Ptuj, torek, 21. avgusta 2007 letnik LX • št. 65 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski <3\ Skupna poraba: 5,0 - 8,1l/100 km. Emisije Co2: 135 - 194g/km Število vozi je omejeno. Šport Nogomet • Vsaki ekipi polčas in točka! Stran 19 Nogomet • Aluminij premočan, Zavrč nesrečno poražen Stran 20 Šah • Na prvih treh mestih mednarodni mojstri Stran 21 M J MAKATO* Zabavno fit s kolesom! Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007 SE 18 DNI www.polimaraton.si Na šolskem posestvu Kmetijske šole Ptuj na Grajenščaku je bilo v soboto živahno. Ze tradicionalno so postavili klopotec in izvedli vinogradniške igre z družabnim srečanjem. Ob ohranjanju tradicije je šola začela tudi novo šolsko leto. _ Majda Goznik Foto: Črtomir Goznik Kmetijstvo G. Radgona • Dobro obdelano, odlično postreženo Stran 3 Po naših občinah Svet Tomaž • Občinska uprava kompletna Stran 4 Priloga Festival domače zabavne glasbe Ptuj 2007 Stran 9-14 Slovenija • V Bruslju za polovico premalo slovenskih tolmačev Samo v Evropskem parlamentu potrebujejo 40 slovenskih tolmačev V Bruslju imajo nekaj mesecev pred začetkom slovenskega predsedovanja EU zagotovljenih le polovico tolmačev za nastope slovenskih ministrov v času predsedovanja, je opozorila direktorica direktorata Evropskega parlamenta za tolmačenje Olga Kosmidu in povabila slovenske tolmače, naj pridejo v Bruselj. Pri evropskih institucijah je po besedah Kosmidujeve trenutno stalno zaposlenih le šest tolmačev za slovenščino in 43 pogodbenih sodelavcev. Za uspešno slovensko predsedovanje Svetu EU bi jih potrebovali vsaj 80, od tega od 30 do 40 le v Evropskem parlamentu, kjer dosledno sledijo načelu večjezičnosti v uniji, in sicer tako, da se za vsak dogodek v Evropskem parlamentu lahko uporablja vseh 23 jezikov povezave. Že izurjene slovenske tolmače je zato pozvala, naj čimprej stopijo v stik z evropskimi institucijami. Kot je pojasnila, se zaradi nujnosti razmer tisti, ki bi želeli sodelovati med predsedovanjem, lahko začasno izognejo preizkusu znanja, ki je sicer obvezen pogoj za zaposlitev pri evropskih institucijah. Druga možnost je pogodbena zaposlitev, pri kateri lahko tolmači delajo za evropske institucije, kadar jim to ustreza. Več informacij o tolmačenju v Evropskem parlamentu in Evropski komisiji ter postopku prijave je na voljo na spletnih straneh www.europarl.europa.eu/in- terp/public/default_sl.html in http://scic.cec.eu.int/europa/ display.jsp?id=j_8. Kratkoročna rešitev, s katero bi omilili težave zaradi pomanjkanja tolmačev v času slovenskega predsedovanja, je po mnenju Kosmidujeve v skrbnem načrtovanju dogodkov, tako da se pomembnejši dogodki med predsedovanjem ne bi prekrivali. Na vprašanje, kdo bi v času slovenskega predsedovanja skrbel za tolmačenje dogodkov v Sloveniji, če bi vsi tolmači prišli v Bruselj, je Kosmidujeva odgovorila, da to skrbi številne vlade. "Vendar pa to ni pravo vprašanje," je opozorila in dodala, da vsi tolmači ne bodo odšli v Bruselj, predvsem pa se bo večina pomembnih uradnih dogodkov v času slovenskega predsedovanja zgodila v Bruslju, ne v Sloveniji. "Za pomembne dogodke, ki bodo potekali v Ljubljani, pa bomo mi poslali tolmače iz Bruslja," je dejala. Dolgoročno rešitev problema pomanjkanja tolmačev za slovenščino Kosmidujeva vidi v povečanju deleža moških med tolmači, saj ti nimajo toliko obveznosti glede družine kot ženske. "Delo tolmača je zelo zanimivo. Ponuja ogromno priložnosti za potovanje in omogoča, da postaneš del zgodovine unije. Si pomemben akter pri oblikovanju evropske zgodovine," je moškim sporočila Kosmidujeva. Ob tem je posvarila slovenske Za regionalne investicijske projekte 15,9 milijona evrov Foto: internet Javni sklad za regionalni razvoj in razvoj podeželja je objavil štiri javne razpise za financiranje podjetniških, kmetijskih in občinskih investicijskih projektov. Posojila je mogoče dobiti za projekte, ki se izvajajo na celotnem območju Slovenije, na voljo pa je skupno slabih 15,9 milijona evrov. Obrestna mera euribor je odvisna od lokacije projekta in se giba med 0,25 odstotka in enim odstotkom. Doba vračanja posojila z vključenim moratorijem je do 18 let in je odvisna od višine odobrenega posojila. Največ denarja je na voljo prek razpisa za področje podjetništva, in sicer 6,68 milijona evrov. Namenjen je začetnim investicijskim projektom v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri vzpostavitvi novega obrata, širitvi obstoječega obrata, diverzifikaciji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki in bistveni spremembi proizvodnega procesa v obstoječem obratu. Prvi rok za oddajo prijav je 11. september, zadnji rok pa 10. december, vendar oblasti, naj ne uvedejo študija za tolmače na več kot eni slovenski univerzi. "Tudi če bi takšno izobrazbo omogočalo več univerz, bi vse ribarile v istem ribniku," je pojasnila in dodala, da bi s tem najverjetneje trpela kakovost tolmačev, saj ne bi bilo dovolj tistih, ki bi mlade na univerzah urili za tolmače. Boljša ideja je po bodo v primeru predhodne porabe sredstev razpis zaprli. (sta) Doslej popisali 88 odstotkov nepremičnin Foto: internet Geodetska uprava RS je v okviru popisa nepremičnin do danes popisala 1.621.097 enot, kar predstavlja 88,14 odstotkov vseh stavb in delov stavb v Sloveniji. S terenskim delom popisa bodo končali konec meseca, udeležence popisa, do katerih popisovalci še niso prišli, pa ponovno prosijo, naj pokličejo najbližjo pisarno geodetske uprave in se dogovorijo za popis nepremičnine. Posebej pozivajo vse tiste udeležence, ki so prejeli obvestilo popisovalca ali geodetske uprave, podatkov o svojih nepremičninah pa zaradi svoje odsotnosti še niso posredovali, da najkasneje do 7. septembra na način samopopisa posredujejo podatke o svojih nepremičninah najbližji enoti geodetske uprave. S koncem avgusta bo geodetska uprava zaključila s terenskim delom popisa še v zadnjih popisnih centrih, in sicer v Kopru, Sežani, Novi Gorici, Ljubljani, Postojni, Kamniku, Ajdovščini in Tolminu. Terenskemu delu popisa nepre- njenem mnenju sodelovanje z drugimi univerzami, denimo z univerzama v Trstu ali Gradcu. Kot glavne vzroke pomanjkanja tolmačev za slovenščino je Kosmidujeva izpostavila dejstvo, da zaradi majhnega števila ljudi, ki govorijo slovenski jezik, tudi ni dovolj mladih z ustrezno univerzitetno izobrazbo, ki bi jih lahko izurili za tolmače. Druga težava je, da mladi zaradi zadostnega števila delovnih mest v Sloveniji niso pripravljeni priti v Bruselj, tretja pa, da številni ostali slovenski tolmači niso pripravljeni potovati. S pomanjkanjem tolmačev imajo težave tudi nekatere druge članice sedemindvaj-seterice; med njimi baltske države, med starimi članicami pa Grčija. Med težavami, s katerimi se pri svojem delu na splošno soočajo tolmači v Evropskem parlamentu, je Kosmidujeva mičnin bo sledila obdelava podatkov, register nepremičnin pa naj bi bil vzpostavljen v začetku prihodnjega leta. (sta) Hoteli na Obali polni, manj turistov pri zasebnikih in v kampih Foto: internet V piranski občini je letošnja poletna turistična sezona po besedah direktorja Turističnega združenja Portorož Ivana Siliča odlična, saj so v juliju zabeležili kar 14 odstotkov več nočitev kot lani. Po njegovih besedah so bili hoteli v avgustu 100-odstotno zasedeni že zadnjih 20 let, letos pa so imeli hotelirji tudi v juliju izredno dobro zasedene hotele. Manj nastanitev je pri zasebnikih in v kampih. O polnih hotelih pa poročajo tudi iz koprske in izolske občine. Po Siličevih besedah sedaj ne govorijo več samo o poletni sezoni, ampak kar o turističnem letu, saj so pripravili ponudbo, ki jo gostje lahko koristijo čez celo leto, tudi pozimi. Ob tem je izpostavil predvsem terme, spomladi in jeseni pa kongresni turizem. Glede kampov, zasebnih sob in počitniških domov je Silič povedal, da so se v desetih izpostavila način govora. Za tolmače je namreč precej težje, če govorniki berejo besedilo, ki ga tolmač ni dobil vnaprej, ali kadar uporabljajo šale in fraze, ki jih je običajno težko prevesti v tuj jezik. Pojasnila je, da je na to težavo med obiskom v Sloveniji konec julija opozorila tudi predstavnike slovenskih oblasti, ki jim je predala seznam navodil, kako naj govorniki uporabljajo jezik. Slovenski tolmači neposredno tolmačijo le iz angleščine, nemščine, francoščine in italijanščine, za druge jezike tolmačenje poteka posredno, torej tolmačijo angleški, nemški, francoski ali italijanski prevod. Druga posebnost slovenskih tolmačev je, da ne tolmačijo le v svoj materni jezik, temveč tudi iz njega, saj le zelo redki ostali tolmači razumejo slovensko. STA (pripravila: SM) letih te nočitve v piranski občini razpolovile. (sta) MLM kupuje vojvodinsko družbo Istra Kula Foto: internet Uprava Mariborske livarne Maribor (MLM) je na junijski skupščini delničarje med drugim seznanila tudi s svojimi investicijskimi načrti v Srbiji in Ukrajini. Kot je v zvezi z vlaganji v Srbiji povedal predsednik uprave mariborskega podjetja Branko Žerdoner, si MLM prizadeva za nakup dela vojvodinskega podjetja Istra Kula, ki je v stečajnem postopku. Zaradi omenjenih postopkov natančna vrednost posla še ni znana, obstajajo pa velike možnosti, da bo sklenjen že v jesenskih mesecih. "Predvidevamo, da bomo posel sklenili jeseni in da bomo z realizacijo investicije začeli v začetku leta 2008. To bo pomenilo tudi nekaj investicijskega vlaganja, vendar bo lahko proizvodnja sanitarnih armatur v podjetju, kjer so armature delali tudi doslej, hitro stekla, kar je tudi naša velika želja in potreba," je dejal prvi mož MLM. (sta) Uvodnik Uboj iz malomarnosti? V zadnjih letih smo v naši državi ob vsakem večjem naročilu, ki ga nekdo opravi z javnim denarjem, priča nenehnim zapletom. Človeku sicer ni povsem jasno, kdo je za to kriv: ali tisti, ki so javno naročili pripravili in objavili, ali tisti, ki so se nanj odzvali oziroma ponudili svoje delo, storitve ali izdelke. Kdorkoli žeje krivec, skoraj vsako naročilo se potem zavleče, in kar bi lahko bilo končano že včeraj, še čaka na to, da bo mogoče lahko opravljeno jutri ali pojutrišnjem. Žal pri tem ne gre za dneve ali tedne, ampak mesece in leta. No, očitno naša zakonodaja takšno zavlačevanje s pritožbami omogoča. In očitno še nismo našli orožja, da bi tisti pritožniki, ki se pritožijo povsem neupravičeno, pravzaprav se včasih zdi, da to storijo samo zato, da bi nagajali (nedavno seje recimo pritožil nad naročilom nekdo, ki se sploh ni prijavil na razpis!), za to namerno zavlačevanje tudi odgovarjali. Denarno, ne