi industrijsko središče Harmn. | kavo, čaj in druge kmetijske pridelke, Okrog pol milijona ljudi noč in dan — •- °----------------- rešuje mesto, v katero se te že zateklo več tisoč beguncev iz najbližje okolice. 13. avg. o priza- INDONEZIJA STAVKA NA PLANTAŽAH Djakarta, 13. avg. (Reuter). Okrog 200.000 delavcev na Kavčukovih plantažah na Severnem Borneu je nocoj začelo dvodnevno protestno stavko, ker delodajalci niso noteli sprejeti zahtev delavskih sindikatov po zvišanju plač. Plantaže, na katerih se je začela stavka, so last Nizozemcev, bilo. TRGOVINA Z ZSSR Djakarta, 13. av$. (Tass). Sinoči bil v Djakatrti J sporazum med . J® dpisan prvi trgovinski in Indonezijo. In- hodna prestolnica (t.j.Too aUT £?k°r izgovarjajo Japonci, D). lokio, kakor pišemo in bere-nas, ali pa: »Mesto Tokio, nJa pošta Japonska«, kakor S,."1' naslovili neko pismo iz je e Pazove), je daljno in vraž-PtihP« mesto- Razprostira se - 01izno na tako velikem pod- IZ NOVINARSKE BELEŽNICE VZHODNA PRESTOLNICA tor je v Sremu od Sida njim pa velika tabla, na kateri vsak dan z veliki številkami napišejo statistične podatke o prometnih nesrečah. Največ jih po- na kakor ------------------------------------------- - . .. .. «miina in od Novega Sada! vzročijo zloglasni tokijski tak 5» ^renovca, prebivalcev pa je siji, katerih šoferji se ne zme-' °’1"'m mestnem področju ka- nijo ne za prometne predpise, ne * *— 1-- i------------— tudi *>«* |{jL0?kem_____________ r_______4_____ tn0 ® milijonov, če pa računa-)L »e manjša okoliška mesta l^asaki. Jokohamo, Tačikavo, ®vo, Cibu in druga, je pre- lv®lcev blizu 15 milijonov. ,j^edanji Tokio je ohranil iz ^j^nskih« časov več starih ar-pogonskih spomenikov, svetišč, najbogatejših fevdalcev in * »Šogunov grad«, v katerem cesarski dvor. V samem % -u mesta obdanem s širo-DjJ®! jarki in debelimi kamnit-vj?1 zidovi, raz katere vise nad ltt ? krivuljaste veje in široke it. japonskih pinij, je ta r°aavni spomenik japonske za življenje pešcev, pa tudi ne za svoje lastno. Ogorčeni prebv valci jih imenujejo »amačuru kamikazec, kar pomeni amaterske samomorilce. DVOJNOST JAPONSKEGA ZNAČAJA Ti »amaterski samomorilci«, ki so razen poklicnih morilcev in vlomilcev največje zlo glavnega tokijski kino * napravo za klimatizacijo, če ga vidiš, kako z enakim užitkom spremlja Fer-nandelove domisleke (prevedene v navpičnih podnaslovih z desne strani platna) in razvlečeno nemo mimiko iz enega izmed številnih zgodovinskih filmov, po- terem so predpisani nasmehi in fraze za izražanje skromnosti in spoštovanja do sobesednika. Ta kodeks lepeg’a vedenja pa ni predvidel ne prometa s taksiji, ne podzemeljske železnice, ne čakanja v vrsti pred kinematografsko blagajno. Zato se ti dališča »kabuki«, ali če vidiš v kakem zakotnem predmestju Tokia na kateri koli starinski leseni hiši televizijsko anteno ali v vsaki vasi vsaj po eno prodajalno fotografskih potrebščin z najmodernejšimi kamerami in lečami 1:1,1, v samem središču Tokia pa pomite v lesenih če-..- . brih, ki jih nakladajo na ročne mesta, cesto povzročijo javne, vozjgke in tako vozijo v rezer- snetih po vzorcu klasičnega gle-! utegne pripetiti, da te v avto- aavni -------------- l*ekture od vseh strani obdan nimi hišami, na katerih % l£dob ^airi ^ono^* pestre neonske re- južni strani, v poslovnem ok aJu Marunoči in trgovinskem L*JU Ginza, stoječih na pod-. Ju nekdanjega velikega moč-se noč in dan pomikajo avtomobilov, avtoDusov in so lllv8jev. Pred dvema letoma tj4^povedali uporabo hupe, to-sama njihova vožnja po-Hit i? zamolklo bobnenje, ki ne utihne. zahodni strani, pri Saku-lamonu (»Vrata češnjevih "*) stoji veliko, neokusno loPje tokijske policije, pred H v1!' N, pismene in ustne razprave o nO' tranjih nasprotjih in tako imenovani »dvojnosti« sodobnega japonskega značaja. Vsi šoferji taksijev pa niso rojeni kot nasilniki in razgrajači in tudi njihovo dirjanje po ulicah in cestah v središču mesta te;r vijugastih uličicah predmestij si lahko razlagamo samo z lovom za potniki ali velemestno nervoznostjo. Večina je dobro vzgojena, vljudna in preudarna. Doma so z družinami in sosedi prijazni in vljudni, kadar pa govore z neznanim človekom, se izražajo v zelo zamotanih stavkih, se klanjajo do pasu in često obmolknejo, da bi v znak spoštovania srknili slino ali zateglo vzdihnili »saaaa«... Zakaj pa potemtakem podivjajo, brž ko sedejo za volan? Ce vidiš starca v sivem svilenem kimonu, da se zateče ▼ todobni varje, kjer jih predelajo v gnoj, ne smeš pozabiti, da je to samo zunanje lice japonskih kontrastov in paradoksov. Vse to so nepomembni pojavi. Bistveno je, da živi sodobni Japonec v dveh različnih, neskladnih svetovih: sodobnem in tradicionalnem, ki se kakor voda in olje ne mešata. Kontrast med prijaznim in vljudnim šoferjem talcsija, kakršen je doma, in brezobzirnim »amaterskim samomorilcem« kakršen postane, brž ko sede v svoj avto, je samo eden izmed drastičnih primerov »dvojnosti« bolj ali manj v vsakem Japoncu. Sloveča japonska olika in lepo vedenje spadata pravzaprav v starodavni srednjeveški obced, v katerem je sleherni človeški odnos strogo določen, v katerem so natanko predvidene oblike vedenja za vsak položaj, v ka- busu pohodijo ali zmečkajo s komolci, v vrsti pred blagajno pa »padalsko« preskočijo isti vljud- svoj bedni, revni, skromni in tako visokega obiska nevredni dom. Sodobni tempo življenja v industrijski deželi, kakršna je Japonska, in v milijonskem velemestu, kakršno je Tokio, zahteva od ljudi naglico, odločnost, iznajdljivost. Japonci zdaj razumejo, da imajo vse, te koristne lastnosti, manjkata jim samo samodisciplina in obzirnost do neke vojašnice eksplodiralo osem bližnjega v modernizirani obliki, I r. Ki nercoin n nn In uvažala pa is Sovjetske zveze stroje, všterši prevozna sredstva, traJctorie, merilne naprave, vrtalne stroje za naito in opremo za gradnjo cest. CIPER KONEC PROTESTNE STAVKE Nikosia, 13. avg. (Reuter). Danes je bila na Cipru zaključena Štiridnevna splošna stavka, ki so jo organizirali iz protesta proti izvršitvi smrtue obsodbe nad tremi ciprskimi mladinci. Časniki so danes prvič izšli po izvršitvi smrtne obsodbe nad tremi Ciprčani. LCIPT MESTO BENI SUEF BREZ VODE IN LUČI Kairo, 13. avg. (AFP). V mestu Beni Suef, oddaljenem kakih 130 km od Kaira, je prišlo do dveh eksplozij, ki sta uničili mestni vodovod in električno centralo. Po eksploziji je izbruhnil požar, ki je popolnoma ( opustošil ta dva objekta. Brez vode in luči je ostalo okrog 300.000 ljudi. Število žrtev doslej še ni znano. KOLUMBIJA Žrtve eksplozije Bogota, 13. avtf. (Reuter). Danei so uradno sporočili, da so identificirali 403 trupla žrtev velike eksplozije v mestu Cali. V tej nesreči je izginilo okrog 14 ljudi, 837 pa jih je bilo hudo poškodovanih. V Caliju je minuli četrtek v bližini neke vojašnice eksplodiralo osem ka- ki bi ustrezala ne le lepoti ko' šatij pinij, katerih veje vise nad vodo jarkov okrog debelih zidov dvorca, marveč tudi pogojem motoriziranega direndaja v več- ni prebivalci, ki so te sprejeli j nadstropnem tokijskem središču, doma na kolenih, ki so se ti do po katerem odmeva škripanje tal klanjali in se opravičevali, da so se te drznili kot uglednega tujca in svetovljana povabiti v zavor in mrgoli množica pešcev v nevarnosti, da jih na križišču povozi motorno vozilo. K. T. • ZDA URAGAN PUSTOŠI Miami (Florida), 13. avg. (Reuter). Silovit uragan, ki je prišel z Atlantika in zajel Portorico, je povzročil za več ko milijon dolarjev gmotne škode. Uragan je dosegel hitrost 160 km na uro in pustil za seboj pravo tazdejanje. Na otoku Guadelupa je malone popolnoma uničenih več niso prešteli. vasi. Človeških žrtev it T--.-. > .. ' v - ■ffl '-‘ J&e*. UL* -o . --- v * * M »i® , r* » Središče Japonske prestolnic« IZ GORIŠKEGA OKRAJA Gospodarska poslovna zveza za Tolminsko ustanovljena Za bivši goriški okraj bodo to novo gospodarsko združenje kmetijskih zadrug ustanovili v petek v Novi Gorici Te dni je bil v Tolminu ustanovni občni zbor gospodarske poslovne zveze za Tolminsko. Delegati splošnih kmetijskih zadrug in drugih kmetijskih organizacij so sprejeli pravila zveze, izvolili upravni odbor ter le-temu izglasovali nekaj pooblastil. Pooblastili so ga med drugim, da izdela proračun ter najame investicijski kredit do največ 270 milijonov dinarjev in obratni kredit r znesku 150 mi- sprejetih pravilih gospodarski obrati zveze. To so vsa podjetja, ki se ukvarjajo s trgovino oziroma predelavo kmetijskih pridelkov in so torej neposredno povezana s kmetijstvom. Z delom dohodkov teh podjetij, ki bodo odslej menda oproščena plačevanja določenih družbenih obveznosti, bo moč precej prispevati k hitrejšemu napredku kmetijstva. Skupna vrednost osnovnih sredstev omenjenih podjetij ozi- Motiv c Mosta na Soči lijonov dinarjev. Upravni odbor bo tudi sklenil pogodbe s kmetijskimi zadrugami o medsebojnih odnosih le-teh in gospodarske poslovne zveze ter o oblikah in načinih medsebojnega sodelovanja in pomoči v prizadevanjih za napredek kmetijstva v bivšem tolminskem okraju. Gospodarska poslovna zveza za Tolminsko bo vključevala skupaj 8 dosedanjih zadružnih podjetij, ki bodo v prihodnje po Sredstva za dograditev vinske kleti v Brdih Centrala Narodne banke v Beogradu je za nadaljevanje gradnje velike vinske kleti v Dobrovem v Goriških Brdih te dni odobrila nadaljnjih 378 milijonov dinarjev dolgoročnega investicijskega kredita. Zagotovljena so tudi že potrebna devizna sredstva za nakup potrebne tehnične opreme v tujini. Ilegalno je prehajal državno mejo m tihotapil