PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
1	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 223 (13.161)
Trst, sobota, 8. oktobra 1988
Po vojvodinskem je na vrsti črnogorsko partijsko vodstvo
V Titogradu množica zahteva glave partijskih voditeljev
Črnogorski voditelji naj bi bili popustljivi pri kosovskem vprašanju V Sloveniji ljudje izražajo podporo slovenskim politikom - V sredo shod v Prištini?
Smole izrazil zaskrbljenost Slovenije
V zvezi z zadnjimi dogodki v Vojvodini in v Črni gori Je predsednik predsedstva Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Jože Smole prebral sinoči po ljubljanski televiziji naslednjo izjavo:
»Vsi z zaskrbljenostjo spremljamo množične demonstracije v Novem Sadu in današnje v Titogradu. Enako kot že nekaj tednov prizadeto doživljamo množična zborovanja v ožji Srbiji, Vojvodini in Črni gori, ter zaostritve v SAP Kosovo in okrog kosovskega problema, še posebej okrog izseljevanja Srbov in Črnogorcev s Kosova Pod pritiskom. Pri tem se sprašujemo, kam vse to vodi, kaj je resnični cilj strategov takšne politike in kakšne °odo posledice. V ospredje prihaja tudi vprašanje: kaj nam je storiti v obrambi slovenske državnosti in suvere-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
DEJAN VERČIČ
TITOGRAD - »Strah me je. Vesela sem, da nimam vnukov, ker bi me skrbelo, kaj se bo dogajalo z njimi,« je povedala naključno vprašana Slovenka novinarju Ljubljanskega radia, ki je ljudi spraševal, kaj si mislijo o naj novejših dogajanjih v Vojvodini.
Uvodničar Ljubljanskega radia je zapisal, da nekakšna »tretja srbska vstaja« protiustavno ruši oblast, in zaključil: »Toda srbske množice še niso Jugoslavija. O tem, kako si predstavljajo njeno prihodnost, bo treba vprašati tudi druge množice. V tem pa je tudi strahotna nevarnost srbskega dogajanja. Da bo - če ne prej, pa po morebitnem izvozu "srbske revolucije" -povzročilo "pogovor' med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi.
Zato je treba že sedaj reči, da se takšne "tretje" Jugoslavije ne gremo -kjub klavrni podobi, ki jo danes kaže "druga".«
Komentator Ljubljanskega radia je v osrednjih popoldanskih poročilih začel z mislijo srbskega partijskega sekretarja, ki jo je ta izrekel v Novem
Sadu po odstopu tamkajšnjega partijskega vodstva: »Trdnjava je padla,« in zaključil z vprašanjem: Katera trdnjava je zdaj na vrsti?
Zvečer se je že vedelo, kdo je na vrsti. Kovinarji Titograjske tovarne 'Radoje Dakič" so v zgodnjem popoldnevu začeli s stavko. Zahtevali so višje plače. Ko pa jim tovarniško vodstvo tega ni obljubilo, je 2000 delavcev krenilo na pohod proti črnogorski skupščini. Pridružili so se jim študenti, potem pa še delavci drugih tovarn. Ob dveh popoldan je pred parlamentom demonstriralo že več kot 20.000 ljudi. Nagovorilo jih je več politikov, ki pa jih protestniki niso hoteli poslušati. Dva so sicer pričakali z aplavzom, ko pa sta apelirala k razumu, so ju izžvižgali.
Demonstranti pred črnogorskim parlamentom zahtevajo takojšen odstop črnogorskega vodstva in vzklikajo podporo srbskemu partijskemu šefu Slobodanu Miloševiču. Predsedstvi Črne gore in republiške organizacije komunistov sta za pozno sinoči napovedali izredno skupno sejo, danes do-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Opozicija trikrat preglasovala večino
Težave z odpravo tajnega glasovanja
DUŠAN KALC
RIM — »Počutili smo se kot v kakšnem filmu o Divjem zapadu. Zastava javnega glasovanja je po neštetih napadih kakih sto prostih strelcev polna lukenj, a še vedno vihra. Upajmo, da bo v torek visoko vihrala na drogu italijanskega parlamenta.« Ta izjava predsednika socialistične poslanske skupine in predstavitelja zakonskega predloga o ukinitvi tajnega glasovanja Giorgia Cardettija nam morda najbolj nazorno pove, kaj se je včeraj zgodilo v poslanski zbornici. Po dveh tednih nategovanja vrvi med vladno večino in opozicijo je namreč včeraj končno prišlo do prvih (tajnih) glasovanj o tajnem glasovanju. V zbornici verjetno ni bilo še nikoli toliko poslancev, prav gotovo pa niso bili še nikoli tako zgodnji. Celo ministrski predsednik De Mita se je že pred 9. uro zjutraj nemirno sprehejal v živčnem pričakovanju, kaj se bo zgodilo. In z njim vsi ostali. Po dogajanjih v prejšnjih dneh je bilo vsem jasno, da je vsak glas vreden zlata. Zato gorje zamudnikom.
Takoj se je izkazalo, da je ta skrb še kako utemeljena. Že izid prvega glasovanja je vladno večino resno opozoril, da se ne gre šaliti. Na vrsti je bilo glasovanje o "spreminje-valnem principu", ki je predvideval, da bi raztegnili tajno glasovanje na ustavne zakone, na zakone za revizijo ustave ter za preverjanje ustavnosti zakonskih odlokov. Vladna večina se je v tej prvi rundi rešila skozi šivankino uho. Prevladala je namreč s pičlo razliko dveh glasov. »Vsi ste videli, da je bilo na delu kakšnih šestdeset prostih strelcev,« je kratko in jedrnato, a pomenljivo komentiral izid Bettino Craxi, ko je po prvem glasovanju prišel iz dvorane na požirek svežega zraku.
Nekaj podobnega se je zgodilo z drugim spreminjeval-nim principom, ki so ga predlagali komunisti in ki je predvideval ukinitev tajnega glasovanja samo za finančne zakone ter njegovo ohranitev za vse ostale zadeve. Večina ga je zavrnila, vendar samo s štirimi glasovi razlike. V športnem
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Navdušenje prebivalstva zatira policija z nasiljem
Pinochet je že pripravil protinapad Na čelu države bo ostal do volitev
,. SANTIAGO DE CHILE — Po referendumu, j Se je zaključil z odločnim »ne« čilskemu dikta-0rju Pinochetu, je slednji sicer priznal poraz, na-P°vedal pa je tudi, da še ne namerava stopiti s jp,12orišča. Prav nasprotno. Že njegov nastop na lp‘ev>ziji, za katerega je predsednik ponovno ob-kel vojaško uniformo, priča, da namerava čas jo Uradnih političnih volitev, ki bodo 11. marca izkoristiti predvsem sebi v prid. p General se sklicuje na ustavna določila, ki p^dvidevajo, da do sestave novega parlamenta rani oblast vojska, v svojem govoru je zato ja P^.aril, da bo do takrat edino vojska lahko (pVcila za demokracijo, ki še pride. S tem je iašu P°raženi Pinochet povzdigniti sedanji vo-štokl režim, katerega poglavitna naloga je spo-s vati zakone, hkrati pa tudi ta, da k takemu Sv kovanje navaja narod, pa čeprav to dela na ic-Jl Vrsten način - z nasiljem. S tem, da je Pi-
Hp -v-Msien način - z nasiljem. S tem, da je sVq' et priznal poraz je hkrati tudi opozoril vse p0Je nasprotnike, da so še razmeroma daleč od so t ki vodi k pravi demokraciji. Vsi ministri, ki
V{etak°j po izidu referenduma odstopili, so se f0r r®! vrnili na svoja mesta, saj je bil odstop le Sed!r nost' Kljub zmagi opozicije hoče general 10 dokazati, da je »samemu proti vsem« uspe-lepp^nbiti dobršen del preferenc, prav s to »ug-Počii° jnanjšino« pa bo treba računati, ko bo naje v* *~as vladne alternative. Generalov glasnik temu dodal, da je Pinochet dobil preko 3
milijone glasov, in čeprav je bila bitka tokrat izgubljena, bodo predsedniške volitve prav gotovo uspešne za sedanji režim. 43 odst. glasov, kolikor jih je bil deležen Pinochet, vsekakor niso zanemarljivo število. Tudi opozicijske stranke in Cerkev, ki so se že sedaj začele pripravljati na volitve bodo brez dvoma razcepile enotnost tistih, ki so se opredelili proti vojaškemu režimu. Zlasti previden komentar prihaja iz Bele hiše, katere glasnik Fitzwater je opozoril na nevarnost degeneriranja položaja, izrazil pa je tudi bojazen, da bo sedaj opozicija zahtevala predčasen odstop generala Pinocheta in njegovega štaba. ZDA se bojijo predvsem skrajne levice in komunistov, ki so baje že napovedali masovne stavke, kar bi seveda privedlo do še hujših oblik represije.
V vsej državi pa se neprekinjeno nadaljujejo praznovanja ob zmagovitem »ne«. Žal se je veselje ponekod sprevrglo v ostre spopade s policijo, ki so že terjali dve smrtni žrtvi. Policija, ki je utrpela precejšnjo gmotno škodo, je aretirala kakih 60 ljudi, streljala pa je kar na slepo. Tudi karabinerosi so se kot v preteklosti izkazali in ljudske manifestacije prekinili s solzilci. Večkrat je prišlo do izpadov električnega toka zaradi atentatov na številne električne centrale.
Na sliki (telefoto AP): spopadi med policijo in civilisti v čilskem glavnem mestu.
Aretacije in zaplembe orožja v Rimu
RIM — Po vsem sodeč se skušajo italijanski teroristi ponovno usidrati v Rimu. Po rdečih brigadah, ki so v prestolnici obnovile svoj vod, a so jih preiskovalci pravočasno izsledili, skušajo sedaj to uresničiti tudi črni teroristi. To posredno potrjuje včerajšnja kratka agencijska vest, da so agenti Digosa in Ucigosa včeraj v Rimu aretirali štiri osebe in zaplenili ogromno količino orožja, municije in razstreliva. Četverici so prišli na sled po večtedenski preiskavi in zasledovanju. Včeraj pa so agenti sklenili obroč in v stanovanjih osumljencev, ki so baje pripadniki neke desničarske organizacije, odkrili orožje.
Rimska kvestura ni posredovala podrobnosti celotne operacije, ki je baje še v teku, saj si drugače ne moremo razložiti tako neobičajno molčečnost. Preiskovalci so po vsem sodeč na sledi še drugim pripadnikom te desničarske teroristične organizacije. Objava imen aretiranih bi bila bržkone alarmni zvonec za njihove somišljenike, ki bi prešli v še strožjo ilegalo, s tem pa bi bil izničen ves dosedanji trud preiskovalcev.
I/v t	#
yceraj žreb evropskih pokalov
Pokal prvakov: Milan proti
Crveni zvezdi
□ □ □
^anintivo v pokalu UEFA
Naporno za fnter, Napoli Dinamo in Velež
na 10. strani
Trst še brez župana
TRST — Sto dni po upravnih volitvah je Trst še vedno brez župana in brez občinske uprave. Na sinočnji občinski seji ni namreč nihče od kandidatov prejel absolutne večine glasov, ki jo določa zakon, zato so zasedanje odložili za teden dni, ko bo za izvolitev župana potrebna le relativna večina glasov. V prvem glasovanju so demokristjani podprli Richettija, komunisti načelnika skupine Pessata, socialisti Agnellija in MSI Dressija, vsi ostali, vključno z melonarji, pa so se vzdržali ali razveljavili glasovnico. V drugem glasovanju so demokristjani, misovci in. komunisti podprli svoje kandidate, bele glasovnice pa so presenetljivo oddali tudi socialisti.
V balotažnem glasovanju sta se tako spoprijela Richetti in Pessato. Prvi je prejel osemnajst glasov svoje skupine, v tajnem glasovanju pa so Pessata poleg devetih prisotnih ko-
munistov podprli še trije svetovalci, po vsej verjetnosti predstavniki zelenih, vsi ostali pa so se vzdržali. Predstavnik SSk Lokar je pri vseh treh glasovanjih oddal belo glasovnico. Ce sodimo po poteku sinočnjega glasovanja, se tržaški občini obeta v teh pogojih manjšinska uprava z županom Richettijem.
Več kot peturna razprava je bila polemična in istočasno jalova, saj je samo potrdila že znana stališča posameznih strank. Preseneča le dejstvo, da socialisti sploh niso vztrajali na napovedani kandidaturi podžupana Segheneja in da so samo v prvem glasovanju podprli pokrajinskega tajnika Segheneja. Podobno kot listarji so se morda že sprijaznili na manjšinski občinski odbor Krščanske demokracije, ki bi morda računal na podporo Slovenske skupnosti in laičnih sil. (st)
Javni dolg v Italiji krepko presegel milijon milijard lir
RIM Javna zadolžitev je septembra presegla milijon milijard lir, kar je približno 18 milijonov na prebivalca. Dolg države je tako dosegel skoraj vrednost bruto državnega proizvoda, točneje 94,5 odstotka te vrednosti. To je včeraj izjavil guverner Italijanske banke Carlo Azeglio Ciampi med skupnim zasedanjem proračunskih komisij senata in poslanske zbornice. Na dnevnem redu zasedanja je bila razprava o letošnjem finančnem zakonu, Ciampi pa je v svojem poročilu posvetil pozornost ravno temu vprašanju.
V svoji oceni osnutka finančnega zakona je Ciampi izrazil zmeren optimizem, kljub temu pa tudi zaskrbljenost. To velja še zlasti za zakonske predloge, ki naj bi dopolnjevali finančni zakon, poleg tega pa tudi za korektivne gospodarske
ukrepe. Pri tem je izrazil željo, da bi finančni zakon odobrili čimprej, saj bi edino tako bil učinkovit. Na vsak način, je dejal Ciampi, je ocena finančnega zakona bolj pozitivna kot prejšnja leta, največji problem pa je ravno prekomerna notranja zadolžitev italijanske države.
Guverner Italijanske banke je dejal, da je 96 tisoč milijard, kolikor bo predvidoma znašala vrednost pasivnih obresti, dejansko prevelika, na vsak način pa je spomnil tudi na porast, ki je začrtan za državne prihodke.
Kar se tiče denarne politike, je Ciampi podčrtal, da je v teku leta 1988 Italijanska banka težila predvsem k strukturalnim ciljem. Dejal je, da Banca d ltalia proučuje možnost spremembe določil obveznih rezerv, kar naj bi izboljšalo delovanje monetarnega tržišča.
V ospredju pogovorov manjšinsko vprašanje
Avstrijski kancler sprejel Korošce
DUNAJ Avstrijski zvezni kancler dr. Franz Vrani tzky se je na Dunaju pogovarjal z delegacijo Zveze slovenskih organizacij s Koroškega o manjšinskih vprašanjih v Avstriji.
Pogovarjali so se o uresničevanju sklopa manjšinskih ukrepov, za katere so se dogovorili z vlado, ustanovitvi slovenske trgovinske akademije v Celovcu, finančni pomoči otroškim vrtcem, uvajanju slovenskih oddaj na televiziji, večji finančni pomoči manjšinskim organizacijam in ustanovam.
Avstrijski kancler je napovedal, da bodo določili roke za uresničitev sprejetih ukrepov. Doslej namreč niso uresničili niti enega samega ukrepa, čeprav so se zanje dogovorili že v prvi polovici leta. Kancler je izrazil zaskrbljenost zaradi prostorskega ločevanja dvojezičnega pouka v posameznih osnovnih šolah na Koroškem, na podlagi pred kratkim sprejetega zakona o šolstvu na Južnem Koroškem. Predstavniki slovenske manjšine so zveznemu kanclerju ponovili stališče o nesprejemljivosti omenjenega zakona in izrazili svojo odločenost, da se v primeru, če zakona ne bodo ukinili, pritožijo avstrijskemu ustavnemu sodišču, (dd)
Na zasedenih arabskih ozemljih prihaja do novih zapletov
Intifada že prehaja v roke palestinskih integralistov
JERUZALEM — Položaj na zasedenih arabskih ozemljih se je včeraj po petkovi molitvi ponovno izrodil. Najhuje je bilo v Nablusu, kjer sta izgubila življenje dva Palestinca, dan prej pa še dva, število ranjenih je samo v Nablusu več ducatov.
Vse se je začelo predsinočnjim, ko je na dan splošne stavke, ki so jo tokrat proglasili palestinski islamski integralisti, izraelska vojska vdrla v nabluško mošejo Šalah el Din. Okupacijske sile so tako posredno omogočile islamskim fundamentalistom, da so mimo uporniškega odbora PLO za nekaj ur v bistvu vodili intifado v Nablusu. Ob tem je treba še poudariti, da je izraelska vojska v teh dneh posegla v Nablusu tako grobo, kot redkokdaj prej. To je seveda voda na mlin za palestinske islamske integraliste, ki se ne strinjajo s strategijo PLO na zasedenih ozemljih in zahtevajo radikalnejši upor.
Prva znamenja, da na prizorišče intifade stopajo integralisti, potrjujejo vesti, da so v zadnjih 48 urah izraelske varnostne sile odkrile trupla treh palestinskih kolaboracionistov. Izraelske jastrebe pa v tem predvolilnem ozračju po vsem sodeč ne skrbi ta kakovostni skok, ki pomeni
skrajno nevarno radikalizacijo. PLO se je do sedaj trudila, da bi intifada ostala v mejah upora golorokega palestinskega prebivalstva, da bi ob pretiranih reakcijah izraelske soldateske prizadela ugled Izraela v svetu. To ji je do sedaj mojstrsko uspelo. Če pa bodo fundamentalisti prijeli v roke vajeti intifade, se bo ves ta napor izničil, saj bo Izrael v tem primeru opravičeval svojo represijo kot ukrepe proti muslimanskemu terorizmu.
Resnici na ljubo bodo fundamentalisti prej ali slej vplivali na intifado. Po podatkih agencije OZN za begunce UNRVVA je izraelska vojska v desetih mesecih intifade ubila že 286 Palestincev, PLO pa ni zabeležila nobenega vidnejšega uspeha.
Prav včeraj se je v Tunisu začelo zasedanje vodstva palestinske osvobodilne organizacije, ki mora sprejeti odločitev o nadaljnjih pobudah, ker se je Jordanija odpovedala Cisjordaniji. Palestinci in arabske države so razdvojeni glede umestnosti, da Palestinci proglasijo začasno vlado v begunstvu. Proti tej zamisli je predvsem Sirija, ki se boji, da bi Jaser Arafat s to potezo združil vse Palestince.
Litovski jezik dobil uradno priznanje
MOSKVA — Prezidij vrhovnega sovjeta Litve je včeraj sprejel dva pomembna odloka, ki zadevata litovske narodne simbole in jezika. Na osnovi včerajšnjih sklepov bodo odslej v tej sovjetski republiki lahko uporabljali narodno zastavo na prireditvah, ki jih prirejajo javne ustanove, najsi gre za mladinske, kulturne itd. Uporaba litovske zastave ne bo prišla v poštev ob državnih praznikih in uradnih svečanostih, na katerih bo še naprej lahko razobešena le sovjetska zastava. Drugi odlok zadeva litovščino, ki bo odslej imela status uradnega jezika v tej republiki. S to odločitvijo želi prezidij predvsem ovrednotiti ta jezik.
Prezidij vrhovnega sovjeta Litve je odloka sprejel po množičnih zborovanjih, na katerih je prišel do izraza narodni čut, predvsem pa težnje po kulturni in gospodarski samostojnosti. Podobne težnje so pred kratkim izrazili v ostalih dveh baltskih republikah.
nadaljevanja s 1
m
strani
l:i
l!!