moralno. Kajti če bi lahko nekoga udarili po žepu, verjamem, da bi si on in drugi v prihodnje premislili, preden bi se naslednjič pritožili. Doslej bi v zvezi s takimi zavlačevanji lahko najbrž vsaj približno ocenili gospodarsko škodo, ki nastane, ker neka cesta, obvoznica, stavba... ni bila pravočasno zgrajena. Žal pa nedeljska nesreča na železniškem prehodu v Cirkovcah dokazuje, da se takšno zavlačevanje lahko konča tudi najbolj tragično - s tremi žrtvami prometne nesreče. Železniški prehod, na katerem se je zgodil tragični dogodek, namreč ni bil zavarovan z zapornicami, pa čeprav je bilo rečeno, da bo že 4. avgusta letos. Zapornic pa ni zato, ker se je eno od podjetij, ki so sodelovala pri javnem razpisu za njihovo gradnjo, pritožilo. Se odgovorna oseba v tem podjetju, pa katerokoli podjetje že to je (verjamem, da bodo novinarji uspeli izvedeti, za koga gre!), zaveda, daje povzročila smrt treh ljudi? Kajti da se niso zavedali, kakšne posledice lahko prinese njihova pritožba, ne verjamem. Konec koncev so odgovorne osebe v nekem podjetju tam zato, da odgovarjajo. Tudi za slabe odločitve. Bi lahko prometno nesrečo označili kot uboj iz malomarnosti? Bo zaradi tega koga pekla vest, če mu že po zakonih ne bomo mogli ničesar dokazati? Jože Šmigoc Slovenski (ne)politični zemljevid • Državne tarče in tarčice Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Gornja Radgona • Pričenja se 45. kmetijsko-živilski sejem Dobro obdelano, odlično postreženo Pod sloganom "Dobro obdelano, odlično postreženo" se bo to soboto v Gornji Radgoni pričel že 45. kmetijsko-živilski sejem in bo trajal do naslednjega petka. Na prizorišče Pomurskega sejma prinaša veliko mednarodno predstavitev kmetijsko-živilskega gospodarstva in obilo poslovnega, strokovnega in prijateljskega druženja. Razstavni prostori bodo večji od lanskoletnih in obsegajo 59.500 kvadratnih metrov, sodelovalo pa bo okoli 1560 razstavljavcev iz 28 držav. Ob pomembnih tujih proizvajalcih bodo svoje izdelke iz mesa, mleka, pekovske in žitarske izdelke, vino in brezalkoholne pijače predstavljali tudi najvidnejši predstavniki slovenske predelovalne industrije. Na sejmu bo na ogled razstava kmetijske mehanizacije ter hlevske opreme, opreme za živilskopredelovalno industrijo, gostinske opreme, semen, sredstev za prehrano in nego živali ter rastlin. S svojimi obrtnimi izdelki se bodo predstavljali tudi številni obrtniki in podjetniki. Obrtna zbornica bo tako kot lansko leto imela stojnico s predstavitvijo članov živilske sekcije, člani pomurske sekcije za domačo in umetnostno obrt pa se bodo predstavili z rokodelskimi mojstrovinami. Na strokovnem področju bo sejem ponudil zanimive predstavitve in poučne delav- nice. Zavod za gozdove Slovenije pripravlja tradicionalno odmevno in dobro obiskano državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, Center za zdravje in razvoj Murska Sobota pa bo pripravil predstavitev pomurske kulinarične in turistične ponudbe. Vsak dan bodo obiskovalci lahko poskušali kulinarične dobrote, ob predstavitvi turističnih zanimivosti Pomurja. Obetajo se tudi mednarodne strokovne razstave živali s poudarkom na razstavi govedi na prireji govejega mesa in vzorčni nasadi rastlinske proizvodnje. Sejemsko dogajanje bo obsegalo okoli 60 dogodkov na strokovnih ter poučno-zabavnih področjih, namenjenih širšemu krogu obiskovalcev. Tradicionalno se bodo zvrstile slavnostne razglasitve rezultatov in podelitev medalj mednarodnih ocenjevanj mesnih in mlečnih izdelkov, sadnih sokov in brezalkoholnih pijač, kmetijske mehanizacije ter odprtega državnega ocenjevanja vin. Niko Šoštarič Utrinek z lanskoletnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni Foto: NS Ptujsko • Pred 40. obrtnim sejmom v Celju Za poklice, ki prinašajo zaposlitev V Celju bo od 12. do 19. septembra potekal letošnji jubilejni 40. mednarodni obrtni sejem, največja slovenska sejemska prireditev in tudi največji obrtni sejem v srednji Evropi, ki je neke vrste ogledalo obrti na tem območju. Že po tradiciji ga bodo spremljale strokovne delavnice in okrogle mize. Na strokovnih delavnicah, letos jih bo 14, bodo predstavili in osvetlili vidike in zakonitosti, ki na posameznih področjih opredeljujejo in zaznamujejo delovanje in poslovanje obrtnikov in podjetnikov. Na štirih okroglih mizah pa bodo dali poudarek plačilni nedisciplini, promociji podjetništva (postani podjetnik), internacionalizaciji malih in srednje velikih podjetij ter prenosu dejavnosti. Med letošnjimi zahtevami slovenske obrti in podjetništva so na prvih mestih zahteve za zmanjšanje administrativnih ovir, prizadevanja za stimulativnejše podjetniško okolje, pregledni davčni sistem, fleksibilnejši trg dela, boljše pogoje dela v posameznih okoljih, učinkovitejše poklicno in strokovno izobraževanje ter usposabljanje. Ključni podatek letošnjih zahtev pa je vrnitev olajšav za osnovna sredstva, za opremo in nepremičnine, ki so ključni moment dela in obstoja obrtnikov in podjetnikov. Razmere na globalnem trgu mora obrti in podjetništvu pomagati prebroditi tudi država s katero od oblik davčnih spodbud. V letu 2006 je bilo v Slove- niji 47.466 obrtnikov in podjetnikov, s 83,9 odstotka so prevladovali samostojni podjetniki. Vseh zaposlenih pa je bilo 145.218, prevladujejo pa gradbena, storitvena, prometna, kovinska, gostinska in lesna dejavnost. O tem, da so v obrti še velike rezerve, pričajo podatki, da je kar 55,4 obrtnih obratovalnic (26.304) brez zaposlenih, od enega do tri zaposlene ima 29,77 odstotka obrtnih delavnic ali 14.090, od štiri do devet 4957 obrtnih delavnic ali 10,4 odstotke, od enajst do petdeset 1977 ali 4,2 odstotka, več kot 50 pa samo 118 obrtnih obratovalnic ali 0,2 odstotka vseh. Kot je pred letošnjim 40., jubilejnim mednarodnim obrtnim sejmom v Celju povedal sekretar OOZ Ptuj Janez Riž-nar, še vedno potekajo pogovori med območnimi obrtnimi zbornicami Podravja (Maribor, Lenart, Pesnica, Ruše, Ptuj in Slovenska Bistrica), da bi se na sejmu predstavili skupaj v hali A na 100 m2 površine. Skupaj pa želijo predstaviti tudi nekatere deficitarne poklice s področja kovinarstva, gradbeništva, prometa, gostinstva. V območnih obrtnih zbornicah naj bi poskrbeli tudi za obisk osnovnošolcev na posameznih predstavitvah, ker želijo, da bi se čimveč mladih odločilo za šolanje v poklicih, ki prinašajo tudi zaposlitev. Državo prekvalifikacije kot posledica šolanja »na zalogo« v tem trenutku preveč stanejo, na drugi strani pa v vrsti dejavnosti primanjkuje kvalificirane delovne sile. O skupni predstavitvi v Celju se bodo v OOZ Ptuj odločili v teh dneh, želijo namreč, da se ob zbornici s svojimi programi za potrebe obrti in podjetništva predstavi tudi Šolski center Ptuj. Do konca meseca pa bodo še zbirali potrebe bo delavcih za že omenjena deficitarna področja, ki bi jih lahko zapolnili delavci iz Srbije, kjer pa je kvalificiranega kadra dovolj. Sicer pa je za obrt v tem trenutku zelo pomembno, da bodo obrtniki tudi po spremenjenem obrtnem zakonu ohranili svojo zbornico, takšno, kot so jo sami ustvarili (imenovala se bo zbornica obrti in podjetništva), za katero se bo tudi plačevala obvezna članarina v razponu od 10 do 50 evrov. Od okrog 1300 članov OOZ Ptuj trenutno maksimalno članarino plačuje okrog 7,7 odstotka, polovično štirje, trije odstotki članov, ki so samo evidentno člani, pa članarine ne plačuje- jo. Doslej so največ članarine plačevali tisti, ki so ustvarili tudi največ čistega dobička. Po novem bo merilo število zaposlenih, kar bo lahko v prvi fazi sprožilo val nezadovoljstva na primer pri frizerjih, gostincih in še katerih drugih, čeprav pa bo v celoti gledano članarine po novem manjša. V manjših zbornicah, ki imajo tudi več zaposlenih, bo lahko prišlo do likvidnostnih problemov, saj je ocena, da naj bi se pobralo v bodoče za četrtino manj članarine. V nekaterih zbornicah so imeli tudi prakso, da višino članarine uravnavali glede na potrebe, zdaj to več ne bo mogoče. V OOZ Ptuj bi lahko imeli glede na število obrtnikov in podjetnikov več zaposlenih, a so ostali pri treh, zato nekih posebnih problemov pri spremenjeni višini članarine ne predvidevajo. V OOZ Murska Sobota, ki ima manj članov kot ptujska, imajo na primer pet zaposlenih. Kot je povedal Janez Rižnar, pa pričakujejo, da ne bo prišlo sprememb pri skladih za dopolnilno izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih, katerih dejavnost je zelo pomembna za dvig izobrazbene ravni slovenskega obrtništva. Foto: Črtomir Goznik Janez Rižnar, sekretar OOZ Ptuj. »V OOZ Ptuj si prizadevamo, da bi se pod skupno streh obrtnih zbornic Podravja predstavil tudi Šolski center Ptuj s svojimi programi za obrt in podjetništvo.« Sv. Tomaž • Poslej delovanje občine veliko lažje Občinska uprava kompletna S 16. avgustom je začela delovati občinska uprava občine Sv. Tomaž v kompletni postavi. Sestavljajo jo direktorica Zinka Hartman, glavna finančnica Stanka Kosi in referent Ivan Rakuša. Trije zaposleni so tudi zgornja meja, na občini nadaljnjih zaposlitev ne načrtujejo več. Občinski prostori so za tri zaposlene ravno primerno veliki in lepo opremljeni. „Še preden smo dobili svojo občino, sem opozarjal, da si bo treba prizadevati za dobro občinsko upravo, saj bo ključnega pomena za delovanje občine. Sedaj ugotavljam, da smo dobili najboljše. Vsi delavci nove uprave imajo večletne izkušnje na istem delovnem področju. Ta strokovnost je zagotovilo, da bo občina strokovno delovala brez težav. Formiranje občinske uprave je bil trd oreh, bilo je veliko želja, ampak z rezultatom sem zelo zadovoljen," je povedal župan Mirko Cvetko. Direktorica uprave je postala Zinka Hartman, ki je prišla iz ormoške občinske uprave. Pravi, da se je pri Sv. Tomažu dobro znašla, dela pa ji tudi ne bo zmanjkalo, saj je treba vse postaviti na novo. Trenutno se ukvarja s pripravo pravilnika za dodeljevanje sredstev posameznim društvom, ki delujejo na območju občine. Pravilnik mora najprej potrditi občinski svet, potem pa bo objavljen javni razpis, na temelju katerega bodo razdeljena sredstva. Na vprašanje, kaj lahko občani opravijo na občini pri Sv. To- Občinska uprava občine Sv. Tomaž je končno popolno zasedena. Sestavljajo jo (z leve) Stanka Kosi, Zinka Hartman in Ivan Rakuša, z njimi pa je tudi župan Mirko Cvetko. mažu, Hartmanova pojasnjuje: „Uredijo lahko zdravstveno zavarovanje za brezposelne osebe, oddajo vlogo za znižano plačilo vrtca, najemniki socialnih stanovanj lahko oddajo vlogo za subvencionirano najemnino. Na področju urejanja prostora pa občani lahko