šunke v Italijo Okrajno sodišče v Novi Gorici le te dni sodilo 20-letnemu Aleksandru svili-goju iz Borlone v občini Dobrovo v GoriSkih Brdih. Zagovarjati se je moral, ker je od avgusta 1954 enajstkrat ilegal-no prekoračil državno mejo in tihotapil šunke v Italijo. Pri tem je seveda dobro zaslužil. Obmejni varnostni organi so ga aretirali 27. junija letos, ko je spet poskušal prekoračiti mejo. Sodišče ga je spoznalo za krivega in obsodilo na dvajset mesecev zapora. Izrečena stroga kazen naj bo v opomin in svarilo vsem, ki bi uveljavljanje videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu hoteli izkoriščati za osebno bogatitev in tihotapstvo. roma obratov znaša okrog 270 milijonov dinarjev. — Sedež gospodarske poslovne zveze za Tolminsko bo v poslopju, kjer so sedaj uradi kmetijske pospeševalne službei Novo gospodarsko združenje kmetijskega zadružništva za bivši goriški okraj bodo ustanovili v petek 17. avgusta v Novi Gorici. Ta gospodarska poslovna zveza bo združevala vsa zadružna podjetja z območja bivšega okraja. Z novo organizacijo pa so predvidene tudi nekatere druge spremembe, ki naj prispevajo k zboljšanju odkupa kmetijskih pridelkov ter preskrbe kmetijstva z reprodukcijskimi in zaščitnimi sredstvi. Tako se bo sedanje podjetje »Floresc v Šempetru pri Novi Gorici razdelilo v samostojen zadružni obrat za izvoz in uvoz kmetijskih pridelkov, dalje v obrat za odkup pri* delkov ter slednjič v samostojen obrat za preskrbo kmetijstva s potrebnimi reprodukcijskimi in zaščitnimi sredstvi. Za zboljšanje odkupa živine bodo bržčas ustanovili novo tovrstno podjetje v Volčji dragi. Tam imajo namreč na razpolago prostoren hlev za okrog 80 glav klavne živine. M. D. Prvo letošnje grozdje Nova Gorica, 12. avg. — Na goriških stojnicah in v trgovinah z zelenjavo in sadjem imajo te dni prvo letošnje grozdje, ki ga prodajajo od 85 do 100 dinarjev kilogram. Letos grozdje kar dobro obeta, posebno v Goriških Brdih in v tistih krajih Vipavske doline, kjer ni bilo toče. V goriškem okraju pridelujejo grozdje na skupaj 2936 ha površine in ga pridelajo skupaj okrog 14 milijonov 700 tisoč kilogramov. Od tega je samo okrog 'tri odstotke namiznega grozdja, vtem ko ves ostali pridelek predelajo v vino. Od skupnega pridelka okrog 1073 vagonov vina ga prodajo 730 vago- M. D. nov. Ožbalt ob Dravi VAS, KI BO UTONILA »Takole, vidite!« mi je pripove- | je nastal pravzaprav šele posled-doval stari drvar, »pred leti sem | nja leta. Ko bi graditelji teh hišic si postavil kočo, dolg še visi na ! vedeli, da bo čez leta nasproti njej, zdaj pa bomo utonili. Vse, j njihovih koč zrasel železobetonski kar je koč na tej strani ceste, I jez nove hidroelektrarne, bi si bodo izginile pod vodo.« j prav gotovo desetkrat premislili, To je glas Ožbalta. Tistega, ki preden bi prinesli le en sam zi-se začne s skromnimi hišicami na I dak na ta kraj. Toda saj ne bodo levem obrežju Drave. Ta del vasi! ostali brez doma; nasprotno, dobili bodo novega, lepšega. A kje? Iz Celja m okolice Obnova vodovoda Glavni minulih letih že precej razširili i in obnovili vodovodno omrežje, je T . ,. . vodovodni vod na na Jožefovem hribu še zmeraj X.e- i3fA 1 Precej kritično zastran preskrbe s „ - pitno vodo. Na omenjenem pod- ročju se je zelo povečalo število stopno obnavljajo, da bi tako zagotovili boljšo preskrbo vseh predelov mesta z vodo. Pred nedavnim so zamenjali stare 150-mili-metrske cevi z novimi — ki imajo premer 400 milimetrov. Zamenjava je bila izvršena na odseku v dolžini 330 metrov. Toda kljub dejstvu, da so v Ob zaključku »Izseljenskega tedna« v goriškem okraju Letos je po nepopolnih podat' Slovenski ljenske matice v Novi Gorici 91 rojakov iz sedanjega gorilkega okraja, ki so se pred desetletji izselili v razne dežele sveta, obiskalo svoj rojstni kraj. Nekateri so spet stopili na tla svoje domovine tudi po 45 in več letih. Sodijo, da živi iz goriškega okraja na tujem okrog 40.000 rojakov, od tega blizu 25.000 samo v Argentini. Med rojaki, ki so letos obiskali domovino, je bilo tudi več uglednih javnih in kulturnih delavcev med našimi izseljenci. Omenimo naj enega najbolj naprednih ameriških Slovencev, rojaka Josipa Duma iz Gradišča pri Vipavi, ki zavzema odgovorno mesto tajnika SANS v »ameriški Ljubljani«, Clewelandu. Razen tega je tudi znan dopisnik raznih slovenskih časnikov in publikacij, ki izhajajo v ZDA. V domovini se mudi že dalj časa ter je poklonil več denarnih prispevkov naših izseljencev v Ameriki bolnici za pljučno tuberkulozo v Sežani ter za zgraditev spomenika književniku Luisu Adamiču na Grosupljem. S seboj je prinesel tudi več knjižnih daril in jih izročil knjižnici v Vipavi. Kot smo zvedeli, se bo v sredo poslovil od domovine in se vrnil v ZDA. potrošnikov, a stare inštalacije ne ustrezajo sedanjim potrebam. Pritisk je minimalen in večkrat se zgodi, da ostanejo prebivalci brez potrebne vode. Podjetje »Plinarna — vodovod« je že izdelalo vse trarn od Maribora do državn meje. Načrti so končani, zaa] j samo še vprašanje denarja, n* drocentrala v Ožbaltu bo P°°° na svojim predhodnicam, imela tri agregate z zmogljivostjo MGW in bo dajala letno 360 mui jonov kilovatov. Stala bo okt s 11 milijard dinarjev. Vzporedno gradnjo elektrarne bo treba V soteski ni prostora za hišice, odseku med Ožbaltom in P°dv® treba bo oditi drugam. In to ni ko zavarovati železniško Pr0® ' zgraditi novo cesto in železniis postajo. Delo bo nekoliko tezj zaradi drugačne geološke sesta tal; v strugi Drave je skala in na njej do deset me«® proda, skozi katerega bodo ni or 11 zgraditi zagatne stene za MV rovanje stavbnih jam. To boo lahko napravili le v zimskem <-su, ko je Drava naj nižja. Ze _ zahteva, da se bo treba za » Ožbalt čimprej odločiti in P«8"!, beti denar, sicer se bodo dela *» vlekla. Strokovnjaki, k( so n pravili načrt za hidrocentrai* predvidevajo nabavo elektrostroj lahko za ljudi, ki so se navadili svojih hišic, svojega kraja. Vendarle bo treba dati slovo, ker to terjajo višji Interesi: elektrika, luč, energija. S hidrocentralo v Ožbaltu bo sklenjena veriga dravskih elek- Triletna delavska šola v Celju Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« v Celju pripravlja na pobudo sindikalne organizacije ustanovitev 5-letne delavske Sole. V njej si bodo delavci pridobili splošno izobrazbo, kakor tudi načrte za obnovo vodovoda na Zt Jožefovem hribu. Toda zaradi po- 1 sabljanju delavcev za delavsko upravlja-1 ne opreme in drug g manjkanja sredstev za take na- ?jV,n PolAtic®° delo. Doslej se je za izključno iz domačih tovarn, mene rekonstrukcija vodovodne- ‘0J?!0.f"rlV^r,bl,2no 70 l3eUv- OžbaJ^^nap^jal^a rMddfln'bP^ morali zgraditi tudi daljnovod-Vse je pravzaprav pripravljeno, denarja še ni. Ker pa so na vw ku večje investicije v naši infl.. striji aluminija v Kidričevem« J bržkone že gotovo, da je HC o balt tik pred gradnjo. Brez eie» trike namreč ni napredka v in pošljejo na Katarino novo ko policije, ki naj se močno “ ga Ta sklep so hitro uresn'f svojo utrdbo pa so izbrali cerkev. .^11 V debelih zidovih so ^ šest lukenj in napravili 6" line: tri za oltarjem v 8rne{,raoi' ven, tri pa nad korom za gU, bo pred napadom z Muzge-li, nanji vhod v zvonik so zaz p0, zato pa so napravili vhod tranjosti cerkve skozi s ,aj)k0 desni strani oltarja, da so lezli v zgornji del zvonika, ;0 so si sezidali mitral jezno^ in bomhaškl bunker, ^r^iinic0 si uredili pod korom, in delovni prostor pa pred »^ jem. Tudi stranski vhcK^7r>a $D kev so zazidali, glavni vhod nadzidali z betonskim hun* Vidiš, Viktor — je zafcU'^ svoje pripovedovanje Zden*”^ tako so Nemci spremenili ce* Jlt0 na Katarini v krepko vcJLw)» utrdbo, ki kot predstraža >■ velj kontrolira naš hriboVsK* ren.« Komandant Viktor s« J® m novno zagledal v vas Katarin tiho govoril: »Če jih iznenaa^ bo zmaga poceni... Ce se .jj upro, jih pa ne bomo P°*pF,n){S za zajtrk... Toda po®t«an mora pasti!« _ Ko si je Viktor dodobra n 11 v spomin lego vasi, Je” K0-obveščevalcu Zdenku: mandirju posadke na 143 uni-naj se vdajo, sicer jih čili s silo!« (Se nadalW KULTUBN1 0BZ0BN1K FILMI, h nh bomo gledali fflfcroL P°5JetJa za razdeljevanje mo« ». dobila koplje naslednjih f 11-V,Tla Predvajanje: v puSCavl«, ameriški Ulm IttSl.Wllliama Tilla. V glavnih vlo-Niacv i0Pata Johnny Welssmuiler ln tlim an bran> džunglo«, ameriški i Slivnik re.*WI Harolda Schusterja. V „„TOin vlogah: Gordon Scott, Vera “>«y Kelly. ^‘Tarzan ti v re 1,'vnm v rtlltit!?anov* Jeza«, ameriški film v !lh- r „ Edfidleya. V glavnih vlo- jvlex.Barker in Dorothy Harte. film mi verjeli«, ameriški »Ih Ii! .® Irvinga Mitchella. V glav-®*yward R°t>ert Young in Susan NAPREDEK V KVANTITETI NQVA OBZORJA ŠT. 4/5 IN 6/7 Dve zajetni dvojni Številki mariborske revije vzbujata pozornost predvsem zaradi obilice in raznovrstnosti objavljenega —• uiaiu u/iuiigiu«, amciibis.! i it r.®, h Harolda Schusterja. V i gradiva. Poezija kaže, podobno kakor v drugih slovenskih revijah, več uspeha v kvantiteti kot v kvaliteti. Ce ne štejemo prevodov, objavlja v obeh številkah 17 avtorjev 46 pesmi. Med njimi ni niti ene, o kateri bi mogli odločno pisati, da je zelo dobra, velika večina se nagiba celo k povsem obratni sodbi. Najšteviineje je zastopan Jože Smit, v čigar zadnjih stvaritvah opažamo težnjo po sproščenej-šem in izvir ne j šem oblikovanju, ki se skuša uveljaviti v že znanih,, za pesnika zntečdlnih mo- škl h^f-J^ontinental Pacific«, amerl-ci. y “,®i®kl fllm v režiji Freda Clr- ie: Uk: cj. tfVD0Jskl flim v režiji Freda Cir-Peggy časr. vlogah: Jack Maoney Alhe?