• V Črni gori zahtevajo odstop vodstva
V četrtkovih neredih v Novem Sadu je bilo več miličnikov ranjenih (AP)
• Smole izrazil zaskrbljenost Slovenije
nosti, v zagotavljanju modernega razvoja naše socialistične Jugoslavije kot skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti, ter odpiranju realnih perspektiv preseganja sedanje težke gospodarske in družbene krize, ki vsekakor traja že predolgo.«
»S pohodom večje skupine Srbov in Črnogorcev s Kosova na Novi Sad, 9. julija, se je pričela kampanja proti vodstvu SAP Vojvodine. Stopnjevala se je z vse ostrejšimi zahtevami in gesli na množičnih zborovanjih v številnih mestih v ožji Srbiji kot tudi na področju Vojvodine. Ustvarjalo se je javno mnenje, da politično vodstvo Vojvodine blokira sprejem amandmajev k ustavi SR Srbije, ki jih je oblikovala njena skupščina, da najbolj odgovorni funkcionarji Vojvodine branijo svoje stolčke in da jim ni mar za interese srbskega naroda. S kvalifikacijami, da so "avtonomaši", so bili vsakodnevno obtoženi, da vztrajajo na dosedanjem nespremenjenem statusu SAP Vojvodine, da s tem onemogočajo, da bi bila SR Srbija resnična in učinkovita država na celotnem področju. In da je prav to glavni razlog, da se na Kosovu razmere ne morejo stabilizirati in zaustaviti izseljevanje Srbov in Črnogorcev s Kosova.«
' »Splošno nerazpoloženje delovnih ljudi z rastočo draginjo in inflacijo, z nizkimi osebnimi dohodki in težkim socialnim položajem je bilo, kot vemo, izkoriščeno za organizacijo množične demonstracije v Novem Sadu. Oblikovala se je politična zahteva po odstopu političnega vodstva SAP Vojvodine.«
»Predsedstvo CK Zveze komunistov Srbije je na izredni seji včeraj dopoldne sprejelo sklep, da mora odstopiti politično vodstvo Vojvodine, ker je, citiram, "s svojo politiko in obnašanjem do ključnih problemov SR Srbije in Jugoslavije izgubilo ugled in zaupanje".«
»Na sinočnji izredni seji pokrajinskega komiteja ZK Vojvodine, ki smo jo mnogi spremljali pred televizijskimi zasloni, smo videli pokončno držo njenega predsednika tovariša Milovana Šogorova, ki je tolmačil politiko vodstva Vojvodine. Hkrati smo pa videli, da je bilo bore malo članov pokrajinskega komiteja, ki so bili v tem trenutku pripravljeni braniti takšno politiko. Odstop, ki ga je kot posledico množične demonstracije predlagalo samo predsedstvo, je bil sprejet...«
»Ob vsem dramatičnem dogajanju na ulicah in trgih Novega Sada je pozitivno vsaj to, da ni prišlo do razglasitve izrednega stanja in do uporabe izrednih ukrepov. To je tembolj pomembno zato, ker so v sedanjem prezagretem političnem vzdušju pri mnogih prisot-
ne zelo nevarne ideje o izrednih ukrepih, bodisi političnih ali drugih.«
»O tem kakšne bodo vse posledice politične rešitve zapleta v Novem Sadu se bo pokazalo v prihodnjih dneh ali tednih. Zlasti posledice za naš legitimni politični sistem. Ne moremo pa že zdaj molče mimo dejstva, da je eden od govornikov direktno napadel SR Slovenijo in da se že pojavljajo trditve, da Slovenci iz egoističnih razlogov in zaradi obrambe tako imenovanih parcialnih interesov nasprotujemo nekaterim predloženim amandmajem k ustavi SFR Jugoslavije. In da bo Slovenija, če ’ bo na teh stališčih vztrajala, kriva za blokado izvajanja reforme gospodarskega in političnega sistema.«
»Želim s polno odgovornostjo poudariti, da so stališča SR Slovenije, kot jih je oblikovala naša skupščina, dosledno načelna in konstruktivna. Prepričani smo, da so v skladu z avnojskim pojmovanjem Jugoslavije kot skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti, ki jih povezuje predvsem skupna opredelitev za razvoj moderne socialistične samoupravne skupnosti. Nevarnost blokade nujno potrebnih naprednih rešitev, kot so tri bistvene reforme, povzročajo tisti, ki nočejo upoštevati osnovnega načela in bistvene ustavne določbe, da se spremembe k ustavi SFRJ lahko sprejemajo samo s polnim soglasjem vseh socialističnih republik. V interesu naše skupne socialistične samoupravne Jugoslavije je torej, da se iz tako imenovanega paketa izključijo tisti predlogi amandmajev, za katere se ve, da ni doseženo soglasje.«
»V jugoslovansko federacijo se nismo vključili, da bi si omejevali svobodo in enakopravnost, temveč zato, da bi si jih trajno zagotovili. Zato smo zelo občutljivi in se odločno postavljamo po robu vsaki unitaristični ali centralistični težnji, ki bi skušala predrugačiti avnojsko pojmovanje Jugoslavije. Od razglasitve slovenske državnosti, od prvega zbora odposlancev slovenskega naroda oktobra 1943. leta v Kočevju, do danes je Slovenija dajala, daje in bo tudi v prihodnje dajala svoj velik konstruktivni prispevek pri graditvi naše skupne jugoslovanske domovine. Nikdar nam ni bilo vseeno, in nam tudi danes ni, kako se bo razvijala Jugoslavija, kako se bodo urejali odnosi med njenimi narodi in narodnostmi. Ko torej poudarjamo našo vsestransko zavzetost za moderno jugoslovansko skupnost, imamo v mislih samo socialistično, federativno, samoupravno in neuvrščeno Jugoslavijo, kot skupnost enakopravnih narodov in narodnosti. Ni nobenega dvoma, da bomo delovali v tej smeri.«
poldan pa se bo sestal plenum črnogorskih komunistov. Predsedstvo partijske organizacije v črnogorskem glavnem mestu pa se je sestalo že sinoči nekaj po osmi uri, brez sklepov pa je nehalo zasedati pred deseto. Predsednik titograjskega partijskega predsedstva je že ponudil odstop. Ti-tograjsko partijsko predsedstvo naj bi se ponoči še sestalo.
Demonstrantom v Titogradu se priključujejo množice iz drugih črnogorskih mest, situacija pa je vedno bolj napeta. Črnogorsko politično vodstvo naj bi bilo krivo za popustljivost v reševanju kosovskih zapletov. Množica kriči, da se ne bo razšla, dokler velika večina črnogorskih politikov ne pade. Pa če bo pred parlamentom demonstrirala tri dni. Ponavlja se, kar se je zgodilo v vojvodinskem Novem Sadu.
Medtem pa v Vojvodini odstopajo ali pa so odstavljeni politiki kar po vrsti. Vse od naj nižjih nivojev pa do vrha. Med drugimi sta včeraj odstopila prva moža vojvodinske Socialistične zveze. Uradna bilanca dvodnevnih demonstracij v Novem Sadu pa je naslednja: v bolnišnicah so poskrbeli za 41 ranjenih, od tega 14 pripadnikov varnostnih-sil. Miličniki so bili neposredno napadeni osemkrat. Štirje demonstranti so priprti. V strehah večjih hiš je zagorelo, požari pa so bili pravočasno pogašeni. Razbitih je bilo nekaj izložb prodajaln.
Včeraj pa so bile demonstracije tudi v raznih srbskih mestih in vaseh. Največje so bile v Šabcu, kjer se je zbralo kakih 100.000 ljudi. Nosili so slike srbskega partijskega voditelja Slobodana Miloševiča, katerega portreti so krasili tudi pročelja hiš. Najmočnejše pa je bil vzklikan naslednji verz: »U Novom Sadu srušili smo vladu, a u sredu Priština je na redu.« (V Novem Sadu smo vrgli vlado, v sredo pa je na vrsti Priština.) Tudi napadov na Slovenijo in njeno partijsko vodstvo ni manjkalo.
V Sloveniji pa ob skrbi ljudje izražajo tudi podporo slovenskim politikom, naj zdržijo in ne klonejo pod pritiski z Juga. Telegrami in pisma s podporo neprestano prihajajo na naslove slovenskih političnih organov. Negotovost je vse večja. V Ljubljani je mogoče na vsakem koraku slišati eno vprašanje: Kdaj bo na vrsti Slovenija?
Množični miting v Beogradu bo po seji CK
BEOGRAD — Miting v Beogradu bo, in sicer, kot so napovedali, takoj po 17. seji CK ZKJ. Na mestni konferenci SZDL Beograda so povedali, da bodo ta veliki shod, na katerem pričakujejo več sto tisoč udeležencev, pripravili v Novem Beogradu.
Na mestni konferenci so zatrdili, da bodo o vsem, kar zadeva miting - prometno ureditev in delovanje komunalnih služb v mestu -javnost pravočasno obvestili. Kdaj natančno bo miting, bodo delovne ljudi in občane obvestili s posebnim razglasom.
Miting, ki bo potekal v znamenju podpore trem reformam, pa tudi Srbom, Črnogorcem in vsem drugim ogroženim narodom na Kosovu, bodo pripravili najbrž konec tedna po 17. seji CK ZKJ, torej 22. oktobra, če bo le vreme ugodno, (dd)
e Tajno glasovanje
žargonu bi temu rekli, da je bil za določitev zmagovalca potreben "fotofinish". Če bi ta dva pomembna predloga opozicije prodrla, bi bila bitka za vlado in pet-strankarsko koalicijo izgubljena že na začetku.
Če se je večina izognila katastrofi, pa se v naslednjih glasovanjih ni mogla izogniti trem, četudi omejenim, porazom. Opozicija je s pomočjo prostih strelcev vsilila ohranitev tajnega glasovanja za vprašanja, ki zadevajo ustavno ureditev (334 poslancev je glasovalo za, 271 pa proti), pravilnik zbornice (336 proti 270) in imenovanje parlamentarnih_ preiskovalnih komisij (319 proti 283). Čeprav ti spreminjevalni principi niso tako po-ipembni kot prejšnja dva, je ta delna zmaga opozicije dokaz, da tudi v torek, ko se bodo morali v zbornici izreči o celotnem zakonu za spremembo pravilnikov o glasovanju, ne bo imela vladna večina lahkega življenja.
Skupno je bilo včeraj devetnajst glasovanj. Naj večjega soglasja je bil deležen princip, da se vsekakor ukine tajno glasovanje za zakonske zadeve finančnega značaja. Ostala vprašanja pa ostajajo slej ko prej odprta.
Izjemno razgibana politična predstava, ki traja že dva tedna, se torej nadaljuje. Včeraj je padel zastor nad prvim deja-
njem, ki je bilo preludij v "gran finale" z nepredvidljivim razpletom, kot v najboljših detektivskih dramah. Pred končnim glasovanjem se mora namreč spet sestati odbor za pravilnik in na podlagi včeraj izglasovanih ali zavrnjenih spreminjeval-nih principov izdelati dokončno besedilo zakonskega osnutka. V odboru pa se bo prav gotovo ponovila stara pesem kreganja med večino in opozicijo o tem, kako oblikovati dokument, da bi z njim vsakdo čimveč iztržil. Mimogrede se torej vsa debata o tajnem glasovanju lahko podaljša še za kakšen teden.
Kako pa so posamezne stranke reagirale na včerajšnje glasovalne izide? Priča smo bili vzdušju, kakršno sledi vsem volilnim izidom. Vsi so bili zadovoljni z rezultati. Vsi so se proglašali za zmagovalce. V vrstah vladne večine pa kljub temu ne. skrivajo zaskrbljenosti. Na zaključnem glasovanju namreč ne bo zadostovala navadna večina. Treba bo doseči kvorum 316 glasov, česar pa večina ni nikoli dosegla, kot trdijo komunisti in dodajajo, da se bo morala zato hočeš nočeš pogajati z opozicijo.
Prav zato je bila včeraj najbolj evforična ravno KPI. Načrt vladne večine, da bi omejila pravice parlamenta, je klavrno propadel, je izjavil tajnik Occhetto, in to dokazuje, da v Italiji ni mogoče uresničevati institucionalnih reform brez opozicije.
Pritisk organiziranih množic načrtno zaostruje odnose
Politična temperatura v Jugoslaviji stalno narašča. Na drugem mestu podrobneje poročamo o dramatičnih dogodkih v Novem Sadu in Titogradu in o drugih dogodkih.
Načrtno se zaostrujejo odnosi in s pritiskom organiziranih množic se skuša prevesiti politična os v smer večje centralizacije, zmanjšanja demokracije in preusmeritve pozornosti z gospodarskih vprašanj na politično-nacionalna.
V središču razprav je reforma jugoslovanske ustave in predvsem položaj SR Srbije. Avnojska Jugoslavija je temeljila (in temelji) na šestih republikah, v republiki Srbiji pa obstajata dve avtonomni pokrajini. Prav za to avtonomijo gre, z vsemi neizbežnimi posledicami. Srbske zahteve se nanašajo na osredotočenje oblasti v republiki glede na zunanjepolitična vprašanja, obrambo, policijo in vodstvo pa vse do enotnega uradnega jezika - srbohrvaškega. Sedaj je v Vojvodini pet uradnih jezikov, ker je avnojska ureditev upoštevala obstoj pomembnejših nacionalnih skupnosti te pokrajine. Tudi jezikovno vprašanje pa je še posebno zaostreno na Kosovu, kjer sta sedaj uradni jezik srbohrvaščina in albanščina in je na prvem mestu v nekem kraju (na primer na tablah z oznako kraja) jezik skupnosti, ki je v večini in torej v praksi pretežno albanščina.
Povsem odprta so ostala nekatera sporna ustavna vprašanja, predvsem način finansiranja Jugoslovanske ljudske armade, ki se prepleta z načelnim odnosom do armade, ki naj bo normalni odraz sodobne jugoslovanske družbe, pa vse s finančnimi vprašanji, saj Slovenija skoraj edina dosledno in pravočasno poravnava svoje obveze, ostale republike pa z velikimi zamudami in težavami, ali pa jih sploh ne izpolnjujejo. Sporna so menda tudi davčna vprašanja, saj osrednja birokracija s centraliziranim odrejanjem davčnih stopenj lahko v resnici odloča o celotnem plačilnem sistemu in s tem tudi o produktivnosti. Tak sistem bi predstavljal resno nevarnost za izenačevanje plač na izredno nizki ravni, ne oziraje se na produktivnost in gospodarsko učinkovitost. Sporne so pristojnosti Uprave državne varnosti (kot se uradno imenuje nekdanja Udba), ki bi
želela v določenih primerih posegati tudi izven pristojnosti republik. Osnovna ekonomska vprašanja naj bi bila dogovorjena, ker je vsaj v tem pogledu prevladala nujnost tržnih rešitev gospodarske krize.
Prav naraščajoča gospodarska kriza in zaostritev gospodarskih odnosov, realno obubožanje prebivalstva, pa je resnično vsebina in tudi vzrok za krizno situacijo■ Kriza zahteva temeljite rešitve s tržno-gospodarsko in. demokratično politično usmeritvijo. In tu se bije odločilna bitka o bodočnosti jugoslovanske usmeritve■
Trenutno pa te osnovne in resnične dileme in probleme v Beogradu prekriva velik hrup okrog kosovskega vprašanja in delno resničnih, pogosto pa pretiranih skrbi za usodo Srbov na Kosovu-Predvsem gre za za Jugoslavijo novo metodo množičnih zborovanj, na katerih se na izredno primitiven, izzivalen ih zaostren način igra z ognjem ljudskega ogorčenja. Zadnji tak primer je sedaj v Titogradu, v Beogradu pa pripravljaj0 osrednje zborovanje, na katerem naj h1 zbrali menda kar milijon Srbov in Črnogorcev.
O vseh navedenih odprtih vprašanjih, ki so povezana tudi s kadrovsko preureditvijo centralnega komiteja, bo govor na sedemnajsti seji CK Zveze jugoslovanskih komunistov, ki bo 17. oktobra-Sedanja množična zborovanja predstavljajo svojevrsten pritisk in pripravo na to sejo in napoved beograjskega zborovanja, pomenijo pa tudi slabo prikrit0 grožnjo.
V tej zvezi se govori o več variantah-partijski plenum naj bi umaknili iz &e ograda in se tako osvobodili vsaj nep°s rednega pritiska množic. Zborovanje P ^ naj bi bilo menda dan ali dva po pie^u.. mu in povrh se govori, da bi ga priredi^ na starem letališču v Zemunu, kar je ° . centra Beograda oddaljeno nekaj dese tin kilometrov in kjer je dovolj prosfof za predvideno oceansko množico. ob Savi so poleg velike zgradbe CK J ostalih množičnih organizacij že pripre^ vili ozvočenje in govorniški oder z množično zborovanje.
BOGO SAMSA
Mirošič v Sežani: Industrijska cona
ni odpisana
SEŽANA — Osimska industrijska cona pri Sežani kljub zamudi pri njenem uresničevanju ni odpisana ne na jugoslovanski ne na italijanski strani. Zato še vedno ostaja ena od najzanimivejših možnosti za vključevanje Jugoslavije v Evropsko skupnost, so nekajkrat Poudarili na pogovoru sežanskih gospodarstvenikov in Predstavnikov občine s pomočnikom zveznega sekretarja za zunanje zadeve Dragom Miro-šičem in Tonetom Poljšakom, zveznim in republiškim koordinatorjem za osimske sporazume.
Hkrati so opozorili na naše zamujanje pri prilagajanju zakonodaje in ratifikaciji nekaterih aktov (na primer C in D liste) ter možnosti, ki se jugoslovanskim znanstvenim ustanovam, pa tudi gospodarstvu, ponujajo z nastajanjem tržaškega centra za bioinženiring in dru-9imi dejavnostmi, ki bodo omogočale hitrejši prenos znanja in tesnejše tehnološko in Poslovno sodelovanje z Zahodom.
Potem ko so se pogovorili še 0 nekaterih konkretnih nalo-9ah, kot so gradnja cestnega omrežja, zaščita in skupno izkoriščanje voda, olajševanje Prometa preko meje, urejanje mednarodnih socialnih in prav-®jh obveznosti ter seveda za-scita okolja, so ponovno opozo-Rti na potrebo po uveljavljanju ln povečevanju maloobmejnega Prometa, ki kljub novim možnostim trgovanja in poslovnega Sodelovanja še vedno ostaja ena od naših prednostnih oblik za večje sodelovanje z Evropo.
J. O.
Dnevi nemega filma
v Pordenonu se bližajo koncu
PORDENON — Dnevov nemega filma bo kmalu konec, v Pordenonu pa imajo na zalogi še nekaj res zanimivih, pravzaprav enkratnih dogodkov. Po četrtkovi predstavitvi čudežno najdenega filma Hell Bent, ki ga je leta 1929 režiral John - takrat se je še pisal Jack - Ford, so pordenonski organizatorji vključili v program poklon 90-letnici češkoslovaškega filma, predstavitev impozantnega kataloga ameriškega filmskega inštituta »AFI 1911-1920« ter podelitev nagrad por-denonske pokrajine Georgeu C. Prat-tu, pokojnemu zbiralcu arhivskega materiala pri George Eastman House in kustusu kinoteke iz Toulouse Ray-mondu Bordeju.
Zanimanje obiskovalcev pordenon-skih Dnevov pa je vsekakor osredotočeno na filmskih dokumentih, ki jih bodo predvajali danes. Ob 21. uri bodo v kinodvorani Verdi vrteli Grif-fithov Pot na vzhod (Way Down East, 1920), ki ima kot edino in nepozabno protagonistko mlado igralko Lillian Gish. Kopija filma je najpopolnejša, kar jih trenutno hranijo v svetovnih arhivih, opremljena pa je z glasbeno kuliso, ki sta jo po Griffithpvem naročilu napisala Frederick Peters in Louis Silvers. V Pordenonu bo glasbeno spremljavo izvajal simfonični orkester RTV Ljubljana pod vodstvom enkratne »filmske« taktirke Gillan B. Andersonove, ki vodi odsek za filmsko glasbo Library of Congress:
Pot na vzhod bo seveda najvišji trenutek sobotnega gala večera, nič manj zanimiva pa ne bo popoldanska projekcija filma Bolchevisme, ki ga je v svojem kovčku prinesel Raymond Bord. Gre za film o ruski aristokraciji v izgnanstvu. O filmu se ve le toliko, da so ga snemali v dobro opremljenem studiu, manjkajo pa podatki o igralcih in avtorjih. Morda bo kdo od izvedencev, ki redno polnijo dvorano kina Verdi, zapolnil te vrzeli prav v Pordenonu.
EVA FORNAZARIČ
Vršič pozimi (verjetno) ne bo prevozen
BOVEC — Dobre napovedi za prihodnjo zimo, dokončno pa naj bi bil naš najvišji gorski cestni prelaz odprt skozi vse leto 1995. leta.
Skoraj bi se prenaglili, ko smo hoteli sporočiti veselo novico, da bo letošnjo zimo naš najvišji gorski cestni prelaz čez Vršič prevozen skozi vso zimo. Dogovor, Iti sta ga dosegli kranjsko in novogoriško Cestno podjetje skupaj z republiško skupnostjo za ceste in republiškim komitejem za turizem, namreč da bi cesto vzdrževali in plužili skozi vse leto, bo veljal za naslednje leto in ne za letos. Razlog je povsem preprost: za tolikšne stroške namreč ni denarja, obveljalo pa je, da bodo poskušali obdržati cesto prevozno čim dlje, vse dotlej, dokler ne bodo plazovi onemnogočili rednega in varnega čiščenja ceste.
Da bi cesta čez Vršič bila prevozna skozi vse leto bi morali kupiti še nekaj mehanizacije in na vrhu prelaza postaviti tehnično bazo, za kar bi bilo seveda treba zaposliti nove ljudi. Razen tega bi morali postaviti nekaj varovalnih ograj, razširiti najbolj ozke dele ceste, posebno v ovinkih, in namestiti varovalne mreže pred padajočim kamenjem. Za vse -mehanizacijo, ljudi in vsa dela - bi potrebovali okoli 3,5 milijarde dinarjev, ki jih pa zaenkrat ni od kod vzeti.
Posebna opazovalna služba naj bi v prihodnje tudi ugotovila, katera od devetih za sedaj predlaganih inačic bi bila najbolj primerna, da bi cesto uredili za promet skozi vse leto. Po načrtih naj bi namreč to bilo najkasneje 1995. leta, posamezne variante dokončne ureditve tega problema pa predvidevajo gradnjo ali predorov ali galerij ali obvoznic, ki bi voznike in potnike rešili nevarnosti pred snežnimi plazovi.
Skozi vse leto odprt vršiški prelaz pomeni korak naprej pri uresničevanju načrta o življenju Trente.
Srečanje predstavnikov KPI, ZK SRS in SRH
Za zaščito Jadrana od besed k dejanjem
Udeleženci včerajšnjega srečanja v Ul. Capitolina v Trstu (foto Magajna)
TRST — Pri zaščiti Jadrana je treba preiti od besed k dejanjem. Doslej je bilo že precej konferenc, na katerih so izvedenci in politiki preučevali zdravstveno stanje Jadranskega morja, sedaj pa je treba preiti v operativno fazo in konkretno ukrepati. To pa bo mogoče doseči le z radikalnim pritiskom javnega mnenja na vse pristojne politične in upravne organe.
To je bila osnovna ugotovitev včerajšnjega srečanja italijanskih, slovenskih in hrvaških komunistov, ki so se sešli v Trstu, da bi razpravljali o zaščiti Jadranskega morja. Pobudo za tako srečanje so dali komunistični parlamentarci iz Furlanije-Julijske krajine, Veneta in Emi-lie Romagne, srečanja pa se niso mogli udeležiti zaradi obveznosti v rimskem parlamentu. KPI so tako zastopali deželni voditelji Furlanije-Julijske krajine, medtem ko so bili v slovenski in hrvaški delegaciji predvsem ljudje, ki se po zanimanju in funkciji ukvarjajo z zaščito okolja in z zaščito Jadrana še posebej.
Po daljši razpravi sta delegaciji sklenili, da bosta preučili možnost organiziranja mednarodne konference o zaščiti Jadrana, katere bi se poleg izvedencev udeležili tudi politiki. Namen te konference pa naj bi bil nakazati možnost operativnih posegov za zaščito Jadrana. Na ta način bi partiji dali svoj prispevek k reševanju problema in bi spodbudili pristojne organe, da konkretno ukrepajo.
Možnost sklicanja take konference bo preučila posebna mešana delovna skupina. Italijanski komunisti so bili mnenja, da bi tako pobudo morali organizirati hitro, še pred koncem letošnjega leta, jugoslovanska stran pa je opozorila predvsem na to, da zaščita okolja zahteva znatna sredstva in da morajo zato k reševanju problema pristopiti predvsem državna telesa.
Vsi pozivi na pomoč so bili zaman
Pridobitev za slovensko manjšino: izšla je revija STUDENCI/SORGENTI
Zd	Čeprav sta 35-letni
Zovi>Vlt° Gorup in 29-letni Iztok Bro-sf.fi c iz Kopra po okvari na motorju srex6lnrnetrske lesene ribiške barke mF,.Z10 Prestala neurje, ki je v noči žašu sred° in četrtkom divjalo v Tr-kako ^i za*ivu' še danes jima ni jasno,
da so barke, ki spregledale in sta jy na pomoč.
niune
Z,lake klica"
so plule blizu preslišale vse Po 27 urah, ki ba*Ju Prebila na morju, sta nazadnje z Gr-iri0 Osedla na plitvini, nedaleč od KofZa na italijanski strani, hi on nam je po telefonskem pogovo-koprsyedal Iztok Brozovič, sta ribiča s v sr je9a mandrača odplula na morje sPUstii okro? 17- ure, mrežo pa
ga r, •. Približno pol milje od Debele-v]eji Ca- Ko sta po dveh urah začela luč n.rarežo na barko, jima je začela la t a c°lnu ugašati. Hitro sta ugasni-bpr1Cjnsvetljav° in poskušala prižgati Poskusskl motor. Po nekaj neuspelih te9hila ' sta v morje vrgla sidro, poskusi rnrežo do konca in ponovno hiof a Prižgati motor, vendar je bila Zato kumulatorja očitno prešibka, ^ °tor ni vžgal. Ker je v njuni
bližini ribarila druga barka, sta z baterijsko svetilko začela dajati signale S.O.S. Okrog 23. ure je začela pihati močna burja, tako da je čoln začelo nositi proti italijanski strani. Svetlobne signale sta dajala tudi italijanskim ribiškim barkam, ki so kočarile v njuni bližini, vendar nobena barka se jima ni približala. Ko se je zdanilo, sta že bila med Trstom in Gradežem. Ko sta zagledala ribiške barke, sta okoli vesla zamotala stare cunje in plastične vreče, polila z bencinom in zažgala. Tudi z ognjem in dimom nista uspela nobenega priklicati na pomoč. »Ko sva nasedla približno tri milje od Gra-deža na pliču, sem se odločil, da se po morju "splazim" k obali. Na obali sem prišel do možakarja, ki me je odpeljal do bližnje hiše, kjer so me preoblekli, do kolega pa so prišli s čolnom finančni stražniki, ki so čoln povlekli do Trsta in naju kasneje oba predali našim mejnim organom na prehodu na prehodu na Škofijah. S tem se je najina avantura končala,« je dejal Iztok Brozovič.
IZTOK UMER
ČEDAD — Urejajo in tiskajo jo v Čedadu, predstavlja pa obogatitev za celotno slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Gre za revijo Studen-ci/Sorgenti, katere prva številka je pravkar izšla, izdaja pa jo istoimensko kulturno društvo, nastalo pred leti z namenom, da poveže slovenske beneške katoličane. In če so bili cilji društva obogatiti razpravo, prispevati na osnovi boljšega informiranja k
premostitvi predsodkov in razširiti znanje o slovenskem vprašanju tudi v italijanski javnosti, si je te cilje zadala tudi nova revija Studenci, pisana v slovenskem in italijanskem jeziku.
Zavedamo se, nam je tako v razgovoru povedal Ferruccio Clavora, ki je med pobudniki in pisci novega dvomesečnika, da je italijanska javnost vse premalo seznanjena z življenjem in delovanjem slovenske narodnostne
skupnosti. Prav tako opažamo, da tudi tisti Italijani, ki nimajo negativnega odnosa do manjšine, se kljub temu sprašujejo, zakaj pravzaprav zahtevamo globalno zaščito. Po drugi strani raste, in to tako v Italiji kot drugje v Evropi, zanimanje za dogodke v Sloveniji in Jugoslaviji. Revija Studenci želi potemtakem informirati in obrazložiti italijanskemu narodu, kakšna je problematika slovenske manjšine v Italiji kot tudi kakšen je položaj slovenskega naroda v celoti.
Revijo, nam je še povedal Clavora, bodo predvsem pošiljali v italijanske katoliške kroge. Prepričani smo, je dejal, da bomo med njimi našli ljudi, ki so zmožni novega pristopa do vprašanja slovenske manjšine in da bodo tudi znali pozitivno vplivati na stranko Krščanske demokracije, ki je, po mnenju Clavore, tista politična sila, ki še vedno zavira, da bi Slovenci dobili globalni zaščitni zakon.
Poudariti še velja, da so pobudniki novega dvomesečnika povabili k sodelovanju strokovnjake in intelektualce iz vse dežele Furlanije-Julijske krajine kot tudi iz Slovenije.
'’1Ne, ne!«
ril? 2^f0ram videti, kaj je narobe z njim, Mary! Kaj je sto-9li, ^g ^ ste tako poskočili in se ga tpko ustrašili? Pustite
te tuw' ^on' prosim vas! Jaz bom šla za njim, vi pa ostani-Pr°sim! Oh, Ron, nikar me ne sprašujte zakaj, N e' da ga sama poiščem!«
Prav, (?ad se je vdal in stopil stran od roba verande. »No, °olj 'ž Juga moja. Prijazni ste z njim in morda potrebuje Posigj 0 kot moško roko. Če bi bila mama še živa, bi ^ • t°' zakaj ne bi potem poslal vas?«
Pe dnhj6 ^ary Prihitela po stezi do plaže, o Timu ni bilo olanj0 Za ne .s.luha. Ustavila se je na peščenem robu, si z l r ga ni	°či in pogledala po zalivu gor in dol, ven-
k maih “° Rlhjer. Obrnila se je k drevesom in se napoti-kddar J Z11 j^i, na kateri je Tim zadnje čase rad posedal, 0dddhniia°tel kiti sam. Res je bil tam. Mary si je glasno ' se naslonila na drevo in ga tiho opazovala. Nje-
gova strašna beda in žalost sta imeli nanjo tak učinek, kot bi jo kdo udaril z orjaškim kladivom. Vsaka boleče lepa poteza na njem je govorila o neizraženem trpljenju, sicer jasna linija njegovega profila pa je bila zvita od bolečine. Zdelo se ji je nemogoče, da bi ostala ob strani. Stopila je do njega tako tiho, da se ni zavedel njene prisotnosti, dokler se ni dotaknila njegove roke. Sunkovito se je odmaknil, kot da bi ga njeni prsti žgali, njena roka pa je nekoristna omahnila nazaj k telesu.
»Tim, kaj je narobe? Kaj sem ti storila?«
»Nič, nič!«
»Ne prikrivaj mi, Tim! Kaj sem storila?«
»Nič!« Tokrat je skoraj zakričal.
»Pač, sem! Tim že nekaj mesecev se zavedam, da sem se ti nekje izneverila, vendar ne vem, kaj sem storila narobe! Povej mi, povej mi!«
»Pojdi stran!«
»Ne, ne bom šla! Ne bom šla stran, dokler mi ne poveš, kaj je narobe! S tvojim očetom sva od skrbi skoraj iz uma in tam zgoraj na verandi si naju gledal, kot da naju sovražiš. Sovražiš, Tim!« Stopila je tako, da mu je stala nasproti in ga gledala. Položila mu je roko na nadlahti in njeni prsti so se zarili v njegovo kožo. »Ne dotikaj se me!« Izvil se ji je iz rok in se obrnil tako da ji je kazal hrbet. »Zakaj, Tim? Kaj sem storila, da se te ne smem dotakniti?« »Nič!« »Ne verjamem ti, Tim! Nikoli si nisem mislila, da mi boš lagal, vendar mi lažeš! Prosim te, povej mi, kaj je narobe, oh, prosim te!« »Ne morem!« je obupano zašepetal. »Lahko, se-
veda mi lahko poveš! Vedno si mi lahko vse povedal! Oh, Tim, ne odvračaj se od mene in ne zapiraj mi vrat pred svojim svetom! Uničuješ me. Od skrbi in strahu sem že tako iz sebe, da ne vem, kaj naj storim!« Začela je jokati in si s hrbtno stranjo dlani brisati solze. »Ne morem, ne morem! Ne' vem! Toliko stvari čutim, da si jih ne morem predstavljati, ve vem, kaj pomenijo!«
Obrnil se je k njej in jo pogledal, tako razdražen in vznemirjen, da je stopila korak nazaj. Vanjo je strmel tujec, na njem ni bilo ničesar poznanega, po čemer bi lahko segla.
»Vem le za to, da me ne maraš več, to je vse! Zdaj imaš raje očeta kot mene, mene ne maraš več! Odkar si spoznala očeta, me ne maraš več, in vedel sem, da se bo to zgodilo, vedel sem! Le kako bi imela mene raje kot njega, ko pa je on popolnoma pri pravi, jaz pa nisem? Tudi jaz imam raje njega kot sebe! Iztegnila je roki. »Oh, Tim! Tim! Kako si lahko mislil kaj takega? To ni res! Toliko te imam rada kot vedno, niti za hip te nisem prenehala imeti rada! Le kako naj bi te nehala imeti rada?«
»Pa si me, ko si spoznala očeta!«
»Ne, ne! To ni res, Tim! Prosim, verjemi mi, da to sploh ni res! Tvojega očeta imam rada, vendar ga nikoli ne bi mogla imeti tako rada, kot imam rada tebe, nikoli! Če že moraš vedeti, je eden glavnih razlogov, zakaj imam rada tvojega očeta, to, da je tvoj oče; on te je naredil.« Trudila se je, da bi bil njen glas čim bolj miren in upala, da ga bo pomirila.
V sredo v Nabrežini glasovanje o proračunu
Brezigarjev občinski odbor pred temeljno preizkušnjo
Pobuda tukajšnje sekcije WWF
Ali poznaš T8?
V torek bodo predvajali diapozitive o značilnostih območja, na katerem naj bi namestili sinhrotron
Prihodnji dnevi bodo odločilni za upravno in politično prihodnost de-vinsko-nabrežinske občine. V sredo se bo namreč občinski svet izrekel o proračunu za tekoče leto, ki predstavlja temeljni preizkusni kamen za Brezigarjev odbor in za politično koalicijo, ki ga podpira. Odbor lahko trenutno računa le na podporo polovice članov občinske skupščine, to se pravi na konsenz petih svetovalcev KD, treh predstavnikov Slovenske skupnosti, zelenega od marjetice Certa in neodvisnega, bivšega socialista Tute. Opozicija pa lahko računa na isto število glasov. Komunisti, ki so stranka relativne večine, imajo šest svetovalcev, PSI dva, po enega pa MSI in Lista za Trst. Trenutno stanje je torej deset proti deset, kar pomeni, da bi občinski svet v teh pogojih zavrnil proračun in povzročil padec Brezigarjeve uprave. Morda to še ne bi odprlo poti komisarski upravi, ki pa bi bila neizbežna, če se ne bi stranke takoj sporazumele za novo koalicijo in tako ustvarile pogoje za odobritev proračuna.
Zupan je ob predstavitvi finančnih dokumentov javno povedal, da je »v zameno za nadaljnji obstoj občinskega sveta« in torej za odobritev proračuna pripravljen takoj odstopiti. Izrekel je tudi pripravljenost na razširitev sedanje koalicije, ki pa trenutno še ni na vidiku. Pogajanja med strankami niso obrodila nobenih sadov, čeprav je sam Brezigar sredi poletja v občinskem svetu napovedal formalni pričetek razgovorov na krajevni ravni med KD, SSk in PSI.
Pogovori so se res pričeli, kmalu pa so bili tudi prekinjeni, in sicer na pobudo socialistov, ki so devinsko-na-brežinsko situacijo povezali s položajem na Tržaškem. Nerazčiščeno je ostalo staro vprašanje »štafete« Brezi-gar-Caldi, položaj pa se je dodatno zaostril potem, ko je zaradi nabrežinske-ga vozla tržaška PSI zahtevala izključitev SSk iz tržaških odborov. Novo olje na ogenj je pred kratkim prilil še
pokrajinski tajnik PSI Agnelli, ki je kot pogoj za nadaljevanje pogajanj postavil izvolitev italijanskega župana v Nabrežini.
Položaj, kot vidimo, ne obeta nič dobrega. Agnellijev izpad je zelo negativno presenetil predvsem SSk, katere sekcijski tajnik Antek Terčon je izrazil "zaprepadenost" nad tem stališčem in dal precej jasno razumeti, da je v takih pogojih zelo malo možnosti za dialog s Craxijevo stranko. Krajevni demokristjani pa še upajo v "odprto" stališče PSI. Njihov sekretar Remigio Lenarduzzi izključuje vsako možnost sodelovanja med KD in KPI, »ne samo iz političnih razlogov, ampak tudi zaradi trdega stališča, ki so ga komunisti zavzeli o varianti o Sesljanskem zalivu«.
Socialisti niso pripravljeni na noben način podpreti občinskega proračuna. Bivši podžupan Rino Caldi nam je povedal, da je PSI zelo razočarana nad
zadržanjem župana (»Zakaj ni odstopil pred predložitvijo proračuna?«) in njegove koalicije, »čeprav smo socialisti v mnogih primerih pokazali pripravljenost na dialog, kot dokazuje ugodno mnenje o varianti o Sesljanskem zalivu.«
Kako pa ocenjujejo položaj komunisti? »Mi smo že pred časom predlagali izvolitev širokega demokratičnega odbora, sad sodelovanja KPI, KD, SSk in PSI, ki bi vodil Občino do naravnega izteka mandata občinske skupščine,« nam je povedal Giorgio Depangher, »naš predlog je naletel na gluha ušesa predvsem pri KD in niti PSI ni pokazala velikega zanimanja.« Če ne bo prišlo do bistvenih novosti, bodo komunisti torej v sredo glasovali proti proračunu. »Konec koncev pa ne gre pozabiti,« pristavlja Depangher, »da je v občinskem svetu možna tudi koalicija KPI, SSk, zelenega Certa in neodvisnega Tute, ki bi imela 11 glasov na 20 svetovalcev.« (st)
Kratice, kot so T8 in ARI so večini naših bralcev že dobro znane, kot so znane vsem tistim, ki so v zadnjih letih sledili dolgi in zapleteni prigodi okrog namestitve sinhrotrona. T8 vsekakor označuje območje v neposredni bližini Bazovice, kjer naj bi zrasel svetlobni pospeševalnik, ARI pa je kratica za cono med Padričami in Trebčami, v neposredni bližini padriš-kega Centra za znanstvene in tehnološke raziskave, kamor bi bilo po mnenju krajevnega prebivalstva, slovenskih organizacij in naravovarstvenih združenj veliko bolj smotrno namestiti novo napravo.
Toda kaj ve o T8 in ARI večina Tržačanov? Verjetno bolj malo ali nič, sicer ne bi kar tako slepo verjeli v trditve sicer tako uglednega znanstvenika, kot je nobelovec Carlo Rubbia in njegovih ožjih sodelavcev, češ, da mora sinhrotron na vsak način zrasti na T8, drugače bi ga sploh ne zgradili. Za tiste politične sile in za tiste občane, ki jim je pri srcu zaščita naravnega okolja kot neodtujljive dobrine, bi morala biti izbira kar se da enostavna. ARI je že povsem onesnaženo in iznakaženo območje, ki so ga tankovski manevri prejšnjih let povsem pokvarili, medtem ko je T8 krasna zelena pokrajina, tipični kotiček Krasa, ki skriva v svoji sredi ambientalne, favnistič-ne pa tudi zgodovinske posebnosti, je dragocen del tistih "zelenih pljuč", ki so tudi za mesto in kvaliteto življenja v njem še kako potrebna.
Zato je vsekakor hvalevredna pobuda Svetovnega sklada za naravo -WWF, da skuša tudi nevednim obrazložiti razliko med obema conama: v torek zvečer bo namreč priredil v gledališču v Ul. Dei Fabbri 1, na vogalu s Trgom Cornelia Romana (začetek ob 18. uri) predvajanje diapozitivov z naslovom »Ali poznate T8?«, katerega namen je prikazati širšemu občinstvu, katere so značilnosti ne samo območ-
ja, kamor je Rubbia sklenil namestiti svoj stroj, ampak tudi onega, kjer bi lahko sinhrotron zrasel brez škode za okolje. Fotografije, ki jih je posnela Anita Alther, pa bodo prikazale tudi življenje okrog cone T8, kot na primer stare običaje Bazovcev. Zato bi bilo priporočljivo, da bi se večera — na katerem bo navzoč tudi strokovnjak prof. Marvin s Tržaške univerze, povabili pa so tudi predstavnike družbe Sincrotrone Trieste — udeležilo čim več ljudi, posebno takih, ki so doslej dobivali informacije o vprašanjih okrog sinhrotrona samo od krajevnega italijanskega dnevnika. Žal pa je malo verjetno, da se bo to zgodilo: o tem priča na primer že dejstvo, da je bil na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri so orisali pobudo WWF, zastopan samo naš dnevnik.
Na tiskovni konferenci so predstavnice WWF predvsem izrazile začudenje in dvome zaradi tako trmoglavega vztrajanja na T8, ko pa vsi elementi govorijo v prid področja ARI. Zgodilo se je celo, da so odgovorni namenoma prikrili nekatere podatke (na primer one o tresljajih), da bi okrepili svoje teze. Iz vsega tega WWF sklepa, da se za zadevo lokacije svetlobnega pospe-ševalnika skrivajo špekulacije in nečedni interesi. Nekdo bo očitno nekaj zaslužil — so poudarili na tiskovni konferenci — če bodo stroj zgradili pri Bazovici in ne med Padričami in Trebčami.
Med pobudami proti namestitvi sinhrotrona pri Bazovici naj zabeležimo, da bodo razna naravovarstvena združenja (zeleni, WWF, Zveza za okolje itd.) postavila danes popoldne v različnih predelih mesta mizice, kjer bodo razdeljevali material in razlagali vzroke nasprotovanja namestitvi sinhrotrona pri Bazovici. Take mizice bodo od
15.30	do 19. ure na Trgu Unita, na Capo di Piazza, na Borznem trgu, na Ul. delle Torri in na Ul. Carducci. (tm)
Še deset dni časa za vložitev prizivov k varianti o Sesljanu
Na oglasni deski nabrežinskega županstva je v teh dneh na ogled varianta občinskega urbanističnega načrta o turističnem razvoju Sesljanskega zaliva, ki jo je občinski svet odobril v začetku septembra. V torek, 18. oktobra, bo zapadel rok za vložitev ugovorov in prizivov, nakar bo varianta spet romala v občinsko skupščino za dokončno odobritev. Uprava bo nato vse dokumente poslala na Deželo, kjer bo varianto najprej vzela v pretres tehnična komisija za urbanistično načrtovanje, nato pa še deželni odbor. Varianta o Sesljanskem zalivu bo postala polnopravni sestavni del deželnega urbanističnega plana (PUR) z dekretom, ki ga bo podpisal predsednik Biasutti. Šele potem bo lahko devinsko-nabre-žinska uprava obravnavala izvršilne načrte družbe Finsepol in izdala prva dovoljenja za gradnjo navtičnih in turističnih ob jekov v Zalivu.
Devinsko-nabrežinska sekcija KPI bo v zvezi s postopkom za vlaganje pripomb in prizivov priredila tri javna srečanja s krajevnim prebivalstvom. Prvo je že bilo sinoči v Nabrežini, drugo bo v torek v Šempolaju, tretje pa v četrtek, 13. oktobra, v Sesljanu. Varianto o Sesljanskem zalivu so v občinskem svetu podprli svetovalci KD, PSI, Slovenske skupnosti, zeleni Certo in neodvisni Tuta, proti pa so glasovali komunisti in MSI, medtem ko se je svetovalec Liste za Trst vzdržal glasovanja.
V pričakovanju posledic uvedbe bencinskih bonov
Septembra nadaljnji porast števila prehodov čez mejo
V pričakovanju najnovejših podatkov o številu prehodov čez mejo skozi prehode v tržaški pokrajini, za katere pričakujejo, da bodo znatno upadli zaradi uvedbe bencinskih bonov, je obmejna policija objavila podatke za letošnji september, ko Tržačani še niso razpolagali z bencinom po znižani ceni in so torej množično tan-kali v obmejnih krajih sosednje Jugoslavije.
Nič čudnega torej, če so tudi septembrski podatki zabeležili znaten porast števila prehodov, tako mednarodnih (s potnim listom) kot krajevnih (s prepustnico). Med januarjem in septembrom je šlo čez mejo 28.541.871 oseb, kar je 2 milijona in 862 ti-
soč prehodov več kot v istem obdobju leta 1987, ko so zabeležili skupno 25.679.364 prehodov. Samo septembra so zabeležili 3.350.602 prehoda, kar znaša 11,4 odstotka več kot septembra lani (prehodov je bilo takrat 3.007.773).
Nedvomno zanimiv je podatek, da so največji porast zabeležili v prometu s prepustnicami (+ 16,05 odstotka), medtem ko se je število prehodov s potnim listom povečalo "samo" za 8,27 odstotka. K temu rezultatu pa so pripomogli predvsem prehodi italijanskih državljanov, katerih število se je povečalo kar za 39,61 odstotka, medtem ko je bilo tujih državljanov celo za 5,15 odstotka manj kot lani.
Odgovorni zn ceste o poteku del
Prizadevanja za spojitev dveh omrežij
Vse kaže, da se bliža čas, ko se bosta na mejnem prehodu pri Fernetičih spojila italijansko in jugoslovansko avtocestno omrežje. Do konca prihodnjega leta bodo predali namenu drugi dve tranši tržaške hitre cestne mreže, ki bosta omogočili avtocestno povezavo s tovornim terminalom pri Fernetičih, medtem ko bodo na jugoslovanski strani že prihodnjo pomlad pričeli gradnjo prvih dveh odsekov avtocestnih odcepov proti Trstu in Gorici.
To so potrdili na srečanju pri Fernetičih, ki so se ga udeležili odgovorni za italijanski in jugoslovanski avtoter-minal pri Fernetičih oziroma v Sežani, predstavniki podjetja AN AS ter odgovorni za urbanistiko in ceste iz Sežane in Ljubljane. Med njimi naj omenimo predsednika Konzorcija za avtoterminal pri Fernetičih Russa in direktorja strukture Brana, direktorja sežanskega terminala Kovačiča, inž. Schettinija od podjetja AN AS, predstavnika Skupnosti za ceste Slovenije Fona in odgovornega za njeno urbanistično službo Mikuža ter repentabrskega župana Coljo.
Predstavniki podjetja AN AS so jugoslovanske kolege seznanili s prednostmi, ki jih bo za težak cestni promet predstavljalo odprtje naslednjih dveh odsekov tržaških hitrih cestnih povezav, predvideno za prihodnje leto. Vozila, ki bodo prihajala z meje, se bodo lahko usmerila na itali-
jansko avtocestno omrežje, ne da bi morala skozi Opčine. Za neposredno povezavo med Fernetiči in tržaškim pristaniščem pa bo treba počakati na izvedbo tretje tranše del, ki bo tudi zadnja etapa za dokončno povezavo med tržaškim hitrim cestnim omrežjem in omenjenim mednarodnim mejnim prehodom.
Odgovorni za slovensko cestno omrežje pa so oznanili, da so na poti finančna sredstva za izgradnjo prve tranše avtocestnih odsekov od Razdrtega proti Trstu oziroma Gorici. Že čez kak mesec bodo torej lahko začeli dela na odsekih Razdrto-Čebulovica in Razdrto-Podnanos v skupni dolžini 18 kilometrov. Še pred koncem decembra pa bodo začeli z uresničevanjem vozla pri Razdrtem, ki bo omogočil povezavo med bodočima odsekoma in avtocesto za Ljubljano. Udeleženci sestanka na Fernetičih so se strinjali, da gre za projekt velikega pomena, saj bodo nove povezave omogočile nadaljnjo rast trgovskega prometa, ki je v zadnjih letih že doživel občutni porast. V letu 1987 je na primer šlo čez Fernetiče 150 tisoč tovornjakov, kar je za 10 odstotkov več kot leto prej, zato se je tudi podjetje AN AS odločilo razširiti na štiri pasove dohod na avtoterminal pri Fernetičih.
Koncert Komornega orkestra FJK
Prvi nastop za tržaško občinstvo
Niz koncertov pod skupnim imenom Glasbeni september se je sicer zaključil z nastopom Kvarteta Lorenzi, že prej pa je bil kot nekoliko svojevrsten zaključek niza napovedan koncert Komornega orkestra Furlanije-Ju-lijske krajine. Nastop te skupine sorazmerno mladih glasbenikov iz naše dežele je bil prejšnji četrtek v luteranski cerkvi na Trgu Paniili in je veljal kot uradna predstavitev orkestra, ki ga vodi Giovanni Pacor.
Orkester sestavljajo gojenci Šole za godala, ki jo je pred kakim letom ustanovilo tržaško Združenje glasbenikov Julijske krajine. Nastala pa je z namenom, da bi lahko številnim mladim glasbenikom, ki so opravili diplomski izpit za violino, violo, violončelo ali kontrabas, omogočili nadaljnje izpopolnjevanje. Šolo vodijo ugledni glasbeniki, med katerimi tudi Giovanni Pacor, Črtomir Šiškovič, To-
maž Lorenz in Nino Gardi, ki poučujejo dirigiranje, skupinsko glasbo, komorno glasbo, poleg tega pa so seveda še izpopolnjevalni tečaji za posamezna glasbila. Po enoletnem študiju se je iz te šole porodil tudi godalni komorni orkester, ki se je na četrtkovem koncertu predstavil kot dokaj homogena in uigrana skupina. K temu sta nedvomno prispevali resnost in kakovost pouka, ki ga ti izpopolnjevalni tečaji uvajajo. Komorni orkester Šole za godala trenutno sestavlja sedemnajst mladih glasbenikov, med katerimi so tudi nekateri Slovenci.
Skupina pa predstavlja najvišji umetniški izraz tega podiplomskega izpopolnjevanja in upati je, da bo še naprej uspešno delovala.