oddajo vse vloge, ki pa jih potem rešujejo na skupni medobčinski upravi v Ormožu. Občanom smo na voljo in potrudili se bomo najti rešitve za reči, s katerimi bodo prišli k nam." Za finance bo v občini poslej zadolžena Stanka Kosi. Na dan našega obiska je bila prvi dan v službi in povedala je, da se šele privaja, da pa upa, da bo šlo, saj je isto delo že opravljala v občini Sv. Andraž. Na delo se ne bo vozila, kajti postala je tudi nova občanka občine Sv. Tomaž. Tajnik Ivan Rakuša, ki je bil doslej navajen delati sam, je dobil dve sodelavki. Pravi, da se bo moral prilagoditi novi situaciji, ne vidi pa kakšnega problema, saj bodo le trije. Z županom Mirkom Cvetkom je mogoče govoriti ob ponedeljkih, sredah in petkih, prisoten pa je tudi velikokrat vmes. Stranke, ki bi želele do njega, se lahko naročijo pri direktorici občinske uprave, da se uskladijo termini. „Doslej ni bilo nobene težave, kdor je hotel, je prišel do mene, in tako bo tudi v bodoče," je povedal Cvetko, ki občanom v majhni občini ne more uiti, niti če bi hotel. Sicer pa so si prebivalci občine Sv. Tomaž lahko veliko povedali tudi na nedavnem izletu. Tradicionalnega 6. izleta, ki je namenjen predvsem druženju in povezovanju ljudi, se je udeležilo čez 100 občanov. Ogledali so si novo Ciril-Metodovo cerkev v Radencih, izvir mineralne vode, hotelski kompleks in muzej, nato pa so v Gornji Radgoni v vinski kleti prisluhnili domačinu Lojzetu Filipiču, ki jih je vodil skozi klet in degustacijo. Sprejel jih je tudi radgonski župan Anton Kampuš, ki je srečanje označil kot zgodovinsko in začetek tesnega sodelovanja z novo občino. S turističnim vlakcem so se popeljali še po Radgon-sko-Kapelskih goricah in obiskali vinotoč. Načrtovali so tudi ogled negovskega gradu in domačije Ivana Krambergerja, kar jim je preprečil močan dež, druženje pa so zaključili v lovski koči LD Negova. Viki Klemenčič Ivanuša Foto: vki Turistov, ki prihajajo te dni na Ptuj, je iz dneva v dan več. V drugem avgustovskem tednu so s takšnimi ali drugačnim informacijami pospremili nekaj manj kot tisoč obiskovalcev, prevladovali so tuji gostje. Potem ko se je MO Ptuj odločila, da bo likvidirala LTO, ker ni prinesel želenih rezultatov, tudi zato, ker ni bilo nikoli povsem jasno, kaj bo delal in v korist koga, TIC dela v sklopu oddelka za gospodarstvo MO Ptuj. Na majski seji so ptujski mestni svetniki sprejeli sklep oziroma predlog o prenehanju zavoda. Na Okrožno sodišče na Ptuju so predlog o likvidaciji podali 15. junija. Za likvidacijskega upravitelja so imenovali dr. Draga Dubrovskega, sam postopek pa se je začel 4. julija. Že takrat je okrožna sodnica svetnica na Okrožnem sodišču na Ptuju pove- dala, da obstaja možnost, da se bo likvidacijski postopek ustavil in začel stečajni postopek, če so bo ugotovilo, da je dolgov več od premoženja. Rok za prijavo terjatev se še ni iztekel, zato o tem še ni mogoče govoriti, je te dni povedal likvidacijski upravitelj dr. Drago Dubrovski. Več bo znanega konec avgusta oziroma v začetku septembra. Ne gleda na likvidacijski postopek pa v Mestni hiši na Ptuju iščejo pravne osnove za postavitev nove ptujske turistične organizacije na podlagi javno-zasebnega partnerstva. Po dveh neuspešnih poskusih so prepričani, da jim bo v tretje uspelo. MG Ptuj • Še o likvidaciji LTO Ptuj O morebitnem stečaju v začetku septembra V ptujskem TIC-u, ki od lani dela v obnovljenem prostoru na Slovenskem trgu 5, v nekdanji ljutomerski hiši, imajo te dni polne roke dela. Foto: Črtomir Goznik Turistov, ki te dni prihajajo na Ptuj, je vedno več. Prevladujejo tujci, med njimi vedno več Spancev. Ptuj • Borza znanja - zakladnica tradicije, pestrosti in ponosa Za prihodnost na podlagi tradicije V globalni družbi si uspešnega življenja ni več mogoče predstavljati brez splošnega vseživljenjskega učenja in izpopolnjevanja. Brez tega namreč prehitro izgubljamo stik z najrazvitejšimi državami Evrope, ki take in podobne oblike neformalnega učenja (da o formalnem niti ne govorimo) že poznajo in uspešno uporabljajo, poudarja mag. Petja Janžekovič z Ljudske univerze Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Mag. Petja Janžekovič: »Preprečiti izginotje in pozabo tradicionalnih vednosti je eno od temeljnih vodil pri razvoju Borze znanja.« Slovenski šolski izobraževalni sistem je zelo dobro razvit, manjka pa izpopolnjevanje na področju idej vseživljenjskega učenja, ki zajema tudi neformalne oblike znanja. Kot ena od rešiteljic lahko pri tem vstopi Ljudska univerza Ptuj z Borzo znanja. Ptujska Borza znanja omogoča aktivno zbiranje, urejanje in posredovanje informacij o povpraševanjih in ponudbah znanj. »Svojo priložnost vidimo predvsem v zelo znani in danes že dodobra uveljavljeni vseslovenski prireditvi - razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Pogovori potekajo tudi z Območno obrtno zbornico Ptuj, ki na Ptujskem povezuje in informira male in srednje velike obrtnike. Nabor znanj, ki jih njeni člani posedujejo, je izredno pisan, in čeprav je večina tržno usmerjenih, to še ne pomeni, da bi ne bili pripravljeni svojega znanja deliti oziroma menjati z drugimi. Pri širjenju pro- mocijskih aktivnosti so v veliko pomoč lokalni in drugi mediji na ožjem in širšem območju. Pomembno pa je tudi povezovanje Središča za samostojno učenje, Svetovalnega središča in Borze znanja v integriran paket Centra vseživljenjskega učenja.« Za LU Ptuj je Borza znanj projekt, ki pomeni predvsem širitev in poenostavitev ponudbe znanj in dodatek k že uveljavljenim programom. Borza znanja v tem trenutku še nima podpore državnega proračuna, v celoti je plod entuziatičnega dela, velja pa poudariti, da projekt ne more uspeti, če nima dovolj široke medijske podpore, ker se v okviru Borze znanja brezplačno širijo infromacije o dostopih do določenih vrst znanj, ki jim sicer grozi izginotje, kar pa bi lahko ogrozilo našo kulturno tradicijo, znanje in spretnosti, ki jih v Evropi zavoljo pomanjkanja interesa ali celo nevednosti sploh ni več. To pa bi bila nepopravljiva škoda. »Na tak bolj ali manj prostovoljni in idealistični način je namreč mogoče pričakovati, da se bodo arhivska znanja širila in ohranjala tudi v bodoče. Eno od temeljnih vodil pri razvoju Borze znanja na Ptuju pa je preprečiti izginotje in pozabo tradicionalnih vednosti,« še poudarja mag. Petja Janžekovič. Grajenščak • Postavitev kiopotca in vinogradniške igre Ohranjanje tradicije in začetek novega šolskega leta Na posestvu Kmetijske šole Ptuj na Grajenščaku je že po tradiciji živahno vsako prvo soboto po petnajstem avgustu. Leta 2002 so pričeli postavljati klopotec, leta 2005 pa so dodali še vinogradniške igre, ker želijo tudi na ta način ohraniti tradicijo vinogradništva in vinarstva na tem območju. Prireditev skupaj pripravljajo Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, Kmetijska šola Ptuj in KGZ Ptuj - Kmetijska svetovalna služba. V soboto, 18. avgusta, so na Grajenščaku že šestič zapored postavili klopotec, vinogradniške igre pa so izvedli tretjič. Prireditev je spremljal priložnostni kulturni program s pevskim zborom Talum Kidričevo. Program je povezovala Milena Furek, učiteljica slovenščine na Kmetijski šoli Ptuj. Klopotec so sestavljali kletarji Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice ob pomoči Kmetijske šole. Vetrnica klo-potca, ki ga je izdelal Franc Kelc iz Hoč, je dolga 6 metrov, gredelj 2 metra, vreteno z modleki 1,5 metra, blanja (deska) pa 5 metrov, rep je iz vej. Ob 10-letnici Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice je izdelal tudi zanimiv klopotec z lesenimi figuricami žagarjev, ki žagajo ploh. Podaril pa je še nekaj drugih (lesenih) daril. Vinogradniške igre so sestavljale tri igre: hoja s smučmi, s hoduljami in igra s šefi. Nastopilo je deset ekip. Da vse ni bilo tako enostavno, so v posamezno igro vključili tudi ovire. Pri hoji s smučmi je bilo med potjo potrebno popiti kozarček dobrega; tega Korošec pa je povedal, da s prireditvijo na prvo soboto po 15. avgustu šola običajno začne novo šolsko leto. Pred-prvoseptembrske aktivnosti nadaljujejo z radgonskim se-jomom, ki ga bodo odprli v soboto, 25. avgusta. Šola se bo na sejmu predstavila 31. avgusta v sklopu dneva kmetijskega in živilskega šolstva oziroma biotehničnega izobraževanja. Ob tej priložnosti bo v Gornji Radgoni potekala tudi okrogla miza o pomenu biotehničnega izobraževanja za novo tisočletje. Vsakoletna tradicionalna postavitev klo-potca na šolskem posestvu na Grajenščaku kaže, kako je šola povezana s samim društvom in okoljem. Ljudje so šolo sprejeli kot svojo institucijo. V teh dneh bodo pričeli zemeljska dela za obnovo enega hektarja vinograda. Dosedanji vinograd je bil zasajen terasasto in je prinašal precejšnje izgube, po novem ga bodo zasadili vertikalno, kar pomeni tudi več trsov na površino in tudi kakovostnejši pridelek. Načrtujejo pa še obnovo dveh hektarjev sadovnjaka. Šolsko posestvo na Grajenščaku obsega štiri hektarje površin. Veselo druženje prijateljev se je zavleklo v noč. MG Foto: Črtomir Goznik Andrej Rebernišek, predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, in ravnatelj Kmetijske šole Ptuj dr. Vladimir Korošec sta zadovoljna, da se je prireditev prijela in ima iz leta v leto več obiskovalcev. v soboto na Grajenščaku ni manjkalo, vinogradniki tega območja se lahko pohvalijo z vrhunskimi vini. Tako je bilo že nekoč, tako je še danes. Andrej Rebernišek, predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, je zadovoljen, da ima prireditev iz leta v leto več obiskovalcev. Ljudje so ta dogodek vzeli za svojega. Ravnatelj Kmetijske šole Ptuj dr. Vladimir Foto: Črtomir Goznik Postavljanje klopotca na Grajenščaku na posestvu Kmetijske šole Ptuj so pričeli leta 2002, leta 2005 pa so dodali tudi vinogradniške igre. Šolstvo • Brezplačna izposoja učbenikov od 1. do 7. razreda Pisana izbira šolskih potrebščin Osnovnošolcem in srednješolcem se prosti počitniški dnevi počasi iztekajo, šole pa po poletnem premoru ponovno odpirajo svoja vrata. Otroci ob začetku pouka potrebujejo številne potrebščine, ki jih ob koncu preteklega šolskega leta določijo učitelji posameznega predmeta. V veliko, predvsem denarno olajšanje staršev so učbeniški skladi po šolah, kjer si učenci lahko izposodijo učbenik za največ tretjino maloprodajne cene novega. Zadnje počitniške dni starši osnovnošolskih otrok namenijo tudi iskanju in kupovanju šolskih potrebščin. Seznam vseh potrebščin, ki jih učenci in dijaki potrebujejo, učitelji pripravijo že ob koncu iztekajočega se šolskega