^,knJa'. Italijanski film v režiji Seaatto <£-t-t.up.?sa' v glavnih vlogah ,h*° kachelle ln Yvonne Šanson, vjefci« k 0 gozdnem velikanu«, so-ati« / “krvni film v režiji- A. zgurl-)», V „ .vnlh vlogah: V. Krlžanska-Grafova. »1 vjprekopu«, romunski barv- °vni film. *l»lheh?°J.abna glasba Št. 4«, kratki , Isna« T lm v režlh Georga Fried-' tivmh krogih spominskega vra-‘Clnveh^* rimska Filharmonija. 1 Čanja v mladost. Pesmi so lirsko-fiim7verežijaimKmgki Pripovednega značaja in, kot glas /»• v glavnih vlogah: Kirk Dou-: kaze, v tej objavi še ne dokončno »U-L ® Grane, cialre Treword. i redigirane. Morda bi osvojitev & Tena RotchTrv kgaiavnSevio- nekaterih novih osnovnih podro-,H» Laurei, Oliver Hardy. čy pripomogla pesniku k uspeš- htealni % tktu«, ameriški barvni krl-tka v v režiji Alfreda Hitcheo- 9»rrv glayn‘h vlogah Grace Kelly, »Dv?ra.nt- Charles Wanel. film v a ..tedna ljubezni«, ameriški nlh vihrt.u noya Rovvlanda. V glav-ut>knl° Jane Powel, Ricardo Mont- hv>boi“kkia«,^ Mlsfi^ip«a*. kmeriSki v plodoviti produkciji Mihe KU- V četrti in peti številki je 8 Adams. 1 to »Pesem«. Saia Vegri Je ob na- nejšemu uveljavljenju oblikovanih hotenj. Slavko Jug tudi to pot ni razočaral, čeprav je kompozicijsko manj trden in proti koncu pesmi čustveno ohlapnejši. Kak utrinek zablesti tu in tam BELEŽKE Zmajeva dela v ruskem prevodu ^jU°Sk0VSka državna založba za lt e'Q0*t pripravlja knjigo prevodov Ut* 8*avne&a srbskega pesnika Jo-J°Vanoviča-Zmaja (1833-1904). Ta Pe»mi prva posebna izdaja Zmajevih T()(jb v ruskem prevodu. Toda pranji i^ Pesm* 80 objavljale ruske re-Piav a 2a nie?ovega življenja. Nekaj 0T je bilo vključenih tudi v Nikolaj ***** Pirnat: Deček (bron knjigo »Poezija Zahodnih in Južnih Slovanovi, ki ja izila lani ▼ Leningradu. Razstava čeških mladinskih knjig jeseni bodo v Beogradu odprli razstavo šejkih mladinskih knjig. Med njimi bodo dela Božene Nemcove, Marije Majerove, Karl« čapka ln pisatelja zgodovinskih romanov Alojza Jl-raseka. Ta razstava, ilustrirana z deli čeikega slikarje Aleia MikulaJa, bo dopolnjena z didaktičnimi Igračkami ln lutkami v narodnih noiah. Za Časa razstave bodo v Beogradu predvajali najbolj uspele Seike filme za otroke. V letu dni zaščitenih 53 kulturnih spomenikov Zavod za spomenliko varstvo Bosne in Hercegovine Je evidentiral v zadnjih letih itevilne kulturne spomenike. V zadnjem letu dni so evidentirali ln postavili pod zašdlto države 53 kulturnih objektov, od tega . 29 spomenikov iz NOB, i starih trdnjav ln stolpov, 5 cerkva, 3 džamije, 4 srednjevejke nekropole, 2 stanovanjski hili Itd. Od 77 predmetov likovna umetnosti, kolikor so jih v zadnjem Času zaščitili, Je 35 starih Ikon, 16 nmetnliklh slik ter 6 predmetov umetne obrti. Sedemdesetletnica prof. dr. Schneweissa V svoji znanstveni rubriki prlnaia »Berliner Zeltungi krajSi članek oh 70. letnici znanega slavista, profesorja berlinske univerze dr. Edmunda Schne-welssa. Schnesvelss se je rodil 1886 v kmečki družini, končal slavistične študije, obiskal Zahodno Galicijo, Rusijo, Srbijo ln Bolgarijo ter objavil vrsto del ln razprav t področja slavistične znanosti. stopu obetala več, kakor zdaj daje. Njena vitalnost se je rahlo izčrpala in tudi oblikovno se marsikje ponavlja. Ne bi škodovalo, če bi stvari za objavo malo skrb-neje Izbirala. Lahko bi navedli po vrstnem redu še ostale avtorje, vendar je že kratka oznaka je priznati, da je avtorica kočljivi psihološki problem dokaj dobro izpeljala. Ostale prozne prispevke so objavili Rudolf Kresal, Nada Matičič in Ivan Cemagoj. Hofmanova drama »Svetloba velike samote«, ki je bila letos z uspehom uprizorjena v mari- omenjenih dovolj karakteristična borskem gledališču, je dostopna za poezijo v celoti. Ne samo v j zdaj tudi v tiskani obliki. O njej Novih obzorjih, čeprav tukaj za- j je bilo že mnogo zapisanega ob radi množine ostreje, tudi dru- {gledališkem krstu ter bi bilo god opažamo, da se poezija iz- ! množici mnenj težko še kaj no-gubljeno išče: na poti k novemu vega dodati. Delo vsekakor zasluži, da je izšlo v tisku, saj ga skoraj brez pridržka lahko šte- ali v slepi ulici? Prevodi Maksim Sedej: Jahači jemo za najboljši leposlovni tekst v obeh številkah. Publicistika in kritika Herbert Griin je prevedel po eno pesem Tina Ujeviča in Jureta Kaštelana, V. Z. je pripravil^ nekaj prevodov iz vzhodne sta MStopanl v reviji ra2IT1ero-lrrike (indijske, arabske, perzij- rna obširno. Božidar Borko v raz-ske), Alojz Gradnik pa objav- pi:avicj „Kaj je kaj ni esej« lja sest Shakespearovih sonetov. pojasnjuje in razvoj te v Morda bi bilo dobro vnesti v sodobnem slovstvu tako razširjene prevajanje tuje poezije več načrtnosti. V izbrušenejših prevodih bi prevedena poezija lahko da- zvrsti. Vrsta člankov je posve-čeha delu posameznih ustvarjalcev. Fran Sijanec je napisal sestavek ob sedemdesetletnici umetnostnega zgodovinarja dr. Izidorja Cankarja, Janko Glazer Pohvalne ocene Hrističeve ,Ohridske legende4 na Poljskem Varšavski časnik »Kulturni pregled« Je priobčil članek Irene Turske z naslovom »Balet, ki prekipeva od pa spominski članek ob smrti ko- plesaij napisan ^ veIlkem uspehu roškega pesnika Frana Ellerja. O j »ohridske legende« Stevana Hristlča delu slikarja Franceta Miheliča prl prvl lzvedM v Sleskl operi v B1. razpravlja Branko Rudolf, av- j tomu na PolJskem. strijskega pesnika Michaela Gut- j J tenbrunnerja pa nam predstavlja ' ’G1edalce„ f, -°6r‘d,k l8g,endl Janko Messner. Zanimiva je na- ”aJbollv »svo]1 fla 18 deJanJe dalje razprava Branka Rudolfa maksimuma nasičeno » plesom«-»Od formalne do dialektične lo J le ««eno med drugim v članku. »Sleherni prizor se razvija v živahnem gike« ter dva literarnozgodovinska zapisa Ivana Podržaja (o plesnem gibanju. Pozornost polj- Cankarjevi aretaciji na Vrhniki) fefa gledalca vzbuja predvsem Ju-iv, I,- in,ra v--;,,, goslovanska folklora, ki Jo malo po- ln Franca Zadravca (Dve Kajuhovi pismi Mišku Kranjcu). Obširnejše članke so prispevali še Viktor Smolej, Ivan Kreft, Herbert Grfln in Dušan Zeljeznov. Med o-cenami slovenskih del je precej prostora posvečeno j Branku Hofmanu. O njegovi | drami pišeta Herbert Grun in j Branko Rudolf, o zbirki »£a j oblaki so zvezde« pa Bruno Hart- j man. Med ostalim gradivom je ] treba omeniti zlasti trezni kri- ] tičnl zapisek Oskarja Hudalesa o | Sijaričevih »Bihorcih«, katerih vrednost je založniška reklama visoko i^etirala. Vrsta zapiskov je posvečena dogodkom širom po svetu, deloma pa tudi specifičnim mariborskim kulturnim problemom. Ob koncu lahko zapišemo, da je pestrost obeh dvojnih številk j manj privlačna ob podrobnejšem razboru gradiva, da pa po drugi plati revija ni brez barve in prinaša nekaj tekstov, ki bodo zadovoljili tudi zahtevnejšega braloa. K-6 znamo ki pa nam Je ni težko razumeti spričo mnogih sorodnih črt v plesih Dušan Petrič: Portret D. Z. Vanja Raduš: Glava jala pesniškemu delu tisto težo, ki je originalne pesmi žal ne dajejo. Proza in drama uspešneje reprezentirata leposlovje Novih obzorij kakor poezija. Zlasti v šesti in sedmi številki lahko omenimo tri prozne tekste, ki jim je treba posvetiti primerna pozornost. Med njimi bi prvo mesto prisodili noveli Leopolda Suhodolčana »Kaplja krvi na soncu«. Avtor obravnava zadnje trenutke in smrt kmečkega hlapca, voznika. Socialni motiv Je podan stvarno, brez mesijanskega patosa in sentimentalnosti, ki le v zaključku rahlo neprijetno poantira zgodbo. Novela je napisana sveže, kmečka snov je v njej obravnavana nekonvencio- i2 vsebine: zunanjepolitični pre- Problemi socialnih sprememb v 20. nalno. Suhodolčan piše lep jezik • gied: Suez; Plemenita misel; Bundes- j stoletju. — Illja Venežls: Novogrškl in domiselno izbira metafore, nje-j Wehr; Na Zahodu nič novega ...;! Polyneikes (leposlovni podlistek). — sov slog se bliža lapidaimosti, ki, Razvoj na Madžarskem. — bp: Držav- i Melita Stele: Izmenjavnl razstavi med preseneča. Marijan Kolar objav- ijan sveta. — vinzenz Rizzl; Narod- Koroško in Slovenijo. — Oton Ber-lja »Studijo rok«, dobro opisano nostl na Koroškem. — Dr. Jože Qori~ kopec: Pismo lz Prage. — Marjan ' 'Kozina: O glasbi za film »Dolina miru«. — Primorka: Gostovanje ljubljanske Opere ln Drame v Parizu. St. K.: Fr. Bevk, Cma srajca. — Danilo Pokorn: Ob stoletnici smrti Roberta Schumanna. — W. K. Met-hews; Pri prevajanju Prešerna. Milan Dolgan: Saj je življenje hudomušno. — Branko Rudolf: Branko Hofman: Za oblaki so zvezde. — Kulturne vesti, Nove knjige v tujini, Knjižne novosti. Nova številka »Naših razgledov« sliko iz življenja dveh starčkov, car: ob prvi knjigi Kardeljevih član-Snov iz vsakdanjega drobnega kov, referatov in govorov lz povoj-življenja je pod pisateljevim pe- nega časa. — Franc Černe: Avtoma-resom resnično, oživela. Milka t tizacija proizvodnega procesa ln so-Kovič (novo ime ali bolj ver- i eiaiizem. — France Avčin: Parkln-jetno: psevdonim) objavlja psiho- 1 sonov zakon. — Jože Zakonjšek: Pro» loško Zgodbo »Strta OS«. Motiv bleml analitične ocene delovnih mest. človeka, ki v povojnem času — d. p.: Evropska plačilna unija zgreši in zgubi nit pričete poti, ostane. — To m ono. — International v naši povojni književnosti ni Law Associatlon ln njegova 47. kon-neobdelan. V tej noveli mu je do- ferenca v Dubrovniku. — J. G.: Obisk dana še duševna bolezen in treba: v moderni angleški Soli. — v. b.: slovanskih ln balkanskih narodov. Bogastvo belo-črno-rdečih kostumov, spremenljivost ritma in tempa, ki pre-raSča čestokrat v vrtoglavo hltroet, raznolikost plesnih elementov — vse to prekipeva ln vi^e na odru v nekakšnem stihijskem plesnem navdušenju, ki očara gladalca.