Na četrtkovem koncertu v luteranski cerkvi! je kot solist nastopil tudi violinist Črtomir Šiškovič, ki je skupaj z orkestrom podal Bachov Koncert za violino in godala v a-molu BWV 1041. Predstavitveni nastop pa je uvedel Vivaldijev Koncert za godala v d-molu št. 19. V drugem delu sta bila na vrsti dva mlajša skladatelja: orkester je pod spretnim vodstvom Giovannija Pacorja zaigral najprej Elgarjevo Sonato za godala v e-molu op. 20, nato pa še Bartokova spleta Zehn leichte Stiicke ter Tanze aus Siebenburgen. Po burnih aplavzih, ki jih je ob koncu prvega dela izzval Črtomir Šiškovič, je občinstvo navdušeno ploskalo predvsem ob zadnjem delu, ki ga je orkester posvetil temu madžarskemu skladatelju.
S četrtkovim koncertom se nam je torej uradno predstavil nov godalni orkester. Uvršča se sicer v seznam vseh orkestrov, ki so od leta 1975 spremljali razvoj in delovanje Združenja glasbenikov Julijske krajine. V okviru tega združenja je namreč že prišlo do podobnih zamisli, med drugim sta svoj čas uspešno nastopala Mali orkester Julijske krajine, za tem pa še Mali orkester Veneta. Žal pa sta se obe skupini razšli zaradi pomanjkanja potrebne denarne podpore. Med razvejano delovanje Združenja glas-
benikov Julijske krajine sodi poleg šole za godala še prirejanje Glasbenega septembra, mednarodnih seminarjev za operno petje, violino, klavir in komorno glasbo v sodelovanju z RA1 ter Mednarodnega tekmovanja za komorno glasbo Sergio Lorenzi. Ker Združenje glasbenikov Julijske krajine še nima lastnega sedeža, se poslužuje prostorov, ki mu jih gostoljubno daje v uporabo Glasbena matica.
(dam)
Obvestilo za otroke
Potujoči potepati, ki so se od daleč pripeljali, zato da bi z otroki se igrali z otroki, nadaljujejo s sobotnimi potovanji.
Tokrat bodo obiskali otroke v ZGONIKU in NABREŽINI.
Otroci, pridite danes, ob 15. uri na trg pred cerkvijo v Zgoniku
ali ob 16. uri na igrišče Sokola v Nabrežini.
»Potujoči potepuhi niso slepi, niso gluhi, če prijafle pridobijo, dobro voljo pomnožijo...«
P.S.: V primeru slabega vremena srečanje odpade!
Kako čez mejo
Občini Dolina in Koper sporočata, da bo jutri ob priliki 2. slaloma odprte meje, možen prehod meje na Socerbu tudi s potnimi listi. Ob tej priložnosti bo prehod odprt do 22. ure.
Nastop za ostarele
Jutri ob 15. uri bodo v domu za ostarele Brata Stuparich v Sesljanu nastopili člani glasbenega centra Univerze v Trstu, ki bodo izvajali renesančne in baročne skladbe. Vstop je prost.
Nova vozila Transporter MB 100 D.
Donosnost & simpatija
Preizkusite jih
Prispela so nova vozila Transporter Mercedes Benz. To so trdna, zanesljiva in lahko upravljiva vozila, pa še udobna kot osebni avtomobili so. Na razpolago so v obliki furgona, kombija, tovornjaka ali pa imajo le kabino na podvozju: za vsak primer imamo ustrezno vozilo.
GERMACAR
Gradišče ob Soči — Tel. 0481/92900
Zaključena petdnevna konferenca v Grljanu
Organizacijske dileme znanstvenic tretjega sveta
Končan mednarodni posvet o sodobni psihiatriji
Reševanje problema umske bolezni je stvar vse družbene skupnosti
Bi za uveljavljanje žensk v znanosti in tehnologiji manj razvitih držav bila koristna posebna mednarodna organizacija, ki bi jih združevala? Okrog tega vprašanja se je razvnela izredno živahna razprava na konferenci o vlogi žensk v razvoju znanosti in tehnologije tretjega sveta, ki se je po petih dnevih intenzivnega dela včeraj zaključila v tujski hiši miramarskega Mednarodnega centra za teoretsko fi-ziko, se pravi v hotelu "Adriatico" v Grljanu. V razpravi so prišli do izraza tehtni argumenti za in proti, tako da je bilo vprašanje ustanovitve organizacije naposled odloženo.
Ni težko razumeti, da gre v resnici za dokaj zapleteno zadevo. Pristašinje ustanovitve organizacije so seveda apelirale na samoumevno ugotovitev, da je v združevanju moč. Toda po drugi strani ni mogoče zanikati niti resnosti ugovorov, ki so opozarjali na nevarnost delitve znanstvenih organizacij in sploh znanstvene dejavnosti po spolih. Mimo teh načelnih dilem pa so v razpravi prišle do. izraza tudi in Predvsem geografske razlike. Položaj žensk v arabskih ali afriških deželah je povsem drugačen od onega, v katerem se nahajajo znanstvenice v Latinski Ameriki, pa čeprav vse skupaj povezujemo v tretji svet. In če se je, denimo, udeleženka konference iz Kenije navduševala nad podporo, ki bi ji lahko nudila ženska organizacija za znanstveno kariero, je po drugi strani Predstavnica Brazilije izjavila,, da tega Problema preprosto ne čuti, vsaj v taki obliki ne.
Vprašanje je ostalo torej odprto. Z njim se bo odslej ukvarjala posebna študijska skupina, ki so jo imenovale
udeleženke konference in ki bo svoje predloge predstavila na tretjem občnem zboru Akademije znanosti tretjega sveta oktobra 1989 v glavnem mestu Kolumbije Bogoti. Seveda pa to ni bil edini rezultat petdnevne grljan-ske konference. Okrog 250 udeleženk je s svojimi prispevki pomagalo izdelati zelo natančno sliko o vlogi žensk v znanstvenem raziskovanju držav v razvoju. Zanimiv je npr. podatek, da so ženske zelo različno soudeležene v znanstvenih dejavnostih ne samo od države do države, ampak tudi od znanosti do znanosti. Tako so npr. ženske na splošno precej dobro zastopane med biologi, zdravniki in — dasi v manjši meri — med agronomi; zelo redke pa se ukvarjajo z matematiko, fiziko in geologijo.
Te in druge podatke bi morale s pridom izkoristiti državne vlade in ustanove ter mednarodne organizacije, na katere so udeleženke konference naslovile poziv, naj stalno skrbijo za žensko enakopravnost tudi na področju znanstvenega raziskovanja. Posebno podporo v tem smislu pa udeleženke konference pričakujejo od organizacij, ki sta konferenco priredili, to je od Akademije znanosti tretjega sveta in Kanadske mednarodne organizacije za razvoj. In resnici na ljubo sta ti organizaciji tudi že pozitivno odgovorili. Med drugim sta se obvezali, da bosta finančno podpirali znanstveno izobraževanje in izpopolnjevanje žensk tretjega sveta. Podobno se je obvezala tudi Mreža znanstvenih organizacij tretjega sveta, ki je prav v teh dneh v Trstu s pomočjo nobelovca Abdusa Salama dokončno zaživela.
(Foto Križmančič)
Z včerajšnjega zaključnega dneva posveta
Geslo ravnatelja tržaške psihiatrične službe KZE Franca Rotellija »Ustanovimo davek na inteligenco« je zaoz-načilo zadnji dan mednarodnega posveta o odprtih vprašanjih sodobne psihiatrične oskrbe, ki se je včeraj končal na Pomorski postaji. Geslo v določenem smislu povzema prizadevanja in težnje 400 psihiatrov in zdravstvenih delavcev iz vsega sveta, ki so se zbrali v Trstu.
Namen posveta je bil ujeti sedanji položaj psihiatrične oskrbe po svetu in učinkovitost psihiatričnih reform, ki so jih — po Italiji, kjer so jo uvedli že pred 10 leti — uresničili še v številnih
drugih državah. Italijanski zakon 180, ki je nastal po tržaški izkušnji Basag-lie in njegovih sodelavcev, je namreč služil kot vzorec številnim državam, ki so osvojile zavest, da umskih bolezni ni mogoče reševati tako, da jih skrivamo za zidovi umobolnic in da umske bolnike izrinemo iz družbe. Če je umska bolezen bila in je še danes "skrivnost", je po mnenju Basaglie in njegovih somišljenikov zapiranje umobolnic in vključevanje bolnikov v družbo edini način, da jo ozdravimo.
Posledice ukinjanja umobolnic so posebno vidne v Trstu, kjer nova psihiatrična oskrba deluje bolje kot v
Po podpisu sporazuma za alternativne proizvodne dejavnosti na območju bivše rafinerije Aguila v Žavljah, so se včeraj z njegovo vsebino podrobneje Seznanili tudi najbolj prizadeti — delavci v dopolnilni blagajni. Sindikalni Predstavniki so jim ga obrazložili na skupščini v jedilnici bivše rafinerije, ®iihov odziv pa kljub vsemu ni dajal vtisa prevelikega navdušenja. Z obra-?0v je bilo brati nejevernost, dvome in predvsem dejstvo, da so po dveh letih ln pol čakanja tako utrujeni in nezaupljivi, da bodo besedam dokončno Verieli šele tedaj, ko bodo znova delali. Kdaj?	(Foto Magajna)
S sindikalne skupščine v Aquili
Kdaj spet na delo?
Jutri jubilejna regata
Dober veter,
Pozno sinoči se je — menda z novim rekordom, kot se za jubilejno prireditev spodobi — zaključilo vpisovanje tekmovalcev, ki se bodo jutri pomerili na 20. regati za Jesenski pokal. Natančne številke v trenutku, ko to
Prestižna jadralna prireditev je letos še bolj kot druga leta iz čisto športnih okvirov prešla med tiste redke velike prireditve splošnega interesa, ki jih naše mesto premore. Zahvala gre predvsem prizadevnim in inteligentnim prirediteljem, članom Jadralnega društva Barkovlje-Grljan (SVBG), ki so poskrbeli za res izredno bogat koledar spremnih prireditev in za nekak privesek tradicionalni regati. V nedeljo, 16. oktobra, se bo namreč v Tržaškem zalivu pomerilo 20 prvouvrščenih jadrnic v. kategoriji velikank, in sicer na regati, imenovani Alpe-Adria Kermesse.
Med vpisanimi so vsa običajna ugledna imena, ki jih poznamo z največjih italijanskih in mednarodnih regat, pridružila pa se jim je tudi posadka vojne mornarice. Upati je le, da se veter jutri ne bo potuhnil, čeprav napovedi, žal, ne obetajo najbolje.
poročamo, še nismo prejeli, gotovo pa je, da bo krepko prekoračila 600.
jadralci!
Na Deželi srečanje o Iretu
s deželni odbornik za industrijo Saro ® je včeraj sestal s predstavniki las-lstva družbe Iret in s sindikalnimi l^dstavniki, da bi skupaj preučili po-6lz®j' v katerem se trnutno nahaja to ektr°nsko podjetje. Predstavniki ^užbe so poudarili, da obstajajo do-sor ®0^nosti za hitro proizvodno kon-^dacijo. Kar zadeva profesionalni tn °r' bilo iskanje ustreznega par-n 6ria plodno, pogajanja so že precej s, Pfedovala, tako da bi lahko dejan-Prišli do pozitivnega zaključka. Za še J, - Proizvodnjo pa bo v najkrajši? ®asu nared nov obrat na območju °*9e krone.
po Dornik Saro je predstavnike Ireta bltV*bU, naj čimbolj pohitijo s prido-novega partnerja in torej z za-*°m nove proizvodne dejavnosti, tteK ie °b tem zagotovil vso po-bP° pozornost Dežele.
Občni zbor ZSKD
Občni zbor ZSKD bo, kot napokano, v soboto, 15. oktobra, ob 5. uri v Špetru. Ob tej priložnosti ° za tržaške in goriške člane po-krbljeno za avtobusni prevoz. In-6resente vabimo, naj se čimprej Oglasijo v uradih Zveze — tel. 67303 (od ponedeljka do petka od 8- do 13. ure in od 16. do 18. ure).
Na procesu proti pedofilom pričal tudi prileten Tržačan
Na procesu proti šestim pedofilom, ki so obtoženi, da so posiljevali mladoletnike, je v četrtek v Bologni pričal tudi priletni Tržačan, 74-letni Adelmo Nedoch iz Ul. Udine 20, ki si je dopisoval z enim od obtožencev, z WiIliamom Andraghettijem. V zaseženem materialu, ki so ga našli pri obtožencih, so preiskovalci odkrili tudi pismo, v katerem je Nedoch izrazil željo, da bi imel spolne odnose z nekim dečkom. Moški, ki je že več let upokojen in je ločen od žene, je na procesu izjavil, da je v pismu izrazil samo svoje skrite želje in da jih ni nikoli uresničil. Poleg tega je izjavil, da se ima za »pantofila«, kar pomeni, da je odprt za vse spolne izkušnje brez izjem, razen za občevanje z mrliči!
Adelma Nedocha je policija že nekaj časa nadzorovala. Po prahu, ki ga je dvignila afera Moncini, so tržaški organi javne varnosti preiskali stanovanja številnih oseb, ki imajo nenaravne — in v tem primeru protizakonite — spolne navade. Na spisku policije je bil tudi Nedoch, ki je pred nekaj tedni prejel obisk agentov letečega oddelka. Na njegovem domu je policija odkrila bogato zbirko italijanskih in tujih pornografskih revij, videokaset, filmskih trakov in fotografij, v katerih nastopajo otroci. Zanimanje policije pa so zbudila predvsem številna pisma Nedochovih "somišljenikov". Moški si je namreč dopisoval s številnimi italijanskimi in tujimi pedofili, katere pa bo bolj težko izslediti, ker so za dopisovanje uporabljali skrivne šifre.
Znano je, da posest pornografskega materiala z mladoletniki v Italiji ni prepovedana, drugih obremenilnih elementov pa policija doslej ni našla, tako da bo zaenkrat težko ugotoviti, ali je Nedochu uspelo potešiti "skrite želje". Policija bo vsekakor pregledala vse fotografije in trake, ki jih je našla na njegovem domu, da bi preverila, ali so na njih tudi otroci, ki so jih posiljevali bolonjski pedofili.
Avto in kombi čelno trčila
V Miramarskem drevoredu, tristo metrov pred nadvozom, sta včeraj okrog 13. ure trčila kombi in zasebni avto. Voznica alfe, 58-letna Marina Marcone iz Gorice, ki je peljala proti Miramaru, je verjetno zaradi mokrega cestišča zavozila na levo stran in čelno trčila v kombi podjetja ACEGA, ki ga je upravljal 33-letni Mario Milkovič iz Saleža 551. Najhuje se je poškodoval Milkovič, ki si je zlomil desno nogo ter bo okreval v 40 dneh. Njegov 23-letni sopotnik Davide Bertocchi in Marconejeva sta se le laže ranila in bosta okrevala v 5 oziroma 15 dneh.
Afera Moncini: »Na dan z imeni prostozidarjev!«
Po aferi Moncini-Carbone je na vrsti afera Moncini-framasonstvo. Sandro Moncini je namreč s svojimi opolzkimi in ogabnimi željami (upati je le, da jih ni uresničil) sprožil verižno reakcijo, ki bo marsikoga oplazila. Med domnevami o razlogih, zakaj so se tako številne tržaške osebnosti zavzele za Moncinija, je namreč tudi tista o pripadnosti framasonskim ložam — kar bi škofovo pismo sicer izpodbilo. Časopis videmske škofije Vita cat-tolica bo v današnji številki vsekakor zahteval, naj deželno častno razsodišče, ki mora razsoditi o Carbonejevi vlogi v aferi, objavi imena vseh, ki v naši deželi pripadajo framasonstvu. »Od deželnega sveta pričakujemo popoln seznam vseh tistih, ki so člani framasonskih lož, in njihove politične, podjetniške in akademske dejavnosti. O tem pojavu vemo premalo... Nič nimamo proti framasonstvu, pač pa nasprotujemo tajnim organizacijam ter gospodarskim in političnim spletkam,« piše v časopisu. V drugem članku zahtevajo tudi, naj podpredsednik deželnega odbora javno zanika ali potrdi svojo pripadnost ložam.
Tudi časnikarja RAI Renzo Corazza in Augusto Re David, ki sta napisala pismi v korist Monciniju, se bosta morala zagovarjati pred deželnim odborom za radiotelevizijsko službo. Po mnenju podpredsednika tega odbora, komunista Giuseppa Mariuza, sta časnikarja neupravičeno izkoristila ime javne ustanove in ji tako škodovala.
ostalih italijanskih mestih. Reforma pa ima tudi svoje senčne plati, ki so v preteklih letih sprožile številne polemike. »Nasprotniki zakona 180,« nam je včeraj dejal ravnatelj Centra za umsko zdravje v Barkovljah Giuseppe DelFAcgua, »so večkrat pozabljali na to, da mi nismo krivi za vrzeli, ki jih je na številnih ravneh puščala država. Zakon je treba spremeniti, tako da bo država primorana posvečati primerno pozornost temu problemu. Franca On-garo Basaglia je predstavila zakonski osnutek za njegovo revizijo, ki predvideva predvsem večjo finančno podporo (vsaj 8 odst. sredstev, ki jih država namenja zdravstvu). Zakonski osnutek postavlja tudi merila, po katerih naj bi ustanavljali centre za umsko zdravje (en center na 50 tisoč prebivalcev, 24-urno neprekinjeno delovanje itd.).«
Tržaški mednarodni posvet ni imel namena odgovarjati nasprotnikom ba-saglievcev, saj so se po besedah Dell’-Acgue njihova načela uveljavila po vsem svetu. »To lahko trdimo brez triumf alizma, pač pa čisto objektivno. Trst je po besedah nekaterih udeležencev posveta "svetilnik" za vse psihiatre na svetu. Nimamo časa, da bi odgovarjali na polemike, mislim, da je čas za to že minil. Moramo naprej, moramo rušiti še tiste zidove, ki nam ne dovoljujejo, da bi učinkovito zdravili naše paciente. Edino, kar bi rad poudaril, pa je to, da so družine z nami. 25 združenj družin umskih bolnikov iz vse Italije je tudi na tem posvetu izdalo dokument, s katerim podpirajo naše napore in zahtevajo večjo pozornost od države.«
Treba je torej rušiti še poslednje zidove. In Rotellijevo geslo pomeni prav to. »Želimo, da bi vsi tisti, ki na katerikoli način vodijo in usmerjajo naše življenje (izobraženci, umetniki, znanstveniki, politiki, podjetniki idr.) posvetili svojo pozornost tudi umskemu zdravju,« je dejal Rotelli. »V naši družbi se razkorak med tistima dvema tretjinama prebivalstva, ki sta popolnoma vključeni v družbo, in tretjino, ki je na katerikoli način izrinjena iz nje, stalno veča. S to tretjino ne mislim samo na umske bolnike, pač pa tudi na ostarele, na narkomane. Prav v tem je zakon 180 zelo sodoben, saj pravi, da je treba vse posameznike vključiti v družbo. Z izkušnjo smo prišli do spoznanja, da država ne more postoriti vsega (seveda pa mora poskrbeti za boljšo psihiatrično oskrbo), zato pa je pomoč — in ne samo solidarnost ali paternalistično odobravanje — posameznikov zelo dragocena. Na posvetu smo veliko razpravljali o podobi, ki jo imajo ljudje o umskih bolnikih. To podobo je treba spremeniti: umska bolezen ne pomeni samo osamljenost, umazanijo, revščino itd., pač pa je lahko izhodišče za uveljavljanje občega umskega zdravja. Da bi pomagali umskim bolnikom in emar-giniranim, in torej nam samim, pa potrebujemo pomoč vseh. Zakaj naj nam ne bi na primer arhitekti pomagali, ko načrtujemo novo trgovino, v kateri delajo naši varovanci? V Trstu smo ustvarili že številne laboratorije, trgovine in zadruge, v katerih dela približno 200 oseb, ki imajo različne težave in ki so na ta način ponovno zaživele v družbi. Poleg tega pa imajo naši bolniki možnost, da se izučijo kakega poklica, njihovo delo pa ima tudi pozitivne gospodarske učinke: samo lani smo ustvarili promet v znesku poldruge milijarde lir. Na tem posvetu smo spregovorili tudi o raznih načinih, kako zmanjšati razkorak med zdravimi in bolnimi ter med normalnimi in emarginiranimi. K temu pa morajo prispevati vse družbene komponente, ne samo državne ustanove, pač pa tudi tisk, razne delovne in stanovske organizacije, kulturni in politični delavci. Skratka, vsak se mora na svojem področju spoprijeti s tem problemom, saj gre za korist celotne skupnosti.«
B.G.
Lokomotiva v plamenih
Pri železniški postaji v Nabrežini-Kamnolomih je včeraj okrog 14.40 zagorela lokomotiva tovornega vlaka, ki je iz Červinjana vozil proti Opčinam. Na poziv so takoj prispeli openski gasilci, katerim je uspelo plamene dokončno pogasiti po dobri uri dela. Promet na železnici je bil ustavljen do 16. ure po dveh tirih, do 17. ure pa po enem tiru. Največjo zamudo je zaradi tega imel brzi vlak Benetke—Trst. Plameni so hudo poškodovali zlasti notranjost lokomotive, ki je bila sicer okrog 50 let stara. Prav njeno dotrajanost imajo za glavni vzrok požara.
Ob prerani izgubi Vilka Metlikov-ca izraža družini in svojcem globoko sožalje
Godbeno društvo Nabrežina
Ob prerani smrti Vilka Metlikov-ca izražajo Dekliški pevski zbor Devin in Fantje izpod Grmade ženi Ireni, bratoma Atiliju in Jožetu ter ostalemu sorodstvu iskreno sožalje.
Lep podvig mladega alpinista
Erik Švab se je nedavno povzpel na vrh Mont Blanca
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1988-89
Franco Brusati
Galantni pogovori
Režija: Boris Kobal
Igrajo: Mira Sardoč, Silvij Kobal, Maja Blagovič in Stojan Colja PONOVITVE:
danes, 8. t.m., ob 20.30 abonma red F - druga sobota jutri, 9. t.m., ob 16. uri abonma red G - druga nedelja
Prodaja abonmajev in vstopnic od 10. do 12. ure vsak delavnik ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4 (tel. 734265). Že abonirane naprošamo, da dvignejo izkaznice čimprej.
gledališča
razstave
Počitnice so za nami, vendar niso tako daleč, da se ne bi občasno spomnili, kje in kako so jih preživljali naši mladi, ki sedaj že pridno sedijo v šolskih klopeh.
Erik Švab, doma iz Milj, ki obiskuje letos 5. razred znanstvenega liceja France Prešeren, je bil prav ob koncu počitnic na Mont Blancu. Štiri dni je trajal ta podvig, ki ga je opravil v družbi dveh prijateljev iz Roviga, Roberta in Francesca.
»Saj sem iskal tu pri nas družbo, pa so bili nekateri odsotni, drugi so imeli razne obveznosti. Do koče Gonella na 3000 metrih višine je še kar šlo, čeprav vreme ni bilo najbolj ugodno. Potem smo se morali povzpeti na vrh, ki meri 4.807 metrov. Rabili smo osem ur, da smo ga dosegli, saj so se vremenske razmere nenadoma spremenile in začelo je močno snežiti. Do poldneva smo imeli še kar sprejemljivo vreme, potem pa so se razmere še poslabšale. No, prišli smo do vrha in bili kljub vsem težavam in vremenskim neprili-kam zadovoljni, da nam je podvig uspel.«
Erik je član alpinističnega odseka pri SPDT, ki ga vodi Davor Zupančič iz Bazovice. »Začel sem hoditi v hribe, ko sem postal reden udeleženec počitniških kolonij, ki jih vako leto organizira Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ. Dve leti sem bil v Škofji Loki, tri leta pa v Tolminu. Tam smo opravili lepo število izletov, pa tudi gorskih tur. Z zavodom Jožef Stefan sem že šel tudi v Kamniške Alpe, letos pred začetkom šolskega leta pa tudi na Prisojnik in Vršič; Bil sem tudi sicer na izletih, ki jih je pripravilo naše planinsko društvo, ker me gore privlačijo, ker sem rad v gorskem svetu.«
Pot, ki jo je Erik opravil na Mont Blanc, ni bila ravno lahka. »Verjetno je bila to moja najtežja tura. Deset pod
ničlo je znašala temperatura, pri vrhu pa je pihal veter z okrog 100 km na uro. Pa vendar sem bil izredno vesel tega podviga. Po telefonu sem se iz koče oglašal staršem, da ne bi bili preveč v skrbeh. Oče ljubi bolj morje, mama tudi ni za hribe. Oba sta bila seveda v skrbeh zame, a je šlo vse v redu. Vsakdo, ki gre v hribe mora po mojem misliti z glavo. Imeti mora fizično kondicijo, mirne živce in ne sme se precenjevati. Vedeti mora, kjer so njegove meje. Napredek je pri vseh gorskih in alpinističnih veščinah velik. Če zna človek, tako pri plezanju kot pri alpinizmu upoštevati mere previdnosti, potem je to zelo lep in tudi nenevaren šport.«
Erik je že lani obiskoval tečaj alpinizma, ki ga organizira alpinistični odsek SPDT. »Okrog trideset nas je sedaj v tem odseku. Lahko bi se nam pridružili še novi. Sedaj, ko imam pouk in ni toliko časa za zahtevnejše ture, hodim na krajše "podvige" na Nepoleonsko cesto, v Glinščico, ali v Črni kal. Moj prijatelj in večkratni sopotnik pri raznih alpinističnih podvigih je David Danieli. Letos je bil zaseden, ker je tekmoval v Anconi na srečanju harmonikarjev diatonične harmonike, kjer je tudi zmagal. Tako ni bil z menoj na tem podvigu.«
»Kaj pa šola? Imaš pri učenju kakšne težave zaradi tega tvojega hobija?«
»Ne, vse gre še kar v redu. Veselim se že, če bo naše planinsko društvo organiziralo- pohod v Ande. Prav gotovo bi se ga udeležil. Če morete, napišite, da sta alpinizem in plezanje, lepa športa. Če se nam bodo mladi pridružili, bodo videli, da to drži.« (N. L.)
Na sliki: Erik Švab in David Danieli na Grossglocknerju, na katerega sta se letošnjega julija povzpela s SPDT.
VERDI
Jesenska simfonična sezona - Nocoj ob 20.30 (red A) bo na sporedu koncert violinistke Christiane EDINGER. Dirigent Nikša BAREZA. Na sporedu Pizzet-tijeve, Mendelssohnove in Sibeliusove skladbe.
Ponovitev jutri ob 18.00 (red B).
Pri blagajni gledališča Verdi so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89 - Pri
osrednji blagajni v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrditve starih.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 bo v gledališču Cristal-lo premiera Carpinterijevega in Faragu-novega dela MARINARESCA ali NEL PAESE DELLE MALDOBRIE. Pri blagajni gledališča Cristallo (Ul. Ghirlandaio 12) so v teku vpisovanja novih abonmajev.
čestitke
Danes sta stopila na skupno življenjsko pot IGOR in TATJANA. Vse najboljše jima želijo repenski soletniki.
včeraj - danes
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava z naslovom UMETNOST IN POHIŠTVO. Svoja dela razstavljajo: Nado Canuti, Pasguale Di Fabio, Federi-co Gismondi, Ali Al Jabiri, Paolo Pratali, Daniela Rancati in Tina San.
V	konjušnici v Miramarskem parku je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA. Urnik: od 10.30 do 18.30.
V	Kraškem muzeju v Repnu je odprta razstava ČLOVEK IN LES. Razstava bo odprta do 23. oktobra, pripravil jo je Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborniš-tvom za kmetijstvo Tržaške pokrajine. Urnik: od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 14. do 19. ure.
V	Občinski galeriji - Trg Unita - bo še jutri odprta razstava likovnika Borisa ZULJANA.
V	Studiu PHI - Ul. S. Michele 8/1 - je
na ogled do 23. t. m. fotografska razstava slikarjev Alfreda D A VOLI J A in Alda PA-LINA.
V	galeriji Torbandena bo do 30. t. m. odprta razstava slikarja Edmonda DOB-RZANSKIJA.
V	Palači Costanzi bodo nocoj ob 18.30 odprli razstavo slikarja Ulisseja SARTI-NIJA.
Danes, SOBOTA, 8. oktobra 1988
MITJA
Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 17.32 - Dolžina dneva 11.20 - Luna vzide ob 3.36 in zatone ob 16.32.
Jutri, NEDELJA, 9. oktobra 1988
DINO
PLIMOVANJE DANES: ob 1.51 najnižja -40 cm, ob 8.18 naj višja 46 cm, ob
14.34	najnižja -36 cm, ob 20.22 najvišja 29 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,8 stopinje, zračni tlak 1005,5 mb pada, brezvetrje, vlaga 76-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 19,7 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Caterina Galletti, Francesco Degrassi, Giulia Zorat, Cristi-na Masiello.
UMRLI SO: 74-letna Irma Oreda, 66-letna Maria Crecini, 65-letna Elena Lose-to por. Paodan, 80-letna Ida Spetich.
OKLICI: trgovec Gianfranco Bernardi in gospodinja Lucia Pitacco-Ballarin, trgovec Nazario Glavina in frizerka Elisa-betta Nussodorfer, finančni stražnik Valter Bertani in gospodinja Paola Macor, trgovec Paolo Glavina in ekonomistka Sonja Silič, uradnik Bruno Innocenti in bolničarka Ivanka Dretvič, zdravnik Fa-usto Fumi in univerzitetna študentka Sandra Dapretto, uradnik Renzo Codarin in prodajalka Lucia Sterzai, novinar Daniele Daniele in prevajalka Simone Nas-
šolske vesti
Sindikat Slovenske šole obvešča vzgojiteljice, da je razpisan izredni rok za habilitacijo po zakonu 276/88 za poučevanje v otroških vrtcih. Prošnjo lahko vložijo vzgojiteljice, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: a) so poučevale kot sup-lentke v državnih otroških vrtcih v šolskem letu 1981/82 z letnim imenovanjem šolskega skrbništva, b) so opravile, tudi kot začasne suplentke z imenovanjem didaktičnega ravnatelja, v šolskem letu 1978/79/80/81/82 eno leto (180 dni) sup-lence v državnih otroških vrtcih in drugo leto suplence v sedemletju 1975/82. Rok za vložitev prošnje zapade 2. novembra t. 1. Informacije na sedežu SSŠ, Ul. Carducci 8, v sredo in petek od 11. do 12. ure, v torek in četrtek, od 16. do
17.	ure.
prispevki
V spomin na Alojza Visintina darujejo Savina in Ana 30.000 lir, Oskar Milič (Repnič) 10.000 lir ter Nada in Nini
15.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
Namesto cvetja na grob Zalke Škerjanc vd. Lozar daruje družina Požar
100.000	lir za ŠD Zarja.
Edvard (Počkar) Parker daruje 100.000 lir za proslavo stoletnice ustanove Ciril-Metodove šole.
razne prireditve		kino	cimento De Assumpcao, finančnik Fran-cesco Conversano in gospodinja Franca Rizzo, finančni stražnik Davide Amato in	mali oglasi
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 27. Danes, 8. oktobra, ob 20. uri KONCERT ZBORA MPZ F. VENTURINI od Domja. Zbor vodi Ivan Taučar. Vabljeni!
V okviru 3. Koroških dnevov bo v Peterlinovi dvorani v ponedeljek, 10. t. m„ ob 20. uri otvoritev slikarske razstave RUDIJA BENETIKA iz Podjune. Sledila bo predstavitev knjige ZGODOVINA KOROŠKIH SLOVENCEV, pri kateri bodo sodelovali avtorji dr. Valentin Inz-ko, dr. Andrej Moritsch in prof. Jože Pirjevec. Spored bodo glasbeno zaokrožili učenci Glasbene šole na Koroškem. Večer bo v Društvu slovenskih izboražen-cev v Donizettijevi ul. 3.
KD I. Grbec - Skedenj priredi v torek, 11. t. m., ob 20.30 SREČANJE Z DIATONIČNO HARMONIKO ZORANA LUPINGA. Vabljeni!
Glasbena matica prireja v četrtek, 13. t. m., ob 16. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna JAVNO KLAVIRSKO URO. Prof. Igor Lazko iz beograjske fakultete za glasbeno umetnost bo ob sodelovanju gojenca Glasbene matice Aljoše Starca obravnaval Letne čase opus 37 P.I. Čajkovskega.
ARISTON - 16.00, 22.00 Bird, ZDA 1988; r. Clint Eastvvood; i. Forest VVhitaker, Diane Venora.
EXCELSIOR I - 16.00, 22.15 Good mor-ning Vietnam, r. Barry Levington; i. Robin VVilliams.
EXCELSIOR II - 16.30, 21.45 D.O.A. -Dead on arrival, krim.; r. Rocky Norton.
NAZipNALE I - 16.00, 22.15 II ristoran-te alVangolo, kom.
NAZIONALE II - 16.30, 20.15 Mondo cane 2000 1'incredibile. □ □
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Party Animal, kom., ZDA; r. D. Behird; i. M. Causey, R. Harlan.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 LTmpero dei sensi, dram., r. N. Oshima, i. M. Eiko, N. Aoi,
PENICE - 16.00, 22.15 Corning to America - II principe cerca moglie, kom.; i. Eddie Murphy.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Mister Crocodile Dundee II, r. John Cornell, i. Paul Hogan, Linda Kozlovsky.
MIGNON - 16.00, 22.00 Asterix contro Cesare, ris., prod. Walt Disney.
EDEN - 15.30, 22.00 Marilyn 1'amour, pom.,
izleti
Sekcija PSI Dolina obvešča, da bo odhod avtobusa na izlet v Murano, Burano in Torcello (Benetke) jutri, 9. oktobra: ob
6.45	iz Boljunca, ob 6.50 iz Doline (Banje) in ob 7. uri od Domja (A. Ukmar).
Dolinska sekcija Slovenske skupnosti priredi jutri, 9. oktobra, enodnevni izlet v deželo Veneto v kraje Valdobbiade-ne, Feltre in Bassano del Grappa in Gonars. Prijave sprejema Mario Zahar, tel. 228481 v večernih urah.
VITTORIO VENETO - 15.45, 22.00 II serpente e 1'arcobaleno, srh.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Madama Sou-satzka, r. John Schlessinger; i. Shirley McLaine.
LUMIERE PICE - 17.00, 22.00 Arancia meccanica, fant., ZDA 1971, r. Stanley Kubrick; i. Malcolm McDovvell, Patrick Magee, □ D.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Karin e Barbara le supersexy star, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom D -
18.	letom □ □
urizio Družina in v pričakovanju zaposlitve Loredana Gangale, ekspeditor Francesco Katalan in trgovka Bruna Zoc-hil.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 3., do sobote,
8. oktobra 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg S. Giovanni 5t Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revol-tella 41.
OPČINE '- Proseška ulica 3 (tel. 422923), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. dell'Orolo-gio 6.
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delTOrologio 6.
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422124), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
OSMICO je odprl Zahar v Borštu. Toči staro belo in črno vino.
NUJNO iščemo tehnika za montažo TV anten in popravilo televizorjev. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 TRST pod šifro "Tehnik".
ZAZIDLJIVO zemljišče iščem v dolinski občini. Tel. 280591.
PRODAM Hlavatyjeve akvarele. Tel. 413142.
PRODAM prešo za stiskanje grozdja. Tel. 229332.
PRODAM vespo 125 v dobrem stanju. Tel. 824381.
PRODAM autobianchi A 112 E rdeče barve, letnik 1981, v dobrem stanju. Tel. 363531 od 13. do 14. ure.
PROFESORICA nudi lekcije na domu za literarne predmete. Tel. 226323.
HIŠO s površino dvakrat 40 kv. m prodam v Praprotu št. 4. Tel. 200842.
16-LETNO DEKLE s prakso išče zaposlitev kot prodajalka. Tel. 229523 ob večernih urah.
3. KOROŠKI DNEVI
PONIŽANI IN RAZŽALJENI
Pesmi zatiranih narodov
Stilni koncert MePZ "Rož" iz Št. Jakoba na Koroškem
Dvorana pri Salezijancih — Istrska ulica 53 (avtobus 10, 48)
Danes ob 20. uri.
Tudi
SANDRA
nas je zapustila in se v Gabrovec preselila. Da bi se z
DARJOM
vbdno rada imela jima želi
Dekliški zbor Vesna
Slovesno naznanjamo vest, da se danes končno vzameta
SANDRA in DARIO
Kriško-gabrovskemu paru leta bomo čestitali, nazdravili in zaželeli vse najboljše ob 12. uri pred občinsko palačo v Zgoniku. Vabljeni!
Pripravljalni odbor G '88
Danes se vzameta
SANDRA in DARIO
Vse lepo v skupnem življenju jima voščita
KD Vesna in SKD ANC
Danes je dohitel Abrahama
ALBIN ŠKABAR iz Repna
Še mnogo zdravih, srečnih in uspešnih let mu želijo
vsi Budinovi
DARJO!
Čeprav si še mlad in zdrav, 50 jih je že šlo za vogal. A da to ti ne bi ustvarjalo preveč skrbi, bomo poskrbeli že mi.
Gianna, Lisa, Damon, Aldo in Inga
razna obvestila
Odbor za organizacijo proslave ob 100-letnici Ciril-Metodove šole je odprl pri TKB in pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah tekoče račune in sicer pri TKB št. 5197/49, pri denarnem zavodu na Opčinah pa št. 7227. Vsi, ki bi želeli denarno prispevati za izpeljavo proslave, lahko to storijo preko navedenih računov.
Taborniki Rod modrega vala, družina Šumečih borov Prosek-Kontovel obvešča, da se sestanejo vsako soboto ob 16. uri v Soščevi hiši na Proseku. Vabljeni vsi, ki se nam hočejo pridružiti.
Društvo naravoslovcev in tehnikov TONE PENKO prireja v torek, 11. t. m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani - Ul. Doni-zetti 3, RAZGOVOR O MOŽNOSTIH NARAVOSLOVNIH RAZISKAV NA SREDNJIH IN VIŠJIH ŠOLAH, s posebnim poudarkom na preučevanju onesnaževanja zraka. Vabljeni vsi, ki jih tema kakorkoli zanima!
Komisija za bivše politične zapornike, internirance in izgnance obvešča, da pripravlja v Portorožu v hotelu Bernardin 13. in 14. oktobra t. 1. SREČANJE BIVŠIH INTERNIRANK AUSCHVVITZA-Vabljene so tudi interniranke s Tržaškega in Goriškega. Prijave in informacije v hotelu Bernardin, Obala št. 2, tel-003866/75771.
Smučarski klub Brdina - Opčine obvešča, da je predsmučarska telovadba za otroke vsak torek od 18.00 do 19.30 v Sežani (v šolski telovadnici pri marketu Emona). Zainteresirani naj se javijo na sedežu kluba - Proseška 131 na Opčinah-
Smučarski klub Brdina - Opčine organizira začetni in nadaljevalni smučac ski tečaj na plastični stezi v Nabrežin' od 13. novembra dalje. Vse informacij6 na sedežu kluba, Proseška 131 - Opčin6-
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 vabi danes, 8. oktobra na ogled predstave "Ponižani in razžaljeni". Zbrali s6 bomo v društvenih prostorih ob 18.30; kjer bo Nužej Tolmajer podal kratek uvod v stilni koncert. Vabljeni!
menjalnica
7. 10. 1988
Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona_____
Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1380.—
743,—
216.50 657. —
35.—
2330,—
1980.—
190.50 8,70
1130,—
1
Japonski jen................... 9,70
Švicarski frank ............. 875,50
Avstrijski šiling.......... 105,3
Norveška krona .............. 199,50
Švedska krona................. 214''
Portugalski eskudo.............. 8,5
Španska peseta.................. 105
Avstralski dolar ........... 1050.''
Debeli dinar.................... 0,3
Drobni dinar.................... 0>3
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-13 Agencija Rojan 411-611
Tudi milijarderji zares
Ob neštetih prijateljskih tekmah, pokalnih srečanjih, raznih turnirjih, olimpijskih nastopih, prvenstvih od B lige navzdol, nogometa res nismo pogrešali. Pa vendar... Manjkalo je najelitnejše tekmovanje. Sedaj je še to pred vrati. Jutri se prične italijanska A liga, ki naj bi bila v vrtincu milijard in novih tujih asov tudi letos med najzanimivejšimi na svetu. Lani so pravili, da tudi med najmočnejšimi, a mednarodna konkurenca v Evropi je potem pokazala, da ni vse zlato, kar se sveti in na Stari celini so italijanski klubi doživeli polom. Srečo na Polotoku bo tudi letos poskusilo nekaj Jugoslovanov, med katerimi je Cvetkovič, ki skupaj z Arslanovičem igra pri Ascoliju.
sobota 20.30 RAI 2 Gli spericolati (dram.) nedelja 20.30 Italia I Grosso guaio a Chinatown (pust.) nedelja 22.55 Italia 1 Top Secret (krim.) ponedeljek 20.30 Canale 5 Beverly Hills Cop (kom.) ponedeljek 20.30 Rete 4 La contessa scalza (dram.) ponedeljek 23.35 RAI 2
Una giornata di Ivan Denisovič (dram.) torek 20.30 RAI 2
La donna che visse due volte (krim.) sreda 20.30 RAI 3
Kramer contro Kramer (dram.) četrtek 22.45 RAI 3
La magnifica ossessione (kom.) četrtek 22.35 RTV-Lj
Vlak brez voznega reda (dram.) petek 20.30 RAI 2 Api selvagge (dram.)
glasba
nedelja 10.30 RAI 3
Koncert orkestra Royal Philarmonic sreda 23.35 RAI 1 Koncert: Accafdo igra Mozarta sreda 22.20 RAI 3
Glasbeni itinerarij po Mozartovih stopinjah petek 24.00 Italia 1 Nočni rock - Simple Minds
šport
sobota 20.30 TV-Kp
Nogomet: Barcellona-Real Madrid sobota 23.00 Italia 1
Boks: Rene Jacquot-Romolo Casamonica nedelja 18.00 TV-Kp
Atletika: miting zmagovalcev v Seulu sreda 20.10 RAI 1
Nogomet: Juventus-Otelul Galat in Niirenberg-Roma
ali
sreda 20.10 RTV-Lj Jubilej SAZU in kulturna dogajanja četrtek 18.15 RTV-Lj
Naša pesem 88 in dirigent Klavdij Koloini četrtek 22.20 RAI 1
Reportaža: Expo Italia 88 četrtek 20.30 RAI 3
Protagonizem sodnikov in politikov
RAI 1________________________
8.30	Tečaj francoščine
9.00	Dokum.: Francoske dežele
9.30	Nanizanka: Sfida segreta
11.00	Film: 11 segreto del medaglione (dram., ZDA 1947, r. John Brahm, i. Robert Mitchum, 1. del)
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	II segreto del medaglione (2. del)
12.40	Pravljica: Kralj kos (brata Grimm, i. Maria Schell, 1. del)
13.30	Dnevnik
14.00	Aktualno: Prizma
14.50	Športna sobota: veslanje
17.00	Otroška oddaja: II sabato dello Zecchino
18.00	Dnevnik - vesti
18.05	Nabožna oddaja, 18.15 Loterija
18.20	Film: Operazione cioccolata (r.
Jose Garayoa, i. Amilcar Rivero)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Fantastico
23.00	Dnevnik
23.10	Dnevnik - Posebnosti dnevnika
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Film: II fantasma e la signora Muir (fant., ZDA 1947, r. Joseph L. Mankiewicz, r. Gene Tierney)
RAI 2_________________________
9.00	Inf. oddaja: Delo v prihodnosti
9.30	Aktualno: Evropski dnevi
10.00	Glasbena oddaja: Spazio mušica
11.00	Film: Charlie Chan alle Olimpi-adi (krim., 1937, r. H. Bruce Humbertstone, i. Warner Oland)
12.00	Nad.: Uno + uno (zadnji del)
13.00	Dnevnik
13.35	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.40	Aktualno: Video Week-end
16.05	Izobraževalna oddaja: Fine di un
ghiacciaio (1. del)
16.35	Film: La corda di sabbia (dram., ZDA 1949, r. VVilliam Dieterle, i. Burt Lancaster, Corinne Calvet)
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: II commissario Kos-ter - Compagni d'armi
19.j30 Horoskop, vreme, dnevnik
20.15	Dnevnik - športne vesti
20.30	Film: Gli spericolati (dram., ZDA 1969, r. Michael Ritchie, i. Robert Redford, Camilla Apary)
22.10	Dnevnik - nocoj
22.35	Informativna oddaja: La fabbrica del pensiero
RAI 3_________________________
10.15	Šport: kolesarstvo (iz Verdija)
10.45	Glasbena oddaja: Girofestival
11.45	Aktualna oddaja: Vedrai
12.00	Film: Caterina di Russia (pust., 1963, r. Umberto Lenzi, i. Sergio Fantoni, Hildegarde Heff, Gia-como Rossi Stuart)
14.00	Deželne vesti
14.10	Šport: tenis (iz Cagliarija)
17.00	Šport: kolesarstvo
17.30	Glasbena odd.: Prince's Trost
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
19.45	Informativna oddaja: 20 let prej
20.00	Zabavna oddaja: Spett.le Rai -Videolettere
20.30	Film: Sayonara (kom., ZDA 1957, r. Joshua Logan, i. Marlon Bran-do, Patricia Owens, Ricardo Montalban, 1. del)
21.40	Dnevnik - večerne vesti
21.45	Film: Sayonara (2. del)
22.55	Filmske novosti
23.00	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Filmska rubrika
23.10	Inf. oddaja: Uno sparo nel buio
RTV Ljubljana________________
7.00	Video strani
8.05	Otroška oddaja: Radovedni ta-ček, 8.20 Lonček kuhaj, 8.25 Pahljača mladosti, 8.40 Majhen je poper (pon.)
9.15	Periskop: Črna gora
10.15	Slovenski ljudski plesi: Primor-
16.55	Film: Bleščeči svet (fant., SZ 1984, r. Bulat Mansurov, i. Tijl Harm, Use Liepa)
18.25	Kratki film: Zanimivost jugozahodne Kitajske (VB)
18.45	Risanka
19.00	Vreme, Knjiga, TV Okno, Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Aktualna oddaja: Naš utrip
20.20	Žrebanje 3x3
20.35	Nadaljevanka: Hrestač (S. Ale-xander, 5. del)
21.15	Zabavna oddaja: Studio je vaš -Tatjana in Davor
21.55	Dnevnik
22.10	Film: Skrajna sila (Fr., r. Giles Behart,- i. Richard Berry, Ber-nard-Pierre Donnadieu)
23.50	O umetnosti: Ex libris - akt
TV Koper______________________
13.30	Dnevnik
13.40	Športna oddaja: Juke box
14.10	Ameriški football: tekma National Football League (pon.)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke box
20.30	Nogomet: Barcellona-Real Madrid (povratna finalna tekma za španski pokal)
22.30	Dnevnik
22.40	Športni tednik: Magazine
23.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel
!!!!!!	!!!!!!		iii::		"		iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii			;;;i;;;;;iiiii::i:;::::::iiii				J"
iiliil	liliji	iiii	Iiii!	iiiiii		Hi!				
ZASE
8.00	Nanizanke: Strega per amore, 8.30 La časa nella prateria, 9.35 Glitter
10.35	Kviza: Cantando Can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia
12.00	Nanizanka: I Jefferson
12.35	Kvizi: II pranzo e servi-to, 13.30 Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Film: Un americano a Roma (kom., It. 1954, r. Steno, i. Alberto Sordi)
17.15	Nanizanki: Fifty Fifty,
18.15	Love Boat
19.45	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Scuola di ladri (kom., It. 1986, r. Neri Parenti, i. Paolo Vil-laggio, Lino Banfi)
22.25	Film: Er piu - Storia d'-amore e di coltello (kom., It. 1971, r. Sergio Corbucci, i. A. Celen-tano, C. Mori)
0.30 Nanizanki: Sulle stra-de della California,
1.30	Petrocelli
RETEQUATTRO
7.00	Aktualnosti: Dentro la notizia
8.00	Nanizanki: II Santo,
9.00	Adam 12
9.30 Film: Pranzo di Pasgua (kom., ZDA 1962, r. Melville Shavelson, i. Charlton Heston)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 New York New York
13.30	Ddk.: National Geog-rafic
15.30	Film: II ricatto pili vile (dram., ZDA 1955, r. Alex Segal, i. Glenn Ford, Donna Reed)
17.30	Nanizanki: Dalle 9 alle 5 orario continuato, 18.00 Lou Grant
19.00 Aktualnosti: Dentro la notizia
19.30	Nan.: Gli intoccabili
20.30	Film: Ouesto inondo e meraviglioso (krim., ZDA 1939, r. Wood-bridge Strong, i. James Štewart)
22.10 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta
22.40 Aktualnosti: Parlamente In
23.25 Film: Ultimo domicilio sconosciuto (krim., Fr. 1969, r. Jose Giovanni; i. Lino Ventura)
1.25 Nanizanka: Vegas
ITALIA 1___________
7.15	Risanke
8.15	Nanizanke: Super-man, 8.45 Buck Rogers,
9.30	La donna bionica,
10.30	Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Hazzard
13.00	Otroški spored: Ciao Ciao, vmes risanki Magica Emi, Hilary
14.00	Nanizanka: II principe delle stelle
15.00	Variete: Musiča e!
16.00	Otroški spored: Bim bum bam, vmes risanke Memole, Holly e Benji, Prendi il mondo e vai, Ghostbusters
18.30	Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days
20.00	Risanki: Viaggiamo con Benjamin, 20.15 Siamo guelli di Bever-ly Hills
20.30	Film: LTncredibile Hulk (pust., ZDA 1978, r. K. Johnson-S. Neu-feld, i. Bill Bixty)
22.30	Šport: Superstar of Wrestling
23.00	Boks: Rene Jacguot-Romolo Casamonica
24.00	Šport: Grand Prix
1.00 Nanizanka: Star Trek
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Amor gitano, 12.301 Ryan
13.40 Risanke
14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 15.15 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.30	Šport: Speedy
18.00	Risanke
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30	Film: E' forte un casino (kom., It. 1982, r. Ales-sandro Metz, i. Enzo Cannavale)
22.15	Kviz: Golpo grosso
23.15	Film: Isabel (dram., ZDA 1968, r. Paul Al-mond, i. G. Bujold)
1.15	Nanizanka: Svvitch
TELEFRIULI__________
13.30	Nad.: Leonela
14.30	Medicinska rubrika
15.00	Risanke
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.15	Nanizanki: Lui, lei e gli altri, 17.45 I magni-fici sei
18.15	Nadaljevanka: L'enig-ma delle due sorelle
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Giorno per giorno
20.00	Nanizanka: II mio ami-co Bottoni
20.30	Film: La baraonda (kom., It. 1980, i. Giu-liano Gemma)
22.30	Gledališče: Una burla riuscita (Italo Svevo)
24.00	Dnevnik 0.30 Dražba
TELEOUATTRO