leta. Učitelji namreč sami določijo, kateri učbenik, delovni zvezek in ostale potrebščine bodo učenci in dijaki uporabljali za neki predmet. Seznam šolskih potrebščin, ki ga dobijo starši ob koncu šolskega leta, tako vsebuje (npr. za 5. razred osnovne šole): naslove učbenikov in delovnih zvezkov, naštete pa so tudi ostale potrebščine, kot so zvezki, peresnica s pisali, tempere, vodene in voščene barvice, škarje, lepilo, kolaž papir, risalni blok, geo trikotnik in druga ravnila, šestilo, mape, beležka, športna oprema, šolski copati itd. Ob tem pa učenci seveda med drugim potrebujejo še šolsko torbo, kalkulatorje, ovitke in nalepke za zvezke in učbenike, kar v seznam ni všteto. Številne založbe in knjigarne po Sloveniji za isti predmet ponujajo različne učbenike in druga učna gradiva, tako da se učitelji tudi glede na vsebino učbenika in delovnega zvezka odločijo, katerega bodo uporabljali. Starši naj bi tako za vsa učna gradiva in druge Številne šolske potrebščine staršem precej 'stanjšajo' denarnico. potrebščine pred začetkom šolskega leta povprečno odšteli od 200 do 250 evrov. Da so ti stroški nižji, že od leta 1994 po osnovnih šolah delujejo učbeniški skladi, ki jih je vzpostavilo Ministrstvo za šolstvo in šport, od leta 1997 pa pomaga pri uvajanju in ohranjanju učbeniških skladov tudi srednjim šolam. Učbeniški sklad je v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter Pravilnikom o upravljanju učbeniških skladov ustanovljen zato, da staršem in njihovim otrokom zagotavlja učbenike, ki jih učenci potrebujejo pri pouku, po nižji ceni. Učenci si tako lahko v šoli izposodijo vse učbenike, ki jih potrebujejo, zanje pa plačajo največ tretjino maloprodajne cene novih. Starši s tem prihranijo najmanj dve tretjini denarja za nakup vseh potrebnih učbenikov za določen razred. Denarni znesek za izposojo učbenikov je enak za vse učence, razen za tiste, ki so le-te delno ali v celoti oproščeni, kar je praviloma možno samo za socialno šibke učence (v skladu z določili 4. člena Pravilnika o uporabljanju učbeniških skladov). V letošnjem šolskem letu 20072008 pa bo Ministrstvo za šolstvo in šport zagotovilo brezplačno izposojo učbenikov iz učbeniških skladov za otroke od prvega do vključno sedmega razreda osnovne šole. Učenci se lahko konec leta tudi odločijo, da bodo posamezen učbenik obdržali, zanj pa takrat plačajo razliko do nakupne cene učbenika oziroma ceno, ki jim jo določi šola. V primeru, da učenci konec leta vrnejo poškodovan učbenik, plačajo zanj odškodnino. Na Ministrstvu za šolstvo in šport ugotavljajo, da so učbeniški skladi v vseh osnovnih šolah dobro uveljavljeni in tudi dobro izkoriščeni. Po podatkih, ki so jih zbrali z vprašalnikom o učbeniških skladih za šolsko leto 2006-2007, si je v slovenskih osnovnih šolah učbenike v tem šolskem letu sposodilo okoli 89 odstotkov vseh o snovno šolk in osnovnošolcev. mat Foto: MT Lovrenc • Po požaru v obratu podjetja Albin Promotion Do nadaljnjega vsa dela ustavljena! Nedavni velik požar, ki je v noči s 15. na 16. avgust v obratu podjetja Albin Promotion v Lovrencu na Dravskem polju upepelil okoli 100 ton odpadnih avtomobilskih gum, je med okoliškimi prebivalci povzročil veliko ogorčenje in najrazličnejših govoric; največ pripomb pa je zaradi velikih ekoloških obremenitev, ki so nastale zaradi večurne emisije gostega dima in smradu. Foto: M. Ozmec Direktor in lastnik firme Albin Brencl zatrjuje, da so do nadaljnjega vsa dela v lovrenškem obratu za predelavo gum ustavili. Na dan so prišle še nekatere druge informacije, ki govorijo o nepravilnostih v obratu predelave, ki je tik ob ograji kidričevskega Taluma, zato smo za pojasnilo najprej zaprosili župana občine Kidričevo Jožeta Murka: „V zvezi s tem naj povem, da so me že v petek, 3. avgusta, seznanili, da so v bližnjo Mlakarjevo jamo ali Pesarovo, kot pravijo domačini, neznanci odložili večje število odpadnih salonitnih plošč. O tem sem takoj obvestil Inšpekcijo za okolje in prostor ter policijsko postajo Ptuj, tedaj pa mi je inšpektorica Marjana Mikola Terbuc predlagala čimprejšnji sestanek zaradi ugotovitve inšpekcijskih služb, da v obratu za mletje gum podjetja Albin Promotion ne obratujejo v skladu s predpisi, saj še vedno nimajo nekaterih nujno potrebnih dovoljenj. Ker sem odhajal na letni dopust, sem za realizacijo zadeve zadolžil podžupana Jožeta Medveda, ki je zadevo tudi spremljal. Moram pa reči, da sem sedaj po požaru deležen velikega pritiska s strani naših občanov, opozarjajo me predvsem na ekološke posledice požara, ki so jih zaradi gostega dima in smradu občutili v nekajkilo-metrskem pasu." Poklicali smo tudi podžupana Jožeta Medveda, ki nam je v pogovoru po telefonu pojasnil, da so se na sestanku zbrali v sredo, 8. avgusta, v prostorih inšpekcijskih služb na Ptuju. „S strani občine Kidričevo sta na sestanku sodelovala še direktorica občinske uprave Evelin Mako-ter Jabločnik ter Komunalni nadzornik Igor Premužič, s strani inšpekcijskih služb pa zraven Marjane Mikola Ter-buc še gradbeni inšpektor Ivan Arbeiter. Omenjena inšpektorja sta nas med drugim seznanila, da podjetje Albin Promotion opravlja svojo dejavnost v omenjenem obratu brez gradbenega dovoljenja ter brez ustreznih soglasij za deponiranje odpadne gume v tamkajšnjo gramoznico, zadnjih 14 dni pa naj bi iz te gramoznice celo odvažali gramoz, za kar obstajajo dokazi. Inšpektorica Terbučeva nam je tudi povedala, da je o tem že govorila z lastnikom podjetja Albinom Brenclom ter da mu je naložila takojšnjo ustavitev vseh del, obe- nem pa ga opozorila, da mu zaradi neupoštevanja predpisov in pomanjkanja dovoljenj preti denarna kazen v višini 40.000 evrov. Ker pa dela v omenjenem obratu še vedno niso ustavili, je bil Albin Brencl v ponedeljek, 13. avgusta, povabljen na pogovor k načelniku inšpektorata v Mariboru, kjer mu je bila osebno izdana odločba o takojšnji ustavitvi vseh del v našem obratu, izrečena pa mu je bila tudi razmeroma visoka denarna kazen." In kako vse trditve pojasnjuje lastnik firme Albin Brencl, ki je bil v včerajšnjem telefonskem pogovoru kratek in jedrnat? „Ogorčen sem, ker te dni preiskujejo predvsem, ali smo smeli delati to, kar smo v našem obratu počeli, namesto da bi se posvetili iskanju storilca, ki je požar podtaknil. Preiskujejo in v javnosti na veliko komentirajo, ali smo imeli vsa potrebna dovoljenja, zato odgovarjam, da imamo okoljevarstveno dovoljenje za precizno lokacijo, ki dovoljuje predelavo in skladiščenje predelanih odpadnih gum. Res je, da nam manjka še gradbeno dovoljenje, s katerim pridobimo pravico, da predelani material v tej nekdanji gramoznici tudi odložimo, da ga pokrijemo in tako končamo predvideno sanacijo. Na sestanku, ki je bil na Ministrstvu za okolje in prostor v četrtek, 16. avgusta, torej isto popoldne po požaru, smo pregledali vse postopke in ugotovili razloge za kasnjenje izdaje gradbenega dovoljenja, saj je bila vloga zanj oddana že lani. Najpomembnejši zaključek tega sestanka pa je, da se omenjen proces predelave odpadne gume v našem obratu razglasi za državno pomemben ter da se pospešijo vsi postopki za pridobitev še potrebnega dovoljenja. Ugotovljeno je bilo tudi, da je šlo v našem primeru za podtaknjen požar, saj guma zagori šele pri 550 stopinjah Celzija, torej do samovžiga ni moglo priti. Dogovorjeno je bilo, da bodo pospešili izdelavo ocene tveganja ter postopek za pridobitev vodovarstvenega soglasja, kar je bil glavni vzrok za to, da še ni prišlo do izdaje gradbenega dovoljenja. Predviden je tudi rok za dokončno izdajo gradbenega do- voljenja, to je 10. september. Ta čas smo vsa dela v obratu ustavili, močno smo okrepili le varovanje, kar je posebna tema za naše nadaljnje delo, saj je potrebno v bodoče zagotoviti 100-odstotno varovanje. Seveda se ne bojimo, da bi nam kdo ukradel gume, ampak morebitnih novih primerov bolnih podtikovalcev požara." Ali ni gradbeni inšpektor prepovedal obratovanja že pred požarom? „Res je, na sestanku, ki je bil 13. avgusta, smo se dogovorili, da zaradi pritiskov neznanih oseb ustavimo obratovanje do izdaje gradbenega dovoljenja. Žal je kmalu za tem prišlo do požara, ki nam je povzročil ogromno materialno škodo, saj so zgoreli tudi naši delovni stroji. Kriminalisti in izvedenci so še vedno na delu in upam, da bodo tudi s pomočjo video posnetkov požigalce odkrili. Še vedno pa velja, da smo za vsako informacijo, ki bi nas pripeljala do požigalca, pripravljeni plačati denarno nagrado." M. Ozmec Ptuj • V15 minutah dve težji prometni nesreči V soboto dvakrat hudo spokalo Pogled na razbito pločevino je bil grozljiv. Sobotni večer, čas, ko si ptujska mladež da duška, bi se lahko bil na ulicah našega malega mesta končal tragično. V dveh prometnih nesrečah so bile štiri osebe težje, 11 pa lažje telesno poškodovanih. V obeh primerih je vzrok nesreč neprilagojena hitrost. V soboto, 18. avgusta, ob 23.35 se je v semaforizira-nem križišču na Potrčevi cesti na Ptuju zgodila prometna nesreča, v kateri sta dve osebi dobili hude, štiri pa lahke telesne poškodbe. Ko je 19-letni voznik osebnega avtomobila VW polo pripeljal do sema-foriziranega križišča (vozil je po Potrčevi cesti v smeri centra Ptuja), se ni ustavil pred semaforjem, ko je na njem gorela rdeča luč, temveč je zapeljal mimo dveh osebnih avtomobilov, ki sta ustavljala pred križiščemm in zapeljal v križišče v trenutku, ko je iz njegove leve skozi križišče v smeri Volkmerjeve ceste pripeljal 30-letni voznik (taksi služba) osebnega avtomobila VW golf. Po trčenju je vozilo taksista odbilo levo izven vozišča, vozilo 19-letnega voznika pa je na vozišču obrnilo za 180 stopinj, nato pa trčilo v semafor. Štirje poškodovani potniki v vozilu 19-letnega voznika so bili z reševalnim vozilom pripeljani v Splošno bolnišnico Ptuj, oba voznika pa sta sama poiskala zdravniško pomoč. Zaradi dodatnih razjasnitev okoliščin prometne nesreče policisti naprošajo očividce, da se oglasijo na Policijski postaji Ptuj ali pokličejo na telefonsko številko 113. Čez 15 minut nesreča na Zagrebški cesti Voznik vozila VW polo ni upošteval rdeče luči na semaforju na Potrčevi cesti, temveč je zapeljal mimo dveh osebnih avtomobilov, ki sta pred njim ustavljala pred križiščem. Trčil je v vozilo (VW golf), ki je z njegove leve peljalo skozi križišče v smeri Volkmerje-ve ceste. VW polo 19-letnega voznika je na vozišču obrnilo za 180 stopinj, nato pa trčilo v semafor. Neprilagojena hitrost je bila vzrok nesreče tudi na Zagrebški cesti. Foto: MZ Poškodovano vozilo VW golf, ki ga je po trčenju na Potrčevi cesti odbilo levo izven vozišča. Ob 23.50 se je na Zagrebški cesti na Ptuju zgodila prometna nesreča, v kateri sta dve osebi dobili hudo, sedem pa lahko telesno poškodbo. Ko je 31-letni voznik osebnega avtomobila znamke Honda pripeljal preko mostu reke Drave na Zagrebško ulico, kjer cesta poteka v oster desni nepregledni ovinek (cesta se potem nadaljuje v Mariborsko), je zaradi neprilagojene hitrosti vožnje vozilo začelo bočno drseti in pri tem zapeljalo na naspro- tnosmerno vozišče v času, ko mu je z nasprotne smeri pripeljala 41-letna voznica osebnega avtomobila znamke Seat cordoba, ter na levem smernem vozišču čelno trčil v osebni avtomobil. V nesreči sta voznica in potnik v vozilu dobila hudo telesno poškodbo, voznik in ostali potniki v obeh vozilih pa lahko telesno poškodbo. Vsi poškodovani so bili z reševalnim vozilom pripeljani v Splošno bolnišnico Ptuj. Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: MZ Draženci • Uredili vaško gmajno Ohranili vaško središče in izboljšali prometno varnost Naselje Draženci se lahko na osnovi kartiranja, vrednotenja podatkov in poznavanja splošnih razmer klasificira kot naselje z nepopolno funkcijsko zgradbo. Gre za obcestno dvoredno vas, ki pa s širitvijo v novejšem času dobiva poselitveno zasnovo, je med drugim povedal Franc Jelen iz uprave občine Hajdina. Draženci zaključujejo verigo naselij na desni dravski terasi. Kraj se prvič omenja leta 1237. »Med posebne zanimivosti uvrščamo lepo ohranjeno vaško središče z lepo obnovljeno kapelo, ki nedvoumno sodi med najlepše na Drav- skem polju. Kapela v Dražen-cih sooblikuje vaško gmajno in je, čeprav ni razglašena za spomenik, niti je ni najti v republiški evidenci dediščine, nedvomno lep primer etnološke dediščine iz prve tretjine 20. stoletja,« je še povedal Jelen. Na območju naselja je bilo odkritih več rimskih grobov in rimska stavba. Evidentirano je arheološko najdišče Draženci. Sicer pa gre tudi za območje z ohranjenimi starimi ljudskimi običaji ob ženi-tovanjih in kurentovanjih. Več o investiciji v vaško središče Draženci so hajdin- ski svetniki razpravljali na 20. seji decembra leta 2005, ko so tudi pričeli splošno razpravo o predlogu osnutka proračuna za leto 2006. Na to, da je pobuda za prestavitev kapele v Dražencih stara že sedem let in da je bil projekt že izdelan, je takrat spomnil svetnik Ivo Rajh. Občina Hajdina je namreč že v letu 2003 pristopila v pripravi projektov za ureditev vaške gmajne v naselju Draženci, ker je želela, da se ohrani vaško središče in izboljšajo prometnovarnost-ne razmere. Uredili so tudi avtobusno postajališče, ki ga bodo uporabljali predvsem šolarji. Cestno podjetje Ptuj je v sklopu ureditve zgradilo identično kapelico, pločnike za pešce in avtobusno postajališče. Investicija ureditve vaške gmajne v Dražencih je stala 75 tisoč evrov, projekt je sofinancirala tudi država s 25 tisoč evri. V sklopu investicije so uredili tudi javno razsvetljavo, v sodelovanju z Elektro Ptuj pa so v zemljo položili nizkonapetostno omrežje. MG Foto: Črtomir Goznik Ureditev vaške gmajne v naselju Draženci je stala 75 tisoč evrov, projekt je s 25 tisoč evri sofinancirala tudi država. Skorba • Že tretje likovne delavnice za počitnikarje Male kiparske mojstrovine Deset počitnikarjev iz občine Hajdina se je nekaj dni družilo v domu krajanov v Skorbi na tretjih počitniških ustvarjalnih likovnih delavnicah, letos s poudarkom na kiparstvu. Z mladimi je znova ustvarjala domačinka Mojca Grula, likovna pedagoginja, v veliko pomoč pa jim je bil tudi Ivan Ogrinc, predsednik Zveze kulturnih društev občine Hajdina, ki je tudi letos organizirala delavnica ob veliki pomoči hajdinske občine. Po risbi in slikarstvu se je mentorica delavnic Mojca Grula letos odločila, da mlade pouči še o osnovah kiparstva in skupaj z njimi ustvari male kiparske mojstrovine, ki bodo obogatile tudi katero od razstav v domačem kraju. Sicer pa je Mojca zadnji dan druženja dejala, da si je že na začetku priprav delavnic zadala, da bo z mladimi ustvarjalci vsako leto poskušala obdelati eno likovno področje, in zanimivo, mladi so kiparjenje letos sprejeli z velikim zanimanjem. Najprej so se naučili nekaj osnov, spoznali vidnejše svetovne umetnike in njihove kiparske mojstrovine, pregledali nekaj literature, potem pa so se lotili dela. Mlajši delavničarji so se posvetili oblikovanju iz gline in začeli z reliefom, izhajali pa so iz grba hajdinske občine, nato pa nadaljevali s portreti in nastali so prav zanimivi kipci boga Mitre, pa še nekaj prav vsakdanjih manjših figuric. Malo starejši pa so se posvetili oblikovanju iz siporek-sa, naredili so prav tako nekaj reliefov in se izkazali kot pravi mojstri, saj so pri delu uporabljali tudi dleto, kladivo in še kaj. Mojca je ob tem dejala, da je siporeks zelo uporaben material, sicer predstavlja bolj zahtevno obdelavo, delo z njim je bolj zamudno, lahko pa iz njega upodobiš karkoli in je na koncu lahko lep izdelek, še posebej v portretni tehniki. Ob koncu delavnic so udeleženci delavnice povedali, da so zelo navdušeni, da je bilo znova prijetno delati z Mojco, da je gospod Ogrinc lepo skrbel za njih, še posebej veseli pa so, da bodo lahko svoje prve kiparske izdelke razstavili že ta konec tedna, ko v Skorbi praznujejo 25-letnico obstoja doma krajanov. TM Mladi kiparji so z likovno pedagoginjo Mojco Grula v Skorbi spet likovno ustvarjali. Tudi iz siporeksa lahko nastane krasen izdelek. Od tod in tam Ptuj • Interventna dela „za neke boljše čase" Foto: Črtomir Goznik Sredi avgusta so ob Volkmerjevi ulici odstranili še zadnje ostanke nekdanjega zidu, ki je območje nekdanjih vojaških skladišč ločilo od omenjene ulice. V dolžini sto treh metrov bodo razširili pločnik, opravili še potrebno izravnavo terena ob njem, kar bo proračun MO Ptuj stalo 18 tisoč evrov, je povedal vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje MO Ptuj mag. Janko Sirec. V bistvu gre za interventna dela, pločnik v tem delu doslej ni bil urejen za potrebe invalidov, in tudi sicer se bo z njegovo razširitvijo izboljšala varnost za več tisoč mladih, ki obiskujejo Šolski center na Ptuju. Celotno območje nekdanjih vojaških skladišč bo še nekaj časa služilo za brezplačno parkiranje in tam do nove namembnosti prostora investicijskih posegov ne bo. Parcela zdaj čaka „na neke boljše čase", je ob neki priložnosti povedal ptujski župan dr. Štefan Celan, ko smo ga spraševali, ali MO Ptuj namerava v kratkem prodati zagotovo najimenitnejšo ptujsko lokacijo, za katero doslej ptujski oblastniki še niso našli primerne rešitve. Najpogosteje jo omenjajo v zvezi s postavitvijo kulturne dvorane, povezovali pa so jo tudi s ponesrečenim projektom jajca. Nekaj je govora o tem, da bi projekt poskušali realizirati v okviru projekta obzidanih mest Evrope v obdobju 2007-2013, pri čemer naj bi MO Ptuj pomagalo eno od nizozemskih mest. MG Ljutomer • Nova industrijska cona Foto: NS Že leta 2005 se je v Ljutomeru načrtovala izgradnja nove industrijsko-poslovne cone, do uresničitve in slavnostne otvoritve pa je prišlo v času letošnjega občinskega praznika. Tri zasebna podjetja so pred dvema letoma za bivšim podjetjem MTT, kjer je bilo na voljo več kot 15 tisoč kvadratnih metrov zemljišča, odkupila parcele za lastno dejavnost, občina pa je uredila ustrezno komunalno infrastrukturo. Naložba, zaključena letos, je bila vredna 462.691 evrov. V novi podjetniški coni si bodo v naslednjih petih leti, kot to določa pogodba, poslovne prostore zgradile sicer že aktivne firme: Prlekija, Pegas in Arko. Skupaj z županom občine Ljutomer Francem Juršo (na posnetku drugi z leve) so se udeležili slavnostne otvoritve. NŠ Ptuj • Državno prvenstvo v toboganskem spustu Foto: Dženana Bečirovič Termalni Park Term Ptuj razpolaga z največjim sistemom toboganov v Sloveniji. Omenjeno posebnost želijo izkoristiti, zaradi česar so se odločili za organizacijo 2. državnega prvenstva v toboganskem spustu. Prijave za sodelovanje sprejemajo do 22. avgusta, tekmovanje pa bo potekalo v soboto, 25. avgusta, v Termah Ptuj. K sodelovanju vabijo ekipe, ki jih lahko sestavlja do osem članov. Med temi kapetan ekipe pred tekmovanjem izbere štiri polnoletne tekmovalce, dva moška in dve ženski. Sodelujoči se bodo potegovali za naslove najboljše ekipe v državi v ženski in moški kategoriji. Peru • Po potresu v Peruju že 510 smrtnih žrtev Število mrtvih naj bi še naraščalo V enem najhujših potresovv Peruju, ki je v noči na četrtek minuli teden prizadel njegovo južno obalo, je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 510 ljudi, je sporočil namestnik vodje perujskih gasilskih enot Roberto Ognio. Reševalci še vedno rešujejo prebivalce, ki so ostali pod ruševinami, zdravstvene oblasti pa oskrbujejo več kot 1500 ranjenih. Po uničujočem potresu so številne mednarodne ustanove in druge države v Peru že poslale pomoč. Po najhujšem potresu v Peruju v zadnjih 37 letih so Združeni narodi sporočili, da bo število smrtnih žrtev najverjetneje še naraslo. Tudi perujski gasilci menijo, da bo število umrlih daleč preseglo 500, saj so možnosti, da bi pod ruševinami našli preživele, izredno majhne. Reševalci medtem nadaljujejo reševanje ponesrečenih, bolnišnice pa oskrbujejo ranjene. Vlada v Limi, ki je po potresu razglasila izredne razmere in na prizadeto območje poslala vojake, reševalce, medicinsko pomoč, zdravnike in ostalo medicinsko osebje, je razglasila tridnevno žalovanje, ki bo trajalo do nedelje, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Moč potresa, ki so ga čutili tudi v Braziliji, Ekvadorju, Kolumbiji in Boliviji, so najprej ocenili na 7,9 stopnje po Richterjevi lestvici, kasneje pa so sporočili, da je potres z žariščem kakih 145 kilometrov jugovzhodno od prestolnice Lima dosegel moč 8. stopnje po Richterjevi lestvici. Po uničujočem potresu so številne mednarodne ustanove in druge države v Peru že poslale pomoč. Mednarodni Rdeči križ je poslal dve letali s šotori, vodo in drugim materialom ter 205.000 dolarjev denarne pomoči, ZN so prispevali skoraj milijon dolarjev, EU pa najmanj milijon evrov. Program ZN za hrano je v državo že poslal hrano v vrednosti 500.000 dolarjev, pripravljajo pa nove zaloge. Na pomoč so z zalogami vode, odejami, šotori in drugo podporo priskočile tudi Kolumbija, ZDA in Italija, pomoč pa so ponudili tudi Brazilija, Mehika, Španija in Čile. (sta) EU • Nove ugotovitve Eurostata Letna stopnja inflacije v Sloveniji najvišja v območju evra Letna stopnja inflacije v območju evra, katerega članica je od 1. januarja tudi Slovenija, se je julija