« »Ohridska legenda«, sodi plseo članka, pomeni velik uspeh bltomske Opere, ki Ima zelo sposobne umetnike. »Vendar ne zadostuje, če bi se zadovoljili samo z ugotovitvijo, da Je predstava uspela. Ta uspeh mora sprožiti nove predloge, ki bodo prispevali k razvoju poljskega baleta. Izkušnje, ki sl Jih Je pridobil kolektiv šleske opere v sodelovanju s tujim baletnim mojstrom, ki je prinesel nove koreografske probleme ln nove delovne metode, kaže, kako koristna je takšna praktična kulturna Izmenjava« — Je rečeno na koncu članka. »Ohridsko legendo« Je režiral Maks Klrbos, koreograf baleta reške Opere. Na premieri Je dirigiral avtor Stevan Hrfstič. Nekai novosti NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE Pellat C.: Lanene et Llttčrature ara-bes. Paril 1952. (Collection Armand Co-lin. 278.) (94540-278.) Rolland R.: Goethe et Beethoven. Parls (1951). (124209.) Romain Rolland par lnl.mtme. Pariš (1953). (Eerlvalns de toujours. 31.) — (F 105/1956.) Rotvand G.: L’ifflprčvisible Monsieur Durand. Pariš (1956). (F 132/1956.) Ruisell B.t Das natnrwissenschaftll-che Zeitalter. Stuttgart & Wien (1953). (Dle Univcrsitat. 384 (č 94998-38.) Sagan F.: Bonjour tristesse. Pariš (1955). (F 111/1956.) Sagan F.: Un certain sourire. Parls (1956). (F 112/1956.) Santlllana G. de: Le procčs de Ga* lilče. Parls (1955). (F 122/1956.) Soden W. von: Das akkadische 8yl-labar. Roma 1948. (Analecta orientalia. 27.) (II 130667-27.) Soden W. von: Grundrlss der akka-dischen Graramatik. (Analecta orientalia. 33.) (II 130667-33.) Trogrančlč F.t Stoiia della lettera-tnra croata dalPumanesimo alla rinascita nasionale. Roma (1953). (133424.) Vernet M.t Eguilibres et desčgulli-brei biologiques. Parls 1954. (F 119/1956.) Vlrglle: Bucollques. Traduction en vers de Paul Valery. Parls (1956). — (F 133/1956.) Wagenfiihr R.: Statistik leicht ge-maeht. 3. Aufl. Kčln 1952. (123771.) Walden P.: Histoire de la chimie. Pariš (1953). (138991.) Zlegenfuss W.t Philosophen-Lezlkon. Handw8rterbuch der Philosophle nach Personen. 2. Bde. Berlin 1949—1950. — (Č 133371.) Slovenski oktet na Kitajskem >ho: Peking, 17. julija emo in kar razumeti ne Slovenski oktet je v sredo 11. julija opoldan odpotoval k Beograda skupaj z nekaterimi jugoslovanskimi opernimi solisti — med njimi iz Slovenije z Vilmo Bukovčevo na dalj So turnejo po LR Kitajski. Prva poročila, ki prihajajo b daljnega vzhoda, pričajo o triumfalnih uspehih vse skupine, posebno pa Slovenskega okteta, ki je ponovno upra-viČil sloves, ki ga uživa v Evropi in ki si je zaslužil visoko Priznanje glasbenih strokovnjakov, da je namreč eden najboljših zborovskih skupin sveta. Strokovno o uspehih turneje bomo pisali kasneje, ko se bodo oktet ln solisti vrnili v domovino. Danes pa posredujemo z daljne poti nekaj Vtisov, ki so jih člani Okteta sporočili svojcem, katerim Sre tudi zahvala, da so nam z razumevanjem odstopili Pisma. prenočili. Naslednje Jutro smo nadaljevali pot do Irkutska, kjer smo zaradi pomanjkanja prostora v letalu redne proge prenočili, in ob tej priložnosti zapeli v tamkajšnjem domu kulture. V nedeljo zjutraj smo odpotovali naprej proti Pekingu preko Ulan Bator Hoto in preko puščave Gobi. Ce pogledate vso to dolgo pot na zemljevidu, boste videli, da smo daleč proč od vas. In da boste razumeli, da vsa ta pot v resnici nii bila šala, naj povem, da smo bili brez 'pristankov v zraku celih trideset ur in pol. V Pekingu so nas na okrašenem letališču sprejeli najvlšji predstavniki oblasti in množica občinstva nad vse slovesno in prisrčno. Obsute s cvetjem eo nas odpeljali v reprezentativen hotel, U r.ern°, da je res. V- sredo, 1(4% opoldne smo odpotovali l(|fe°Srada z avionom in v ne-PojT; 15. julija smo v zgodnjih ^inph urah pristali v Pe-• Res je, da smo se vzpe-avj} na beograjskem letališču na z malce treme, toda z ie-8l*ii ruskih pilotov in s m letenjem njihovih avl-bii-;. s* je ves strah kmalu raz-jN, 11 v sinjih višavah. Odleteli Proti Budimpešti in dalje Ojuu Uljeva v Moskvo, kjer smo do četrtka zvečer. Ko smo Stn00gledali glavne zanimivosti, p^, *e tisto noč nadaljevali pot swKazana, Sverdlovska, Om-Novosibirska do Krasno-^t®> kjer smo v petek zvečer kjer nam je zvečer pripravilo sprejem ministrstvo za kulturo. Sinoči so nam priredili v operi slavnostno predstavo, nocoj pa bomo priredili prvi koncert. Peking, 18. julija Tu ostanemo torej do ponedeljka, 23. julija in bomo imeli izmenoma s solisti in baletom vsak dan koncerte, ki so že naprej razprodani. Včerajšnji prvi oficialni koncert je prekosil vsa pričakovanja. Na mah smo osvojili več kot dva tisoč poslušalcev in uspeli. Navdušenja in aplavza ni bilo ne konca ne kraja, ko j je Vilma dodala kitajsko pesem | in ko smo mi zapeli šanghajsko j pesem »Ljubezen do stepe«. Medtem ko je imelo vodstvo danes dopoldan sestanek glede1 naših nadaljnjih nastopov, smo ostali hodili po mestu in si ogledovali njegove znamenitosti. Tu je silna vročina, kljub! temu pa še nismo opazili nikjer nobene muhe niti komarja. Tu sem se spomnil na Gradaščico, kamor najbrž hodite namakat noge, če vam je vreme naklonjeno tako kot nam. Pa še nekaj o kitajski kuhinji. Tisto, da so Kitajci umetniki v kuhinji, sedaj prav rad verjamem. Zato sem prepričan, da devet tisoč najrazličnejših jedil, ki jih znajo spretno pripraviti, ni izmišljena številka. Mize so vedno polne narezkov, desetine vrst rib, bodisi pečenih ali ocvrtih, bodisi v omaki, pa rakov, gorkih salat, kitajskih kruhkov, šest mesecev starih črnih jajc, in kaj vem česa še. Čeprav so vsa jedila nekam oslajena, nam kuhinja ne dela težav, toda tudi naša slovenska hrana ni slaba. Tu nam nudijo zelo okusna vina in druge pijače, vendar smo se že začeli pogovarjati o cvičku in si v temle hipu, ko vročina neusmiljeno pripeka, ne želim drugega kot čašico hladnega cvička, pa čeprav ne tistega iz kota. ' Pravkar sem zvedel, da so našemu vodstvu ponudili vrsto nastopov po Kitajski, s katerih bi se vrnili enkrat septembra. Naši bd radi iskreno in prisrčno gostoljubnim Kitajcem ustregli, toda vmes je še Dubrovniški festival in bomo doma najbrž že 21. ali 22. avgusta. Šanghaj, 26. julija. Najprej naj vam napišem še nekaj vtisov z desetdnevnega bivanja v Pekingu. Tamkaj so nas vsak dan vozili na ogled prekrasnih dvorcev bivših cesarjev, ki so jih sedaj uredili v muzeje in katere si vsak dan ogleda na tisoče in tisoče ljudi. Nepozaben bo ostal nedeljski prijateljski obisk pri reprezentativnem zboru Pekinga. Takoj, ko smo se pojavili z avtomobili v bližini njihove dvorane, nas je sprejela njihova folklorna godba, katere zvoki so se zgubljali v peklenskem pokanju raket. Dekleta in fantje so nam pritekli naproti ter s stiskom rok in radostnim smehom dokazovali nepopisno veselje, da smo jih obiskali. Priredili so nam koncert mešanega zbora. Po koncertu so ljubka dekleta vsakemu od nas podarila za spomin originalne pahljače, zatem pa je zapela kitajska sopranistka, ki nas je presenetila s srbsko pesmijo, za kar. smo Ji bili zelo hvaležni in smo jo še posebej nagradili z aplavzom. Po njihovem nastopu smo tudi ml zapeli Tako solisti kot mi smo odpeli po eno pesem, po eno pa smo morali še dodati. Tudi to pot smo vžgali z Vilmo. Aplav-diranja ni bilo konca, še posebej pa jim je bilo všeč, da so slišali iz naših ust kitajsko pesem. Tu naj omenim da oktet vsepovsod močno pritegne poslušalce tudi z rusko narodno »Večerni zvon«, ki kajpak posebno ugaja mladini, ki večinoma zna rusko. Za konec naj napišem, da nam vročina ne prizanaša, zlasti ne na koncertih, ko smo oblečeni v tople gorenjske narodne noše. Včeraj so nam dejali Kitajci, da bi nam še in še ploskali, ko ne bi videli, da smo skoz in skoz prepoteni. Tu nam ne pomaga niti specialen, vroč zelenkast čaj, ki ga Kitajci pijejo proti potenju. Šanghaj, 26. julija. Sedaj smo v Šanghaju, več kot tisoč kilometrov južno od Pe- kinga. Progo, za katero bi rabili z vlakom dva dni in eno noč, smo preleteli v petih urah, s pristankom v Su Cuju in Nankingu. 2e v avionu je bilo vroče, ko pa smo pristali v Šanghaju, kjer so nas pozdravili zastopniki mesta in kjer so nas deklice zasule s šopki gladijol, nas je sprejela še vročina 43° C, kakršne tudi tu ne pomnijo že sto let. Stanujemo v lepem 16-nadstropnem nebotičniku. Sobe so zelo razkošne: majhna predsoba, na desni sprejemnica z divanom in štirimi fotelji (na mizi je vedno sadje in cigarete, na posebni mizici pa še klorirana voda v termos steklenici), spalnica in kopalnica s toplo in mrzlo vodo. Čeprav je razločno zapisano, katera voda je topla in katera mrzla, ni v bistvu nobene razlike. V tej vročini sta obe vodi topli in prav vsi močno pogrešamo naše mrzle vode. Za danes imamo napovedano ob desetih najprej skušnjo v gledališču, nato pa ogled neke stalne razstave. Popoldan je zaradi velike vročine na sporedu počitek, zvečer pa koncert. Kritike naših nastopov v Pekingu eo polne superlativov. Doslej so hili vsi ti koncerti že v naprej razprodani. V osmih dneh smo imeli enajst koncertov, in smo po mnenju gostoljubnih prirediteljev doslej edina skupina na Kitajskem, ki je v tako kratkem času tol,iko nudila in tako malo počivala. Sky ŠPORT IN TELEINA VZGOJA Kdo so Mihaličevi nasprotniki v maratonu na olimpijskih igrah V maratonu še nihče nima dveh olimpijskih zmag — Ali se bo to v Melbournu posrečilo Zatopku? jg*' * * ?r V**"* - - V nobeni atletski disciplini sedaj pred olimpijskimi igrami, kar zadeva premer sil, ni tako malo poznan položaj, kot v maratonu. To je glede na majhno število tekmovalcev v maratonu razumljivo'. Maratonec tekmuje v eni sezoni največ trikrat in že to je mnogo, saj izgubi na eni tekmi 3 do 8kg na teži. Naš Mihalič je nedavno v Beogradu na balkanskih igrah izgubil 4 kg. Maraton v Melbournu bo zlasti zanimiv tudi zaradi tega, ker bo Za-topek skušal vdrugič osvojiti zlato olimpijsko medaljo v tej disciplini, kar se doslej še nikomur ni posrečilo. Zatopek bo tekel morda tudi na — 4. >. .. , . 