«
1

RAI 1
	RAI 2		RAI 3
8.00 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet - Potovanje po rekah (ured. Piero Angela)
9.25 Maša papeža Janeza Pavla II. (s stadiona Meinau v Strasbourgu)
12.00	Nabožna oddaja
12.15 Ekološka oddaja: Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik
14.00	Športne vesti
14.10 Variete: Domenica in... (vodi Marisa Laurito)
14.20 Športne vesti
15.50	Športne vesti
16.50	Športne vesti
18.25	Športne vesti: 90. minuta
18.50	Variete: Domenica in...
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: La stella di Cal-cutta (Oueeniej, (r. Larry Peerce, i. Kirk Douglas, Mia Sara, Gary Cady, Claire Bloom, v dveh delih - 1. del)
22.25	Športna nedelja (vodi Tito Sta-gno)
0.10 Dnevnik in vreme
8.00 Nanizanka: Lassie 8.25 Risanka: Thundercats	(
9.10 Nanizanka: Punky Brewster 9.35 Risanka: II cavallino gobbo 10.45 Mladinska oddaja: Viva i giova-ni '88 (finale, iz Milana)
11.30	Film: Adamo ed Eva (kom., It. 1949, r. Mario Mattioli, i. Maca-rio, Isa Barzizza, Gianni Agus)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Športne vesti
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Glasbena oddaja: Mixitalia 88
15.30	Dnevnik - športni prenosi
17.00	Film: Accadde in settembre (kom., ZDA 1950, r. VVilliam Die-terle, i. J. Fontaine, J.Cotten)
18.50	Nogometno prvenstvo A lige 19.35 Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick
21.30	Variete: Videocomic
21.50	Dnevnik - kratke vesti 22.05 Rubrika: Mixer nel mondo 23.10 Rubrika o židovski kulturi 23.10 Izobr. odd.: Tehnike in okus
0.40 Glas. odd.: Poklon Pastoriusu
10.30	Koncert: Royal Philarmonic Or-chestra z dir. Carlosom Paito (Antonin Dvorak)
11.20 Film: Argento vivo (kom. ZDA 1933, r. Victor Fleming, i. Jean Harlow, Franchot Tone)
13.05 Nan.: Professione pericolo - Ra-pina alle Olimpiadi
14.00	Deželne vesti
14.10 Variete: Va pensiero
17.00	Šport: tenis (iz Cagliarija)
18.25 Šport: italijansko nogometno prvenstvo B lige
19.00	Športna oddaja: Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Šport: veslanje
20.30	Film: Travolti da un insolito de-stino nelFazzurro mare d’agosto (kom., It. 1974, r. Lina VVertmul-ler, i. Giancarlo Giannini, Mari-angela Melato)
22.15 Nanizanka: Valerie - La paura delLignoto
22.40 Rubrika: Filmske novosti
22.45	Dnevnik - zadnje vesti
23.00	Deželne športne vesti
RTV Ljubljana__________________
9.00 Podelitev letnega turističnega nagelja in letne turistične bodeče neže (prenos iz Postojne)
9.25 Otroška oddaja: Živ žav
10.20 Nad.: Oliver Twist (pon.)
10.50 Podelitev turističnega nagelja in bodeče neže
11.15 Nad.: Cagney in Lacey (pon.)
12.00	Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja
13.00	Ansambel Braneta Klavžarja
13.30 Podelitev turističnega nagelja in
bodeče neže
13.55 Nadaljevanka: Leta in dnevi tečejo (5. del)
15.00	Podelitev turističnega nagelja in bodeče neže
15.25 Film: Poročnik in njegov sodnik (2. del)
17.00	Podelitev turističnega nagelja in bodeče neže
18.45	Risanka, Vreme
19.01	TV Mernik, TV Okno in Zrno 19.30 Dnevnik, Vremenska napoved 20.05 Nad.: Vrtnice in kaktusi - Majhna debela nespečnost (5. del)
20.45	Zdravo
TV Koper_____________________
9.00 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji 9.30 Kronika in reportaže: Šport spektakel
13.00 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji
13.30	Dnevnik
13.45 Šport: nedeljski neposredni prenosi
18.00 Atletika: mednarodni miting zmagovalcev zlatih kolajn v Seulu (posnetek iz Tokia)
20.30	Športna nedelja
22.30	Dnevnik
22.40 Boks: za evropsko prvenstvo Ca-samonica-Jacguot (posnetki)
						,			
MMm									
CANALE5_____________
9.00	Nanizanka: Aliče
9.30	Inf. oddaje: Le dinastie del vino, Starbene, II mondo del bebe, Magazine
10.30	Nanizanka: I Jefferson
11.00	Aktualna oddaja: II Gi-rasole
11.30	Nanizanki: Strega per amore, 12.00 Hotel
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Film: Cenerentola a Parigi (kom., ZDA 1957, r. Stanley Donen, i. Audrey Hepburn, Fred Astaire)
16.45	Aktualno: Forum
17.30	Nanizanki: Dynasty,
19.30	IColby
20.30	Film: Due fratelli (dram., It. 1988, r. Alberto Lattuada, i. Mas-simo Ghini, Larry Lamb)
22.30	Nan.: Top Secret
23.30	Film: Attentato al pu-dore (dram., Fr. 1968, r. Andre Cayatte, i. Jac-ques Brel)
1.30	Nanizanka: Sulle stra-de della California
RETEOUATTRO
8.00	Nabožna oddaja
8.30	Nanizanka: II Santo
9.30	Dokumentarec: National Geographic
11.30	Oddaja iz parlamenta
12.15	Aktualno: Nonsolomo-
da
13.30	Nanizanka: Detective per amore
14.00	Film: La figlia dello sceriffo (pust., ZDA 1950, r. Richard Šale, i. Anne Baxter)
15.50	Film: La figlia di Zorro (pust., ZDA 1950, r. William Berke, i. Barbara Britton)
17.30	Nanizanke: Dalle 9 alle 5 orario continua-to, 18.00 Lou Grant,
19.00	Alfred Hitchcock presenta, 19.30 Gli in-toccabili
20.30	Film: Strani compagni di letto (kom., ZDA 1964, r. Melvin Frank, i. Rock Hudson, Gina Lollobrigida)
22.25	Nanizanka: Spenser
23.25	Šport: golf
0.25 Film: VVaterloo (zgod., It.-SZ 1970, r. Sergej F. Bondarciuk, i. Rod Steiger)
IT ALI A 1__________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Littlest, Llsola del-le mille avventure
10.30	Nanizanke: Boomer,
11.00	Automan, 12.00 Manimal
13.00	Šport: Grand Prix
14.00	Nanizanki: Cingue ra-gazze e un miliardario,
15.00	La bella e la bes-tia
16.00	Otroška oddaja: Bim, bum, bam vmes risanke Memole, Holly e Benji, Prendi il mondo e vai, Ghostbusters
18.30	Nanizanka: Legmen
19.30	Risanke: Gli amici cer-cafamiglia, 19.45 Foo-fur Superstar, 20.00 I Puffi
20.30	Variete: Serata incre-dibile
20.35	Film: Grosso guaio a Chinatovvn (pust., ZDA 1986, r. John Car-penter, i. Kurt Russell, Kirn Cattral)
22.35	Aktualno: Dosje
22.55	Film:	Top Secret
(krim., ZDA 1984, r. Jim Abrahams, i. Val Kilmer, Omar Sharif) 0.35 Nanizanka: Star Trek
TELEPADOVA
14.00	Dok.: Italia 7 per la vita
15.00	Film: Arcipelago in fi-amme (vojni, ZDA 1943, r. Howard Havvks, i. John Garfi-led)
17.30	Nanizanke: Switch,
18.30	Trauma Center,
19.30	California
20.30	Film: Due mafiosi nel Far West (kom., It. 1964, r. Giorgio Simo-nelli.i. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia)
22.45	Šport: Fuori gioco
24.00	Film:	Gwendoline
(pust., Fr. 1983, r. Just Jaeckin, i. Tawny Ki-taen, Brent Huff)
1.45	Nanizanka: Switch
TELEFRIULI_________
13.45	Film: La baraonda (kom., It. 1982, r. Fio-restano Vancini, i. Giuliano Gemma)
15.15	Nanizanka: Le adora-bili creature
15.45	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
17.30	Nanizanka: Angie
18.00	Dokumentarec: Storia nella storia
19.00	Športne vesti
20.00	Nanizanka: II mio ami-co Bottoni
20.30	Film: Rosaura alle die-ci (r. Gianluigi Calde-roni, i. Daria Nicolodi)
22.30	Nad.: II perduto amore
23.00	Športne vesti
24.00	Inf. oddaja: News
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
«■(!«
ir,™.
I........
..
.ni

1 '*■ J
-Nil
;",iea;
•«
"Nil!

..
pili«..:.	;■

Jr*
'ir
JL
V
O
C
0	<D CX
1	S
ca
w ca ^
E« S
cd ~ Q>
mg,^
c o) ca
lil II |
* g
> ~ -S «o
n m Q) o>
'觚fc
”2o^.
■5-1 'S g
Se-szt
£B§{»
©.

E
-**«' *
■iii,,;
• m


11;,.
||il!iil=:%Us

Njjj
SH>
« i

ITT
ppll«!=V&:i
-iji
m
Url'«:- •
...=:=li!ly]i
iiliiii
ri
::
»i 11

:j::H:U=inHUin!iiHnnHHj:{Ui!lU{!{{ii!!ii!i!s:i{H:i)::ilii!l:!!{}j{!l!!ii!lilllUUlilii:iliHi:ii!H!l{i!!)!!i!iiUlli!l!!lil!illl!iillil!:
_________________________________________________________________________________________________________________________________________
RAI 1________________________
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.35 Nanizanka: La famiglia Brady
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci
11.00	Nan.: Aeroporto internazionale 11.55 Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Fantastico bis
14.15	Inf. oddaja: Europa Cinema 88 14.35 Šport: avtomobilizem (iz Turina)
15.15	Aktualno: 7 dni v parlamentu 15.45 Športni ponedeljek
16.15	- Pravljica in risanka 16.50 Nanizanka: Diciottanni
17.30	Aktualno: Parole e vita
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Film: Ouelli della montagna (dram., It. 1943, r. Aldo Vergano, i. Amedeo Nazzari)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Lo sgualo 2 (dram., ZDA 1978, r. Jeannot Szwarc, i. Roy Scheider, Lorraine Gary)
22.25 Dnevnik, nato Filmske novosti
22.40	Dnevnik
23.40	Aktualno: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik in V parlamentu
RAI 2________________________
8.00	Nadaljevanka: Una časa grande come un cuore (1. del)
9.00	Film: II segreto di Montecristo (pust., ZDA 1961, r. Bermanin-Baker, i. Rory Calhoun)
10.40	Risanka in dokumentarec
11.30	Nanizanka: Llmpareggiabile
giudice Franklin
12.00	Nadaljevanka: Luomo che sape-va troppo poco (1. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: Era il piacere delFestate
16.25	Film: Aida (opera, r. elemente Fracassi, i. Sophia Loren)
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nadaljevanka: Capitol (2. del)
21.30	Variete: Videocomic
22.20	Dnevnik - nocoj
22.35	Variete: II milionario
23.25	Dnevnik - Zadnje vesti
23.35	Film: Una giornata di Ivan Deni-sovich (dram., 1971, r. C. Wrede, i. Tom Courtenay, Alfred Burke)
RAI 3________________________
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Fatamorgana
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija
15.00	Informativna oddaja: O varnosti na cesti
15.30	Šport: kolesarstvo (iz Rietija), atletika (iz Perugie), jahanje (iz Palerma)
16.40 Informativna oddaja: Popotovanje po Italija
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.20	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Variete: Black and blue
20.30	Aktualno: Dan na preturi
21.25 Variete: La TV delle ragazze
22.20	Dnevnik - večerne vesti
22.30	Aktualno: Ponedeljkov proces
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Dokumentarna oddaja: 20 let prej
RTV Ljubljana________________
10.00	Mozaik: Zrcalo tedna
10.15	Aktualna oddaja: Naš utrip
10.30	Film: Skrivnostno življenje Wal-terja Mittyja (dram, ZDA 1947, i. Danny Kaye, Virginia Mayo)
12.15	Video strani
17.00	Mozaik: Zrcalo tedna
17.15	Naš utrip
17.30	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček
17.45	Otroška oddaja: Druga izmena
18.15	Dokumentarni spored: Brezno skalnih kengurujev (2. del), 18.30 Divje rože - Narcize
18.45	Risanka
19.00	Vremenska napoved
19.01	Obzornik, TV Okno
19.30 Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05 Nadaljevanka: Dve gospe Gren-villovi (D. Dunne, ZDA, r. John Erman, i. Ann Margaret, Clau-dette Colbert, Stephen Collins, John Rubenstein, 3. del)
21.00 Aktualno
21.40 Dnevnik
21.55	Glasbeni večer
TV Koper____________________
13.30 TVD Novice
13.40 Športna oddaja: Juke Box - Zgodovina športa po želji
14.10	Boks: Casamonica-Jacguot (pon.) 16.00 Dnevnik
16.10	Športna oddaja: Juke Box -
Zgodovina športa po želji
16.40 Kronika in reportaže: Šport spektakel
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
20.30	Mednarodni športni dogodki
22.30	TVD Novice
22.45 Športni tednik: Sportime magazine
23.00	Šport: Boks - pomembna srečanja
22.45 Atletika: mednarodni miting v Tokiu