v primerjavi z junijem nekoliko zmanjšala in je znašala 1,8 odstotka. Slovenija pa je zabeležila 4-odstotno stopnjo inflacije na letni ravni, kar je največ med članicami območja skupne evropske valute, je danes sporočil evropski statistični urad Eurostat. V celotni EU je bila julija inflacija na letni ravni v primerjavi s prejšnjim mesecem prav tako nekoliko nižja in je znašala 2,0 odstotka. Junija je bila sicer letna stopnja inflacije v območju evra 1,9-odstotna, v celotni uniji pa 2,1-odstotna. Tako območje evra kot sedemind-vajseterica sta julija v primerjavi z junijem zabeležila manjšo deflacijo. Mesečna stopnja inflacije v območju evra je bila julija tako -0,2 odstotka, v celotni EU pa -0,3 odstotka. Julija so najnižje stopnje inflacije na letni ravni v EU beležile Malta, ki je beležila celo rahlo deflacijo (-0,2 odstotka), ter Danska (1,1 odstotka), Francija in Slovaška (po 1,2 odstotka). Najvišje so bile letne inflacijske stopnje v Latviji (9,5 odstotka), na Madžarskem (8,3 odstotka), v Bolgariji (6,8 odstotka), Estoniji (6,5 odstotka) in Litvi (5,1 odstotka). V primerjavi z majem se je letna stopnja inflacije junija v dvanajstih članicah EU zvišala, v trinajstih se je znižala, v dveh pa je ostala na enaki ravni. Slovenija je julija s 4,0 odstotka na letni ravni zabeležila najvišjo stopnjo inflacije med članicami območja z evrom. Sledijo ji Grčija in Irska po 2,7 odstotka ter Portugalska in Španija po 2,3 odstotka. Najnižje letno povprečje inflacije do julija so v celotni EU zabeležile Malta (0,7 odstotka), Finska (1,3 odstotka), Francija (1,4 odstotka) in Švedska (1,5 odstotka), najvišje pa Latvija (7,5 odstotka), Madžarska (7,5 odstotka), Bolgarija (5,5 odstotka) in Estonija (5,1 odstotka). Za Slovenijo je letno povprečje julija znašalo 2,8 odstotka in je bila tako za Grčijo (3,0 odstotka) na drugem mestu med članicami območja skupne evropske valute. V območju evra so se julija na letni ravni najbolj zvišale cene izobraževanja (9,1 odstotka), gostinskih storitev (za 3,4 odstotka) ter alkohola in tobaka (3,3 odstotka), najmanj pa so k inflaciji prispevale cene telekomunikacijskih storitev, ki so zabeležile celo deflacijo v višini 1,7 odstotka, ter cene oblačil (0,1 odstotka) in kulturnih storitev ter rekreacije (0,3 od- stotka), je še sporočil Eurostat. (sta) Bruselj • Verheugen stopil v bran nemškim proizvajalcem avtomobilov Zmanjšanje že, a ne na račun luksuza?! Foto:internet Evropski komisar za industrijo Guenter Verheugen se je postavil v bran nemškim proizvajalcem velikih avtomobilov, ki so v zadnjem času tarča vse večjih pritiskov zaradi škodljivega vpliva tovrstnih vozil na okolje. Komisar, ki je tudi sam Nemec, je v pogovoru za nemški časnik Bild menil, da proizvajalci velikih avtomobilov ne bi smeli biti tisti, ki žrtvujejo največ za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz avtomobilov. "Ne smemo pozabiti, da so luksuzni in avtomobili višjega srednjega razreda naš adut," je po poročanju bruseljskega spletnega biltena EUobserver opozoril komisar. Čeprav tudi sam pričakuje, da bo napredek pri zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, Verheugen opozarja, da je treba v tej smeri še veliko narediti tudi pri malih avtomobilih. "Prag ne more biti enak za vse avtomobile," je prepričan. Komisar se je za Nemčijo zavzel v času, ko Evropska komisija pripravlja sporen načrt o načinu, kako naj bi proizvajalci avtomobilov dosegli cilj, po katerem naj bi do leta 2012 vsi novi avtomobili proizvajali povprečno 130 gramov ogljikovega dioksida (CO2) na kilometer vožnje. Trenutno to povprečje sicer znaša 160 gramov CO2 na prevoženi kilometer. Načrt za dosego cilja, ki so ga v Bruslju predstavili februarja, naj bi bil izdelan najkasneje decembra. Načrt je že razdelil evropske proizvajalce avtomobilov. Tisti, ki proizvajajo večje avtomobile - med njimi prevladuje Nemčija -, želijo, da bi za večja vozila veljali drugačni kriteriji, medtem ko se proizvajalci manjših in okolju prijaznejših avtomobilov, med katerimi so v ospredju francoski in italijanski, zavzemajo, da bi za vse veljale enake omejitve, ne glede na velikost. Nemčija, ki v Bruslju intenzivno lobi-ra, da bi dosegla svoje, se zavzema tudi za to, da bi nekaterim proizvajalcem, kot je denimo Porsche, dovolili odklon od dovoljenih vrednosti. Mediji so nedavno poročali, da bi bila količina dovoljenih izpustov lahko pogojena z maso vozila. Tovrstno rešitev pa nemški proizvajalci načeloma podpirajo. (sta) Ljubljana • Telekomu za širokopasovno omrežje še 60 milijonov evrov Kredit brez garancije komercialnih bank Foto:internet Telekom Slovenije je minuli ponedeljek z Evropsko investicijsko banko (EIB) podpisal pogodbo o drugem delu posojila v višini 60 milijonov evrov, ki jih bo Telekom Slovenije vložil v izgradnjo širokopasovnega omrežja, je Telekom danes sporočil prek spletnih strani Ljubljanske borze. Telekom je prvi del posojila v vrednosti 40 milijonov evrov dobil 28. junija. To je prvo posojilo za katerokoli podjetje v Sloveniji, za katerega EIB ni zahtevala garancije komercialnih bank, ampak je prevzela korporativna tveganja nase. Zadostovala ji je že visoka mednarodna bonitetna ocena družbe, so še sporočili iz Telekoma. Kot so ob podpisu pogodbe prvega dela posojila 28. junija sporočili iz banke, je to nova usmeritev EIB, saj je pripravljena prevzeti večja tveganja v povezavi s posojili in ponuditi boljši dostop do dolgoročnega financiranja pod ugodnimi pogoji. Na ta način želi EIB podpreti izvedbo prednostnih projektov na področju raziskav, razvoja in inovacij. Telekom bo posojilo porabil za posodobitev oz. gradnjo obstoječih bakrenih in optičnih dostopovnih omrežij, hrbteničnega optičnega omrežja in sisteme prenosa ter pripadajoče operativne sisteme, je družba junija objavila na svoji spletni strani. V Telekomu nadgrajujejo in širijo obstoječa bakrena omrežja s tehnologijami iz nabora xDSL, začeli so z gradnjo dostopovnih optičnih omrežij FTTH, uvajajo tehnologijo EMX, začeli pa so graditi tudi brezžično omrežje WiMax. Letos bodo v skupini Telekomu Slovenije za naložbe namenili več kot 220 milijonov evrov. (sta) Priština • ZN Kosovu odredili izvedbo volitev v skupščino Datum volitev znan septembra Foto:internet Združeni narodi (ZN) so kosovskim oblastem v petek odredili, naj začnejo pripravljati volitve v 120-člansko skupščino, čeprav vprašanje prihodnjega statusa Kosova še ni rešeno. Tretje volitve po vojni v letih 1998 in 1999 naj bi izvedli v novembru, točen datum pa še ni določen. Predstavnik ZN Steven Schook je v sporočilu za javnost kosovske stranke pozval, naj registrirajo kandidate za volitve, datum glasovanja pa naj bi določili v prvem tednu septembra. Datum volitev predstavnikov skupščine in lokalnih volitev naj bi septembra določil predstavnik ZN na Kosovu Joachim Ruecker. ZN so lani za leto dni preložili lokalne volitve, saj so se bali, da bi glasovanje lahko ogrozilo potek pogovorov o prihodnjem statusu Kosova. Kosovski poslanci, ki izberejo predsednika in premiera, so pristojni za zadeve na področju zdravstva in izobraževanja, upravljajo pa tudi proračun v višini več kot 600 milijonov evrov. Zadnje volitve skupščine so bile leta 2003, pokrajino pa sedaj vodi koalicija dveh albanskih strank pod vodstvom premiera Agima Cekuja. Srbska manjšina zasedanja parlamenta bojkotira. Volitve naj bi tako potekale med nadaljnjim iskanjem rešitve kosovskega vprašanja. O tem sedaj razpravlja pogajalska trojka za Kosovo (ZDA, EU in Rusija), ki naj bi končno poročilo do 10. decembra predstavila generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu. Trojka je nalogo prevzela po 15-me-sečnih neposrednih pogovorih med Beogradom in Prištino o tehničnih vprašanjih, ki so potekala pod vodstvom posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija na Dunaju ter po neuspelih poskusih sprejetja več resolucij v Varnostnem svetu ZN na podlagi Ah-tisaarijevega načrta, ki predvideva nadzorovano neodvisnost Kosova. (sta) Peking • Kitajska beleži najvišjo inflacijo v 10 letih Velika podražitev hrane Kitajska inflacija, merjena z indeksom cen življenjskih potrebščin (CPI), je julija poskočila na 5,6 odstotka, kar je najvišja raven v zadnjih 10 letih, kažejo podatki kitajskega statističnega urada. Visoka inflacija, ki na novo vzbuja skrbi o pregrevanju kitajskega gospodarstva, je predvsem posledica dražje hrane. Cene hrane so na Kitajskem julija na letni ravni porasle za 15,4 odstotka. Cene svinjine so se povišale za 45,2 odstotka, jajca so bila dražja za 30,6 odstotka. Za okoli 30 odstotkov so se povišale tudi cene sveže zelenjave. 11,9-odstotna gospodarska rast Kitajske, zabeležena v drugem letošnjem četrtletju, skupaj z rastjo inflacije podpihuje zaskrbljenost zaradi morebitnega pregrevanja kitajskega gospodarstva. Julija zabeležena inflacija je za 1,2 odstotne točke presegla junijsko in je bila najvišja od februarja 1997. Kitajski statistični urad sicer poudarja, da je julijski skok inflacije posledica rasti cen hrane, medtem ko se druge dobrine niso toliko podražile. Relativno stabilne so ostale cene industrijskih proizvodov in storitev. Vodilni ekonomist urada Yao Jingyuan je sicer ocenil, da se bo kitajska inflacija zaradi rasti cen hrane še kakšna dva meseca povečevala, nato pa bo v zadnjem letošnjem četrtletju upadla. (sta) Gospodarstvo po svetu PARIZ/TOKIO/WASHINGTON - Azijske borze so v četrtek zaradi bojazni, da bo kriza na ameriškem trgu nepremičnin povzročila škodo mednarodnim finančnim trgom, zabeležile najnižje vrednosti indeksov v zadnjih mesecih. Indeks Nikkei je padel za dva odstotka na 16.148,49 točke, potem ko je med trgovanjem prvič od novembra lani padel pod 16.000 točk. Hongkonški indeks najpomembnejši delnic Hang Seng je padel za 3,3 odstotka na najnižjo raven zadnjih dveh mesecev, rdeče pa so obarvane tudi evropske borze. Ameriške Zvezne rezerve (Fed) so v sredo ameriškemu bančnemu sistemu ponudile novo finančno injekcijo, vredno 5,2 milijarde evrov, s čimer skušajo preprečiti negativne vplive nepremičninske posojilne krize na celotno gospodarstvo. Od 9. avgusta je Fed bančnemu sistemu zagotovil že 52,7 milijarde evrov finančnih injekcij. Zaradi krize so vse glasnejša tudi ugibanja, da bo Fed znižal obrestne mere, morda že na prihodnjem sestanku 18. septembra. Tega sicer ni storil že štiri leta, a analitiki menijo, da bi se to utegnilo zgoditi, če bodo razmere na trgu postale dovolj resne. "Živahne" razmere na trgu so prvi večji izziv za šefa Feda Bena Bernankeja, ki je na