10.km. Ce upoštevamo najboljše re- Mihalič se Je na balkanskih igrah, ruske maratonce in že po tradiciji zultate, ki so Jih doslej na dveh olim-ceprav Je bila proga za 1800 m krajša tudi Japonce, Korejce in Južnoafrl- pijskih igrah dosegli nekateri tekači, (proga^ za maton je dolga 42.145 m), ške tekmovalce. bi dobili naslednji vrstni red- izkazal glede na rezultat, ki ga je dosegel, kot resen favorit za osvojitev enega izmed vidnih mest v Melbournu. Mihalič je namreč, kot rečeno, 1800 m krajšo progo pretekel v dveh urah in 16 min. Ce bi dodali k temu rezultatu ustrezen, ekvivalentni čas za nadaljnjih 180« metrov, in sicer 6,5 min., bi dobili čas 2,23 uri, kar bi bil prav tako najboljši rezultat, dosežen letos v maratonu. Toda, kadar je proga, čeprav dolga 42 km, tako netočno izmerjena, se sama od I sebe vsiljuje misel, da so se merilci, morda še bolj' zmotili. Toda Mihalič je že prej, pa tudi letos z rezultati na 10 in 5000 m dokazal, da je sposoben doseči zelo dober čas v maratonu, pa čeprav le ta ne bi bil letos najboljši na svetu. Razen evropskega prvenstva in maratonskega teka v Bostonu, je eno od največjih meril na svetu tudi maratonski tek v Kožicah (CSR). Ta tek je bil lani oktobra in imamo lahko najbolje plasirane tekače na njem za favorite v Melbournu. Le-ti so: Ni-berg (Švedska) 2:25.40, Kotila (Finska) 2:25.43, Oksanen (Finska) 2:25.47, Su-rak (CSR) 2:26.05, Nielsen (Švedska) 2:29.09, Smith (Vel. Britanija) 2:28.12). Tretjeplasirani na olimpijskih igrah v Helsinkih, Sved Jansen, Je bil v tem teku šele 11. Tem kandidatom je treba dodati kot najresnejšega nasprotnika še Angleža Norrisa, nadalje Cabrera (Argentina) 194* — 2:34,Sl (prvi) 1952 — 2:26,42 (šesti). Ferris (Vel. Britanija) 1924 —252,26 (peti), 1932 — 2:31,55 (drugi). Colleman (Juž. Afrika) 1936 —236,17 (šesti), 1948 — 2:36,06 (četrti). Plazza (Cile) 1924 — 2:52,54 (šesti) 1928 — 2:33,22 (drugi). Tsuda (Japonska) 1928 — 2:36,18 (šesti), 1932 — 2:35,42 (peti). Mariborski šahisti v Švici Ekipa železničarskega Šahovskega kluba >Maribor« je odpotovala na desetdnevno turnejo po šviei. Mariborčani bodo igrali s tamošnjimi železničarji, od katerih jim bo najnevarnejši nasprotnik reprezentanca Ztiricha. ^1—Brzojavke—r gel nov svetovni rekord v hojl kilometrov - 1:27,58, atletinja V»o_ gradova pa je poboljšala svoj tovni rekord v petoboju.za z Njen novi rekord znaša 4767 (Reuter). V 3** TOKIO, 13. avg. ponski plavalni ekipi, ki se bo u ležila olimpijskih iger, j nyiszi 19, Banjaš Salfgotarian 19. . ved 18, Dozsa (Budimpešta) 18 # SOMBOR, 13. avg. — P« *• ženskega šahovskega šampiO“^^ na. Na kolesarski dirki »Po Evropi« so doslej prevozili pet etap. Pri fi e dn ji ? \ a z a rTv e ič 9,Stadler 8,5, v*j posameznikih je sedaj vrstni red tale: Riviere (Francija), Chri- mirovič, Cirovič in’ Vukovič P°5,5' stian (Avstrija), Fallarini (Italija), itd. Najboljši Jugoslovan Leva- TVmofejeva 6,5, JJvoržak 6, gti. čič je trenutno na 12 mestu. Na sliki je Italijan Fallarini, ki je p« ^"s.vinkovič f^Kačič 2,5, p1"”.) zmagal v drugi in tretji etapi. | in Svarcer po 2 in Hraševec i>5 PRIPRAVE ZA TEKMO S KITAJSKO Jutri Slovenija : »Banat« V okviru priprav za mednarodno nogometno srečanje reprezentanc KITAJSKA — SLOVENIJA J>o v Ljubljani 15. avgusta trening tekma reprezentance Slovenije z NK »Banatom«, članom III. nogometne cone. Tekma bo na igrišču NK »Odred« ob 17. Vstopnice enotne 50 din. Kapetan reprezentance Pilej Božo in trener Brozovič sta določila kandidate za reprezentanco, ki bodo trenirali skupaj od torka naprej: Georgi-jevski, Bencik, Medved, Piskor, Klanci-sar, Berginc, žumbar, Gruden, Stane Brezar, Bergelj, Kranjc, Dolenc, Vidic, Hočevar, Opresnik in Cnban. Objava Jug, mladinski prvak v waterpolu Dubrovnik, 13. avgusta. Sinoči se je v Dubrovniku končalo mladinsko prvenstvo v waterpolu. V finalni tekini je Jug premagal splitskega Mornarja z 2.1 (0:0) in osvojil naslov državnega prvaka. Včeraj so bili doseženi Se naslednji rezultati: Jedinstvo (Zadar) — Primorje (Reka) 7:1 (3:1), KPP (Korčula) — Pro-leter (Zrenjanin) 5:0 (3:0). Jadran (Split) — Polk (Split) 7:0, Mladost (Zagreb) — Jadran (Hercegnovi) 2:2. Končni plasma ekip je naslednji: 1. Jug, 2. Mornar, tretje in četrto mesto si delita Jadran (Hercegnovi) in Mladost. 5. Ja- PO AVTO-MOTO PRVENSTVU SLOVENIJE V KOČEVJU Delorenzo vedno boljši V včerajšnji številki smo že poročali, da je bilo v nedeljo v Kočevju republiško avtomoto prvenstvo Slovenije v cestni hitrostni vožnji. Značilnost tega prvenstva je zelo dobra udeležba dirkačev, ki je presenetila celo organizatorje — AMD Kočevje. Zasedba je bila zlasti močna v kategoriji solo motorjev do 250 ccm tfcr v kategoriji motorjev prikolicami nad 500 ccm. To prvenstvo je znova dokazalo, da prihajajo slovenski motoristi v vedno boljšo formo, kar je zlasti dokazal zna- ŽNK »Ljubljana« obvešča vse član-stvo, da bodo redni treningi vseh mo- štev od torka, 14. t m. dalje po raz-, dran (Split), 6. Pošk, 7. KPP, 8. Proleter, poredu, ki je objavljen na stadionu. 9. Jedinstvo in 10. Primorje. Velike konjske dirke v Šentjerneju *a, konjski šport v Sentjer-j najstletne konje, 2000 m, le zmagala nirir* ku* neju na Dolenjskem slavi letos svojo Otanila, lastnik Gruber iz Maleea 5La J i or«f“1*lrfl“® zel°. so“ 70. obletnico. Ob t*l nril«*«™« “ .™al?Sa. Udno. 2650 m dolga proga, ki so jo v Vreme je bilo za dirko n idealno, čeprav je nekaj .časa ra ^ila silo. Doseženi časi pričajo, da J s vožnja vseh tekmovalcev kvain -jbe tem pa so ponovno potrdili svoje z Ljubelja. V kratkem bodo odpotovali T Talj-dimpešto nekateri najboljši jug ^ ski dirkači, ki se bodo udeležiti ^ kajšnjih cestnih hitrostnih “ir\Vflicrič. njimi sta tudi Slovenca Dušan^ w ^ ki bn verjetno tokrat^nastopil.Iz®orinpui >pll ZC 3 uj ni tekmovalec Delorenzo (Ljubljana), iim Mercedesom-1,90 SL ter p“^aJijeD jj ki je v kategoriji 500 ccm dosegel tudi z mo-toriem AJS .>50 ccm. najboljši čas dneva — 81,8 km/n. Prav malo ie za njim zaostal Trampuž (»Zdravko Vrhunc«), ki je kljub okvari na motorju v kategoriji 350 ccm dosegel povprečno brzino 78,6 km/h motorjem AJS 350 ccm. Fovamj*- ^ bil tudi Mladen čerič, ki pa se 1 :e dirk ne bo mogel udeležiti, ker po končanih dirkah na Ljubelju P srečil in verjetno več mesecev mogel nastopati. Franjo Mihalič 50 let telesne vzgoje v Braslovčah Braslovčanom Je šport tradicija, Pravzaprav so v Braslovčah aktivirat savinjskemu kmetu hmelj. Društ- no sodelovali v športni organizaciji že vo tvd »Partizan« v tem kraju zdru- I leta 1881, ko je v bližnjem Mozirju žuje odrasle in mladino. Njihovi j Jože Lipold ustanovil sokolsko dru-uspehi so na ravni najboljših sorod- nih društev v državi. Njihovi člani so osvojili doslej celo državna in republiška prvenstva. Kot marsikje drugod, tako tudi tu gojijo domala vse športne discipline. Med najbolj razvite pa sodita atletika in odbojka. V svoji sredi imajo več obetajočih talentov — atletov, smučark, skakalcev Itd. Pred leti so uvedli tudi orodno telovadbo, le da Je trenutno med moškimi manjše zanimanje za to vejo. Odbojko gojijo v tem kraju že 2S let In jim torej ni težko izbirati najboljših igralcev. Trenutno imajo kar tri moštva. Razen približno 120 aktivnih članov vseh starosti obiskujejo telovadnico in športna igrišča tudi priložnostno. Toda tudi slučajni obiskovalci končno začno redno prihajati in se vključijo v organizirano društveno delo. Izredna aktivnost v atletiki je vodstvo Partizana, ki ga vodi predsednik Lojze Agrež, prisilila, da je stopilo v stik s celjskim Kladivarjem. V Braslovčah bi namreč potrebovali gala Je kobila Pikca z Matevžem Kru-šičem iz Ljubljane pred Galko z vozačem Galunderjem lz Veržeja. V dirki OkLO Novo mesto — eno- ____________________________________ vprežna za triletne ln starejše konje, 1 žlno. Le-ta Je bila prva v Savinjski ,kol?Ua Id®- „last dolini. Ze leta 1899 so v Braslovčah .^Šmalce vasi, dru- n°edelj(ftIprirecH>l> velike^kortfske ^dir- ^klačeva^iz tavrapi[. Triglav in Galeb v Kopru, re-letfo J, Jurist v Ankaranu in pod- Zadružni servis. Ljudska tehnika rodi v Mozirju No tfl^?lr^u . je bil v petek na po-*-MS n,*?'kaJ8njeca občinskega komiteja *ke tArSS™ 0“čni z^or društva Ljud-L11 aliiiij i®* Udeležili so se ga mladinci plenili e Mozirja in bližnjih vasi. polkom t’ bodo začeli s šoferskim ‘metiinlf’ *aSl'eje pa bodo ustanovili še »roiljp e&a* foto in nekatere druge Dnevne novice Obiščite Izseljensko razstavo, ki bo odprta do 15. t. ra. dnevno od 9.— 19. ure v dvorani Republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Kidričevi ulici. — Vstop prosti GEOGRAFSKO DRUŠTVO SLOVENIJE opozarja vse udeležence pomurskega seminarja v Murski Soboti, da se prične delo seminarja v ponedeljek, 20. avgusta ob 8. uri v dvorani soboškega gradu. Podrobnejše informacije na soboškem kolodvoru po prihodu obeh večernih vlakov v nedeljo, 19. avgusta. Svetujemo terensko opremo. Upokojenci podružnice Ljubljana-Center! Udeležite se polnoštevilno sestanka, ki bo v četrtek, 16. avg. 1956 ob 9. uri v Veliki dvorani Doma sindikatov, Miklošičeva 22. Razpravljali bomo o osnutku pokojninskega zakona. pripravite pismene predloge. Uprava za ceste LRS — Tehnična sekcija Celje obvešča vse koristnike javne ceste II. reda štev. 323 — Nazarje—Gornji Grad—Kamnik, da bo cesta zaradi popravila mostu v km 44.802 v Valogu zaprta za vsak promet dne 15. 