CANALE5
8.00	Nanizanke: Strega per amore, 8.30 La časa nella prateria, 9.30 General Hospital
10.35 Kvizi: Cantando can-
, tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie
15.00 Film: Mia moglie si sposa (kom, ZDA 1951, r. Richard Šale, i. Clau-dette Colbert, MacDo-nald Carey)
16.50 Kvizi: Doppio slalom, 17.20 Cest la vie, 17.50 OK! II prezzo e giusto!, 18.55 II gioco dei nove
19.45 Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Beverly Hills Cop - Un piedipiatti a Beverly Hills (kom, ZDA 1984, r. Martin Brest, i. Eddie Mur-phy, Judge Reinhold)
22.30	Nanizanka: Super Dallas
23.20 Variete: Maurizio Cos-tanzo shovv
0.50 Rubrika: Premiere
1.00	Nanizanki: Sulle stra-
______de della California
RETECIUATTRO
7.30 Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 8.00 II Santo, 9.00 Adam 12
9.30 Film: Gli amori finis-cono alValba (dram. Fr. 1953, r. Henry Ca-lef, i. George Marshall, Nicole Courcel)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 New York New York
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nanizanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.00	Febbre d’amore,
18.00	Lou Grant 19.00 Aktualno: Dentro la
notizia
19.30	Nan.: Gli intoccabili
20.30	Film: La conteSsa scal-za (dram, ZDA 1954, r. Joseph L. Mankie-wicz, i. Humphrey Bo-gart, Ava Gardner)
23.05 Aktualno: Biografije -Humphrey Bogart 23,15 Aktualno: Ciak, nato Dentro la notizia 0.30 Film: E le cicogne tor-neranno a volare (dram, SZ 1980, r. Nikolaj Gubenko, i. Iuo-zas Budrajtis)
ITALIA 1____________
7.15	Risanki: Belle e Sebas-
tien, 7.45 Rascal
8.15	Nanizanke: Superman,
8.45 Buck Rogers, 9.30 La donna bionica, 10.30 Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Flazzard
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Fa-mily, Lady Lovely
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay television
15.05	Tečaj angleščine: So to speak
15.30	Nanizanka: Family Ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Mio mini pony, Pol-lyanna, Rudy, Beverly Hills
18.30	Nanizanke: Magnum P.I, 19.30 Happy Days, 20.00 Arriva Cristina,
20.30	Cingue ragazze e un miliardario, 21.30 La bella e la bestia,
22.30	Zanzibar
23.05	Variete: Dibattito 23.25 Nanizanka: Tre cuori
in affitto
23.55 Rubrika: Premiere 0.05 Nanizanki: Samurai, 1.05 Star Trek
TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15 Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.15 Ciranda de Pedra
18.00	Otroška oddaja: Bra-vestarr in risanke
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30 Film: Io tigro, tu tigri, egli tigra (kom. It. 1978, r. Renato Pozzet-to, i. Enrico Montesa-no, Renato Pozzetto)
22.40	Kviz: Colpo grosso
23.40	Športna odd.: Speedy 0.10 Nanizanka: Switch
TELEFRIULI__________
13.30	Nad.: Leonela, 14.30 Cuori nella tempesta
15.30	Rubrika: Parola mia
16.30	Glas. odd.: Musič box 18.15 Nadaljevanka: L'enig-
ma delle due sorelle
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Športna rubrika: Lu-nedi con 1'Udinese
21.00	Kviz: Le adorabili cre-ature
21.30	Dokumentarec: Storie nella storia
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Il mio ami-co Bottoni
23.30	Rubrika: Sprint
24.00	Inf. oddaja: Nevvs
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi

11
Sl
|l|
I
i
i
Sl
1
lil;
II
1
1
i
I
I
1
i
m
I
1
|

S
|
1
Sl
I
II
Hi:


:!
|
l
S!
:1

|
1-111
I
RAI 1_________________________
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.35	Nanizanka: La famiglia Brady
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci
10.30	Dnevnik
11.15	Papežev govor (iz Strasbourga)
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Fantastico bis
14.15	Dokumentarec: Kvarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Inf. oddaja: Umetniki danes
16.00	Risanki: Gli antenati, II fiuto di Sherlock Holmes
16.50	Nanizanka: Diciottanni
17.25	Risanka, nato Spaziolibero
17.55	Danes v parlamentu in dnevnik
18.05	Film: II lupo della Sila (dram., It. 1949, r. Duilio Coletti, i. Amedeo Nazzari, Silvana Mangano)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Caino e Abele
21.50	Variete: Biberon
22.50	Dnevnik
23.00	Aktualno: II Tempio - dokumentarec SZ na Premio Italia
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Inf. odd.: Umetniki v ogledalu
RAI 2__________________________
8.00	Nadaljevanka: Una časa grande come un cuore (2. del)
9.00	Film: L'isola del desiderio (fant. ZDA 1949, r. Koster, i.T. Power)
10.40	Risanka, nato Tečaj angleščine
11.30	Nanizanka: L impareggiabile giudice Franklin
12.00	Nadalj.: Addio maschio crudele
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: Era il piacere dell'estate
16.20	Film: E piu facile che un cam-
mello (fant. 1950, r. Luigi Zampa, i. Jean Gabin, Mariella Lotti)
17.50	Šport, Iz parlamenta, šport
18.35	Nan.: II commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: La donna che visse due volte (krim., ZDA 1958, r. A. Hitchcock, i. Kirn Novak)
22.35	Dnevnik - kratke vesti
22.50	Variete: II milionario
23.40	Dnevnik, nato Filmske novosti
23.55	Film: Cirano di Bergerac (kom.,
ZDA 1950, r. Michael Gordon, i. Jose Ferrer)
RAI 3________________________
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Dante Ali-ghieri - Božanska komedija
15.00	Izobraževalna oddaja: Nove meje znanosti
15.30	Šport: hokej na ledu (iz Canazei-ja), hoja (iz Trenta)
16.35	Nadaljevanka: Nicholas Nickle-by (r. C. Barry, i. Nigel Havers, Kate Nicholls, 1. del)
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.20	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: 20 let prej
20.00	Variete: Complimenti per la trasmissione
20.30	Inf. oddaja: Pošto pubblico nel verde (vodijo Donatella Raffai, Tito Cortese in Nanni Loy)
22.05	Dnevnik - večerne vesti
22.10	Informativna oddaja: Pošto pubblico nel verde (2. del)
24.00	Dnevnik
0.15 Dok. oddaja: 20 let prej
RTV Ljubljana___________________
9.50 Video strani
10.00	Mozaik. Šolska TV: Novo o starih planetih - Saturn (Oddaja TV Beograd bo tokrat obravnavala planet, ki je ob pogledu z Zemlje s svojim prstanom najlepši.), Hrana - Izvor energije za rast (O pomenu prehranjevanja in pomanjkanju snovi, ki lahko oškodujejo razvoj organizma.), Obnašanje v prometu
11.00	Tečaj angleščine
11.20 Video strani
16.25	Mozaik. Šolska TV (pon.)
17.25	Spored za otroke in mlade: Lonček, kuhaj! - Sadni napitki
17.30 Oddaja o kulturi: Pogledi
18.45 Risanka
19.00	Vremenska napoved
19.01	Obzornik, TV Okno, Zrno 19.30 Dnevnik in vreme
20.05 Nadaljevanka: Stoji gozd in molči (vzhodnonemška drama, r. Wolfgang Htibner, i. Henry Hubchen, Ulrike Kunze)
21.35 Kulturna oddaja: Osmi dan 22.15 Dnevnik
TV Koper____________________
13.30 TVD Novice
13.40 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji
14.10	Šport: mednarodni nogomet 16.00 Dnevnik
16.10	Športna oddaja: Juke Box
16.40	Kronika in reportaže: Šport spektakel
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
20.30	Šport: nogomet, povratna tekma prvega kola klubskih evropskih pokalov
22.30	TVD Novice
22.40	Športni dnevnik: Sportime
22.45	Športni tednik: Sportime magazine
23.00	Šport: boks, velika srečanja (Mancini-Livingston Bramble, 1. 6.1984)
23.45	Kronika in reportaže: Šport spektakel
	u ii	============	=================:==:::===;================
=y£JMk9^:BliS:NiiK	1	K jiii;	!!!!!!!!!!!!!!			
CANALE5_____________
8.00	Nanizanke: Strega per amore, 8.30 La časa nella prateria, 9.30 General Hospital
10.35 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 11 pranzo e servito,
13.30	Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie
15.00 Film: Marco il ribelle (dram., ZDA 1938, r. VVilliam Dieterle, i. Henry Fonda, Madele-ine Carrol)
16.50 Kvizi: Doppio slalom, 17.20 Cest la vie, 17.50 OK il prezzo e giusto!, 18.55 II gioco dei nove 19.45 Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Nanizanke: Dallas,
21.30	Dynasty, 22.20 I Colby
23.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
1.00	Rubrika: Premiere 1.10 Nanizanka: Sulle stra-
de della California
RETEOUATTRO
7.30	Nanizanke: Mary Ty-ler Moore, 8.00 II Santo, 9.00 Adam 12
9.30	Film: La citta dolente (dram., It. 1949, r. Ma-
rio Bonnard, i. Luigi Toši, Barbara Castano-va)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 New York New York
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspet-tando il domani, 17.00 Febbre damore
18.00	Nanizanka: Lou Grant
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nan.: Gli intoccabili
20.30	Film: I guattro del Te-xas (pust., ZDA 1963, r. Robert Aldrich, i. Frank Sinatra, Dean Martin)
22.45 Aktualno: Antropos
23.30	Aktualno: Dentro la notizia
24.00	Film: Stalker (fant., SZ 1979, r. Andrej Tarkovski, i. Anatole Kajda-novski)
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05 Tečaj angleščine: So to speak
15.30	Nanizanka: Family Ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Memole, Holly e Benji, Prendi il mondo e vai, Acchiappafan-tasmi
18.30	Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days
20.00	Risanki: Benjamin, 20.15 Beverly Hills
20.30	Film: Interceptor il guerriero della strada (fant., ZDA 1981, r. George Miller, i. Mel Gibson, Bruce Spence)
22.20 Nanizanka: Zanzibar
22.50 Variete: Dibattito
23.15 Nanizanke: Tre cuori in affitto, 23.55 Samu-rai, 0.55 Star Trek
ITALIA 1___________
7.15	Risanki: Belle e Sebas-tien, 7.45 Rascal
8.15	Nanizanke: Super-man, 8.45 Buck Rogers,
9.30	La donna bionica,
10.30	Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Hazzard
13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Magica Emi, Hilary
TELEPADOVA
12.30	Nad.: I Ryan
13.30	Risanka
14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 15.15 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.30	Otroška oddaja: Super 7, vmes risanke Bra-vestarr, Lucky Luke, Robotech, Lupin III
20.00
20.30
un magistralo (krim. It. 1975, r. Damiano Da-miani, i. Franco Nero, Francoise Fabian)
22.40 Kviz: Colpo grosso
23.30	Nanizanka: Switch
0.30 Film:	Gvvendoline
(pust., Fr. 1983, r. Just Jaeckin, i. Tawny Ki-taen)
TELEFRIULI
13.00	Dokumentarec
13.30	Nad.: Leonela, 14.30 Cuori nella tempesta
15.30	Rubrika: Parola mia
16.30	Glas. odd.: Musič box
17.15	Dokumentarec: Velike svetovne reke
18.15	Nadaljevanka: Ritrat-to di donna velata
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nan.: Angie
20.30	Rubrika: Zupan in njegovi ljudje
22.00	Športna oddaja
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Diamanti
24.00	Inf. oddaja: News
TELEOUATTRO
Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine Film: Perche si uccide
F.
a?.-- ,„,3.
: ....................

	

3
Hi
hi::


•*iEt
•s%j!
Ijiililijb:::


k i
X |
k ■§
a*
k k
i-
2 $ 5 j
-s »
N |-
■£ S
It
Is
Kg 1
O
s
I
JL
J«! ,|1#jj :..
6 * 'vi'
| *lBsi
HH
Uh, "
p***.
lil
lili:
!!pl: ■;?
111111111;
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.35 Nanizanka: La famiglia Brady
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci
10.30	Dnevnik
11.00	Nan.: Aeroporto internazionale
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Fantastico bis
14.15	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Izobr. odd.: Otroški svet
16.00	Risanki: Gli antenati, 16.25 II fiu-to di Sherlock Holmes
16.50 Nanizana: Diciottanni
17.55	Aktualno: Iz parlamenta
18.00	Dnevnik
18.05	Film: Primo ribelle (pust., ZDA 1939, r. VVilliam Seiter, i. John Wayne, Claire Trevor)
19.40 Almanah in dnevnik ■
20.10 Šport: nogomet Juventus-Otelul Galat in Nurenberg-Roma
22.15	Dnevnik - večerne vesti
22.35	Nadalj.: Sapore di gloria
23.35	Koncert: Accardo igra Mozarta 0.05 Rubrika: Filmske novosti
0.10 Dnevnik - zadnje vesti
8.00	Nad.: I fratelli Oppermann
9.00	Film: Le ragazze di Piazza di Spagna (kom., It. 1952, r. Luciano Emmer, i. Lucia Bose)
10.40	Risanka, nato dok. o kemiji
11.30	Nanizanka: L'impareggiabile
giudice Franklin
12.00	Nadaljevanka: Siamo a cavallo
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: Era il piacere delVestate
16.15	Film: 11 fantastico Gilbert (kom., Fr. 1956, r. Marcel Čarne)
17.55 Aktualno: Spaziolibero
18.15	Rubrika iz parlamenta
18.20 Dnevnik - športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: L'etoile du Nord (dram., 1982, r. Pierre Granier-Deferre, ‘i. S. Signoret, P. Noiret)
22.35	Dnevnik - večerne vesti
22.50	Variete: II milionario
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Film: La rivale di mia moglie (kom., Fr. 1974, r. Sergio Gobbi)
12.00	Dokumentarna odd.: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija
15.00	Informativna oddaja: Presaditev srca pri novorojenčku
15.30	Zabavna oddaja: Marmi
16.30	Nadaljevanka: Nicholas Nickle-by (2. del)
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.20	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Dnevnik - deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: 20 let prej
20.00	Variete: Complimenti per la trasmissione
20.30	Film: Kramer contro Kramer (dram., ZDA 1979, r. Robert Ben-ton, i. Dustin Hoffman, Meryl Streep, Justin Henry, 1. del)
21.40 Dnevnik
22.20	Glasbena oddaja: Amadeus, un bambino prodigio - Glasbeni iti-nerarij (nastopa Š. Milenkovič)
23.50 Dnevnik - zadnje vesti 0.05 Dok. oddaja: 20 let prej
RTV Ljubljana_________________
10.00	Mozaik. Tv drama: Stoji gozd in molči (G. Storm)
11.25 Oddaja o kulturi: Osmi dan
16.30	Mozaik. Oddaja o kulturi: Osmi dan (pon.)
17.10	Tečaj angleščine
17.30	Spored za otroke in mlade: ZBIS - Že klopotec se oglaša (M. Golar)
17.45	Mladinska nadaljevanka: Mladost na stopnicah (zadnji del)
18.15 Izobraževalna serija: Izgubljena govorica (6. del)
18.45	Risanka, nato vreme
19.01	Obzornik, TV Okno, Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.10	Dokumentarna oddaja: Jubilej
Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ob obletnici Akademije tudi podoba nekaterih dogajanj v kulturnem razvoju slovenskega naroda)
21.15 Film tedna: Ledeno srce (dram., Švi. 1979, r. Xavier Koller, i. Sig-frid Steiner, Paul Buhlmann) 22.00 Dokumentarec: Vaščani sveta 22.40 Dnevnik
TV Koper___________________
13.30 TVD Novice
13.40 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji (pon.)
14.10 Šport: nogometna tekma za enega od evropskih pokalov 16.00 Dnevnik
16.10 Športna oddaja: Juke Box
16.40	Kronika in reportaže: Šport spektakel
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
20.30	Šport: nogomet, tekma povratnega kola za enega od evropskih pokalov
22.30	TVD Vsedanes
22.40	Športni dnevnik: Sportime
22.45	Športni tednik: Sportime Magazine
23.00	Šport: boks - slavno srečanje Ar-guello-Pryor (9. 9. 1983)
23.45	Kronika in reportaže: Šport spektakel
																I:::::::::::::::::::'				
BmmmmmrKmi rua i mu e													:::::::::::::::::::						
CANALE5_____________
8.00 Nanizanke: Strega per amore, 8.30 La časa nella prateria, 9.30 General Hospital
10.35 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie	j
15.05 Film: Inferno (dram., ZDA 1953, r. Roy Ward Baker, i. Robert Ryan) 16.50 Kvizi: Doppio slalom, 17.20 Cest la vie, 17.50 OK il prezzo e giusto!,
18.55	II gioco dei nove 19.45 Kviz: Tra moglie e ma-
rito
20.30	Film: Don Camillo e 1-onorevole Peppone (kom., It. 1955, r. Car-mine Gallone, i. Fer-nandel, Gino Cervi)
22.30	5 portretov Italije 23.15 Variete: Maurizio Cos-
tanzo show
0.45 Rubrika: Premiere 0.55 Nanizanki: Sulle stra-de della California,
1.55	Petrocelli
RETEOUATTRO
7.30 Nanizanke: Mary Ty-ler Moore, 800 II Santo, 9.00 Adam 12
9.30 Film: La vita semplice (kom., It. 1945, r. F. De Robertis. i. G. Stival)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 New York New York
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspet-tando il domani, 17.00 Febbre d'amore, 18.00 Lou Grant
19.00 Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nan.: Gli intoccabili
20.30	Razprava v studiu: Sono innocente
21.30	Nanizanka: Vietnam addio
22.30	Aktualna oddaja: Non-solomoda
23.20 Aktualno: Dentro la notizia
23.45 Film: Atterraggio Zero (pust., SZ 1980, r. Ale-xandre Mitta, i. George Ženov)
ITALIA 1____________
7.15	Risanki: Belle e Sebas-tien, 7.45 Rascal
8.15	Nanizanke: Super-man, 8.45 Buck Rogers,
9.30	La donna bionica,
10.30	Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Hazzard
13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Fa-mily, Lady Lovely
14.00
14.30
15.05
15.30
16.00
18.30
20.30
22.20
22.55 23.15
23.45
23.55
1.35
Variete: Smile Glasbena oddaja: Dee-jay television Tečaj angleščine Nan.: Family ties Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Mio mini pony, Po-lianna, Rudy, Beverly Hills
Nanizanke: Magnum P.I., 19.30 Happy Days, 20.00 Arriva Cristina Film: La donna che sa-peva troppo (kom., It. 1986, r. Vittorio de Sis-ti, i. Jerry Cala, Jenny Tamburi)
Nanizanka: Zanzibar Variete: Dibattito Nanizanka: Tre cuori in affitto
Rubrika: Premiere Film: Il mostro della laguna nera (srh., ZDA 1954, r. Jack Arnold, i. Richard Karlson) Nanizanka: Star Trek
TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15 Nad.: Un vita da vive-re, 15.15 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.30	Otroška oddaja: Super 7, vmes risanke Bra-vestarr, Gli sceriffi
20.00
20.30
22.35
23.35 0.05 1.00
delle stelle, Robotech, Lupin III
Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine Film: Romanzo popo-lare (kom., It. 1974, r. Mario Monicelli, i. Ugo Tognazzi, Ornella Muti)
Kviz: Colpo grosso Oddaja o ribolovu Nanizanka: Switch Film
TELEFRIULI
13.30	Nad.: Leonela, 14.30 Cuori nella tempesta
15.30	Rubrika: Parola mia
16.30	Glasbena oddaja: Musič box
18.15 Nadaljevanka: Ritrat-to di donna velata
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Medicinska rubrika
20.30	Variete: Al Paradise
22.00	Rubrika: Šport mare
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Testimone cieca
23.30	Nanizanka: Le isole perdute
24.30	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
r
I
I
1
Sl
1
|i
li-
li
i
n
iiiiii
ih;
4 I 1 4 1 lil	rELEVIZlJA	\			
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.35 Nanizanka: La famiglia Brady
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci
11.00	Nan.: Aeroporto internazionale 11.55 Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Fantastico bis 14.15 Dokumentarec: Kvarkov svet
15.00	Aktualno: Primissima
15.30	Aktualno: Italijanske kronike
16.00	Risanki
16.50 Nadaljevanka: Diciottanni
17.35	Inf. oddaja: Spaziolibero
18.00	Dnevnik
18.05	Film: Gli avvoltoi (vestern, ZDA 1948, r. Ray Enright, i. Randolph Scott, Robert Ryan)
19.40 Almanah, vreme, dnevnik
20.30	Film: IL tesoro di Matecumbe (pust., ZDA 1976, r. Vincent McEveety, i. Robert Foxworth, Joan Hackett, Peter Ustinov)
22.10 Dnevnik - večerne vesti 22.20 Reportaža: Expo Italia 88
23.35	Aktualno: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
8.00	Nad.: I fratelli Oppermann
9.00	Film: Tre storie proibite (dram., It. 1952, r. Augusto Genina)
10.50	Risanka
11.00	Izobraževalna oddaja: L epica tra i pupi siciliani
11.30	Nanizanka:	L'impareggiabile
giudice Franklin
12.00	Nadaljevanka: Morto per morto
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: Era il piacere delLestate
16.40	Film: Luomo meraviglia (kom., 1945, r. H. B. Humberstone, i. Danny Kaye, Virginia Mayo)
17.50	Šport, dnevnik, športne vesti
18.35 Nan.: Il commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik
20.15	Dnevnik - športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Maigret
22.00	Dnevnik
22.15	Variete: Il Milionario
23.05 Reportaža o Kambodži
0.05 Rubrika: Filmske novosti
0.10 Film: Caffe Metropole (kom., 1937, r. E. Griffith, i. T. Power)
12.00	Dokumentarna oddaja: Oljka
13.00	Izobr. odd.: Glasbeni instrumenti
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija
15.00	Inf. oddaja: Padec fašizma
15.45	Variete: Starš (z Romino in Al Banom)
16.35 Nadaljevanka: Nicholas Nickle-by (3. del)
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.20 Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športni dnevnik: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik, nato Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: 20 let prej
20.00	Variete: Complimenti per la trasmissione
20.30	Aktualno: Duello - Protagoni-zem sodnikov in politikov
22.00	Dnevnik - večerne vesti
22.30	Rubrika: Filmske novosti
22.45	Film: La magnifica ossessione (kom., ZDA 1954, r. Douglas Sirk, i. Jane Wyman, Rock Hudson)
0.30 Dnevnik - zadnje vesti 0.45 Dok. oddaja: 20 let prej
RTV Ljubljana
9.50 Video strani
10.00	Mozaik. Šolska TV: Slovar slikarstva, Slovenska ljudska glasbila in godci - razvoj citer
11.00	Film: Na vmesnem tiru (dram., ZRN 1978, r. VVolfgang Staudte, i. Mel Ferrer, Pola K inski)
12.40 Video strani
16.45	Mozaik: Šolska TV (pon.)
17.45	Spored za otroke in mlade: Majhen je poper (2. del madžarske serije)
18.15 Oddaja o zborih: Naša pesem 88 - Zborovodja Klavdij Koloini
18.45	Risanka
19.00	Vremenska napoved
19.01	Obzornik, TV Okno in Zrno
19.30 Dnevnik in vreme
20.05 Tednik
21.10 Dokumentarna oddaja: Mandela (2. del)
22.20 Dnevnik
22.35 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Vlak brez voznega reda (dram., Sl. 1959, r. Veljko Bulajič, i. Olivera Markovič, Ivica Pajer) 0.30 Video strani
TV Koper____________________
13.30 TVD Novice
13.40 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji 14.10 Šport: nogometna tekma za enega od evropskih pokalov (pon.) 17.00 Kronika in reportaže: Šport
spektakel
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
20.30	Šport: nogometna tekma povratnega kola za enega od evropskih pokalov (pon.)
22.30	TVD Vse danes
22.40 Športni dnevnik: Sportime Magazine
23.00	Šport: boks - slavno srečanje 23.45 Kronika in reportaže: Šport
spektakel
i ^Acmur nACTA ae:	■	'i'				!!!!!!	i i	.V	,	immm:
[ /•AdCUN C I^Uo l AilC		;ee	mm:	mm	
CANALE 5_____________
8.00	Nanizanke: Strega per amore, 8.30 La časa nella prateria, 9.30 General Hospital
10.35	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 Il pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.05	Film: La donna delle tenebre (dram., ZDA 1957, r. Hugo Haas, i. Eleanor Parker, Richard Boone)
16.50	Kviza: Doppio slalom,
17.20	Cest la vie, 17.50 OK il prezzo e giusto!,
18.55	II gioco dei nove
19.45	Kviza: Tra moglie e marito, 20.30 TeleMi-ke (vodi Mike Bon-giorno)
23.00	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.30 Rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Sulle stra-de della California,
1.40	Petrocelli
RETECUJATTRO
7.30	Nanizanke: Mary Ty-ler Moore, 8.00 II Santo, 9.00 Adam 12
9.30	Film: Il suo pili grande amore (biog., It. 1956, r.
Antonio Leonviola, i. Nuri Leva Sangro, Rolf Tasna)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 New York New York
13.30	Nad.: Sentieri, La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.00	Febbre d'amore
18.00	Nanizanka: Lou Grant
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nan.: Gli intoccabili
20.30	Film: L esorcista (srh., ZDA 1973, r. VVilliam Friedkin, i. Linda Blair, Ellen Burstyn)
22.50	Filmska oddaja: Riflet-tore
23.50	Film: Ouellultimo giorno (dram., SZ 1986, r. C. Lopuscianski, i. Rolan Bykov)
1.30	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1____________
7.15	Risanki: Belle e Sebas-tien, 7.45 Rascal
8.15	Nanizanke: Super-man, 8.45 Buck Rogers,
9.30	La donna bionica,
10.30	Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Hazzard
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanki Magica Emi, Hilary
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Tečaj angleščine: So to speak
15.30	Nanizanka: Family ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Memole, Holly e Benji, Prendi il mondo e vai, Acchiappafan-tasmi
18.30	Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days
20.00	Risanki: Viaggiamo con Benjamin, 20.15 Beverly Hills
20.30	Film: Fracchia contro Dracula (kom., It. 1985, r. Neri Parenti, i. Paolo Villaggio, Edmund Purdom)
22.20	Nanizanka: Zanzibar
23.00	Variete: Dibattito
23.20	Nanizanke: Tre cuori in affitto, 24.00 Samu-rai, 1.00 Star Trek
TELEPADOVA
12.30	Nanizanka: I Ryan
13.30	Risanka
14.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.15 Ciranda de Pedra,
16.30	Piume e paillet-tes
17.30	Otroška oddaja: Super 7, vmes risanke Bra-vestarr, Lucky Luke, Robotech, Lupin III
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30	Film: L'assassino di pietra (krim., ZDA 1973, r. Michael Win-ner, i. Charles Bron-son, Martin Balsam)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.20	Nanizanka: Switch
0.30 Film
TELEFRIULI__________
13.30	Nadaljevanki: Leone-la, 14.30 Cuori nella tempesta
15.30	Rubrika: Parola mia
16.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.15	Nadaljevanki: Einstein, 18.15 Ritratto di donna velata
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Le adora-bili creature
20.30	Nanizanka: The Wild alliance
21.30	Dokumentarna oddaja: Delta
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka:	Corpo
speciale Sandbaggers
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
Ulili 111;

F8««!    ;;
i ■   It
*


Ul ■
ji#

rh.
;nij

lun*
•«/>
CC £!
|L:


IJBl-«,,!,
Izlili1!
: 'c—" :

:r?