položaju februarja lani nasledil Alana Greenspana. ZAGREB - Hrvaška naftna družba Ina je v v prvem polletju ustvarila 296 milijonov kun (40,54 milijona evrov) čistega dobička, kar je 53 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Na ravni skupine se je v obdobju čisti prihodek od prodaje povišal za štiri odstotke na 11,19 milijarde kun (1,5 milijarde evrov), so po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina sporočili iz družbe. Prihodek od prodaje je višji po zaslugi rasti prodaje proizvodov rafinerij (za osem odstotkov), zemeljskega plina (za 13 odstotkov) in surove nafte (za 32 odstotkov), znižale pa so ga v povprečju nižje prodajne cene za rafinerijske proizvode in surovo nafto ter slabši tečaj dolarja glede na kuno v primerjavi z enakim obdobjem lani, pravijo v Ini. DUNAJ - Avstrijska naftna in plinska družba OMV je v drugem letošnjem četrtletju ustvarila 411 milijonov evrov čistega dobička, kar je tri odstotke več kot v enakem lanskem obdobju. Dobiček pred davki in obrestmi se je v primerjalnem obdobju znižal za devet odstotkov na 562 milijonov evrov. Prihodki družbe so znašali 4,58 milijarde evrov, kar je odstotek manj kot v drugem trimesečju lani, so poročale tuje tiskovne agencije. V prvem letošnjem polletju je čisti dobiček OMV znašal 743 milijonov evrov, kar pomeni triodstotno povečanje. Dobiček pred davki in obrestmi je bil v šestih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižji za osem odstotkov in je znašal 1,06 milijarde evrov, medtem ko so bili prihodki v višini 9,17 milijarde evrov višji za tri odstotke. SINGAPUR - Cene na svetovnih naftnih trgih so se v četrtek, potem ko naj bi po podatkih vremenoslovcev napovedani tropski nevihti zgrešili naftno infrastrukturo v Mehiškem zalivu, znižale za več kot pol dolarja. Za sod (159 litrov) zahodnoteksaške lahke nafte z dobavnim rokom septembra je bilo tako v četrtek v azijskem elektronskem trgovanju potrebno odšteti 72,80 dolarja, kar je 53 centov manj kot ob zaključku trgovanja v sredo, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Severnomorska nafta brent se je pocenila za 66 dolarjev na 70,98 dolarja za sod. Sredi tedna se je sicer podražila nafta Organizacije držav izvoznic nafte (Opec). Sod nafte članic kartela je bil v sredo vreden 68,58 dolarja, kar je 87 centov več kot v torek, so zapisali na spletnih straneh organizacije. Po najnovejših napovedih naj bi tropska nevihta Dean, ki bo predvidoma v četrtek dosegla stopnjo orkana, Mehiški zaliv obšla na jugu ali pa ga prizadela močno oslabljena. Naftni trgovci so se bali, da bo Dean prizadel naftno infrastrukturo in občutno znižal proizvodnjo v omenjeni regiji. Tudi druga tropska nevihta, Erin, naj na proizvodnjo nafte ne bi imel večjega vpliva. FRANKFURT - Evropska centralna banka (ECb) je bankam, ki jih je prizadela kriza na ameriškem trgu nepremičnin, v torek že četrtič v manj kot tednu dni ponudila finančno injekcijo, tokrat vredno 7,7 milijarde evrov, poročajo tuje tiskovne agencije. S potezo ECB nadaljuje operacijo, katere cilj je zagotoviti urejene pogoje na finančnem trgu v območju evra. "ECB ugotavlja, da so razmere na finančnem trgu zdaj blizu normalnim," je v sporočilu zapisala banka. ZUERICH - Največja švicarska banka UBS je v drugem letošnjem četrtletju ustvarila 4,6 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 79 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. K rezultatu je pripomogel enkratni prihodek z naslova prodaje deleža v holdingu Julius Baer, banka pa je opozorila, da bi zaradi pretresov na finančnih trgih v prihajajočih mesecih dobiček lahko bil manjši. HELSINKI - Vodilni svetovni proizvajalec mobilnih telefonov, finska Nokia, je sporočila, da lahko pri polnjenju baterij BL-5C, ki jih proizvaja Matsushita Battery Industrial, pride do pregretja. Doslej so pregretje zabeležili v okoli 100 primerih, sicer pa se obvestilo nanaša na okoli 46 milijonov baterij, ki jih je Matsushita izdelal med decembrom 2005 in novembrom 2006. ZUERICH - Švicarski proizvajalec ur Swatch je v prvem letošnjem polletju zaradi velikega povpraševanja zabeležil 39-odstotno rast čistega dobička. Znašal je 280,64 milijona evrov, podjetje pa pričakuje, da bo dobiček rasel tudi v prihodnje. Prihodki od prodaje družbe so se v primerjalnem obdobju zvišali za 17 odstotkov na 1,67 milijarde evrov. 38. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptuj 2007 V petek bomo v minoritskem samostanu vižali V petek, 24.avgusta, bo Ptuj znova zaživel v znamenju najstarejšega slovenskega festivala narodnozabavne glasbe. Ob 19.45 se bo namreč na dvorišču minoritskega samostana pričel že 38. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptuj 2007. Ob družbi Radio Tednik Ptuj tudi letos pri izvedbi sodelujejo agencija Geržina Videoton, RTV Slovenija, TRV Slovenija - Regionalni center Maribor (radio Maribor, televizija Maribor - Tele M) ter Založba kaset in plošč RTV Slovenija. Letos bo na festivalu sodelovalo deset ansamblov. neposredno na podlagi dosedanjih uspehov na ostali so se predstavili na predizboru, ki je Preddvoru. Tam je strokovna komisija za lu izbrala še sedem anamblov, vendar radi prometne nesreče, v kateri se je njihova članica, udeležbo odpove-Ansambli bodo predstavili vsak skladbi - gre za nove skladbe, ki bile javno predvajane, izdane na zvoka ter z neobjav-besedilom. Lani je ocenjeva-potekalo v dveh jah - v kategori-kvintetov (har-trobenta, kla-bas) ter v ka-zasedb, kar sprejeli z odo-zato bo oce-teh dveh ka-potekalo tudi Strokovno ki bo pode-nagrade, sestavljali Lačen, Petek, Čop Šmaj-Ivo Umek mijan Ko-Komisija brala naj- Dogajanje na 38. slovenskem festivalu domače zabavne glasbe ansambel društva Alojz Žuran iz Podgorcev. Štirje so se na festival uvrstili ptujskem festivalu, pre-potekal 27. maja v nastop na festiva-so Iskrice za-poškodovala dale. po dve še niso nosilcih ljenim nje prvič kategoriji klasičnih m o n ik a, rinet, kitara, tegoriji ostalih so sodelujoči bravanjem, njevanje v tegorijah letos. komisijo, lila štiri bodo Franc Štefan Urška ert, in Da-larič. bo iz-boljši m e d Foto: Ciril Ambrož bodo s plesom popestrili člani Kulturnega V času telefonskega glasovanja bo nastopil ansambel Ekart - ansambel, ki je v zgodovini ptujskega festivala zbral največ nagrad, po prireditvi, ki jo bosta povezovala Natalija Škrlec in Peter Kirič, pa se bo pričela še Festivalska noč. Slednja je zaradi dežja zadnji dve leti odpadla, tretje leto zapored pa tako na nastop na pofestivalskem dogajanju čaka ansambel Štrk. V primeru slabega vremena bo festival potekal v dvorani Šolskega centra Ptuj. Za celotno produkcijo festivala ter radijske in televizijske prenose bo poskrbela ekipa regionalnega centra RTV Slovenije iz Maribora. Generalna pokroviteljica letošnjega festivala je Perutnina Ptuj, sopokroviteljica pa Mestna občina Ptuj. Pripravila: Natalija Škrlec Predstavljamo vam ... 1. Meh in smeh Ansambel prihaja iz Podgorja, sestavljajo ga Blaž Globoč-nik-harmonika, Grega Rožanc-bariton, Boštjan Rožanc-kitara, Matic Vrčkovnik-trobenta, Simon Žvikart-klarinet, Ciril Hra-šan-vokal in Urša Dokl-vokal. NA MOJI POTI (Franc Šegovc/Zora Založnik) URŠKA, POVEJ ! (Franc Šegovc/Vera Šolinc) nimi klasič- kvinteti in najboljši ansambel med ostalimi zasedbami (oba ansambla prejmeta zlatega orfeja in po 850 evrov denarne nagrade), najboljše besedilo, katerega avtor bo prejel 650 evrov, ter dobitnika Korenove plakete za najboljšo vokalno izvedbo. Poleg teh bosta podeljeni še dve nagradi - tudi letos bo namreč potekalo telefonsko glasovanje, preko katerega bodo gledalci in poslušalci izbrali najboljšo melodijo - nagrado 1000 evrov si bodo razdelili avtor glasbe, avtor besedila, avtor aranžmaja in ansambel. Ponovno pa se na ptujski festival vrača glasovanje publike - občinstvo bo na prireditvi z glasovnicami izbralo najboljši ansambel, ki mu bo pripadlo 850 evrov nagrade. Komisijo za besedila bodo sestavljali Jože Šmigoc, Lilijana Klemenčič ter predstavnik Združenja pesnikov domače zabavne glasbe. Prireditev bodo s plesom popestrili člani Kulturnega društva Alojza Žurana iz Podgorcev. Scenarij je pripravil Jože Bračič, scena je tudi letos delo Jožeta Napotnika. tfVROVALNiCA PRIBOR .'■•Ta,- ZAVAROVAI M A R ! B Foto: Martin Ozmec Meh in smeh 38. filovenskifefitivai domače zabavne glasbe Ptui2007 Perutoina Ptuj ^^ občina ptuj 38. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptuj 2007 2. Cvet Ansambel Cvet se je na festival uvrstil neposredno, na podlagi dosedanjih festivalskih uspehov. Sestavljajo ga: Urban Hudoklin - trobenta, Bernard Belina - klarinet, Robert Zorec - klarinet, Mateja Strnad Zorec - vokal, Milan Strnad - vokal, harmonika, Franc Strnad - kitara in Miran Šeško - bas. OSTANI PRI MENI (Igor Podpečan/Metka Ravnjak Jauk) RDEČA BARVA JE DRAGA (Igor Podpečan/Darinka Kovač) DINAR, TOLAR, EURO! (Mike Orešar/Vera Šolinc) SOSEDOV POBA (Helmut Freydl/Franc Ankerst) 5. Ansambel Zreška pomlad Ansambel iz Zreč se je na festival uvrstil neposredno, sestavljajo pa ga Jože Hren - harmonika, vokal, Domen Hren - kitara, vokal, Jože Povh - vokal, Borut Bobik - kontrabas, vokal in Uroš Albreht - vokal. MED PRIJATELJI (Edvin Fliser/Edvin Fliser in Barbara Ko-larič) JUTRI BOLJŠE BO (Jože Hren/Maja Oderlap) Gašper Pokoren - trobenta ter pevski duet Renata Novak in Gašper F.