8. 1956. Promet je preusmerjen na relacijo Nazarje—Radmirje—Gornji Grad—Trzin Itd. FLEX v hišo! FLEX v potno torbo! Masten madež lahko dobiš ''-sak čas, pa nobene skrbi, če imaš FLEX! Kvaliteta odloča! Teint Bell ROŽNO MLEKO je bilo nujno potrebno našim ženam. Teint Bell R02N0 MLEKO dobite, kjer Imajo kvalitetno kozmetiko. druge '4oU!*$OTnl. »bjni zbor je pokazal ve-’ Si-v.*”!11”}« mladine za tehnično iz-hdske e.,.'n s°deloranie pripadnikov T*nju lce Pri mladinskem priza- !*8je'*0^ers^ega krožka Imajo naj-v? zaradi pomanjkanja pre-u „• 10 motornega vozila. Kljub Pogled na Maribor ^ Sn *“ 1*uui«iiiej5u Vlitim, ivijuv volio Prepri2ani, da bodo z vztrajno vprašani* RT*a^®vanjem rešili tudi to e* z alt n * .edvsem bodo raziskali vzro-J Prenehalo delovati bivše Jiiji r\i° društvo v Mozirju, zakaj je •danili aj?j odbor Ljudske tehnike v Je zdaf V2*6^ • niihov avtomobil in kaj toen ? tistim avtomobilom. V ta na-*6ri 8o n ra^ "tričlansko komisijo, ka-Haz^vfrili preiskavo teh vprašanj Mar o r s A Mala kronika • Pred dnevi je SNG v M. 1 ui Občinski ljudski odbori naj bi osnutke priredilo pevsko tekmovanje ai., i ur jev pripravili zaradi tega, da bi laj1*© pr^V m poklicnih pevcev. Med amaterji je loge proračunov izdelali v podrobnostih m poklicnih pevcev. Med amaterji ie nastopilo šest pevk in štirje pevci. Tekmovanje je lepo uspelo in pokazalo, da imamo Slovenci zelo dober pevski material in dobre pedagoge. Uprava SNG AB7r. * icu > jiiaaauj. -- - -------------- r»----- 1 nsta eljivo je. da so se v razpravi je ponudila angažma v opernem zboru l^.fnovitvi društva Ljudske tehnike r!verna pevcema in eni pevki. % _^ro.^°. tehnično dejavnost Ni v ’?.nje. Mladinska organizacija bo Y°j dP,,r? °dnje skrbela za uspešen re- T družb* Za vključevanje mlail eno organizacijo. pevcema in eni pev.._. Minuli petek se je vrnila z Du-skupina otrok, ki so letovali v Avstriji. Letovanje je pripravila Okrajna zveza prijateljev mladine. Istega dne so se vrnili tudi taborniki rodu Severnih šotorov. OBU • Okrajni ljudski odbor je naročil mladine I vsem občinskim odborom, da pripravijo P. I osnutke proračunov za prihodnje leto. v drtrif* ** ra2ninii krožki bodo pritegnili naja skupina otrok, uf^nik mIadince aktiva mladih za- Avstriji. Letovanje j< se °v*. ostalo mladino in vse druge, 'zobfjj^H^ajo za katerokoli tehnično tl)/): eVanTP hn Kolesarji povzročili tri nezgode t/ dnevi Je osebni avtomobil, J« upravljal Tržačan Salvador v kolesarja s pomožnim 2“°estnn i**oped« in nato zavozil v frih b ,-^evo. Kolesar Slmonišek iftJu »Ejiifl elektrotehnik pri pod-?ki Poti n;;r°« v Kopru, Je po stran-LUclji .Povozil do ceste II. reda pri škodbe, na motorju pa cenijo za okoli 25.000 din škode. Kolesar je odnesel zdravo kožo, le kolo Je malo poškodovano. ★ Pred dnevi Je 14-letnl kolesar Ne-žič Sulja iz Umaga vozil po cesti n. reda v Sečovljah, delal je kroge po 9vt°moh?, v‘del, da prihaja osebni cesti ln večkrat menjal smer vožnje. Otilo5il ul Nekoliko je čakal, nato se ; Prihajajoči motorist Je dal znak s sredi«! Prečkal cesto ter se ustavil hupo. Kolesar je pa znak prezrl in ceste, voznik avtomobila, ko Je motorist privozil do n j ega,m je •-ec n-0. ceste. Voznik avtomobila, seboj kolesarja, je močno “sPel0 ‘ e skušal Izogniti kolesarju. v?}1 3e toliko, da Je trčil v l ot>cest« k°lesarJa, sam pa zadel a srečo drevo. Oba voznika sts 'trak Jn2«-la_br.ez telesnih poškodb v “uicaai j d, oaiii y?erl nnV, "liane, ko Je iz nasprotne ?v0zti motorist, razen tega Je Jjstnt ot.,v 'evo. Križišče ima var-1. 'Jesm ’ kolesar bi moral voziti ' flr,anl okrog otoka, slotorist L^«enju utrpel lažje telesne po- D Sreča v nesreči Antfti’ J; m- malo po 14. uri je vo2-ci, ilom w ^ vozil z osebnim avto- i, * v b«? c.ei Ljubljane po glavni K ^omia*e- Po stranski poti v>nika ~a P® je pripeljal iz smeri K^jeni i ®ePrevidno v križišče nekoliko Pot esar Franc Čad in s tem za-avto®obilu. Zaradi prekratke i» ie ®vt?m°hila ni mogel ustaviti, y°^iti k0,21*0 .obrnil v levo, hoteč se & esariut pri tem pa je zadel n ofcju , smernik in se prevrnil po Mr0vn°0 cesti. Avtomobil je obstal L s.*rehe v iarku, toda nihče od ir. 111 . ^ poškodovan, pa tudi ko-di°^e KiPn Pfldcu dobil le lažje po-škod°Z^U Pa Za ° * 150.000 dne okoli 16. ure se je po Jon k cesti proti mestu peljal s ko-p!lu p0j ar a svojim otrokom. V na-CjNiiii ^0ra mu je z nasprotne strani c N os»*K V^°^US’ ^a*erega je hotel pre-J b0 fr0.1 avto. Avtobus je vozil pre-,Huii V 8tran^ *ato *e je kolesar ianJ- H°ckastega dela cesta in pri u' Po if Ja .v bližino tramvajske pro-.Svaj v . Prav te(lai pripeljal i:*lo voznik tramvaja ni mogel tako n« in je zbil kolesarja z otro N **.«* in ga rinil nckai b f*ar : »rečnem nakljt ,n otrok dobila le metrov učju sta manjSe O. zatozil v levo. Trčila sta ln obležala na cesti. Motorist je dobil lažje odrgnine, kolesar pa je ostal brez poškodb. Na motorju je nastalo škode za okoli 10.000 din, na kolesu za za 3000. din. , BK. Novi slovenski grobovi na tujem V Clevelandu so umrli Miha Strum-bel, star ?5 let, doma iz vasi Vinkov vrh pri Žužemberku; Marija Bradač, rojena Gros, s Kamnega brda (pred štirimi meseci ji je umrl mož, doma iz Višnje gore); Janez Blasetič, star 73 let, IJaJ„ v„„, aylu.mi doma iz vasi Mihovo na Dolenjskem; | v Dobrni in na Frankolovem, Helena Korošec, roj. Jeraj, stara 57 let, doma iz Spodnje Pernice na Gorenjskem; ‘ ln ‘ že do septembra tega leta in jih predložili v razpravo ljudskim odborom. # V mariborskih podjetjih zaključujejo občne zbore sindikalnih podružnic, ki so jih pripravili ob polletju. Večina sindikalnih podružnic je na teh zborih ustanovila klube delavskih svetov in društva prijateljev narave. # Minulo nedeljo so v 7. in 21. volilni enoti občine center izvolili dva nova člana Okrajnega zbora. V sedmi volilni enoti so izvolili Milana Apiha, v enaindvajseti pa Tineta Laha. Nadomestne volitve so bile potrebne zaradi odhoda Toneta Boleta na drigo službeno mesto in zaradi razrešitve Toneta Ferlinca, ki kot uslužbenec OLO ni imel več pravice do odborniškega mesta. # Društvo upokojencev v Mariboru je pred letom ustanovilo svoj pevski zbor, ki je začel z uspehom nastopati na raznih prireditvah in svečanostih. Med upokojenci je večje število bivših Maistrovih borcev in drugih narodno zavednih ljudi. Minulo nedeljo so z velikim uspehom nastopili pred nabito dvorano v Lovrencu na Pohorju. # Turistična sezona se je razmahnila žele te dni. Večina Mariborčanov je zdaj nastopila svoj letni dopust. Tudi dotok gostov iz drugih krajev države in inozemstva se je povečal. Mariborske planinske koče so sedaj večidel zasedene. Zaradi nizke cene in dobre postrežbe je pričakovati, da bo sezona trajala do začetka oktobra. -vd V Vojniku niso omagali Avto-moto društvo v Vojniku, ki je pred leti bilo eno izmed najboljših društev v Sloveniji, bo v kratkem spet opravičilo takratno priznanje z aktivnim delom. Zdaj že približno pol leta ■ nrnclfivn] inim rlolnm 1 :_ 1. prostovoljnim delom popravljajo zastareli avtomobil, v društvo pa so vključili 95 članov. Za uspešno delo jim je potrebna le manjša denarna pomoč. Kljub težavam si vztrajno prizadevajo obnoviti nekdanje delo v VojniKu, ustanavljajo pa tudi avto-moto krožka S. P Anton Čolnar, star 74 let, doma iz Sem-petva pri Novem mestu; Jože Hren st., star 72 let, doma iz vasi Velike Ribarce pri Podgradcu; Janez Šiftar, star 65 let, doma iz Vira pri Domžalah; Franc Ažman st., star 71 let, doma iz Bistrice na Gorenjskem; Avgust Bolko, star 60 let, doma iz vasi Lopavec na Notranjskem; Jernej Alič, pp domače Bartol, star 79 let, doma z Dobrove pri Ljubljani; Jože Matjašič, star 71 let, doma iz Slinovc pri Kostanjevici in Ana Janc, roj. Tomšič, stara 75 let, doma iz Žužemberka. Razen naštetih so umrli: v Detroitu Peter Kisovic, star 61 let, doma iz Stražišča pri Kranju, in Ivanka Hočevar, doma iz Dolenje vasi pri Cerknici; v Denveru Jože Volk, star 27^ let, rojen v Ameriki, in Franc Kokalj. Po dolgi ln mučni bolezni Je do-trpel naš dobri mož, ljubljeni očka, brat, stric in svak prof. Stone Novak Pogreb bo v sredo, 15. avg. 1856 ob 17. uri iz Jožefove mrliške vežice na pokopališče 2ale. Ljubljana, Videm-Dobrepolje, 13. avgusta 1956. Žalujoči: prof. Manica roj. Mahkota, žena, Tatjana in Jernejček, otroka, ter ostalo sorodstvo. Vaša posoda bo bleščeča, če jo boste čistili s čistilnim praškom LIN. dezinficira in dezodorira / t o A l t I N o KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »U N I 0 N« Francoski barvni film Pustolovščine Seviljskega brivca Tednik »F. N. št. 32«. V glavni vlogi Luis Mariano in Lolita Sevilla. Predstavi ob 18 ln 20.30. Prodaja vstopnic od 14 dalje. KINO »SLOGA« Ameriški barvni film: »Saskačevan« Tednik. Predstave ob 17, 19 ln 21. Ob 10 matineja istega filma. V glavni vlogi Alan Ladd ln Shelly Winter*. Prodaja vstopnic od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. kino »KOMUNA«: Francoski film: kino »SOCa«: Ameriški film; »Tar- »Tako se ne umira«. F. N. št. 32. Predstavi cb 18 in 20.30. V glavni vlogi Erich von Stroheim. KINO »VIC«: Ameriški film: »Willlam-sova karabinka«. V glavni vlogi James Stewart. Predstavi ob 18 in 20.30. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, telefon 32-454 predvaja ?.& mladino slovenski film »Kekec«. Predstave zan in njegova prijateljica«. Predstavi ob 18 ln 20. Predprodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 14 dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Francoski film: »Tako se ne umira«. V glavni vlogi Erlch von Stroheim. Predstava ob 20.15. Predprodaja vstopnic eno uro pred predstavo. vsak delavnik ob 15, vsak torek, KINO »LITOSTROJ«: Ameriški film: sredo, četrtek in petek tudi ob 10, vsako nedeljo pa ob 8.30 In 10.30. Danes zadnjikrat! »Grofica Walewska«. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. KINO »TRIGLAV« Madžarski barvni film »GLAVO KVIŠKU« Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. KINO »S I S K A« Ameriški barvni film in roza VESTI IZ KRANJA Obvestilo čebelarjem V času od 6. do 10. avgusta so nam POTočale o upadku tehtnice kontrolnih panjev naslednje gozdne opazovalnice; Nemci pri Lokvah, Predmeja, Podkraj, Hrušica pri Colu, Kalce, Iška, Kompolje, Fara, Crmošnjice, Rog-Ko-čevje, Podstenice, Občice, Podturen, Jurka vas, Ribnica na P., Lovrenc na P-, Slivnica-Pohorje, Martinček na Jelovici in Bočna v Savinjski dolini. O donosih so nam poročale sledeče Postaje: i 6. 8. Donos do 0,50 kg sta javljali Postaji Ravberkomanda in Preserje, donos od 0,50 do 1 kg pa Rakek in Šmartno na P. 7. 8. Donos od 1—2 kg «ta zaznamovali postaji Rakitna in Preserje. Postaje, ki so nam 6. in 7. avgusta Poročale o donosu, Javljajo v naslednjih dneh o upadku tehtnice. Kmetijski inštitut Slovenije MARIBORSKE VESTI Dežurne lekarne: Torek, 14. 8. 1956 lekarna »Center«, Gosposka ul. 12. — Sreda, 15. 8. 1956 lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3. KINO »PARTIZAN«: Francoski film: »Tako se ne umira«. »Udarnik«: Italijanski film: »Neron ln Messalina«. Rodile so: Marija Tišler, 36 let, posestnica, Šentilj — Marjana; Marija Petek, 29 let, gospodinja - Ljubo; Ljudmila Polič, 24 let, gospodinja, Ruperče — Franca; Jožefa Knez, 26 let, uslužbenka — Boruta; Lucija Lorber, 36 let, gospodinja, Vranji vrh — Jožeta; Marija Portemšlager, 22 let, gospodinja — Zlatko; Terezija Sprinč-nik, 23 let, gospodinja — Ivana; Anica Žlender, 24 let, učitelj ca — Lučko; Frančiška Cižič, 25 let, natikalka — Zvonko; Cecilija Lipovšek, 36 let, gospodinja, Ranca — Dušana; Marija rija Rakuša!’ ž? le^poTjedelka?' Lta- Poročila ob 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, , mentov - 13.15 Ciganske melodije — buš — Avgusto; Anica Rupar, 24 let," 15.00, 17,00, 19.30 in 22.00. ! i3-35 Pester operni spored -14.30 Za bolničarka — Jolando . dom in žene — 14.40 Želeli ste — po- 5.00—7.00 Dobro Jutro, dragi poslu- slušajtei — 15.15 Zabavna glasba, vmes Umrli so: Marija Cehner rojena šalci! (pester glasbeni spored), vmes reklame — 15.35 Slovenske narodne Ornik, 57 let, kmetica, Šomat 37; Ma- lob 6.20—6.25 Naš Jedilnik — 6.30—6.40 pesmi — 16.00 Utrinki iz literature — rija Gril roj. fiaks, 82 let, upokoj.. Reklame — 7.10 Zabavni zvoki — 8.00 Apulej: Zlati osel, II. del — 16.20 Po- Ruška cesta 35; Franc Mauko, 75 let, j Pisan spored slovenskih narodnih in poldanski koncert — 17.15 Zabavna in umetnih pesmi — 8.30 Radijski roman , plesna glasba — 18.00 Športni tednik — Jan de Hartog: Thalassa, XIX — j — 18.30 Skladbe slovenskih avtorjev 8.50 Od melodije do melodije — 9.30 j — 18.50 Zunanjepolitični feljton; Kon- Radljska igra — Janko Mlakar: Kako gres kitajskih ljudskih predstavnikov je Trebušnik hodil na Triglav (pono- j — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame vitev) — 10.00 Glasbena komentirana — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Pol oddaja — Irwing Berlin, \kladatelj ure za ljubitelje slovenskih larodnih popularnih melodij - 11.00 Radijski pesmi — 20.30 Tedenski notranjepoli- koledar — 11.05 Operetna in lahka tični pregled — 20.40 Melodije Harol- glasba — 11.45 Cicibanom — dober da Arlena igra orkester David Rose dan! (Kristina Brenk: Lonček, kuhaj!) — 21.00 Radilska igra — Kosmač- Ka- - 12.00 Melodije iz filmov in revij - detka - 22.15—23.00 Nočni koncert vmes ob 12.30—12.40 Kmetijski nasveti — 22.15—23.00 UKV program: Plesna V glavni vlogi Richard Todd, Glynis Johns, James Robertson J us tiče. — Predstave ob 16, 18 ln 20. — Prodaja vstopnic od 15 dalje. Na sporedu samo še danes. Jutri ameriški barvni film: »AMERIŠKA KRALJICA«. RADIO LJUBLJANA Spored za torek, 14. avgusta 1956: upokoj., Maribor, Ulica Pohorskega bat. 61; Mihael Štruci, 75 let, upokoj., Vinarje 8; Barbara Kajba roj. Brožič, 55 let, os. upok., Maribor, Mlinska 11; Ivana Serbal roj. Habjanič, 60 let, druž. Upok., Maribor, Kejžerjeva 6; Ivanka Lampret roj. Plaznik, 25 let, gospodinja, Zg. Javorje 27; Lempl irmn i JožeI’ 4j> let, ekonom, Slov. Bistrica kino 5t. 12; Štefanija Kos roj. Klemenčič, »STORŽIČ«: Angleški film: »Vitez 66 let, druž. upok., Maribor, HrenoVa iz lepenke«. Predstavi ob 18 in 20. V ul. 18; Štefka Klemen roj. Mlakar, glavni vlogi Margaret Lockwood. Da- 51 let, delavka, Presarje 20; Kristina, ------- — u r nes zadnjikrat! Breznik roj. Glunec, 44 let, rospodi- — Anton Seliškar: Gospodarimo prav glasba — 23.00—24.00 Oddala za tulino LETNI KINO »PARTIZAN«: Ame-, nja, Malečnik 24. 1 ln pripravljajmo več gozdnih sorti- - na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba) riški barvni film: »Destry«. Predstava ob 2p. V glavni vlogi Audhle Murphy. Z BLEDA KINO Ameriški barvni film: »Lepotica za milijon dolarjev«, v glavni vlogi Esther Williams, Vlctor Mature, Wal-ter Pidgeon, David Brian, Donna Cor-coran. Predstavi ob 18 in 20.30. Z JESENIC IN OKOLICE KINO »RADIO«: zaprto! »PLAV2«: Angleški film »2ena na ladji«. Predstavi ob 18 ln 20. VESTI IZ TRBOVELJ KINO »SVOBODA-TRBOVLJE II«: angleški film; »Razdvojeno srce«. CELJSKE VESTI »UNION«:'Jugoslov. film: »Potniki iz Splendida«. »METROPOL«: Ruski barvni film: »Šampion sveta«. IZ MURSKE SOBOTE »PARK«: Madžarski film: »Se živijo«. DROBNI OGLAS) OSEBNI AVTO »Studebacker« v voznem stanju, registriran za 1956 — ugodno naprodaj. Naslov v upravi lista. 3113 p EKONOMA (skladiščnik ln blagajnik) sprejme s takojšnjim nastopom finančno samostojen zavod. Plača po uredbi in dopolnilna plača. Ponudbe na naslov v upravi pod šifro »Samostojen«. 3114 z V smislu določil o plačah delavcev in uslužbencev gozdarskih organizacij poziva CINKARNA CELJE vse delavce in uslužbence ^ jim je prenehalo delovno razmerje, imajo pa pravico do ®ieža pri dokončni delitvi plačnega sklada za leto 1955, uveljavijo svoje zahtevke pri podjetju najkasneje do novembra 1956. Po navedenem roku ti zahtevki zapadejo. C 199 INDUSTRIJSKA KOVINARSKA SOLA pri Tovarni avtomobilov Maribor, sprejme takoj ali po dogovoru v službo OBRATNEGA ELEKTRIČARJA z vsaj petletno prakso. — Pismene prošnje pošljite na upravo Industrijske kovinarske šole pri Tovarni avtomobilov Maribor. M 253 OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KOPER -razpisuje JAVNO LICITACIJO za gradnjo cestnega omrežja naselja Semedela Interesenti naj se javijo pri tukajšnjem odboru s potrebno dokumentacijo. 3128 »15. SEPTEMBER« TOVARNA CEMENTA IN SALONITA ANHOVO ® nudi cenjenim odjemalcem v vseh količinah po globoko znižanih cenah prvovrstni cement znamke PC 25 Z 250 (prej N 400) po 1150 din za 100 kg Ima na zalogi in izdeluje po naročilu visokotlačne in kanalizacijske cevi ter fazonjke komade vseh vrst, azbestno-cementne valovite in ravne plošče, salonitke in šablone raznih dimenzij ter ostali krovni material. Izdeluje umetni marmor, rezervoarje za vodo, cvetlične lonce, azbolitne plošče ca izolacijo itd. KMETJE IN ZADRUŽNIKI! Izkoristite ugodno priložnost in pohitite z naročili preko vaših kmetijskih zadružnih zvez. Prepričali se boste o reklamnih cenah, odlični kvaliteti in takojšnji dobavi ZAHTEVAJTE PONUDBE! 5102 '«|e.^c|aja Časopisno taloinUko podjetje »Ljudska pravica«. Ljubljana Kopitarjev« ulic« 6/tIl. tele on St 39-181 - Notranjepolitična - gospodarska rubrika telefon Stev 21-613 In kulturna rubrika 0 #t 21-887, Nuzorjeva ulica 10/11 — Uprava: Kopitarjeva ulica 2n telefon 89-181 — Telefon za naročnino ln oglase 81-030 —' Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 — Mesečno naročnina 250 din, za tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-6-2-1393 — Poštni predal 42 — Tisk Tiskarn« Ljudske pravice*— poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračajo TOREK, 14. AVGUSTA LJODSKA PRAVICA »LETEČA ZVEZDA« Drobne ZANIMIVOSTI ASTRONOMSKI ZEMLIEVID V astronomskih observatorijih v Bergedorfu in Bonnu so ponovno posneli na fotografske plošče 180.000 zvezd, da bi tako točno določili njihovo kroženje. Posebno pozornost so posvetili Rimski cesti, v katere sestavu Je sončni sistem z našo Zemljo. Proučili bodo tudi tiste zvezde in ozvezdja, ki jih ne morejo posneti z astronomskimi fotografskimi aparati, podatke o teh zvezdah pa bodo dobili le z izračunavanjem njihovega učinka na kroženje drugih, fotografsko dosegljivih zvezd. RADIOAKTIVNI ITRIJUM Ameriško društvo za rakasta obolenja je objavilo iznajdbo dr. H. Goldieja, po kateri bo mogoče mnogo uspešneje zdraviti rakasta obolenja. Gre za radioaktivni itrijum, ki ga dajo v rano po operacijski odstranitvi raka, da uniči ostanke raka, ki jih ni bilo mogoče odrezati z nožem. Večina takšnega itrija se na primer vleze v tumor in ga uniči. Zdravniki pričakujejo, da se bodo lahko z uporabo itriia izognili številnim ponovnim kirurškim posegom, ki so bili doslej zelo (K>gosti. STARO GROBIŠČE SREDI MESTA Pri kopanju temeljev za