7.15	Aktualno: Uno mattina
9.35	Nanizanka: La famiglia Brady
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci
10.30	Dnevnik
10.40	Ci vediamo alle dieci (2. del)
11.00	Nan.: Aeroporto internazionale
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Fantastico bis
14.15	Nanizanka: Sherlock Holmes
15.10	Izobr. oddaja: Tehnike in okus
16.00	Risanka in pravljica
16.50	Nadaljevanka: Diciottanni
17.55	Iz parlamenta in dnevnik
18.05	Film: Revak, lo schiavo di Carta-gine (pust., ZDA 1960, r. Rudolph Mate, i. Jack Palance)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Lo sgualo 3 (dram., ZDA 1983, r. Joe Alves, i. Dennis Qua-id, Bess Armstrong)
22.10	Dnevnik
22.20	Aktualno: Ci sono anch'io
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Informativna oddaja: Umetniki pred ogledalom
8.00	Nad.: I fratelli Oppermann
9.00	Nanizanka: Maggiordomo per signora
9.30	Šport: avtomobilizem
10.30	Risanka, nato Tečaj angleščine
11.30	Nanizanka: L'impareggiabile giudice Franklin
12.00	Nadalj.: La notte delle stelle
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: Era il piacere delVest.ate
16.15	Film: I condottieri (pust., 1937, r.
Luis Trenker, i. Luis Trenker)
17.45	Šport: avtomobilizem
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Api selvagge (r. B. Geller, i. B. Johnson, M. Parks)
22.10	Dnevnik
22.25	Variete: II milionario
23.10	Boks: Martelli-Brown
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Film: Bolidi nella notte (dram. 1982, r. Noel Nosseck, i. Harry Hamlin, Joseph Bottons)
12.00	Informativna oddaja: Vabilo v gledališče
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija
15.00	Izobraževalna oddaja: Didaktični materiali - Jagode in češnje
15.30	Šport: rugby
17.00	Fragmenti: Black and blue
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.20	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby - jahanje, tek tris (iz Turina)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarec: 20 let prej
20.00	Variete: Complimenti per la trasmissione
20.30	Aktualna oddaja: Non stupitevi, e cosi! - II disagio degli adolescenti (ured. Simona Gusberti)
22.00	Dnevnik - nocoj
22.10	Film: La gang dei Bassotti (kom., 1974, r. Chris Christenberry, i. Angel Tompkins, Billy Curtis)
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Dokumentarec: 20 let prej
JUGOSLOVANSK A
■r
RTV Ljubljana
10.00
11.00
11.40
12.20
16.45
17.45
18.15
18.45
19.00
19.13
19.30
19.59
20.20
Mozaik: Tednik Svet na zaslonu Po sledeh napredka Dok. oddaja: Mandela Mozaik: Tednik (pon.)
Spored za otroke in mlade: nadaljevanka Vrnitev antilope (1. del)
Sodobna medicina: Operacija oči
Risanka
Vreme in Obzornik TV Okno, Zrno Dnevnik in vreme Zrcalo tedna
Nadaljevanka: Tujčeve roke (R. Daley, r. Larry Elikann, i. Ar-
mand Assante, Baoir Brown)
21.20	Dok. oddaja: Čas negotovosti -Manire in morala visokega kapitalizma (2. del)
22.20	Dnevnik
22.35 Film: Potovanje v neznano (dram., Šp. 1986, r. Fernando Fer-nan-Gomez, i. Jose Sacristian, Laura del Sol, Juan Diego)
0.45 Video strani
TV Koper
13.30 TVD Novice
13.40 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji 14.10 Šport: nogometna tekma za enega od evropskih pokalov (pon.) 16.00 Dnevnik
16.10 Športna oddaja: Juke Box
17.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
20.30	Šport: ameriški football
22.30	TVD Vse danes
22.40 športni dnevnik: Sportime magazine
23.00	Šport: boks - slavno srečanje 23.45 Kronika in reportaže: Šport
spektakel (pon.)
CANALE 5
8.00 Nanizanke: Strega per amore, 8.30 La časa nella prateria, 9.30 General Hospital
10.35 Kvizi: Cantando, can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Film: Intrigo alla'Ava-na (dram., ZDA 1957, r. Laslo Benedek, i. John Cassavetes)
16.50	Kvizi: Doppio slalom, 17.20 Cest la vie, 17.50 OK il prezzo e giusto!, 18.55 II gioco dei nove
19.45 Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30 Film: Grandi Magazzi-ni (kom., It. 1986, r. Castellano e Pipolo, i. Enrico Montesano) 22.05 Dokumentarec: Forum
22.50	Filmska rubrika
23.00	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.30 Nanizanki: Sulle stra-de della California,
1.30	Petrocelli
9.30 Film: Le prigioniere delllsola del Diavolo (pust., It.-Fr. 1962, r. Domenico Paolella, i. Guy Madison)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 New York New York
13.30	Nad.: Sentieri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il do-mani, 17.00 Febbre d'a-more, 18.00 Lou Grant
19.00 Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nan.: Gli intoccabili
20.30	Film: Dodiči metri d'a-more (kom., ZDA 1954, r. Vincente Minnelli, i. Lucille Bali, Keenan Wynn)
22.25 Aktualno: I Misteri delVestate, 23.10 Dentro la notizia
23.40 Film: La vita e bella (dram., It.-SZ 1979, r. Grigorij Ciukhraj, i. Ornella Muti)
1.40 Nanizanka: Vegas
14.00	Aktualno: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05 Tečaj angleščine
15.30	Nan.: Family ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Mio mini pony, Pol-lyanna, Rudy, Beverly Hills
18.30	Nanizanke: Magnum P.I., 19.30 Happy days, 20.00 Arriva Cristina
20.30	Film: Nightmare - Dal profondo della notte (srh., ZDA 1984, r. Wes Craven, i. Heather Langenkamp)
22.20	Nanizanka: Zanzibar
23.00	Variete: Dibattito
23.20	Nanizanka: Tre cuori in affitto
24.00	Glasbena oddaja: Nočni rock - Simple Minds
1.50 Nanizanka: Star Trek
1983, r. Nini Grassia, i. Franco Cipriani, An-nie Belle)
22.20	Kviz: Colpo grosso
23.20	Film: A suon di lupara (dram., It. 1968, r. Luigi Petrini, i. Lang Jeffri-es, Femi Benussi)
1.10 Nanizanka: Switch
TELEFRIULI
TELEPADOVA
ITALIA 1
RETEOUATTRO
7.30 Nanizanke: Mary Ty-ler Moore, 8.00 II Santo, 9.00 Adam 12
7.15	Risanki
8.15	Nan.: Superman, 8.45 Buck Rogers, 9.30 La donna bionica, 10.30 Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Hazzard
13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanki Fa-mily, Lady Lovely
12.30	Nanizanka: I Ryan
13.30	Risanka
14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 15.00 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.30	Otroška oddaja: Super 7, vmes risanke
20.00 Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30	Film: O' surdato 'n-nammurato (kom., It.
13.00
13.30
15.30
16.30 17.15
19.00
19.30
20.00
20.30
21.30 22.00
22.30 23.00
0.30
Dokumentarec Nadaljevanki: Leone-la, 14.30 Cuori nella tempesta
Inf. oddaja: Parola mia Glas. odd.: Musič box Nadaljevanki: Einstein, 18.15 Ritratto di donna velata Dnevnik
Rubrika: Dan za dnem Nanizanka: Le adora-bili creature Rubrika: L'ora di časa nostra
Inf. tednik: Tigi 7 Dokumentarec: Velike svetovne reke Dnevnik
Nanizaka: Il mio ami-
co Bottoni
Inf. oddaja: News
TELEOUATTRO
Sp
il!
Tedenski pregovor:
Če je veliko brivcev, ostane nevesta brez las.
(španski)
SPOMINSKI DATUMI:
□	Pred 35 leti: 8. 10. 1953 sta vladi ZDA in Velike Britanije objavili, da sta se odločili ukiniti vojaško upravo nad cono A in jo prepustiti Italiji.
□	Pred 65 leti: 9. 10. 1923 je bila ukinjena Tržaška podružnica Slovenskega planinskega društva, ki je bila ustanovljena 4. 6. 1904.
P Pred 95 leti: 10. 10. 1893 je bilo v Lonjerju ustanovljeno Društvo za pokopavanje mrličev Jož Arimatej.
□	Pred 45 leti: 10. 10. 1943 je bil v Kočevski Reki 1. kongres Zveze slovenske mladine.
□	Pred 35 leti: 10. 10. 1953 so na obletnico koroškega plebiscita nemški nacionalisti razstrelili spomenik padlim v Št. Rupertu pri Velikovcu.
OSEBNOSTI:
□	11. 10. 1908 se je na Opčinah rodil živinozdravnik in prosvetni delavec Edko Križnič, ki je umrl 28. 8. 1968 v Trstu.
□	12. 10. 1898 se je v Divači rodila antifašistka in aktivistka Špela Kocijančič-Valerija, ki je umrla 13. 1. 1982 v Sežani.
□	13. 10. 1863 se je v Kobaridu rodil učitelj in glasbenik Hrabroslav Volarič, ki je umrl 30. 9. 1895 v Devinu.
razstave
LJUBLJANA
MGL Ljubljana
Nocoj, 8. 10., ob 19.30: Elektrino maščevanje (Mirko Zupančič), rež. Mile Korun.
Cankarjev dom
V	SREDNJI DVORANI nocoj, 8. 10., ob 20. uri: balet Steklo v glavi bo iz stekla, nastopa plesna skupina Epigonnentheater.
V	OKROGLI DVORANI v nedeljo, 9. 10., ob 20; uri: Noč bogov (Miro Gavran), rež. Marjan Bevk (ponovitve 14., 15. in 16. 10.).
Drama SNG Ljubljana
V	ponedeljek, 10. 10., ob 19.30: Čaplja (Vasilij Aksionov), rež. Marjan Bevk (ponovitve 11., 12. in 14. 10.).
Mala drama
V	torek, 11. 10., ob 20. uri: Žabe (Gregor Strniša), rež. Barbara Hieng (ponovitev 14. 10.).
Opera SNG Ljubljana
V	četrtek, 13. 10., ob 19. uri: opera Rigoletto (Giuseppe Verdi), dir. Igor Švara.
Lutkovno gledališče
V	VELIKI DVORANI danes, 8. 10., ob 18. uri: Veliki Kikiriki (Nace Simončič), rež. Matjaž Loboda.
V	VELIKI DVORANI v nedeljo, 9. 10., ob 11. uri: Stara hiša št. 3 (Ela Peroci), rež. Vladimir Roossa, gostuje Gledališče Čez cesto.
NOVA GORICA
PDG Nova Gorica
V	SOLKANU, v petek, 14. 10., ob 20. uri: Cyrano De Bergerac (Edmond Rostand), rež. Dušan Mlakar.
LJUBLJANA
Slovenska filharmonija
V	VELIKI DVORANI v sredo, 12. 10., ob 19.30: klavirski recital Petra Roggenkampa (VVagner, Liszt, Schonberg, Stockhausen, Sti-bilj, Bach).
Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI v petek, 14. 10., ob 20. uri: koncert Simfonikov RTV Ljubljana, solist Leonidas Kavakos - violina, dir. Anton Nanut (Rančigaj, Paganini, Skrjabin).
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	četrtek, 13. 10., ob 20.30: koncert Simfonikov RTV Ljubljana, solist Leonidas Kavakos - violina, dir. Anton Nanut (Berio, Paganini, Skrjabin).
VIDEM
Stolnica
V petek, 14. 10., ob 21. uri: v okviru 13. ciklusa jesenskih orgelskih koncertov - igra Klemens Schnorr.
mestre
Gledališče Toniolo
Nocoj, 8. 10., ob'21. uri: koncert Simfonikov gledališča La Penice, pianist Joseph Bulva, dir. Zoltan Peško (Brahms, Schonberg).
V	ponedeljek, 10. 10., ob 20.30: koncert pianistke Lilie Zilber-stein (Schumann, Rachmaninov).
BENETKE
Gledališče La Penice
V	nedeljo, 9. 10., ob 16. uri: koncert Simfonikov gledališča La Penice, pianist Joseph Bulva, dir. Zoltan Peško (Brahms, Schonberg).
Scuola Grande S. Giovanni Evangelista
V	ponedeljek, 10. 10, ob 20.30: koncert orkestra Ensemble D'Av-ray, dir. Jean-Louis Petit (Messiaen, Petit, Conde, Gaussin).
treviso
Palaverde (Villorba)
V torek, 18. 10., ob 21. uri: koncert Antonella Vendittija.
LJUBLJANA
□	BEŽIGRAJSKA GALERIJA (Titova 61 - tel. 061/313648): razstava lutk in slik Lutkovnega gledališča Pengov (vsak dan 10-13 in
16-	19, ob sobotah 10-13, ob nedeljah zaprto, do 22. 10.).
□	GALERIJA KOMPAS (Titova 12): razstava ob 40-letnici Lutkovnega gledališča Ljubljana - Gledati s srcem (do 18. 10.)
KOPER
□	GALERIJA LOŽA (Titov trg 1 - tel. 066/73753): pregledna razstava akademskega slikarja Emerika Bernarda (vsak dan 10-12 in
17-	19, ob nedeljah 10-12, ob ponedeljkih zaprto, do 20. 10.).
□	GALERIJA MEDUZA (Čevljarska 34 - tel. 066/73753); pregledna razstava akademskega slikarja Emerika Bernarda (vsak dan 9-12 in 17-19, ob sobotah 9-12, ob nedeljah zaprto, do 20. 10.).
PIRAN
□	MESTNA GALERIJA (Tartinijev trg 3 - tel. 066/73753): razstava grafičnih del Giovan Battista Piranesija iz obdobja 1745-1792 (vsak dan 10-12 in 17-20, do 13. 10.).
PASSARIANO
□	VILA MANIN: Marcello Mascherini evropski kipar (vsak dan
9.30-	12.30 in 15-18, ob ponedeljkih zaprto, do 6. 11.).
PORDENON - Brugnera
□	VILA VARDA: La cultura della villa - Friuli occidentale e Venezia del '700 (vsak dan 9.30-12.30 in 16.30-19.30, ob ponedeljkih zaprto, do 9. 10.).
VIDEM
□	GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI - SALA DIDATTICA: stalna razstava Sodobni furlanski umetniki - iz zbirk videmske Galerije sodobne umetnosti (vsak dan 9.30-12.30 in 15-18, ob nedeljah
9.30-	12.30, ob ponedeljkih zaprto).
BENETKE
□	DOŽEVA PALAČA: Mehiška umetnost pred Kolumbom (vsak dan 9-19, do 23. 10.).
□	PALAČA GRASSI: Feničani (vsak dan 10-19, do 6. 11.).
□	GALERIJA CA' PESARO: Jim Dine (vsak dan 10-19, ob ponedeljkih zaprto, do 6. 11.).
□	PALAČA FORTUNV: Revolucija v dnevni sobi - Sovjetski porcelan 1917-1930 (vsak dan 9-19, ob ponedeljkih zaprto, do 27. 11.)
□	PALAČA FORTUNV: fotografska razstava Paparazzi 1953-1964 (vsak dan 9-19, ob ponedeljkih zaprto, do 4. 12.).
□	MUZEJ CORRER: razstava ob 100-letnici rojstva Giorgia De Chirica (vsak dan 10-18, ob torkih zaprto, do 15. 1. 1989).
oktobra v gorici
GORICA
Kulturni dom
V	nedeljo, 9. 10., ob 16. uri: Ponižani in razžaljeni - koncert mešanega pevskega zbora Rož iz Št. Jakoba na Koroškem, na sporedu pesmi zatiranih narodov. Prireditelj ZSKD.
V	ponedeljek, 10. 10., ob 20.30: Galantni pogovori (Franco Brusa-ti), rež. Boris Kobal, gostuje SSG iz Trsta (ponovitev 11. 10.).
V	nedeljo, 16. 10., ob 18. uri: koncert za Sklad Mitja Čuk -nastopa violinist Črtomir Šiškovič. Prireditelji Slovenske osnovne šole z Goriškega.
V	četrtek, 20. 10., ob 20.30: Oprosti, ne juriš! - kabaretni večer Borisa Kobala in Sergeja Verča. Prireditelja MO SKGZ in ZSKD.
V	petek, 21. 10., ob 19.30: občni zbor Športnega združenja Dom.
V	četrtek, 27. 10., ob 18. uri: predstavitev pesniške zbirke Pesmi štirih ob prisotnosti Toneta Pavčka, Cirila Zlobca, Janeza Menarta in Kajetana Koviča. Prireditelj Kulturni dom.
V	ponedeljek, 31. 10., ob 18. uri: priložnostna prireditev ob dnevu varčevanja. Prireditelj Kmečka banka.
• Upravni odbor Kulturnega doma Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni spored. Za sodelovanje ali informacije lahko pokličete telefonsko številko 0481/33288 (Kulturni dom, Ulica Brass 20, 34170 GORICA).
PORDENON
Kinodvorana Capitol
Danes, 8. 10., ob 9. uri: Bolshevism On Trial (1919), r. Harry Knoles; The Cossack Whip (1916), r. John H. Collins; poklon Geor-gesu Mellesu - A' la conguete du pole (1912), Cendrillon, ou la pantoufle misterieuse (1912), La mariage de Victorine (1907), Salon de coiffure (1907), Le manoir du diable (1897), Le chaudron infer-nal (1903); The Heart of Texas Ryan (1917), r. E. A. Martin. Kinodvorana Verdi
Danes, 8. 10., ob 14.30: Wagon Tracks (1919), r. Lambert Hillyer; ob 90-letnici češkoslovaškega filma - Antologija Jana Krizenecky-ja (1898), Konec milovani (1913), Stavitel chramu (1919); Going Straight (1916), r. Chester in Sidney Franklin.
Nocoj, 8. 10., ob 21. uri: Way Down East (1920), r. David Wark Griffith; The Cub (1915), r. Maurice Tourneur.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	SREDNJI DVORANI v nedeljo, 9. 10., ob 20. uri: projekcija nemega filma Pot na vzhod - Way Down East (1920), r. David Wark Griffith, ob glasbeni spremljavi Komornega orkestra RTV Ljubljana, dir. Gillian Anderson, pianistka Christine Niehaus.
V	SEJNI DVORANI v ponedeljek, 10. 10., ob 15. uri: predavanja o nemem filmu v ZDA na začetku tega stoletja - sodelujejo Kristin Thompson, Fantišek Gal, Susan Dalton in Paul Spehr.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Za vsakogar nekaj: Kulturni dogodki (pon.), Glasbeni listi, Paberkovanja in beležke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Koncert za srce in orkester; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Kanalske doline: Bom naredu stazice; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Drugi program; 17.10 Mi in glasba: Dijaki GM na sklepni akademiji v luteranski cerkvi; 18.00 Izbor odlomkov iz Shakespearja: Tri tragedije - tri komedije (Bratuževa-Petje);
18.20	Glasbeni listi.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00,	24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Promet; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 10.05 Matineja;
11.05	Znanstveniki pred mikrofonom; 11.20 Stara glasba; 11.35 Poslušalci pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 16.30 S poti po Jugoslaviji; 17.00 V studiu;
18.00	Plesni prizori; 18.30 Knjižni trg; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Slavka Žnidaršiča; 20.00 Radio na obisku; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočna glasba.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Obletnice; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika;
7.30	Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Kp;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mizica, pogrni se; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Dajmo naši; 18.30 Starinarnica; 19.00 Prenos Radia Lj.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni variete;
7.40	Zdravo otroci; 8.00 Jutranja oddaja; 8.20 Glasba; 8.25 Popevka tedna; 8.35 Glasbena oddaja: Mi in vi; 9.15 Carosello Curci; 9.32 Feeling;
9.45	Ansambel Casadei; 10.05 Superpass; 10.40 Vstop prost; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasba; 14.40 Lahka glasba; 14.33 Popevka tedna; 14.45 Športna oddaja; 15.45 Sobotna oddaja; 20.00 Nočni spored.
Radio Opčine
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Pet Shop Show; 14.00 Benečija (pon.);
15.00	Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih; 20.00 Sobota zvečer in Nočni val.
filmske premiere	|	tu in tam
Satirični pozdrav iz Vietnama	Umetniška sezona v Tržiču
GOOD MORNING VIETNAM
Produkcija: Santa Pestonji za Touchstone Pictures, ZDA 1988 □ Scenarij: Mitch Markovvitz □ Režija: Barry Levinson □ Fotografija: Peter Sova □ Igrajo: Robin VVilliams (Adrian Cronauer), Forest VVhitaker (Edward Garlick), Tung Thanh Tran (Tuan)
»Good mooorning, Vietnam!« Dobro jutro Vietnam, odpri oči na svet, v katerem razsaja vojna. Neposredno z beneškega filmskega festivala je v naše kinodvorane prihrumel Levinsonov »vietnamski« film, ki ga po vsebini lahko primerjamo le z M.A.S.H. V obeh primerih gre namreč za film, v katerem »ni« tiste vitenamske vojne, ki so jo opisovala dela kot Apokalipsa zdaj, Lov na jelene in dolga vrsta drugih do Full Metal Jacket in Hamburger Hill.
V Good Morning Vietnam ne švigajo svinčenke, ni napalma, ni mučenja zapornikov, pobijanja žensk in otrok. Vse to se dogaja nekje daleč od saigonske vojaške radijske postaje, ki jo svojeglavo vodi disk jockey Adrian Cronauer.
Cronauer - ime in lik nista izmišljena - je ameriški fant z dolgim jezikom in neverjetnimi izraznimi sposobnostmi, ki so ga leta 1965 poslali v Saigon, da bi pomagal ameriškim vojakom iz duševne stiske. »Naj se zabavajo,« se je glasilo vojaško povelje in Cronauer se je potrudil, da bi se čimbolje odrezal. Pri tem se je seveda krepko zameril svojim nadrejenim, saj je uporabljal radijski medij za širjenje učinkovite protiameriške satire, vojaki pa so imeli »svojega« Cronauerja tako radi, da je njegova oddaja »Good morning Vietnam« slovela daleč naokrog.
Barry Levinson (Diner, The Natural, Mladi Sherlock Holmes in Tin Man) je režiral res prepričljiv film o »drugem« Vietnamu, v črno pa je zadel predvsem z izbiro protagonista, saj si res ne bi mogli predstavljati boljšega Cronauerja od sijajnega Robina VVilliamsa. Od prvega do zadnjega filmskega kadra sedi VVilliams pred odprtimi mikrofoni in govori, se posmehuje, ponareja glasove, blati predsednika Johnsona, njegovega namestnika Nixona, znanega novinarja VValterja Cronkita. Njegov satirični ugriz bi veljal tri oskarje in vse tiste živalice, ki jih premorejo festivali, komik VVilliams pa je še enkrat ostal praznik rok.
Dirigent Anton Nanut
Sočasno z mnogimi slovenskimi in italijanskimi gledališči se v teh dneh začenja tudi letošnja umetniška sezona v Tržiču: to, da jo otvorijo ugledni gostje iz Ljubljane, je postala že skoraj tradicija. Prvi je namreč na vrsti četrtkov koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom Antona Nanuta in s pianistom Leonida-som Kavakosom. Tokrat so na sporedu skladbe Paganinija, Beria in Skrja-bina, na zadnjem koncertu letošnjega glasbenega ciklusa v Tržiču pa bo ljubljanski orkester nastopil s sopranistko Eddo Moser in monografskim koncertom, posvečenim Richardu Wagnerju.
Vse do marca se bo v tržiškem gledališču zvrstilo skupno trinajst kon-
certov. Poleg vrhunskih glasbenikov iz italijanskega umetniškega prostora so napovedani še nastopi uglednih gostov iz tujine. Dva večera bosta posvečena sodobnemu francoskemu skladatelju Olivieru Messiaenu. Naj omenimo še monografske koncerte z skladbami Regerja, Gershwina, Beethovna in Schuberta. Letošnji »domači« gost bo zbor Gottardo Tomat iz Spilimberga, ki bo pod vodstvom Giorgia Kirschnerja predstavil izbor sakralnih in posvetnih skladb italijanskega 16. stoletja.
Poleg bogate koncertne ponudbe je tu še dokaj pestra gledališka sezona, ki jo bo konec oktobra otvorilo Stalno gledališče F-JK s Pirandellovim delom Ciascuno a suo modo. Naslednjih devet gostovanj obsega dramska dela klasikov, kot so Čehov, Goldoni, Moli-ere, Shakespeare, pa tudi dela sodobnejših avtorjev, med drugim dve komediji Davida Mameta.
Zimska glasbena in gledališka sezona je le daljši ciklus, ki ga tržiška občina prireja v tem času. Ze več let umetniško dogajanje v Tržiču odlikuje predvsem pomladanski monografski ciklus, ki je bil letos posvečen glasbi v Freudovem času.
Glavni prireditelj je Odborništvo za kulturo Občine Tržič, med številnimi sodelavci pa so tudi Dežela F-JK, Deželna gledališka ustanova, RTV Ljubljana in italijanska RAI. Vse potrebne informacije za abonmaje ali posamezne predstave nudijo Občinsko gledališče v Tržiču in agencije: v Trstu UTAT, v Gorici Appiani, v Vidmu Ferrari (dam)
Nasilno ravnanje z umskimi bolniki?
Danes se zaključi zborovanje o nadškofu Attemsu
Ob posvetu izlet na Vipavsko
Udeleženci posveta so si ogledali Vipavski Križ	(foto Pavšič)
Ali drži, da v oddelku za najtežje umske bolnike goriške splošne bolnišnice izvajajo nasilje nad nemočnimi bolniki? Ali je res, da se je nekdo izmed bolniškega osebja ali celo večja skupina polastila vsote denarja, ki naj bi jo izsilili z nasiljem od bolnikov? S temi vprašanji se je predsinoči pričela seja medobčinske skupščine goriške Krajevne zdravstvene enote. To je bil smisel interpelacije svetovalca Mattiussija, neodvisnega na listi KPI, ki je opozoril na domnevno skrajno nečloveško ravnanje do umskih bolnikov. Mattiussi je dejal, da je že pred nekaj meseci opozoril vodstvo goriške KZE na nekatere nejasne dogodke, ki naj bi se pripetili v oddelku za umske bolnike v goriški splošni bolnišnici. Ker ni prejel odgovora, je v četrtek ponovno želel opozoriti na ta - če resničen - res gnusen primer.
V interpelaciji, ki jo je podpisal tudi Salomoni (KPI), zahteva Mattiussi naj upravni odbor ustanovi preiskovalno komisijo za potrebno razčiščenje zadeve. V komisiji naj bodo tudi predstavniki opozicije. V primeru, da so bila res zagrešena kazniva dejanja pa zahteva, naj poseže sodstvo.
Sledilo je še nekaj dnigih interpelacij glede položaja bolnišnic v Gradežu in Krminu, o ukrepih, ki naj bi jih morala Zdravstvena krajevna enota izvesti za boj proti AIDS-u, o stanju v centrih za hemodializo itd.
Glavna točka večera, ki je trajala tudi najdlje, je bila odobritev obračuna za delovanje v letu 1987. Tudi obračun za lansko leto je potrdil že večletni negativni trend. Izdatki so dosegli skupno 211 milijard in tako presegli prejemke za dobro milijardo lir. Največji porast v izdatkih so zabeležili za zunanjo specialistično zdravniško oskrbo, ki je dosegla kar 266
odstotkov. Po posegih nekaterih svetovalcev, ki so dali svojo oceno glede lanskoletnega delovanja KZE, so z glasovanjem odobrili lanski obračun. Zanj se je izreklo 27 predstavnikov, medtem ko jih je bilo 13 proti.
Na koncu so člani medobčinskega zbora KZE odobrili nakup zdravstvene opreme za radiološko slikanje bolnikov.
KD proti preverjanju
Krščanska demokracija negativno ocenjuje zahteve nekaterih večinskih partnerjev na Goriški občini po političnem preverjanju. To bi že tretjič v zadnjih 12 mesecih privedlo do paralize upravne dejavnosti, trdi KD, prav v trenutku, ko si uprava prizadeva, da bi pred iztekom mandata uresničila programske obveze, ki so sad večinskih dogovorov. Po drugi strani pa župan Scarano in načelnik svetovalske skupine Tuzzi pozitivno ocenjujeta možnost sestankov med občinskim odborom in načelniki svetovalskih skupin večine, na katerih bi evidentirali prednostni seznam posegov do izteka mandata leta 1990.
O tem so razpravljali na sestanku mestnega tajništva KD z izvoljenimi predstavniki stranke na Občini. Občinski tajnik Mattei je med drugim izrekel priznanje in podporo županu zaradi rezultatov, ki jih je uprava dosegla predvsem kar zadeva odprtje univerzitetnega sedeža v Gorici.
Vreme včeraj ni bilo najbolj naklonjeno udeležencem posveta o nadškofu Karlu Mihaelu Attemsu, ki so se dopoldne podali na kulturni izlet v Vipavski Križ in si ogledali zgodovinske spomenike, ki so bili nekoč fevd grofov Attemsov: razvaline njihovega nekdanjega gradu in kapucinski samostan, ki so ga prav tako ustanovili Attemsi. Zatem so se podali še na ogled fresk v cerkvi v Dobravljah, ob povratku v Gorico pa so obiskali cerkev sv. Karla, ki jo je Karel Mihael Attems dal zgraditi v letih med 1764 in 1768. Na vipavskem delu izleta je vlogo vodiča prevzel umetnostni zgodovinar, član SAZU Borut Uršič, v Gorici pa je vodil prof. Sergio Tavano.
Popoldne se je posvet nadaljeval na Kornu. Včerajšnje zasedanje, ki mu je predsedovala prof. Grete VValter Klin-genstein je bilo namenjeno obravnavi osebnosti in pastoralne dejavnosti prvega goriškega nadškofa. Prof. Luigi Tavano je uvedel v to problematiko z izčrpnim referatom o Attemsovih prizadevanjih, da bi kljub težavam zaradi njene obsežnosti dal enotno podobo novi nadškofiji. Tavano je nakazal duhovno in kulturno fiziognomijo goriškega nadškofa in njegovo dvajsetletno delovanje med verniki.
Sledili sta poročili dr. Alessandre Martina o zgodovini semenišča in dr. Lucie Pillon o inventarju arhivskega gradiva o Attemsovih pastoralnih obiskih. Zanimiva sta bila referata o nadškofovi pozornosti do raznolike etnične stvarnosti. Prof. Lojzka Bratuž je govorila o njegovih homilijah v slovenščini, od katerih so številne napisane lastnoročno, prof. Rien-zo Pellegrini pa o homilijah in katekizmu v furlanščini. Prof. Bratuževa je povedala, da so te homilije pomembna novost za slovensko kulturno zgodovino. Značilno za nadškofa je bilo to, da se je v skladu z navodili tridentinskega konci-
la naučil slovenščine in občeval s slovenskimi verniki v njihovem jeziku.
Popoldansko zasedanje sta sklenili poročili prof. Oriette Altieri o Attemsovem zadržanju do židovske skupnosti v Gorici in arhivista pri jezuitski reviji Civilta Cattolica Giuseppa Mellinata o odnosih med nadškofom in vplivnimi goriškimi jezuiti.
Simpozij se bo zaključil danes. Ob 9. uri se bo pričelo zasedanje, na katerem bodo govorili med drugim o politiki, kulturi in umetnosti v času Attemsa, popoldne od 15. dalje pa bo govor o družbeni in verski stvarnosti na takratnem ozemlju nadškofije, pri čemer naj opozorimo na Boga Grafenauerja, ki bo popod-ne kot prvi govoril o slovenskih deželah v 18. stoletju.
Občni zbor ZSKD
Občni zbor Zveze slovenskih kulturnih društev bo kot napovedano v soboto, 15. oktobra 1988, v Špetru, s pričetkom ob 15. uri. Ob tej priložnosti bo za goriške člane poskrbljeno za avtobusni prevoz. Interesente vabijo, da se čimprej prijavijo v uradu Zveze, tel. 531495 (med 8.00 in 18.30).
Pozitivno poslovanje pri Goriški hranilnici
Na zasedanju upravnega odbora Goriške hranilnice (Cassa di Rispar-mio) so ocenili uspešno poslovanje zavoda v zadnjem obdobju, hkrati pa vzeli na znanje nekatere zamenjave v vodstvenih organih. Zveza hranilnic je v upravni odbor imenovala Giovanni-ja Matteia, ki bo v kratkem prevzel
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1988-89
Franco Brusati
. Galantni pogovori
Režija: Boris Kobal
Igrajo: Mira Sardoč, Silvij Kobal, Maja Blagovič in Stojan Colja V ponedeljek, 10. oktobra, ob 20.30 — ABONMA RED A v torek, 11. oktobra, ob 20.30 — ABONMA RED B Odhod avtobusa za ponedeljkovo predstavo:
19.45 Markotini (gostilna Poljane)
19.50 Doberdob (na trgu)
19.55 Jamlje (gostilna Pahor)
20.00 Dol 20.05 Gabrje 20.10 Sovodnje I. postaja 20.12 Sovodnje II. postaja 20.15 Štandrež (na trgu)
mesto Daria Olivierija. Za nova člana nadzornega kolegija sta bila imenovana Gianfranco Trombetta in Renzo Pa-gotto. Nadomestila bosta Mariana Peternela in Giorgia Fabrizia.
Predsednik upravnega odbora dr. Antonio Tripani je podal pregled poslovanja Hranilnice, ki je največji kreditni zavod na Goriškem. V prihodnjem letu načrtujejo odprtje nove fili-alke v Manzanu.
V zadnjem času je zelo uspešno poslovala sekcija za nepremičninske kredite. V devetih mesecih je odobrila skoraj 500 posojil v skupni vrednosti 48 milijard lir. Prav tako pozitiven je obračun FRIE, ki je letos že odobril finansiranja za skupnih 22 milijard lir za krajevne industrijske dejavnosti.
Kar zadeva poslovanje s tujino gre omeniti novi kreditni liniji Udruženi banki Hrvatske iz Zagreba in Ljubljanski banki. Namenjeni bosta finansiranju izvoza orodnega blaga v Jugoslavijo.
Poleg tega je bančni zavod v zadnjem času prevzel večja delniška paketa finančnih družb Leasest iz Trsta in Intercassa v Milanu. Tripani je tudi poročal o propagandni dejavnosti s sponsorizacijo športnih društev (Arte, Ardita, Atletica Gorizia, UGG za žensko atletiko, kolesarski klub Moratti, pa še reklamna sporazuma s Pro Gori-zio in ekipo San Benedetto) ter pobud, kot sta razstava Capricciov na gradu in sejem Flash moda.
Tržiškemu pristanišču grozi omejevalni ukrep
V tržiškem pristanišču so močno zaskrbljeni zaradi omejevalnega ukrepa zveze plovnih družb MEWAC, ki utegne zadati težak udarec lesnemu prometu skuzi Tržič. Zveza MEWAC s sedežem v Marseillu združuje plovne družbe, ki prevažajo les iz zahodne Afrike. Pred nedavnim je od včlanjenih družb zahtevala, naj za 20% povišajo tarife za vsako ladjo, ki bi pristala v Tržiču. Ukrep utemeljujejo z nasičenostjo tega pristanišča in torej potrebo po preusmerjanju prometa.
Problem nasičenosti se v Tržiču dejansko pojavlja, glavni vzrok pa je v obnovi pomolov in nekaterih pristaniških naprav. V zadnjih mesecih se je zaradi tega večkrat pripetilo, da so morale ladje čakati po več dni na privez.
Tržiško pristanišče je prvo v Italiji po količini raztovorjenega lesa. Lani so ga raztovorili 320 tisoč ton, letos pa so doslej že presegli to količino in pred novim ukrepom so predvidevali, da bodo do konca leta presegli pol milijona ton. Les je namenjen mizarski industriji in papirnicam ne samo v naši deželi, ampak po vsej severni Italiji..
Proti ukrepu zveze MEWAC je že protestirala Confindustria, predsednik trgovinske zbornice Bevilacgua pa je zahteval poseg ministrstva za mornarico in deželnega predsednika Biasutti-ja, da se prepreči uvedba bremena, ki bi močno diskriminiralo tržiško luko.
Kar je znano, naj bi bilo sprva predvideno, da bi omejevalni ukrep stopil v veljavo s 1. oktobrom, nato pa so ga zakasnili za deset dni in bi moral veljati od ponedeljka dalje.
Primarij kriv smrti bolnice
Goriški sodniki so včeraj pogojno obsodili na 4 mesece zapora primarija ortopedskega oddelka bolnišnice v Tržiču, 61-letnega Adelinda An-tonuttija. Zdravnik se je znašel na zatožni klopi z obtožbo nenamernega umora. Leta 1982 je zdravil 76-letno Lucio Sturnich vd. Fattoretto iz Tržiča, ki si je pri padcu doma zlomila stegnenico. Tri mesece po sprejemu v bolnišnico je ženica umrla. Njena sinova Armando in Luciane sta primarija prijavila zaradi nenamernega umora, ker naj bi zagrešil celo vrsto napak pri zdravljenju bolnice, zaradi katerih je nato nastopila smrt. Kot je utemeljil javni tožilec dr. Trotta, naj bi primarij napačno postavil protezo na ranjeno nogo, kasneje pa jo je spet odvzel. Prav ta poseg je po vsej verjetnosti nato povzročil smrt. Tožilec je zato predlagal obsodbo na 9 mesecev zapora, medtem ko se je branilec odv. Obizzi zavzel za oprostitev.
Predstavili sejem Motor Expd Racing
Bil je poveljnik divizije Garibaldi-Natisone
Umrl Mario Fantini-Sasso
Danes teden se bo na sejmišču v Gorici začela najbolj obiskana goriška sejemska prireditev, Motor Expd Racing.
Letošnjo priredbo sta na četrtkovi .tiskovni konferenci prikazala glavni organizator Roberto Mervič in predsednik goriške trgovinske Zbornice, Bevilacgua. Letos je Motor Expo že osmič na goriškem razstavišču. V vseh teh letih se je sejem motorjev razvil v najvažnejšo deželno razstavo sveta motorjev, ki je lani privabila več kot sto tisoč obiskovalcev iz naše in sosednih dežel. Od 15. do 23. oktobra si bomo lahko v Gorici ogledali skoraj vse novosti najvažnejših avtomobilskih in motornih proizvajalcev in nekatere dirkalne avtomobile med katerimi bodo največ obiskovalcev privabili seveda najnovejši Bergerjev Ferrari, ki se bo komaj teden dni po zaključku sejma potegoval za zmago v dirki formule ena na Japonskem, ter relijski avtomobili, ki bodo v Gorico prišli direktno iz Sanrema, dva dni po zaključku tamkajšnje tekme.
Prava paša za oči pa bodo seveda tekmovanja, ki se bodo odvijala prav tako na sejmu. Med temi so akrobatski trial, ki ga bo francoska skupina izvajala vsak dan; tekmovanje v su-perbikerjih (motorji nad 500 kubikov),
ki bo na sporedu prvo soboto in nedeljo. Med tednom bodo nastopili bratje Bagnoli, italijanski prvaki in med vodilnimi na svetu v trialu na kolesih, višek pa bo Motor Expo Racing brez dvoma dosegel v soboto, 22., in v nedeljo, 23. z drugim Rallystarjem treh Benečij, ki bo letos mednarodnega značaja. Rallystar je izločevalno tekmovanje na progi dolgi 500 metrov, ki jo bodo uredili na zunanjem prostoru sejmišča. Tega tekmovanja, ki je lani doseglo izreden uspeh, se bodo udeležili najvažnejši piloti relijev iz Italije, Jugoslavije in drugih držav. Letos bodo prvič tekmovale tudi ženske in zanimivo bo videti, katera bo zmagala v dvoboju med italijansko in jugoslovansko državno prvakinjo.
To pa ni vse. Na sejmu bo mogoče videti še številne druge zanimive stvari, v nedeljo, 16., pa bo v kongresni dvorani ACI priredil posvet o varnosti na cestah, ki se ga bo udeležilo lepo število strokovnjakov.
Predsednik trgovinske zbornice Bevilacgua je v svojem posegu poudaril važnost, ki ga Motor Expd Racing ima za Gorico in deželo ter obrazložil sodelovanje, ki že od lani obstaja med organizatorjem in posebno sejemsko ustanovo pri Trgovinski zbornici.
a. w.
Po neozdravljivi bolezni je v Avia-nu, kjer so ga pred nekaj meseci operirali, umrl Mario Fantini - Sasso, partizanski poveljnik in ena najbolj znanih goriških osebnosti iz obdobja osvobodilnega boja. Fantini - Sasso je med osvobodilnim bojem bil poveljnik divizije Garibaldi - Natisone, največje italijanske partizanske divizije, ki je štela okrog 5 tisoč borcev, od katerih je približno 1.100 padlo v bojnih spopadih. Po vojni je bil več desetletij pokrajinski predsednik združenja VZPI-ANPI, v zadnjih letih pa njegov častni predsednik.
Mario Fantini se je rodil leta 1912 v Gradišču. Med vojno se je takoj vključil v partizanske enote in dosegel v osvobodilni vojski čin podpolkovnika. Kot povelnjik garibaldinske divizije je vodil številne junaške bojne akcije, zaradi katerih so mu po osvoboditvi podelili srebrno kolajno za vojaške zasluge. V utemeljitvi visokega priznanja so omenjena legendarna in epska dejanja ter sposobnost in pogum, ki jih je izkazal še posebej v vrsti akcij, ki so omogočile osvoboditev številnih ujetnikov.
Sasso je takoj ob ustanovitvi partizanskega združenja postal njegov pokrajinski predsednik. Funkcijo je ohranil do pred dvema letoma, ko so ga imenovali za častnega predsednika. Bil je tudi v vsedržavnem svetu ANPI.
Na sedežu ANPI v Ronkah so včeraj opremili žalno sobo, kjer so pokojnega poveljnika zadnjič počastili številni tovariši iz časov osvobodilnega boja. Pokrajinski odbor Združenja je v žalnem sporočilu med drugim napisal, da se goriški partizani klanjajo spominu velike osebnosti italijanskega osvobodilnega bpja in izrekajo hvaležnost tovarišu, ki je tako v oboroženem boju kot v družbeni angažiranosti posvetil vse svoje energije uveljavljanju načel miru, svobode in družbene pravičnosti.
Pogreb bo danes ob 11.30 s sedeža ANPI v Ul. dei Čampi v Ronkah.
Upokojenki odnesli torbico
V Ulici Cocevia je neznanec pri belem dnevu odnesel torbico 72-letni Er-minii Maspes. Ženska se je vračala z glavne pošte, ko se ji je nekdo približal od zadaj in ji iztrgal torbico, v kateri je imela več sto tisoč lir. Na njene klice na pomoč je prihitela izvidnica policije, ki pa ni uspela ujeti tatu. Točnejših informacij oz. opisa napadalca ni, ker se ženska nato ni več javila na Kvesturi, da bi vložila formalno prijavo.
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Crocodile dundee II«.
VERDI 17.30-22.00 »Sulle tracce dell'as-sassino«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Una scatenata moglie insaziabile«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Scuola di poli-zia n. 5«.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Priročnik za seks«. Ob 22.00 »V slasti«.
DESKLE 19.30 »Psiho III«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi - Raštel 52 - tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale 1 - Ul. Terenziana 26 - tel 44387.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
Pri jezeru - Vrtna ulica 2 - tel. 78300.
pogrebi_____________
Danes v Gorici ob 8.30 Olga Hvala iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 10. uri Pietro Lanza iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 12. uri Irma Corsi vd. Martini iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče.
Sezona se bo pričela sredi prihodnjega tedna
Filmi, dramske predstave, koncerti v abonmaju tržiškega gledališča
Tudi letos se obeta zelo pestra filmska, gledališka in glasbena abonmajska sezona v občinskem gledališču v Tržiču. S predvajanjem filma »Big«, mlade ameriške televizijske režiserke Penny Marshal, se bo prihodnji petek, 14. oktobra, pričela filmska sezona. Letošnji program filmov, ki jih bodo predvajali v tržiškem gledališču, je dokaj zanimiv, tako da je pričakovati, da bo pobuda deležna takega uspeha kot ga je bila v prejšnjih letih.
V glavnem bodo letos prikazali občinstvu filme, ki so jih predstavili na festivalih v Benetkah in Cannesu. Z beneškega festivala si bo mogoče med drugim ogledati film »Mr. North«, režiserja Dannyja Houstona, sina slavnega Johna Houstona in pa »The moderns« Alana Rudolfa. Naj-večje zanimanje pa vlada seveda za film »La leggenda del Santo bevitore«, italijanskega režiserja Ermanna Olmija, ki so ga letos nagradili v Benetkah z zlatim levom. Iz festivala v Cannesu pa bodo filmski ljubitelji lahko sledili tudi zelo uspešnemu filmu »Bird«, ki ga je režiral Clint Eastwo-od in delu angleškega režiserja, Terenca Daviesa, »Voci lontane... sempre presenti«.
Prireditelji so zagotovili, da bodo v letošnji sezoni predvajali tudi zadnje delo Woodyja Allena, film madžarskega režiserja Istvana Szaba »II colonello Redi«, in še »II pranzo di Babette« Gabriela Axela, ki je prejel Oscar za leto 1988 kot najboljši tuji film. Na sporedu so še drugi filmi, ki so posegli po najvišjih nagradah na raznih svetovnih filmskih festivalih.
Organizatorji so še zagotovili, da bodo tudi letos predvajali originalne filme z italijanskimi podnapisi. Vstop na te predstave bo brezplačen. Ta pobuda je lani dosegla velik uspeh. Vstopnica za ostale filme stane 7000 lir, abonma za deset predstav pa 50 tisoč lir.
Skoraj istočasno s pričetkom filmske sezone se bo začela tudi glasbena in gledališka sezona, o sporedu katerih
smo že poročali. Tokrat bi opozorili le na koncert, s katerim se bo v četrtek, 13. oktobra, pričela koncertna sezona. Nastopil bo Simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana, ki ga vodi Anton Nanut, ki je že stalni cenjen gost glasbenih sporedov v Tržiču. V koncertnem abonmaju je v letošnji sezoni predvidenih skupno 14 glasbenih večerov.
Ljubitelji gledališča bodo morali počakati še kak teden. Gledališke predstave se bodo namreč pričele 31. oktobra s Pirandellovo igro »Ciascuno a modo suo«. Letošnji repertoar ponuja nekaj zanimivih postavitev, saj bodo v programu dela svetovno znanih dramatikov kot so Shakespeare, Moliere, Goldoni in drugi.
80 let Rdečega križa
Prostovoljne bolničarke Rdečega križa praznujejo letos 80. obletnico ustanovitve njihovega združenja. Ob tej priložnosti bodo nekatere članice združenja danes in jutri na razpolago od 10.30 do 12.30 in od 15.30 do 18.30 na sedežu RK v Ul. Codelli vsem, ki bi želeli pobliže spoznati in se morda odločiti za poslanstvo pri Rdečem križu. Istočasno bo delovala služba za merjenje krvnega pritiska.
Razprava o aferi Cirillo
Danes popoldne ob 17.30 organizira krožek Rinascita v prostorih Palače hotela okroglo mizo na temo »Zakaj notranji minister Gava molči?«. Na srečanju bo spegovoril senator Nereo Battello, govor pa bo o ugrabitvi Cirillo in o ' povezavi med demokristjanskimi politiki, tajnimi službami, mafijo, kamoro in terorizmom
Doslej že 40 tisoč obiskovalcev
Capricci še en teden potem pa v Ženevo
Likovna razstava »Capricci veneziani del 700« bo v teh dneh postavila nov rekord. Razstavo, ki bo na goriškem gradu trajala do vključno 16. oktobra, torej še teden dni, si je namreč do danes ogledalo približno 40 tisoč obiskovalcev. Čemu tako zanimanje? Poleg lepote samih umetnin Canaletta, Piranesija, Tiepola, Riccija, Marischija in Guardija, je morda odločno pripomogel k uspehu razstave tudi znanstveni oprijem, ki so ga uporabili organizatorji pri urejanju prikazanih umetnin. Lep primer tega je vsekakor Succijev priložnostni katalog, ki prikazuje in obravnava beneško umetnost 18. stoletja kar na 540 straneh. Žal, so že pred nekaj dnevi prodali še poslednji izvod kataloga, ki ga najbrž ne bodo ponatisnili. Ista usoda je doletela poster o razstavi, ki so ga obiskovalci dobesedno "izropali".
Preteklo soboto je v prostorih goriške-ga gradu dr. Annalia Delneri predstavila svojo kritično publikacijo o Marcu Ricci-ju, genialnemu beneškemu umetniku, ki pa ni dosegel zaslužene slave. Pred nekaj dnevi je razstavo obiskal tudi Rainer Michael Mason, ki upravlja likovni muzej v Ženevi. Njegov obisk ni bil naključen, saj nameravajo preseliti sedanjo razstavo Capricciov prav v Ženevo.
Razstava se bo zaključila na slovesen način, saj bo na sporedu predavanje ravnateljice državnega muzeja v Varšavi, dr. Katarzyne Murawske. Ta bo prihodnjo | nedeljo, 16. oktobra, ob 11. uri skušala
prikazati ljubiteljem likovne umetnosti različnost med beneško in rimsko likovno šolo.
Tudi na Krasu trim steza
Pri Zagraju nameravajo uresničiti sodobno trim stezo na bližnjem Krasu. Dežela bo krila skoraj celoten strošek za uresničitev tega objekta. Trim steza naj bi veljala 70 milijonov lir, zgradili pa jo bodo na področju, po katerem se vije cesta, ki povezuje Zdravščine z Vrhom.
Občinski svet v Zagraju se je potegoval za izgradnjo objekta že dobrih deset let, toda zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, je ta namen vedno splaval po vodi. Sedaj bodo skušali v najkrajšem času dobiti najustreznejši prostor, pri izbiri pa se bodo posvetovali z Gozdno upravo, z naravovarstvenimi združenji in prebivalstvom.
Po zgledu nekaterih že obstoječih stez v naših krajih, kakršna je na primer v Pevmskem parku, bodo uredili med grmičevjem, travnato in gozdnato površino približno 2 kilometra dolgo progo. Na njej bodo označili več postaj, kjer bo vsak obiskovalec lahko opravil določene telovadne vaje. Stezo bodo opremili tudi z ustreznimi klopcami in mizicami za morebitni počitek ali krajšo malico.
Uvod v koroške dneve s koncertom zbora Rož
Jutri se bo pričel goriški del tretjih koroških kulturnih dnevov. Letošnji program bo odprl mešani pevski zbor Rož iz Št. Jakoba, ki se bo jutri ob 16. uri predstavil v Kulturnem domu s stilnim koncertom pesmi zatiranih narodov Ponižani in razžaljeni. Koroški pevci bodo pod vodstvom dirigenta Lajka Milisavljeviča izvedli nad dvajset motivov zatiranih narodnosti Evrope in drugih celin s spremljavo tipičnih glasil in z razgibano scensko postavitvijo.
Letošnja tretja izvedba koroških kulturnih dnevov, ki jih prirejajo Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Slovenska prosveta iz Trsta, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in kulturni krožek Studenec iz Čedada, bo potekala od 8. do 16. oktobra. Prireditve se bodo odvijale v goriški, tržaški in videmski pokrajini.
Na Goriškem se bodo koroški dnevi nadaljevali v četrtek, 13. t. m., v Katoliškem domu z diskusijo na temo Koroški Slovenci v času nacizma. Sodelovali bodo dekan Kristo Srienc iz Šmihela, Janko Urank iz Celovca in Marija Olip iz Sel. V soboto, 15., in nedeljo,
16., pa bo opravila več nastopov lutkovna skupina iz Šmihela z igro Festival rotulj, zvoncev in kuhinjskih loncev. Lutkarji bodo nastopili v šoli v Ul. Brolo v Gorici, v Štandrežu v župnijski dvorani, v Števerjanu ter v nedeljo zjutraj v Doberdobu. Spored bo sklenil nastop ansambla Drava, ki bo v nedeljo, 16., igral v telovadnici ob Katoliškem domu.
Razstava gob na pokriti tržnici
Vsako leto organizira goriška gobarska skupina pod pokroviteljstvom goriške občinske uprave zanimivo razstavo gob. Letos bi bila morala biti na sporedu že proti koncu meseca septembra, zaradi pomanjkanja gob pa so razstavo odložili. Dvodnevno razstavo na goriški tržnici bodo odprli jutri ob 10. uri. Radovedneži si bodo lahko ogledali lep izbor gozdnih sadežev v nedeljo od 10. do 20. ure, v ponedeljek pa od 8. do 14 ure.
Slovenski rock ansambel odprl sezono v pubu Baobab
Županova torta... je bila okusna
Da ne bo nesporazumov. Županova torta je ime ansambla iz Novega mesta, ki je prejšnji večer odprl letošnjo koncertno sezono v pubu Baobab zraven športne palače pri Podgori. Koncertu je sledilo nekaj sto mladih, ki so do kraja natrpali za tako priložnost pretesni lokal. Slovenski ansambel je predstavil res kvaliteten večer, na katerem je izvajal pretežno znane hite iz svetovne folk, rock in reggae glasbe, vendar s to značilnostjo, da so bila besedila prirejena in večinoma v slovenščini. Mnogi seveda niso razumeli ironičnih besedil pesmi, kljub vsemu pa so navdušeno sprejeli skupino in zahtevali na koncu nastopa nemogoče ponovitve.
Ponovitve so bile nemogoče, ker občinski odlok določa, da mora lokal zapirati ob 11.30, pol ure prej pa prenehati z glasbo. Proti tej "policijski uri", kot so jo označili, nabirajo v Baobabu podpise. Nabrali so jih že veliko in zagotavljajo, da bodo kmalu predsta-Ansambel iz Novega mesta med nastopom v Gorici	(foto Marinčič) vili goričkemu županu... »torto«.
Tako je bilo nekoč v vojski
____~ /3

j g*.	
1 4	EsKRBI
, . V prelistavanju zaprašenih fotografskih albumov pridejo včasih na dan slike, -1 Presegajo okvire družinskega spominjanja. Tako tudi ti dve sliki iz vojaškega jlvljenja, ki ena ob drugi zgovorno pričata o vojaškem življenju slovenskih antov - italijanskih vojakov. S prve lahko z napisa pod nakovalom razberemo, ua gre za "slovenske fante, kovače pri 8. topniškem polku v Veroni", vojaščino Pa so služili v letih 1922/23.
, Druga razglednica-fotografija pa ima pozdrave na hrbtni strani in sicer "Ponujam celi družini za spomin ko smo stali na straži proti fašistom dne ^7 /28./29./30. oktobra leta 1922." Sliki sta vojaška spomina Venceta Gomiščka iz Solkana, na njih pa se bo nedvomno prepoznal še kdo izmed takratnih "slovenjih fantov - italijanskih vojakov" v Veroni.
Toni Gomišček
__________prispevki
Namesto cvetja na grob Franjota Tomšiča daruje nečakinja Bogdana z družino 80 tisoč lir za Kulturno društvo Sovodnje.
Namesto cvetja na grob Justine Simčič por. Miklus, daruje Štefanija Perto-ut vd. Bukovec 50 tisoč lir za Inštitut proti rakastim obolenjem.
Namesto cvetja na grob Justine Simčič por. Miklus daruje družina Emil Miklus 50 tisoč lir za Inštitut proti rakastim obolenjem.
Namesto cvetja na grob Joško ta Vogriča iz Števerjana daruje Kristina Gergolet 20 tisoč lir Centru proti rakastim obolenjem.
Ob 9. obletnici smrti Flavia Grilla darujejo mama, brata in sestra 100 tisoč lir za Kulturno športno središče Danica na Vrhu.
Za Zeleni križ so v razne namene darovali: Marisa Zanelli 50 tisoč, Chia-ra Guerriero 30 tisoč, družine Grazia-to, Berka in Kusterle 150 tisoč, Mari-uccia in Franco 10 tisoč, Bicetta Sceid-ler 30 tisoč, Daniela in Ezio Bressan, Albina Brumat, Franca Brumat in Gio-vanni Visintin 190 tisoč, družina Emi-lio Zavadlav 50 tisoč, VVanda Donati 200 tisoč, družine Cutrofello, Fantinu, Dinelli in Camera 200 tisoč, Silvio Matilde 50 tisoč, Ave Romanin 50 tisoč, Grazia in Bruno Rosconi 100 tisoč, Elvira Fasoli 10 tisoč, Liliana Collini in družina Comelli 30 tisoč, Anna in Mirella Marega 50 tisoč, Germana in Andrea Raimondi 30 tisoč, Ermes Zambelli 100 tisoč, družine Debegnach 100 tisoč, sostanovalci v Ul. Locchi št. 7 in 9: Lutman, Grossi, Vorisi, Renzi, Camisi, Cogoi, Sirk, Mancini 80 tisoč, Vittoria de Bartolomei 50 tisoč.
Za združenje pionirjev za prvo pomoč so v razne namene darovali: Natalia Cal-ligaris 5 tisoč, N.N. 33 tisoč, Adelina Leban 80 tisoč, Eugenia Štolfa 15 tisoč, Do-menico Azzarello 5 tisoč, Antonio Mez-zolo 15 tisoč, Eliana Ceschia 30 tisoč, Bruna Roti 5 tisoč, Maria Paone 5 tisoč, Firmina Zin 60 tisoč, Franco Narduzzi 100 tisoč, Maria Padovan 50 tisoč, Luigia Spessot 40 tisoč, Rosa Princi 3 tisoč, Ervina Feresin 70 tisoč, Stefanialvetich 100 tisoč, Alfrede Zonch 100 tisoč, družina Antonacci 50 tisoč, družina Armando Pascoli 50 tisoč.
FONTE
SAN BENEDETTO
B A S K E T
ABONMAJI ZA KOŠARKARSKO PRVENSTVO A2 LIGE 1988/89
ABONMAJI			VSTOPNICE	
		znižani	(za pos. tekmo)	znižane
stopnišče	90.000	60.000	8.000	5.000
tribuna par	200.000	120.000	15.000	10.000
tribuna nepar	200.000	120.000	15.000	10.000
družin parter	180.000	120.000	20.000	12.000
elitni parter	350.000	200.000	25.000	15.000
Posebne ugodnosti za mladino do 14. let, mladinske ekipe, družine, podjetja, invalide in klube navijačev.
PRODAJA: G E G O CENTRO VIAGGI Ul. Contavalle 9 Gorica
Tel. 0481/33044 — 87124 — Telex: 461169
WAT T STRFFT
V V /\LL ij 1 iVJCvilf 1
Institute of Languages
ORICA - u. De Gasperi 40 - tel. (0481) 33620 TRŽIČ - u. Mazzini 34 - tel. (0481) 791395 RST 1 - u. Edine 15 - tel. (040) 414733
J	- u.	- ici.
TRST 1 - u. Udine 15 - tel. (040) 414733 TRST 2 - u. Flavia 60/1 - tel. (040) 825203 J
Nogomet: včeraj v Ziirichu žreb v evropskih pokalih
- Crvena zvezda
Čez nekaj dni v Seulu
01 za športnike-invalide
Milan
ZURICH - »Lahko bi šlo bolje, lahko pa tudi slabše,« je Milanov trener Arrigo Sacchi komentiral žreb drugega kola pokala prvakov, ki je določil, da se bo njegova ekipa srečala s Crve-no .zvezdo, ki je briljantno preskočila prvo oviro, saj je dvakrat premagala irskega prvaka. »Ne poznam Crvene zvezde,« je še dodal Sacchi, »vendar menim, da to ni slaba ekipa, če je tako gladko zmagala v prvem kolu.« Predstavniki jugoslovanskega prvaka pa so zelo fatalistično komentirali izid tega žreba. »Nismo mogli dobiti težjega nasprotnika, saj sta Milan in Real Madrid najmočnejši ekipi v tej konkurenci.«
V	pokalu pokalnih prvakov se bo Sampdoria pomerila z odlično vzhodnonemško ekipo Karl Zeiss in ima dobre možnosti, da preskoči tudi to drugo oviro. Potem naj bi šlo vse lažje, saj je znano, da po splošnem mnenju še »nezrela« ekipa Boškova igra slabo s slabimi nasprotniki in dobro z boljšimi. Torej...
V	pokalu UEFA je še precej nejasnosti, saj še niso znana imena vseh postav, ki bodo nastopile v šestnajstini
finala. Med temi sta tudi Roma in Ju-ventus, ki bosta igrala povratno tekmo prvega kola pokala UEFA komaj v sredo. Juventus ima dobre možnosti za napredovanje, Roma pa slabe. V primeru uvrstitve bo Roma igrala proti beograjskemu Partizanu (ki ima pred sredino povratno tekmo kar pet golov prednosti pred Slavijo iz Sofije), Juventus pa proti neugodnemu Athleti-cu iz Bilbaa.
Odlični Napoli, ki je dokazal, da zna igrati tudi na zelo »vročih« igriščih, se bo v dvakratnem srečanju spoprijel z vzhodnonemško postavo Lokomotiv, ki je vsekakor zelo solidna, vendar objektivno slabša od Napolija. Inter bo igral proti »sitnemu« švedskemu Malmoju, toda niti zagrebški Dinamo ne mostarski Velež ne bosta imeli lahkega dela.
Prve tekme bodo 26. t. m., povratne pa 9. novembra.
POKAL PRVAKOV
Osmina finala:
Milan (It.) - Crvena zvezda (Jug.)
Neuchatel (Švi.) - Galatasaray (Tur.)
Celtic (Škot.) - zmagovalec tekme VVerder (ZRN)-Dinamo (NDR)
PSV Eindhoven (Niz.) - Porto (Por.) Steaua (Rom.) - Spartak (SZ)
Nentori (Alb.) - Goteborg (Sve.) Bruges (Bel.) - Monaco (Fra.)
Gornik (Pol.) - Real Madrid (Šp.)
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Osmina finala:
Malines (Bel.) - Anderlecht (Bel.) Dundee United (Škot.) - Dinamo (Rom.)
Barcelona (Šp.) - Lech (Polj.)
Carl Zeiss (NDR) - Sampdoria (it.) Eintracht (ZRN) - Sakaryaspor (Tur.) Sredets (Bol.) - Panathinaikos (Gr.) Cardiff City (Wal.) - AGF Aarhus (Dan.)
Roda (Niz.) - Metalist (SZ)
POKAL UEFA
Šestnajstina finala:
Sporting (Por.) - Real Sociedad (šp.) Heart of Midlothien (Škot.) - zmagovalec tekme Austria (Av.)-Žaljgiris (SZ)
Lokomotiv (NDR) - Napoli (It.) Dinamo (Jug.) - zmagovalec tekem VSB Stuttgart (ZRN)-Tatabanya (Madž.)
Ujpest Dozsa (Madž.) - Girondins (Fra.)
Zmagovalec tekme Koln (ZRN)-An-twerpen (Bel.) - Glasgovv (Škot.)
zmagovalec tekme Juventus (It.)-Otetul (Rom.) - Athletic (Špa.)
Velež (Jug.) - zmagovalec tekme Belenenses (Por.)-Bayer Leverkusen (ZRN)
Bayern (ZRN) - Dunajska Streda (ČSSR)
Dinamo Dresden (NDR) - VVaregem (Bel.)
Dunaj (Av.) - Turun (Fin.)
Malmo (Šve.) - Inter (It.)
Liege (Bel.) - Benfica (Por.) Groningen (Niz.) - Servette (Švi.) Dinamo Minsk (SZ) - Victoria (Rom.) Zmagovalec tekme Niirnberg-Roma (It.) - zmagovalec tekme Slavija (Bol.)-Partizan (Jug.)
Na sliki (telefoto AP): tako je bilo na včerajšnjem žrebanju v Ziirichu.
Olimpijski ogenj je ugasnil. Športniki, funkcionarji, trenerji, navijači in turisti so zapustili ali zapuščajo Seul.
Športni objekti so ostali nemi in prazni. In vendar bodo stadioni, tekmovalne steze in bazeni čez nekaj dni spet zaživeli. V Seulu bodo namreč od 15. do 24. t. m. olimpijske igre za športnike-invalide. Vse se bo odvijalo brez večjega odmeva in blišča in le malo bomo izvedeli o športnikih in o njihovih pričakovanjih, željah in rezultatih. Drugače tudi ne more biti, saj športniki in športnice-invalidi gotovo ne odgovarjajo podobi superzmagovalca, ki je danes nujno potreben športnemu »showu«. O vsem tem smo se pogovarjali s tržaškim športnikom-invalidom, ki bo te dni odpotoval v Seul. Bančni uslužbenec Alessandro Kuriš je izgubil spodnji del noge, ko mu je bilo
komaj 17 let in ko je bil že obetajoč športnik. Deset let je potem minilo, preden je Alessandro izvedel, da obstaja združenje ANSHAF, v katerega so včlanjeni športniki-invalidi; pred petimi leti je zopet začel resno trenirati v namiznem tenisu in atletiki! Dosegal je vse boljše rezultate in prva mesta v raznih panogah. Julija je bil v Lecceju izbran, da bo z ostalimi 79 športniki zastopal Italijo. Tekmoval bo v skoku v daljino, krogli in peteroboju. Povedal nam je, da v Seul odhaja vznemirjen in ponosen. Z italijansko reprezentanco bo odpotovala še Tržačanka Rita Pieri, ki bo tekmovala v streljanju. Obema želimo veliko uspeha in lepih doživetij.
Na sliki: Alessandro Kuriš med skokom v višino, ko je letvico preskočil pri 145 cm.
Johnson še v središču polemik
TORONTO Zapletov s kanadskim sprinterjem Benom Johnsonom verjetno ne bo kmalu konec. Včeraj je neki farmacevtski laboratorij iz Toronta dal vedeti, da je poživilo stanozol (to poživilo naj bi jemal Johnson) prodal Johnsonovemu osebnemu zdravniku. Včeraj pa je policija kanadskemu atletu zaplenila pištolo, ki jo uporabljajo ob sprintih na atletskih tekmovanjih. Zaplemba je sledila prijavi nekega avtomobilista, ki je izjavil, da mu je š tako pištolo grozil šofer črnega porscheja. Ugotovili so, da je lastnik omenjenega porscheja Ben Johnson.
Tenis: italijansko prvenstvo
Baldoni nepričakovano izločil Paola Caneja
CAGLIARI — Največje presenečenje italijanskega teniškega prvenstva je pripravil Baldoni, ki je v četrtfinalu s 6:4, 6:4 premagal Caneja. V današnjem polfinalu se bo Baldoni pomeril z Di Maurom, ki je s 7:6, 6:1 odpravil Cocchija. Drugi polfinale bo med Pistolesijem in Narduccijem.
Boks: danes Casamonica za evropski naslov
RIM — Italijanski boksar Romolo Casamonica bo Francozu Reneju Jac-guotu danes skušal iztrgati evropski naslov v supervelter kategoriji. Casamonica ima za sabo 23 zmag, dva dvoboja pa sta se končala neodločeno.
Dirka tris
RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris je 13-19-18. Dobitnikov je bilo 179, prejeli pa bodo po 5.938.485 lir.
Košarka: turnir Alpe Jadran
Slovo S. Benedetta z zmago
SAN BENEDETTO - ZADAR	91:83 (45:51)
SAN BENEDETTO: Gnecchi 14, Zaban 2, Borsi 20, Salvador! 1, Uršič, Ardessi 11, Marega, Aleksinas 25, Hordges 4, Bullara 14.
ZADAR: Pahlič 12, Popovič 7, Bilanžič, Meštrovič, Šarlija 9, Blaževič 16, Trifunovič 2, Komazec 22, Mujagič, Šarič 15.
SODNIKA: Bais in Cerebuch iz Trsta. GLEDALCEV: 700. 3 TOČKE: Gnecchi, Bullara, Popovič in Komazec (1), Pahlič (2), Ardessi (3).
Goriški San Benedetto se je z zmago proti Zadrčanom poslovil od letošnjega turnirja Alpe Jadran, na katerem ni najbolj blestel. Bosinijevi varovanci, ki so v prvem polčasu igrali precej slabo in demotivirano, so si zmago zagotovili v poslednjih 5 minutah, ko so z razigranim Borsijem dohiteli in prehiteli goste. Ob Borsiju pa je v vrstah S. Benedetta v drugem polčasu dobro igral Aleksinas. Povejmo, da so Goričani že po uvodnih minutah zaradi poškodbe ostali brez temnopoltega Hordgesa.
Pri Zadrčanih, ki so nastopili brez olimpijca Vrankoviča, je bil najbolj uspešen mladinski svetovni prvak Komazec.
Ob koncu dodajmo, da bodo Goričani zaposleni že jutri, ko bodo igrali v Benetkah proti Hitachiju v osmini finala italijanskega pokala, (pr)
Na turnirju v Idriji
Velik uspeh balinarjev ZSŠDI
Nedeljskega tradicionalnega balinarskega turnirja v Idriji sta se udeležili tudi ekipi iz zamejstva, Sokol in reprezentanca ZSŠDI, ki sta že vrsto let z izredno gostoljubnimi in prijaznimi idrijskimi vrstniki v zelo dobrih odnosih. Nastopilo je še 10 okoliških društev, med katerimi tudi Raša iz Hrvatske. Ekipe so bile razdeljene v štiri skupine, v polfinale pa je napredovala le prvouvrščena iz vsake skupine. Medtem ko je bil Sokol izločen že v dopoldanskih kvalifikacijah (čeprav je drugo srečanje osvojil kar s 13:0), je ekipa ZSŠDI (v postavi Skupek, Danieli, Simoneta in Tavčar) prijetno presenetila in že bila na pragu velikega slavja. Z dobršno mero sreče je prestala izločilni del, saj je po krstnem porazu z Vrhniko (8:10) premagala Cerkno kar s 13:0. Prav Cerkno ji je z nepričakovanim remijem z Vrhniko omogočilo, da se je uvrstila v polfinale, kjer se je srečala z Brestom iz Cerknice in ga odpravila s 13:2. V velikem finalu se je pomerila z domačimi balinarji. Srečanje je bilo izredno razburljivo, napeto, polno preobratov. Najprej so povedli domačini, nato pa so gostje s pomočjo izrednega Simonete visoko povedli z 12:7, a ko je že zgledalo, da jim zmaga več ne more uiti, so jih Idrijčani presenetili in zasluženo osvojili prvo mesto. Upeh zamejcev pa je izredno pomemben, saj je obenem prvi vidnejši rezultat, ki ga je doslej dosegla balinarska reprezentanca ZSŠDI. (Z. S.)
Nogomet: naše ekipe v 1., 2. in 3. amaterski ligi
Dva derbija in vrsta težkih nastopov
1.	AMATERSKA LIGA
Primorje - Costalunga
V tretjem prvenstvenem nastopu Primorje gosti tržaško Costalungo, ki je startala med favoriti za napredovanje. V prvem srečanju v Červinjanu pa so Tržačani gladko izgubili in prišli do prvega para točk šele v nedeljo, tako kot Primorje. Prav s prepričljivo zmago v Cordovadu je proseška enajsterica nekoliko ublažila posledice nerodnega poraza, ki ga je doživela v prvem nastopu doma proti Ronkam. Zato navijači Primorja upajo na točko, čeprav se zavedajo, da bo Costalunga trd oreh.
2.	AMATERSKA LIGA
Kras - Zaule
Jutri čaka enajsterico Krasa, ki je letos solidno začela, neugoden nasprotnik. Zaule so že lani startale med favoriti za napredovanje, a so povsem odpovedale. Zato je letos prišlo do nekaterih sprememb v ekipi in do zamenjave trenerja. To mesto so poverili Elliniju, ki je tri sezone zaporedoma vodil člansko ekipo Krasa. Zato dobro pozna ambient in večino nogometašev Krasa in to bo tudi jutri skušal izkoristiti. Pozabiti pa ne smemo, da je po solidnem startu razpoloženje v taboru Krasa na višku in to zna biti odločilnega pomena v tem dvoboju.
Porpetto - Vesna
Križani gostujejo pri Porpettu, ki je lani nastopal v D skupini 2. amaterske lige in zasedel odlično 4. mesto. Ta podatek zgovorno priča, da naloga Vesne ne bo lahka. Po dveh nastopih pa imajo plavi le eno samo točko in če nočejo izgubiti stika z ekipami, ki se borijo za napredovanje, morajo v Porpettu izsiliti vsaj remi.
V ponedeljek v Repnu
Okrogla miza o zavarovanju športnikov
V ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30 bo v društvenih prostorih nogometnega društva Kras (ob igrišču v Repnu) okrogla miza o vprašanju zavarovanja tekmovalcev in odbornikov. Okroglo mizo organizira nogometna komisija pri ZŠSDI v sodelovanju z zamejskimi nogometnimi društvi. Udeležila se je bosta predsednik tržaške nogometne zveze Bloccari ter član deželnega vodstva Giani. Okroglo mizo bo vodil Dario Vremec, predstavnik slovenskih društev v komisiji italijanske nogometne zveze, ki je pripravila osnutek zavarovalne pogodbe.
Juventina - Giarizzole
Štandrežci, ki v 2. kolu niso igrali, ker ni bilo sodnika, bodo gostili Giarizzole, ki ne sodijo med boljše postave v prvenstvu. Zato je pričakovati, da bo Juventina jutri zabeležila prvo zmago, s čimer bi odpravila tudi določeno nejevoljo, ki se je polastila navijačev.
3. AMATERSKA LIGA
Mladost - Primorec
Po uspešnem nastopu v slovenskem derbiju v Dolini, kjer je premagala Breg, čaka doberdobsko Mladost druga tovrstna preizkušnja. Pred domačim občinstvom bo namreč sprejela Primorec, ki je v uvodnem kolu prepričljivo premagal S. Andrea.
Tekma na kraškem igrišču bo zahtevna za obe enajsterici, ki ne prikrivata svojih ambicij in sta trenutno z Aurisino in Beglianom na vrhu razpredelnice.
Aiello - Sovodnje
Po nezasluženem porazu proti Me-dei bodo Sovodenjci gostovali v Aiel-lu, ki je do lanske sezone nastopal v furlanski skupini tega prvenstva in se o njem ve zelo malo. Glede na izid iz 1. kola bi lahko sklepali, da Aiello za Sovodenjce ne bi smel predstavljati nepremagljive ovire.
Gaja - Breg
Veliko zanimanje vlada za jutrišnji derbi na Padričah med Gajo in Bregom, ki bo petnajsti po vrsti. V okviru amaterskih prvenstev sta se namreč ekipi doslej srečali že 14-krat: 10-krat v 3. amaterski ligi in 4-krat v 2. amaterski ligi. Gaja je zmagala petkrat, Brežani so bili uspešni štirikrat, pet derbijev pa se je končalo pri neodločenem rezultatu. Skupno je v štirinajstih derbijih padlo 34 golov: Gaja jih je dosegla 18, Breg pa 16. Kot zanimivost lahko dodamo, da padriško-gro-pajska postava v zadnjih treh derbijih ni zatresla mreže Brežanov. Kljub temu pa je vsako predvidevanje tvegano, kar pač velja za vsak derbi. Vermegliano - Zarja
Po sedemnajstih sezonah igranja v 2. amaterski ligi bo Zarja jutri opravila prvi letošnji prvenstveni nastop v 3. AL v Vermeglianu. V nedeljo so namreč zarjani počivali, ker so Fossalon, ki je bil prvotno vključen v skupino L, tik pred začetkom prvenstva dodelili skupini I (Goriška). Zato je sedaj v skupini L samo 13 ekip, kar pomeni, da bo vsako nedeljo ena počivala. Po tem nepredvidenem počitku morajo zarjani jutri odločno začeti, če računajo na napredovanje. V prvenstvu 3. amaterske lige, posebno ko je malo ekip, ob koncu vsak, tudi delni spodrsljaj, lahko drago stane.
I	t	v
domači šport
DANES
SOBOTA, 8. OKTOBRA 1988
ODBOJKA
ŽENSKI ITALIJANSKI POKAL
20.30 v Trstu, šola Suvich: Bor - Co-negliano
ŽENSKI DEŽELNI POKAL
18.00	na Opčinah: Sloga Koimpex -Breg Agrar; 20.00 v Sovodnjah: Agorest -Fincantieri; 20.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Virtus TS; 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Pieris
NOGOMET
UNDER 18
15.00	v Miljah: Fortitudo - Breg: 15.00 v Križu: Vesna - Costalunga; 15.00 na Proseku: Primorje - Muggesana
NAJMLAJŠI
16.00	v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - San Marco
ZAČETNIKI
16.00	v Štarancanu: Staranzano - Mladost Tratt. al Lago
CICIBANI
15.00	v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Sovodnje; 15.00 v Doberdobu: Mladost Sobema - Pieris; 15.30 v Trstu, v Čarboli: Ponziana A - Breg; 15.30 v Trstu, Soncini: Soncini A - Primorje; 16.15 v Trstu, v Čarboli: Ponziana B - Bor
MLAJŠI CICIBANI
15.45 v Miljah: Muggesana - Zarja Ad-riaimpex
JUTRI
NEDELJA, 9. OKTOBRA 1988
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
17.30 v tržaški športni palači: Jadran -Faenza
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.00 na Proseku: Primorje - Costalunga
2.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Repnu: Kras - Zaule Rabuiese; 15.00 v Porpettu: Porpetto - Vesna; 15.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Giarizzole
3. AMATERSKA LIGA
15.00	v Doberdobu: Mladost - Primorec; 15.00 v Aiellu: Aiello - Sovodnje: 15.00 v Romjanu: Vermegliano - Zarja; 15.00 na Padričah: Gaja - Breg
NARAŠČAJNIKI
9.30	v Dolini: Breg - Giarizzole
NAJMLAJŠI
10.30	na Proseku: Primorje - CGS; 10.45 v Trstu, Sv. Sergij: Triestina - Zarja Adriaimpex; 11.15 v Dolini: Breg - Fortitudo
ZAČETNIKI
10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex -Esperia
ODBOJKA
UNDER 18 ŽENSKE
11.00	v Dolini: Breg - Sloga Koimpex
Naši košarkarji jutri pred domačimi gledalci
Jadranovci prvič doma proti ambiciozni Faenzi
Po večmesečni odsotnosti bodo Jadranovi košarkarji jutri (ob 17.30) spet odigrali uvodno srečanje pred lastnim toplim občinstvom v tržaški športni palači.
V	tem drugem kolu startajo naši košarkarji iz nič kaj zavidljivega predzadnjega mesta na lestvici, čeprav je vsem jasno, da v tem trenutku ni to odraz prave vrednosti ekipe in da bo razpredelnica postala merodajna za morebitne ocene šele v sredini prvega dela tekmovanj.
V	letošnji ligi bo, sodeč po izidih prvega kola (tudi slednje moramo zaenkrat še obravnavati s precejšnjo rezervo), ravnovesje v kakovosti nastopajočih še večje od prejšnjega leta. Vemo na primer, da ni take ekipe, kot je bila lani Ferrara, ker ni noben klub letos opravil tolikšnih naložb, kot so jih lani na »Estensije-vem dvoru« (tudi ker so to že resnično bajne vsote). Zaradi tega seveda ni postave, ki bi veljala za nespornega favorita v dirki za napredovanje, vendar moramo zabeležiti, da je le prišlo do uravnilovke v smeri višje kvalitete z rezultatom, da se letos (zaenkrat samo deklarativno) pote-
ŠZJADRAN
obvešča, da interesenti lahko dobijo abonmaje za novo sezono tudi uro pred začetkom jutrišnje tekme Jadran - Faenza pri blagajni v tržaški športni palači.