veliko javno poslopje v Pariški ulici v Somboru so odkrili v globini 170 ero deset grobov in avstrijski Srebrnjak iz leta 1722. Domnevajo, da gre za nekdanjo srbsko pokopališče v Somboru, ki je bilo na kraju današnjega mestnega središča. Grobovi so stari okoli 230 let. ZAŠČITNA OPEKA Neko veliko ameriško podjetje gradbenega materiala je izdelalo po dolgotrajnih poskusih posebno vrsto zidne opeke. Nove opeke niso prav nič težje od navadnih, dobiti jih ie mogoče v vseh mogočih barvah, najpomembnejša pa je njihova lastnost, da odbijajo radioaktivne žarke bodisi izven poskusnih prostorov, bodisi da preprečujejo prebod žarkov od zunaj. NEVAREN FRIZER V nekem ameriškem mestecu so pred kratkim kaznovali t globo pet sto dolarjev frizerja Edwina Bocka, ker je zlomil roko gostu, kj g* je strigel. Frizer se na razpravi takole br«iiil: »Najprej je zahteval, naj ga nn kratko ostrižem, in jaz sesi to storii. Potlej si je premislil; ko se je videl v zrcalu, je zahteval, naj mu vrnem lase. Skočil je s stola, mi vreel v glavo prtiček in me napadelt« POMORSKE NESREČE NA JAPONSKEM Po poročilih japonskega urada za zavarovanje pomorske plovbe se je lani potopilo 1493 japonskih ladij različne nosilnosti. Pri vseh nesrečah je izgubilo življenje 1332 mornarjev in potnikov. POLKA SPET V MODI Stara poskočna polka, ki je bila v posebnih časteh pri našib starih materah, začenja v zadnjem času znova prihajati v modo. Mladina v Ameriki posveča temu staremu plesu toliko pozornosti, da prenašajo televizijske postaje vsak teden polurne oddaje z nazornimi vajami polke. Ves svetovni tisk je poročal o trčenju italijanske potniške ladje »Andrea Dori a* in švedskega »Stockholma«. Radarja sta odpovedala, Italijani pravijo, da je krmar »Stockholma« iznenada spremenil smer in tako zakrivil nesrečo, britanska zavarovalna iz kabine Levo: Takšen je bil kljun »Stockholma« potem, ko se je ladja zaletela v italijansko potniško ladjo »Andrea Doria« — Spodaj: Linda Morgan, ki se je rešila zares po naključju, In mornar Garcia, ki jo je našel družba Lloyd je že izplačala približno tri milijone funtov zavarovalnine. Bralcem posredujemo enega izmed dogodkov na »An-drei Dorii«, zgodbo o Lindi Morganovi, ki je zares po naključju ostala živa in skorajda nepoškodovana. Pol noči je stal radijski poročevalec Edward Morgan na Hud-sonovem nabrežju in opisoval mi- lijonom poslušalcev reševalno in izkrcevalno akcijo ladij »Ile de France« in »Cape Ann«, ki sta prepeljali brodolomce. Ves čas se je nemirno oziral po rešenih, zakaj med potniki na ladji »Andrea Doria« je bila tudi njegova hčerka Linda. Poročevalec je bil prepričan, da je njegov, otrok mrtev. Hči Linda in Morganova sestra sta imeli kabino 54, ta pa je bila v tistem delu ladje, ki ga je »Stockholm« pri trčenju povsem razdejal, saj se je njegov kljun zaril 25 metrov globoko v notranjost italijanske ladje. Ljudje S TUJIMI IMENI Dnevno zapre zahodnonemška ] policija pet do deset ljudi, ki ži-, vij o pod tujim ali povsem izmiš- i ljenim imenom in imajo ponarejene dokumente. Nekateri izmed teh ljudi preživijo v zaporih po več mesecev, vendar policija ne more ugotoviti njihovega pravega imena. Čeprav zapro na leto do tri tisoč ljudi, domnevajo,/da živi v Zahodni Nemčiji približno pol milijona ljudi pod tujim imenom, to pa je skoraj en odstotek skupnega prebivalstva. Življenje teh ilegalcev olajšuje dejstvo, da prebiva v Zahodni Nemčiji 10 do 12 milijonov najrazličnejših nemških ln tujih vojnih beguncev. Ce se prijavi na policiji ta ali oni begunec, češ da je po rodu iz Konigsberga ali Dresdena in da je izgubil osebno legitimacijo, ga začne policija podrobno izpraševati, rezultati tega zaslišanja pa so pogosto kaj nezaželeni za prizadetega. Vse skupaj se zaplete, če' izroči prijavljena oseba policiji ponarejene dokumente, ki so bili izdani na izmišljeno ime v prvih povojnih letih, ko v Zahodni Nemčiji ni nihče zahteval podrobnih izjav, marveč so listine izstavljali po osebnih izpovedih. Tako se primeri, da imajo ljudje pravno veljavne dokumente, ki ne ustrezajo resničnosti, ker so jih zahodnonemške oblasti izdale pred osmimi ali devetimi leti na tuje ime. Pravo identiteto teh ljudi je težko ugotoviti, zato živijo »ilegalci« popolnoma mirno. Večje težave so z ugotavljanjem identitete tujih beguncev, ker njihova prava imena poznajo samo emigrantske organizacije, te pa iz političnih ali drugih razlogov potrjujejo najbolj neverjet- ( ne osebne podatke in dokumente posameznih beguncev, j Kot smo že rekli, živi v Za-: hodni Nemčiji okoli pol milijona I ljudi pod tujimi imeni. Nemške [ oblasti priznavajo, da bi si lahko j vsaj polovica teh ilegalcev brez posledic nadela nekdanji priimek, . ki si ga je bil ta ali oni spremenil v povojnem obdobju do leta 1948, ker se je bal obtožbe zaradi nacizma ali kakega vojnega zločina. Poglavitni vzrok za nadaljnji obstoj ilegalcev torej ni strah pred sodiščem, marveč bojazen, ; da bi moral prizadeti poravnati visoke stroške za administrativni postopek, če bi si hotel vrniti nekdanje ime, ker bi moral predložiti kolkovana potrdila iz vseh krajev, kjer je po vojni bival in tako dalje, razen tega pa bi imel posledice tudi zaradi prikrivanja pravega imena. Seveda je med temi »ilegalci« tudi precej navadnih kriminal-Icev, tatov in drugih ljudi, ki so j spretno izkoristili povojno zme-| d° v premagani Nemčiji. V posebno kategorijo sodijo tako imenovani »zakonski ilegalci«. To so zakonci, ki jih je vojna ločila in so se pozneje poročili pod drugimi imeni. Umrl je zadnji vojak Severne armade V Minesotti je umrl v starosti 109 let zadnji vojak Severne armade v državljanski vojni. Na področju Združenih držav še ži-sfoletniki, ki so sodelovali v tej državljanski vojni, a so bili ria južni strani. Kit prevrnil ribiški čoln Kapitan Johannes Strijdom, ki je zdaj v južnoafriški bolnišnici v Capetownu, je pripovedoval o nesreči, ki se je pripetila njemu in njegovi posadki med lovom na kite. Dejal je,’ da je okoli 13 m dolgi kit kot torpedo sunil čoln in ga v trenutku preobrnil. Čol se je pri priči potopil, šest članov posadke in kapitan so se oklepali brun, ki so plavala po valovih. Štirje mornarji so umrli od izčrpanosti, dva in kapitana so zjutrai rešili. Poročevalec je že izvedeli je njegova sestra mrtva in “ J njegova žena, ki je imela kaD 56, za las ušla smrti. Morgan slutil, da je bila njegova nov okoliščinah, ki še vedno niso P« polnoma jasne, pri nesreči le r * lo poškodovana in da jo je nas na krovu »Stockholma« neki m nar španskega rodu. Takole P poveduje mornar: »Ob trčenju sem stekel na V pramenu žepne -svetilke , opazil med ruševinami in raz timi kosi pohištva dekliško S1 . in roke, ki so skušale odstr® oviro. Pomagal sem ji iz razbiti Sprva na ladji »Stockholm niso vedeli, od kod iznenada , klica, ki je poprej ni bilo I« njihovimi potniki. Kasneje skušali rekonstruirati vso zafl ' v trenutku trčenja je vrglo L' na enega izmed jeklenih ko oklepa švedske ladje. Ko »Stockholm« pognal vse str0)® plul zadenski, da bi se tako r iz razbitin »Andree Dorie«, 3e Linda na »Stockholmu« in se tako rešila. Lloyd je že plačal Znana angleška zavarov^1* družba Lloyd je že plačala P bližno 4 milijone funtov zav valnine za italijansko ladjo » . drea Doria«, ki se je pred K kim potopila po trčenju s sv. skim parnikom »Stockholm« P ameriško obalo. Ker je ta zav ^ valna družba zelo ponosna svojo ekspeditivnost, so se n*, teri njeni predstavniki razB ^ zaradi nekaterih novic, pes• Lloyd ne namerava plačati z rovalnine. Pred dnevi smo objavili sestavek o »leteči zvezdi«, prvem ‘“Lj. reaktivnem avtu francoske proizvodnje, ki za njegovo Pre! ,e{» njo ni primerne ceste v Evropi. Strokovnjaki označujejo se zvezdo« kot vozilo bodočnosti, proti njihovemu mnenju p® ciiP že oglasili cestnoprometni strokovnjaki s tehtnimi pomisleki- “ i-ij- 1 *-* zvezde«. Pobegli vlomilec »Ho-ho!« se je režal in gledal za avtomobilom. »Kako lepo_________ Medtem ko jo je Barabij pobiral čez drn in strn, sta se Ju rček "inViličnik pogovarjala. me peljejo! Ho-ho!« Na farmah okoli VVashlngtona so se zadnja leta precej uveljavile jablane, katerih sadike so pridobili s križanjem več vrst, cvetovi tega sadnega drevja pa se ne morejo sami oploditi. Farmarji so si izmislili posebne zračne puške, ki z njimi obstreljujejo cvetoče jablane s cvetnim prahom. Poprej co cvetje oplajali ročno, vendar je bilo preveč zamudno in ga pri čedalje večjih nasadih niso mogli opraviti, kajti cvetje se ospe v tednu dni. 145 ljudi z milijon dolarjij dohodkov Po poročilih severnoameriškega zveznega davčnega urada je( bilo v deželi 1953. leta 145 ljudi, ki so imeli letnih dohodkov milijon ali več dolarjev. — Skupno plačuje v Združenih državah da-1 vek 58 milijonov ljudi. J J in siru, sio se jurceK »Ali mislite, da bo Jaka dobil denar naza^f« je vprašal Jurček. Samo*skrfl^ih*je^° <^°^’* prikimaI ““ličnik. »In tudi Pepe bo dobil svojo obleko. Saj Barabic še ni utegnil stvari prodati' duha neeMuia.JUrČek pokukBl ^ Hnic° v zadnJi del »vtomobila, da bi videl, kaj dela Barabič. O njem seveda ni bilo »e »Barabica ni več!« je hlastnil Jurček. »Ušel je!« »Kaj praviš?« se je ustrašil miličnik i„ zavrl avto s tako silo, da je Jurčka kar vrglo s sedeža. Oba sta planila ven in obstala pred zevajočo odprtino. »Vrata je poradiral!« je vzkliknil miličnik. »Moja radirka!« se je tedaj spomnil Jurček in se prijel za žep. »Mojo radirko ima!« POTNICO Z LADJE »ANDREA DORIA. SO NAŠLI NA »STOCKHOLMU«. PO NAKLJUČJU JE ODNESLA SKORAJ POVSEM ZDRAVO K020 DEKLE