%' *T’ffS4;!!3 ?	Ji ., <
Z zadnje lanske Jadranove tekme doma proti Ferrari
guje za play-off vsaj polovica udeležencev.
Med ekipami, ki so že pred prvenstvenim startom odkrile svoje ambicije, sodi tudi jutrišnji nasprotnik »modrih bojevnikov« - Banca Popo-lare iz Faenze. V lanski sezoni je bilo stanje Faentincev vseskozi problematično, obstanek v ligi pa so si zagotovili v zadnjih dveh kolih na račun Novellare in Pesara. Letos je moštvo Faenze prav gotovo pridobilo na udarni moči s prihodom Mat-
tassinija in Fusara, ki dopolnjujeta solidno in agresivno postavo trenerja Lasija.
Jadranovci so v tem tednu redno trenirali. Kontrolnih tekem ni bilo, zato pa so pri našem drugoligašu verjetno pilili taktične inačice v napadu, saj je slednje treba še dodelati do optimalne ravni. Razen poškodo-vanepa Valterja Sosiča, ki se bo na igrišče vrnil šele čez mesec dni, bodo vsi ostali Brumnovi košarkarji zanesljivo na igrišču. (Cancia)
Za italijanski pokal
Borovke drevi s Coneglianom
Odbojka: naši ženski deželni Ugasi
Za uvod pokalne točke
Po uvodni zmagi v Trevisu proti tretjeligašu Albatrosu bodo Borove odbojkarice v 2. kolu kvalifikacijske skupine za italijanski pokal drevi, s pričetkom ob 20.30, na domačem igrišču v telovadnici šole Suvich, igrale proti drugoligašu Coneglianu.
Conegliano je po mnenju mnogih poznavalcev eden glavnih kandidatov za napredovanje v A-2 ligo in se je za ta cilj letos primerno okrepil, med drugimi igra zanj tudi bivša prvoligaška in državna reprezentantka na uni-verziadi v Kobeju Danila Turchet.
Za našo ekipo, ki bo nastopala v C-l ligi, je igranje proti takšnemu nasprotniku velika stimulacija, zato smo prepričani, da bodo dale borovke vse od sebe, da se čimbolj e izkažejo in poskušajo proti objektivno močnejšemu nasprotniku iztržiti čimveč, saj res ni-niajo česa izgubiti.
Teniški dvoboj štandrež-Vrh
Rekreacijski odsek KD Župančič iz Standreža prireja danes teniški dvoboj (ned Štandrežem in Vrhom. V teh krajih so v zadnjem obdobju pokazali največ zanimanja za tenis, o čemer priča Priredba vrste turnirjev, zdaj pa so sklenili, da se preizkusijo med seboj. Tekmovanje bo po Davisovem sistemu (T srečanja posamično in igra dvojic). Prvo srečanje bo ob 13. uri na igrišču Homa A. Budal v Štandrežu.
Vse naše članske ženske odbojkarske ekipe, ki bodo letos nastopale v deželnih prvenstvih, bodo od danes, vse do pričetka ligaških bojev, zaposlene v kvalifikacijskem delu tekmovanja za pokal FJK. Sloga Koimpex, Breg Agrar in Kontovel Electronic Shop so bili vključeni v A skupino, v kateri je še tržaški Virtus, novinec v D ligi. V skupini B pa nastopata Sokol Indules in Agorest, ki bosta moči merila s Pierisom in Fincantierijem. Za letošnjo izvedbo pokala se je prijavilo 22 šesterk, skupin je pet, sestavljene po so bile tako, da ekipam ni treba na dolga potovanja. Ekipe bodo v tem delu odigrale tri tekme, vsaka proti vsaki, vendar brez povratnih srečanj, v nadaljnje kolo pa napredujeta po dve najboljši. Igra se na tri dobljene sete.
Na Opčinah bo tudi že prvi derbi med slogašicami in brežankami, Kon-tovelke pa bodo igrale proti Virtusu. Predvideva se, da slogašice v tej skupini ne bodo imele težav, da osvojijo prvo mesto, bolj izenačen bi lahko bil boj za drugo mesto, ki pa bo bržkone pripadlo eni od dveh slovesnkih šesterk. .
Tudi v skupini B imata Sokol Indules in Agorest dobre možnosti, da napredujeta v nadaljnje kolo, saj je Pie-ris že nekaj let eden najbolj skromnih tretjeligašev, druga ekipa Fincantieri-ja pa je novinec v D ligi.
V moški konkurenci nastopa 14 ekip, vendar med temi ni nobene od treh slovenskih, ki so imele pravico do
udeležbe na pokalu (Bor, Meblo Imsa in Soča Sobema).
UNDER 18 MOŠKI
MEBLO IMSA - TORRIANA 3:0
(16:14, 15:12, 15:1)
MEBLO IMSA: M. in A. Feri, Pete-jan, Sošol, Uršič, Makuc, Marušič, Pao-letti.
Lanski pokrajinski prvaki in deželni podprvaki Mebla Imsa (bivši Val Naš prapor) so z zmago začeli letošnje prvenstvo. Mužičevi varovanci so nekoliko težav imeli le v prvem setu, medtem ko so v nadaljevanju srečanja, še posebno pa v tretjem nizu, bili boljši.
UNDER18 ŽENSKE
VILLACHER - AGOREST	3:2
(15:3, 8:15, 10:15, 15:5, 15:7)
SOVODNJE AGOREST: Maša in Magda Braini, Atzori, Florenin, Fajt, Krašček, Grillo, Pavšič.
V prvem nastopu so mlade sovo-denjske igralke klonile pred tržiškimi vrstnicami, ki bodo v tem prvenstvu odigrale vidnejšo vlogo, saj uvrščajo v šesterko tudi igralke iz C-2 lige. Kljub temu so Prinčičeve varovanke pokazale, da znajo biti enakovredne Tržičan-kam. Naše predstavnice so najboljšo igro pokazale v drugem in tretjem nizu, medtem ko so si domačinke, v nadaljevanju, predvsem z dobrimi servisi zagotovile zmago, (-jo-)
; t

e :.

66,



aM
* ... -
. '

* .•	, Z
.
Dušan Jelinčič
NZ
vv/iaiiviv
Zvezdnate noči
Utrinki iz Karakoruma
Nastopil je nemir
Vstajanje je zelo počasno in leno. Prvič po daljšem obdobju občutimo utrujenost, popolno in vseobjemajočo. Osem alpinistov, skupno s Pavletom, ki je dosegel vrh danes zjutraj ob desetih popolnoma sam, je osvojilo Bro-ad Peak, tako da se zaključuje eno obdobje naše odprave. Vse drugo, kar bomo dosegli, bo le prijeten dodatek k že itak velikemu uspehu.
Vendar pa, ko smo v opoldanskih urah končno vsi pokonci in se navidezno brez cilja sprehajamo med šotori baznega tabora, občutim v nas nek nemir. To je nemir, ki ga ustvarja nanasitna strast po uspehu. Dosegli smo dosti, sedaj si želimo še ogromno in tudi nemogoče. Tisti, ki še ni osvojil Broad Peaka, sedaj naravnost fanatično sanja o tem vrhu, tisti pa, ki ga že imajo v žepu, si želijo vse več, še drugega osemtisočaka, Gasherbrum II, pa celo mogočnega K2. Človek je nenasitna žival. Ko nekaj doseže, se mora takoj lotiti drugega, če ne se čuti nemirnega in nezadovoljnega.
Kakšna razlika od takrat, ko smo prišli sem pred približno tremi tedni.
Bogdan Biščak
Takrat smo živeli v neki zdravi želji po zmagi, ki je naposed prišla. Z zmago so prišle skrbi in strast po drugih zmagah. Mir pa je odšel. Sedaj je na vrsti nemir. Kako daleč so mirni dnevi taroka, branja in radijske veze z goro. Vsem, tudi sam seveda nisem izjema, se nekam mudi, ostali pa bomo nemirni, dokler ne bomo potešili te strasti.
Viki se dobro zaveda te strasti in nemira, ki lebdita v zraku, zato ima ob kosilu, ki je zelo pozno, spet govor v svojstvu vodje odprave. Kosilo je še posebno slavnostno, saj je Mica pripravila torto ob svoji osvojitvi gore, vendar pa se slednja po nerodnosti raztrešči na kamenju pred jedilnico. Vseeno vsi naskočimo tortine »razbitine^, ki nam še kako teknejo.
Viki se je tokrat pripravil, saj se zaveda evforije, ki se je zažrla v vseh nas. Tako pravi: »Dosegli smo dosti, vendar moramo prav zato v bodoče še bolj paziti, saj vsi vemo, kaj se je zgodilo z Radom. Pred sabo imamo še važne načrte, vendar pa ne smemo delati napak, ki so lahko usodne. Raje imam živega strahopetca kot mrtvega junaka«.
SSe bojim«
Popoldan prinesem Radu čaj in mu pomagam pri raznih opravilih, predvsem pri zdravniški negi, ko pa ne more ničesar opraviti sam. Prav njega, ki je po svoje tako diskreten in plah, da si ne upa nobenega vprašati ničesar, so se lotile omrzline. Naposled ga obišče prijazni in temperamentni zdravnik avstralske odprave, Toni po imenu, ki ga pregleda in je pri tem optimist.
»Dragi fant«, mu reče, »mislim, da boš rešil svoje prste. Naslednjič pa vseeno bolj pazi!«
Zanimiv je ta Toni. Je visok in čokat kot gora, v bistvu pa opravlja službo zdravnika le štiri mesece na leto na smučiščih, ostalih osem pa potuje po svetu. Sedaj so ga člani avstralske vojaške odprave na Broad Peak, ki je le priprava na veliko ekspedicijo na Everest, povabili k sebi, on pa se je z navdušenjem odzval. Trezno in vedro nam sedaj razlaga: »Fantje, iz svojih izkušenj imam le dve pravili za uspešno osvojitev nekega himalajskega vrha. Če se hočeš z njega vrniti živ in zdrav, moraš ogromno piti, pa čeprav se ne premakneš iz višinskega šotora, najmanj recimo tri litre tekočine na dan, drugič pa, komaj se med vzponom počutiš malo slabše, se moraš takoj obrniti. Rado se ni držal ne enega ne drugega pravila, zato pa ga je to doletelo. Sicer pa ne bo hudega.« Optimisti so mi zelo simpatični!
Proti večeru grem sam pa kratek sprehod po ledeniku proti Concordii. Čutim se negotovega in polnega neke nevidne zmešnjave. Radova nesreča me je prizadela. Misli mi obenem uhajajo na vrh in na Radove črne prste. Oboje pa nekako ne spada skupaj.
Ob povratku skoraj v temi srečam Mojmirja in Žareta, ki se tiho pogovarjata pod zvezdami. Obenem poslušata radio, pogovor pa je počasen, a sporščen. Nič se jima ne mudi, vsaj v besedah. Pridružim se jima. Sedaj je pravi trenutek za majhno izpoved.
»Pojutrišnjem gremo na vrh«, rečem »ampak priznam, da se bojim.«
Žare molči, Mojmir pa me pogleda, in odgovori: »Jaz pa se tako bojim, da bi najraje ne šel nikamor!«
Hvala ti, Mojmir, za iskrenost. Kako človeška je bojazen, mi pa smo le... ljudje.
Žare Guzej
ŠPORTNA ŠOLA TRST sPoroča, da se prične vadba za predšol-. ,otr°ke v ponedeljek, 10. t. m., na stadionu 1. maj (Vrdelska cesta 7, tel. 51377) z naslednjim urnikom: v ponedeljek 16.15-17.15 in v četrtek 16.00-”•00 starejša skupina (4-5 let), v ponedeljek 17.15-18.15 in četrtek 17.00-18.00 Jkupna vadba starši in otroci (2 leti in Pfvi letnik vrtca).
košarkarski klub bor
Obvešča, da bo redni občni zbor v ponedeljek, 10. t. m., ob 20. uri v prvem *h ob 20.30 v drugem sklicanju.
Namiznoteniški odsek
ŠK KRAS
obvešča, da so se v Športno-kulturnem tentru v Zgoniku pričeli treningi Zadnikov, in sicer ob torkih in četrtkih ?d 16.30 do 18. ure. Zainteresirani se jb navedenih urah lahko zglasijo di-ektno v dvorani.
ŠD SLOGA in SK DEVIN Xabita jutri, 9. t. m., na izlet v neznano. 'Robimo se v Bazovici pri spomeniku jb 7. uri, od koder bo odhod z osebni-Pji avtomobili proti Snežniku. Vodil bo Jhnko Poročnik. Za informacije Viktor štopar 226283, Bruno Škerk 200236.
SK DEVIN
Prganizira od torka, 11. t. m., dalje jtoučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Tečaj se bo nadaljeval vsak ,'orek in četrtek od 18.30 do 22.30. Informacije: Jordan Purič 227196 in B. ^kerk 200236.
Lokostrelski odsek Našega prapora sirion
~r9anizira uvodne treninge lokostrelca za letnike 1975-76-77. Zainteresi-
rani naj se javijo do vključno 22. oktobra v telovadnici Kulturnega doma ob torkih in petkih od 19.30 do 20.30 ali na domu Bena Vižintina v Pevmi 8 (tel. 85728).
ŠZ SLOGA
prireja v sodelovanju z ZSŠDI plavalni tečaj pod geslom Naučimo se plavati za otroke od 3. do 5. leta starosti. Tečaj bo ob torkih v bazenu v Lipici, otroke pa mora spremljati odrasla oseba (starši, stari starši...). Cena celoletnega tečaja je 80.000 lir. Za podrobne informacije telefonirati na št. 767304 (ZSŠDI).
MLADINSKI ODSEK SPDT prireja jutri, 9. t. m. ocenjevalni planinski pohod za osnovnošolsko mladino v okviru otroške olimpiade Športne šole Trst. Zbirališče ob 9. uri na parkirišču pod Obeliskom na Opčinah. Izletniki se bodo od Obeliska podali proti Ferlugom ter še naprej po grebenu do parka Globojner ter nadaljevali do Bazovice, kjer jih bodo ob 16. uri dočakali starši. Med izletom bodo na sporedu spretnostne igrice, ki bodo veljale za točkovanje otroške olimpiade.
ŠK KRAS ODSEK ZA REKREACIJO obvešča, da bo telovadba za odrasle ob torkih od 20.45 do 22.00 in četrtkih od
21.00	do 22.30. Prvi trening bo v torek, 11. t. m. Prijave pred treningom.
ZSŠDI
obvešča, da se v torek, 11. t. m. prične plavalni tečaj v Lipici s sledečim urnikom: 1. izmena od 16. do 17. ure; 2. izmena od 17. do 18. ure.
V Barkovljah kraljuje Albatros
V sredo se je na odprtem igrišču v Barkovljah končal nogometni turnir, ki ga že tretjič prireja tamkajšnje kulturno društvo.
Najprej je bila na sporedu zelo izenačena finalna tekma za 3. mesto, v kateri so zmagali Modrasi. V velikem finalu pa se je uveljavila proti okrnjenim Kalamarom ekipa Albatros in tako osvojila prvo mesto. V regularnem delu turnirja sta nastopali še ekipi Levov in Medvedov. Najboljši strelec turnirja je bil Sara-žin (Kalamari) s 23 zadetki pred Joganom (Albatros - 21 zadetkov).
FINALE ZA 3. MESTO: Fazani - Modrasi 4:5; FINALE ZA 1. MESTO: Albatros - Kalamari 12:4.
Danes zvečer bodo v društvenih prostorih priredili večjo zakusko, na kateri bodo nagradili ekipe in nekatere posameznike. (W. K.)
Na sliki: udeleženci, trenerji in sodniki turnirja
Atletika: v Grossetu
I. Sedmak na DP v troskoku
Danes in jutri čaka atlete Atletskega društva Bor Infordata nekaj pomembnih nastopov.
Najpomembnejši med temi je nastop Igorja Sedmaka na državnem prvenstvu v troskoku za juniorje v Grossetu. Čeprav je Igor že teden dni na študiju v Ljubljani, se je za nastop solidno pripravil, kar izpričujejo tudi opravljeni testi.
Kako soliden bo njegov nastop, o tem bo seveda odločala vrsta faktorjev.
Pomemben bo tudi jutrišnji nastop Klavdije Coslovich v Gorici. Dal bo odgovor na vprašanje, ali je njena dobra forma v tehničnem pogledu tudi zgrajena na solidni motivacijski in sploh psihološki trdnosti.
Za potrditev tega bi Klavdija morala na tem tekmovanju postaviti nov pokrajinski rekord v metu kopja.
Nekateri atleti najmlajših kategorij bodo danes in jutri nastopili na deželnem prvenstvu v mnogobojih za dečke in deklice v Trstu, kjer pa imajo naši atleti le možnosti za solidne rezultate v posameznih disciplinah.
(I. P.)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 1000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000,- din, letno 45.000,-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
L.J-
in tiska
Član italijanske zveze čas'opisnih založnikov FIEG
8. oktobra 1988
Po nekaj dneh silovitih neredov in protestov
V Alžiriji se nadaljuje obsedno stanje Bendžedidova vlada priznala uporabo orožja
ALŽIR — Po silovitih neredih v sredo in četrtek, se je položaj v Alžiriji včeraj nekoliko umiril. Vseeno pa sta se nadaljevala obsedno stanje in policijska ura, prišlo pa je tudi do streljanja. Vlada je prepovedala zborovanja in demonstracije, medtem ko je državna letalska družba ukinila polete tako v notranjosti države kot na mednarodnih relacijah. Da je položaj napet, pričajo številni pozivi k normalizaciji, ki jih preko radia in televizije pošilja predsednik države Bendžedid. Vojska je precej ojačila nadzorstvo in med drugim zastražila parlament, vladna poslopja in letališče v glavnem mestu Alžiru.
Neredi v prejšnjih dneh so bili naj-huši od proglasitve neodvisnosti Alžirije leta 1962. Vojaške oblasti so priznale, da so terjali smrtne žrtve, niso pa pojasnile, koliko žrtev je sploh bilo. Da je položaj v državi res nevaren, je potrdil tudi nekdanji alžirski predsednik Ben Bella. Nosilci protivladnih demonstracij so v glavnem mladi, vzporedno z njimi pa protestirajo tudi delavci. Val nemirov se je začel v sredo, ko so v znak solidarnosti s stavkajočimi delavci iz Rouibe na severu države stopili na ulice glavnega mesta srednješolski in univerzitetni študenti. Stavkovni boj se je nato na mah razširil po prestolnici, tako da so poleg delavcev iz industrijskega sektorja prekrižali roke tudi poštni uslužbenci, gasilci in osebje letališča. Nastale so spontane demonstracije, v katerih so manifestanti protestirali zlasti zoper politiko režima.
Čeprav je vzrokov za nerede veliko, pa opazovalci trdijo, da so korenine za nastali položaj predvsem v čedalje slabšem gospodarskem položaju. Posledice padca cene nafte so namreč iz leta v leto hujše, precej preglavic pa povzroča tudi padanje vrednosti ameriškega dolarja in težave, ki jih zaradi zanemarjenosti v letih gospodarskega booma ima kmetijstvo. Vse to je doslej povzročilo nezaposlenost in še zlasti pomanjkanje živil. Vlada je zaradi tega precej omejila potovanja v tujino, poleg tega pa zamrznila plače in
zmanjšala uvoz. Spremenila pa je tudi gospodarsko politiko, saj je dovolila ustanovitev podjetij z mednarodnim kapitalom in zasebnih zadrug. Zaradi omenjenih ukrepov si je vlada pred nedavnim nakopala dvoje vrst sovražnikov. Na eni strani naj bi bilo ortodoksno krilo, ki naj bi v reformah videlo zapuščanje socialističnih gospodarskih načel, na drugi pa islamski in-tegralisti. Ti so doslej poudarjali neučinkovitost vladne gospodarske politike, kot kaže pa so njihove kritike učinkovale, saj je nezadovoljstvo nad gospodarskim položajem precej razdramilo množice. Poleg tega ne gre pozabiti niti na napake vlade, saj je korupcija v državi zelo razširjena.
Na sliki (telefoto AP): študentje so razdejali ministrstvo za šolstvo (zgoraj); prizori neredov z alžirskih ulic (spodaj).
Pri Ravenni štiri osebe ob življenje
RAVENNA — V noči na petek je na državni cesti za Ravenno prišlo do hude prometne nesreče, v kateri so izgubile življenje 4 osebe. Citroen GX, v katerem so se peljali štirje mladi, je iz še nepojasnjenih razlogov zaneslo na drugo stran cestišča prav v trenutku, ko je nasproti pripeljal težak tovornjak natovorjen z žitom. Čelno trčenje je bilo neizbež-bo. Po trčenju je tovornjak zaneslo proti cestni ograji, kjer je oplazil nekega pešca in se nato prevrnil čez ograjo na dvorišče spodnjega kmetijskega poslopja. Med padcem je vozilo porušilo del stavbe. V osebnem avtomobilu, kjer je prometna policija našla tudi nekaj brizgalk, sta umrla fant in dekle, druga dva potnika sta bila hudo ranjena. Pri priči sta bila mrtva tudi pešec in voznik tovornjaka. Državna cesta za Ravenno je bila zaradi nesreče popolnoma zaprta več kot dve uri. Citroen je upravljalo komaj 19-letno dekle.
Calderone naštel vloge članov mafijskih družin
RIM Veliki mafijski skesanec Antonino Calderone je v rimskem zaporu Rebibbia (preselitev iz Palerma je zahteval iz varnostnih razlogov) končno spregovoril. Bistvenih novosti sicer ni bilo, saj je sodnikom ponovil vlogo, ki jo v mafijskih družinah imajo razni posamezniki. Najpomembnejše pristojnosti ima »komisija poslanikov«, ki odloča tudi o dejanjih »deželnega voditelja«. O vseh pomembnejših dejanjih odloča izrecno komisija. Edino izjemo je predstavljal umor polkovnika karabinjerjev Giuseppa Russa leta 1972. Takrat so namreč bili v zaporu že vsi najvidnejši mafijski predstavniki in tudi Calderonejev brat Giuseppe, ki je bil tedaj deželni voditelj. Ko je Antonino Calderone vprašal »papeža« Micheleja Greca, čemu ta umor, mu je Greco odgovoril, da nobena smrt iz vrst policije ne potrebuje pojasnil.
Javni tožilec Gianfranco Garofalo je prepričan, da se ta praksa nadaljuje še sedaj in da se o umorih uglednih oseb oziroma tistih, ki so mafiji nevarne, odloča v zaporih. Prepričanje je potrdil tudi sam Calderone. saj je na včerajšnjem zaslišanju omenil nekaj obiskov, katerih namen je bil dobiti navodila za razne ugrabitve, umore in maščevanja.
Pred koncem zaslišanja je javni tožilec zahteval soočenje med Caldero-nejem in »papežem« Grecom. Na zaslišanju pa ni bilo govora o sodelovanju politikov z mafijo, o tem bo Calderone nemara govoril prihodnjič in spet pod pogojem, da bo zasliševanje potekalo v Rimu.
Ugled OZN in njenih organizacij raste
Spodbudna znamenja na zasedanju OZN. O poteku 43. zasedanja Združenih narodov je moč že nekaj reči. Pričakovanja, se v glavnem izpolnjujejo. Položaj na svetu je mirnejši kot je bil, seveda pa so bolj opazna tudi znamenja za medsebojno sodelovanje. Ne moremo trditi, da ima zasedanje prelomne oznake, spodbuja pa k optimizmu.
Glavni ali pa pomembni predstavniki blokov so se že zvrstili na govorniškem odru, svoje pa so v glavnem rekli tudi predstavniki neuvrščenih, se pravi tako imenovanega tretjega sveta. Med velesilama je resnično nastopil detant, neuvrščeni pa ugotavljajo, da bi bilo treba to še bolj izkoristiti za uveljavitev miroljubne politike.
Neuvrščeni si zdaj prizadevajo za tako imenovani »multilateralizem« v mednarodnih odnosih, v bistvu pa za to, da bi namesto premočne bilateralne politike velesil pričeli prevladovati tudi drugi mednarodni interesi.
Razmere na svetu se dejansko obračajo na bolje. Vojne in krizna žarišča izginjajo (Afganistan, Perzijski zaliv, Afriški jug, Zahodna Sahara in druga) in je kajpak naravno pričakovati, da se bo ta proces razširil še na tista področja, kjer še zmeraj rožljajo z orožjem.
Dobrodošla znamenja so tudi v tem, da so domala utihnile kritike na račun Organizacije združenih narodov; namesto kritik zdaj celo prednjačijo pohvale in ni kar tako, da so bile vojaške sile svetovne organizacije predlagane za Nobelovo nagrado za mir. Vloga posameznih organov Združenih narodov pridobiva na ugledu in veljavi. Varnostni svet začenja biti ključni člen v nadaljnjih naporih za mir po svetu.
Seveda je problematika razoroževanja v ospredju tudi na tem zasedanju. Mirnejše ozračje blagodejno odseva tudi pri tem vprašanju. V bistvu napredujejo pogovori o odpravljanju jedrskega orožja, zanesljiva zagotovila pa so bila zadnje čase izražena tudi v zvezi s prepovedjo kemičnega orožja. Še kako pomembno je, da si v OZN utirajo pot ekonomski problemi. Problem Sever-Jug je seveda politično in družbeno vprašanje, zapolnjevanje prepada med tema dvema deloma sveta pa je stvar korenito nove gospodarske smeri. Zdajšnjemu zasedanju gre pozornost tudi zato, ker so na njem pričeli resno razmišljati še o ekoloških problemih. Bržčas pripravljajo nekaj listin o tem.
Izboljšane razmere pa so pripeljale tudi do tega, da ponekod že tehtajo, ali ne bi bilo pametno uveljaviti pri glasovanjih v svetovni orgnizaciji sistem konsenza, namesto tako imenovanega večinskega rezultata, v bistvu preglasovanja. Gre za resno vprašanje, pri katerem odločitev ne more biti sprejeta čez noč.
MIRO KOCJAN
Sovjetski pogoji »astronavtu« Denverju
WASHINGTON Ameriški kan-tavtor folk pesmi John Denver bo lahko poletel v vesolje s sovjetsko raketo, pred tem pa bo moral izpolniti nekaj »malenkostnih« zahtev. Kot prvo mora postati pilot reaktivcev, povsem razumljivo se mora brezhibno naučiti ruščino, za »vozovnico« pa bo moral odšteti čedno vsoto 10 milijonov dolarjev, kar je približno 14 milijard lir.
Pred tem je Denver poskušal srečo pri ameriški vesoljski ustanovi NASA, kjer so se zgrozili in odločno zavrnili možnost, da bi se vkrcal v enega od prihodnjih vesoljskih trajektov.
Sovjeti so imeli torej več razumevanja. Agencija Tass je navedla, da bi bile tako Denverjeva kitara kot njegove pesmi dobrodošle na sovjetski vesoljski postaji, ker bi Denver popestril življenje astronavtov.
Jedrski znanstvenik Hadiv Žrtev izraelskega Mo s sada
JERUZALEM — »Abu Hadirja so prejšnji mesec na Floridi ubili, ker nočejo, da bi Palestinci študirali jedrsko fiziko.« To izpoved so dali svojci 29-letnega palestnskega jedrskega inženirja, ki ga je neznanec s pištolo ubil v Tampi. Ameriški preiskovalci niso še odkrili morilca, prav tako jim ni jasno, zakaj je Hadir na tak način končal svojo briljantno znanstveno kariero.
Njegovo pravo ime je bilo Omar Mahmud Daud Abdalah Abu Hadir, rodil se je leta 1959 v palestinskem begunskem taborišču Sufat severno od Jeruzalema. Po končanem znanstvenem liceju se je pred devetimi leti izselil v Italijo, kjer je diplomiral v jedrski fiziki, kasneje pa se je še specializiral v jedrskem inženirstvu. V tem obdobju je tudi dobil italijansko državljanstvo, kako mu je to uspelo, ni znano, sorodniki odloč-
no zavračajo trditve, da je poročil neko Italijanko. V vsem tem obdobju se je v Šufat, kjer s starši živi še njegov brat in sedem sester, podal le trikrat. Njegova mati Aiša trdi, da so ga ob zadnjem obisku v novembru 1986 izraelske oblasti zaslišale, se zanimale za njegov študij in ga spraševale o njegovih stikih z drugimi arabskimi študenti. Pred šestimi meseci se je izselil v ZDA, da bi se še naknadno izpopolnil. Ze v Italiji je po trditvah sorodnikov občutil, da ga nadzorujejo. Mati Aiša je povedala, da se je telefonsko oglasil le dan pred smrtjo in jim sporočil, da so ga sprejeli na floridsko univerzo.
Abu Hadirja naj bi po trditvah sorodnikov ubili agenti izraelske protiobveščevalne službe Mossad.	^
Po igrah spet neredi
Premirje med policijo in študenti je v Seulu veljalo le v tednih olimpijskih iger. Neredi se sedaj ponavljajo, narašča pa tudi napetost med Severno in Južno Korejo	(telefoto AP)
Konfucij, Marx in pragmatizem
PEKING — LR Kitajska je vedno bolj razpeta med pragmatizmom in kitajskim marksističnim puritanstvom, ki pa že diši po Konfuciju. Na drugi način si navsezadnje ne moremo razložiti vesti, da je državna komisija za izobrazbo pozvala kitajske študente in intelektualce, naj se ^ naučijo živeti »zmerno« in naj zavrnejo mamo lahkih zaslužkov.
To pa še ni vse; komisija je namreč prepovedala univerzitetnim študentom dobičkonosna dela. Študentje se lahko zaposlijo le v primeru, da jim denar služi kot vzdrže-valnina za študij. Kdo bo ugotovil, ali je zaposlitev upravičena ali ne, ni povsem jasno. Po pisanju dnevnika China Daily se je dobičkonosno delo med kitajskimi univerzitetnimi študenti zelo raspaslo. Seveda študentje iščejo take zaposlitve, ki omogočajo lahke in visoke zaslužke, v glavnem se pečajo s trgovino in prekupčevanjem, saj so intelektualna dela na Kitajskem slabo plačana. China Dail)' navaja primer nekega študenta, ki je v letu dni zasluip približno 72 milijonov lir, kar je 200-krat več kot je običajna profesorska plača. »Trdo delo in zmernost v obnašanja bi morali biti življenjski pravili vsakega kitajskega študenta, ne pa sla po bogastvu in pohlep po luksuzu«, je zd China Daily izjavil neki funkcionar. Pred časom pa je ista komisija pragmatično določila, da si lahko študentje sami plačajo študij, in je zato svetovala zaposlitev. V Pekingu J letos kar ena desetina študentov sama poskrbela za lo študijskih taks, ki za univerzo znašajo približno 72 tisoč lir. Državo je namreč brezplačni študij predrago sta ■