Šarc. SE SPOMNIŠ (Matjaž Ribnikar/Franc Ankerst) SLAMNATI IZGOVORI (Mitja Marošek/Vera Šolinc) Foto: Martin Ozmec Zreška pomlad 6. Ansambel Novi spomini Novi spomini iz Mokronoga so festivalski skladbi predstavili že na predizboru, na ptujskem odru pa bodo nastopili Klemen Hribar - harmonika, vokal, Denis Barbo - kitara, vokal, Rok Barbo - kontrabas in Jože Mikec - vokal. ZADNJI TVOJ POLJUB (Lado Šurla/Darinka Kovač) KO SEM ZAGLEDAL TE (Marjan Turk/Darinka Kovač) Veseli Gorenjci 9. Ansambel Spev Ansambel je v preteklih letih že slavil na ptujskem festivalu, zato mu ni bilo treba skozi predizbor. Zasedbo iz Velenja sestavljajo Erik Hribernik - harmonika, Kristijan Kolenc - bas kitara, vokal, Boštjan Mežnar - kitara, vokal, Marko Berzelak - vokal ter Edo Rednak - vokal. NE MOREŠ IMETI VSE (Marjan Kregar/Branko Zupanc) PREBUDI SE IZ SANJ (Brane Klavžar/Branko Zupanc) Ansambel Cvet 3. Podkrajski fantje Tudi Podkrajski fantje so si nastop zagotovili s preteklimi festivalskimi uspehi. Ansambel iz Velenja sestavljajo Bojan Rožič - 1. tenor, Franc Vedenik - 2. tenor, Ivan Borovnik - barito, Vili Krivec - bas, Dejan Krivec - harmonika, Andrej Glinšek - kitara in Branko Fijavž - bas kitara, bariton. KO SPET JE VEČER (Franc Žerdoner/Branko Zupanc) RODNA GRUDA (Brane Klavžar/Franc Vedenik in Slavica Domanjko) Podkrajski fantje 4. Ansambel bratov Gašperič Ansambel bratov Gašperič iz Ptuja se je na festival uvrstil preko predizbora. Zasedbo sestavljajo Darko Gašperič - bariton, bas kitara, Uroš Gašperič - klarinet, vokal, Sašo Gašperič - trobenta, Miran Frešer - harmonika, Marjan Krajnc - kitara, vokal, Karmen Klinc - vokal in Dušan Videčnik - vokal. Novi spomini 7. Ansambel Prepih Tudi ansambel Prepih si je svoj drugi nastop na ptujske festivalu priboril na predizboru. Ansambel sestavljajo Zlatko Majcen-bas kitara, bariton, Robi Muršič-kitara, vokal, Janez Munda-harmonika, Srečko Hebar-kitara, vokal, Dominik Maj-cen-klarinet, vokal in Andrej Belšak-trobenta, vokal. VSE V ŽIVLJENJU SEM OKUSIL (Boris Rošker/Vera Kum-prej) VRTNARSKA POLKA (Boris Rošker/Marko Kočar) Spev 10. Ansambel Juhej Ansambel Juhej iz Slovenj Gradca se je prav tako že predstavil na ptujskem festivalu. Ansambel sestavljajo: Boštjan Hosnar - trobenta, vokal, Mitja Hosnar - klarinet, vokal, Andrej Sušec -kontrabas, vokal, Matic Čah - harmonika, vokal, David Pečoler -kitara, vokal ter pevski duet Metka Kogelnik in Mirko Šlibar. ŠKRJANČKOVA PESEM (Mirko Šlibar/Miran Merzdovnik) Ans. JUHEJ DAN IN NOČ (Mirko Šlibar/Majda Rebernik) Ans. JUHEJ Foto: Martin Ozmec Prepih Foto: Martin Ozmec Bratje Gašperič 8. Ansambel Veseli Gorenjci Veseli Gorenjci so nastop na festivalu zagotovili z dobro predstavitvijo na predizboru v Preddvoru. Na ptujskem odru bodo nastopili Matjaž Ribnika - harmonika, Tine Zelnik - bariton, kontrabas, Rok Jamnik - kitara, Mitja Marošek - klarinet, Juhej Foto: Arhiv Foto: Arhiv Foto: Arhiv Foto: Arhiv Foto: Arhiv i ŽITARICE SO TEMELJ URAVNOTEŽENE PREHRANE. ŠE POSEBEJ ZA PIŠČANCE. Dobro počutje ni odvisno le od tega, kaj daste nase, ampak predvsem od tega, kaj daste vase. Vsa perutnina, ki zraste pri naših rejcih, se prehranjuje izključno z rastlinsko prehrano, v kateri prevladujejo žitarice. Zato je zdrava in zato vam pomaga, da ste naravno fit. ^ v novi embalaži Perutnina Ptuj d.d., Potrčeva c. 10,2250 Ptuj, Slovenija, www.perutnina.com Ptuj zakladnica tisočletij Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij - mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvignona. Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav. Pridite, povabite prijatelje in navijače vašega najljubšega ansambla. Izkoristite enkratno priložnost, da ob spremljanju osrednjega tovrstnega festivala v Sloveniji spoznate, začutite in zaživite Ptuj in ptujskost. Obilo glasbenih užitkov in prijetno počutje na XXXVIII. SLOVENSKEM FESTIVALU DOMAČE ZABAVNE GLASBE. MESTNA OBČINA PTUJ l Hj . ,. ; » v^v ' ' 1 ' ' S Posebej opremljeni za Slovenijo ste lahko na več načinov. Modeli Si s prihrankom do 2.400 EUR* Priporočamo pa vam, da to naredite s Polom Si, Golfom Si ali Golfom Plus Si, zelo bogato opremljenimi posebej za Slovenijo. To pomeni, da imajo veliko dodatne opreme, izbrane po okusu slovenskih kupcev: klimatsko napravo,ABS, radio s CD predvajalnikom, daljinsko centralno zaklepanje, električni pomik stekel in ... In kerželimo, da se na pot odpravite brezskrbno, vam ob nakupu modela Si podarimo enoletno osnovno članstvo vAMZS. Pristopno izjavo lahko sklenete tudi pri Volkswagnovem trgovcu. Modeli Si Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62, 788 11 64, 788 11 65 eno. •Ugodnosti veljajo sa q r n ci Računalniška postavitev, osvetljevanje na film ter izdelava vseh vrst tiskovin v offset in sitotisk tehniki. Sp. jablane 19, 2326 CIRKOVCE Tel.: 02 789 01 30, Fax: 02 789 01 31 SMZS OBČINA VIDEM ZELI VSEM OBISKOVALCEM 38. FESTIVALA SLOVENSKE DOMAČE ZABAVNE GLASBE PTUJ 2007 VELIKO GLASBENIH UŽITKOV IN PRIJETNO POČUTJE. Občina Videm Občina Markovci zeli vsem ljubiteljem domače zabavne glasbe in obiskovalcem 38. festivala obilo glasbenih užitkov; sodelujočim pa uspešen nastop. Občina Markovci Pozdravljamo udeležence festivala in želimo veliko uspešnih ter prijetnih trenutkov. Občina Kidričevo Prodajalna ELISA na Slovenjegoriški cesti 16 ter na avtobusni postaji v Osojnikovi ulici 11 na Ptuju DISKONTNE CENE IN IZJEMNI GOTOVINSKI POPUSTI! ■70% za otroško poletno kolekcijo! ■50% za m°ska in ženska poletna oblačila! ELISA , trgovina izjemnih ugodnosti! KLJUČI KLJUČAVNICE ŠTIFTAR Najdete nas: TC CITY MARIBOR gsm: 051 313 536, 041 662 832 EUROPARK MARIBOR tel.: 02 33 16 200 N.A. POSTAJA MARIBOR tel.: 02 25 27 200 QLANDIJA PTUJ tel.: 02 771 01 21 NAŠI KLJUČI SO VAŠA VARNOST GRADBENO PODJETJE GRADNJE PTUJ d.d. Dornavska cesta 6a, 2250 Ptuj Tel.: 787-58-00, Fax.: 771-78-41 www.gradis-gradnje-ptuj.si gradnje.ptuj@gradis-gradnje-ptuj.si o PRODAJA ALI NAJEM GARAŽNO-PARKIRNIH MEST V RABELČJI VASI o PRODAJA VSEH VRST BETONOV Petovi^vtp Petovia avto, trgovina in storitve d.d.. Ormoška c. 23, Ptuj www.petovia-avto.si Tel.: 02/ 749 35 46 RAD IOTELEVIZIJ A /[ SLOVENIJA Regionalni center Maribor m ■ slovenske Novice m ■ slovenske Novice SKUPINA KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ 2250 PTUJ, Miklošičeva 12 kmetijska zadruga zadružna oskrba Štajerska sadja in zelenjava Obilo glasbenih užitkov na 38. festivalu DZG Ptuj 2007 Štajerski tednik, avgust 2007 Če bi ljudi različnih generacij vprašali, kaj je njihov najbolj mučni spomin na šolske dni, bi od mnogih dobili odgovor, da so to slabe ocene, a hkrati bi si tisti, ki so zaradi ocen doživljali stres, šolo težko predstavljali brez njih. Pa si jo bodo že kmalu morali, kajti Ministrstvo za šolstvo- srednje poklicne in strokovne šole osvobaja ocen, ki povzročajo dijakom toliko travm. Prizadevanja so se zelo približala izpolnitvi, saj je omenjeno ministrstvo v začetku julija predstavilo nov Pravilnik o ocenjevanju znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki naj bi začel veljati že v šolskem letu 2008/09. Ve- čjih polemik (z izjemo staršev dijakov) še ni bilo, a se bodo brez dvoma pojavile, saj so spremembe, ki se pripravljajo, za slovenski šolski prostor močno nenavadne. Pravilnik dijakom v triletnih in štiriletnih srednjih šolah omogoča napredovanje v višji letnik z eno ali več ocenami „nms". Za to kratico se skriva „neizpolnjevanje minimalnih standardov", ki bodo nadomestili negativne ocene. Ni težko odgovoriti na vprašanje, zakaj se nms-ji uvajajo samo za poklicne in strokovne šole in ne za gimnazije. Uradno gimnazijski programi še niso usklajeni s sistemom zbiranja kreditnih točk, neu- radno pa lahko sklenemo, da želi minister Zver pritegniti čimveč dijakov, da se vpišejo na poklicne šole, kjer v primerjavi z gimnazijami ne beležijo takega vpisnega navala. Spremenjeno ocenjevanje znanja daje šolam, predvsem pa učiteljem (še) več avtonomije in jim hkrati nalaga več odgovornosti, ker bodo v učiteljskih zborih odločali o tem, koliko nms-jev ima lahko posamezen dijak, da se še lahko vpiše v višji letnik. Nenavadno je tudi to, da spremenjeni pravilnik ne omenja popravnih izpitov, ki so jih negativno ocenjeni dijaki opravljali med počitnicami in s katerimi so si lahko zagotovili VELIKA IZBIRA: prenosnih računalnikov, osebnih računalnikov, monitorjev, mrežne opreme, računalniških komponent, potrošnega materiala... PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK! FUJITSU«*™ /SLS SIEMENS Rock Solid • He»rt Touching \/MO D4A.L JI Verbatim J gigabyte BenQ, Ljnkbye ■ 1 m V V! Windows t s e h h s . o = v En«™« Atajtrs toM^no«»^™.^ Ker imamo DOBRO ROBO in SUPER CENE smo se preimenovali! 4 M A" mn 7777 007 4MAT d o o Ulica 5 Prekomorske 10a, 2250 Ptuj www. compute reenter, b Computer Diskont napredovanje v višji letnik. Tistim, ki jim bo učiteljski zbor kljub vsemu naložil ponavljanje letnika, ne bo treba opravljati vseh obveznosti, torej tistih predmetov, ki so jih že pozitivno opravili. Ponavljali bodo le predmete z oceno „nms", hkrati pa bodo lahko, kot je to ustaljena praksa na večini fakultet, opravljali preizkuse znanj za višji letnik. Tem dijakom bodo priznane vse uspešno opravljene obveznosti tudi pri morebitnem prepisu v drug šolski program. Ali torej novi Pravilnik o ocenjevanju znanja v poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju približuje način ocenjevanja in napredovanja univerzitetnemu? Poklicno šolstvo se pri nas vendarle težko primerja z ureditvijo visokega šolstva, saj imajo študenti v vsakem letniku jasno določene pogoje za napredovanje, ki niso tako nedefinirani. Zanimivo je tudi to, da bo komisija pri tem upoštevala število kreditnih točk, ki jih bodo na podlagi ocen zbirali učenci. Če bo dijak napredoval, bo to možnost v enem programu lahko izkoristil le enkrat. Šole bodo zanje pripravile individualne izobraževalne načrte (tudi to je povzeto po visokem šolstvu), v katerih bo točno določen časovni potek, način ter obseg izpolnjevanja obveznosti dijaka. Slovenija velja za državo, v kateri neformalno pridobljena znanja, spretnosti in veščine nimajo posebne teže in velja- ve, zato razveseljuje podatek, da se pripravljajo spremembe tudi v tej smeri. Srednješolski sistem naj bi priznaval tudi znanja iz neformalnih izobraževanj, če le-ta obsegajo vsaj eno kreditno točko ali 25 ur dela dijaka. Šole torej s predstavljenimi novostmi dobivajo več svobode in hkrati večjo odgovornost. Takšno izkušnjo je doslej dobilo že nekaj poklicnih in strokovnih šol, ki so poizkusno uvedle nova pravila ocenjevanja znanja; s spremembami pa naj bi bili zadovoljni. Po besedah učiteljev opuščanje ponavljanja ne daje potuhe slabšim dijakom, temveč omogoča tistim, ki so nadarjeni, a zaradi različnih okoliščin na nekaterih področjih neuspešni, da neuspehe popravijo in nato napredujejo. Stvari seveda nikoli niso enoznačne in zato je treba predstaviti še drugo plat „zgodbe". Iz časov študija se spomnim, da naj bi poznali notranjo in zunanjo motivacijo. Pa je res tako? Ali se za še tako plemenitim motivom ne skriva neka druga, še tako majhna korist? Težko, da bo uvedba nms-jev prispevala do kakovostnejšega znanja dijakov, saj je ocena za dijaka močna zunanja motivacija. Pravilnik smo seveda povzeli po vzgledih Finske, ki je naš vzor že vrsto let. Švedska, Danska in Finska veljajo za države z najvišjo stopnjo pisnih spretnosti prebivalstva, ampak njihov šolski sistem je v mnogočem drugačen od našega, njihova družba se razlikuje od naše in večina prebivalcev je vključenih v neformalne oblike izobraževanja, kot so študijski krožki in tečaji. Mnoge učitelje moti, da bo mogoče napredovati v višji letnik tudi z več nedoseženimi minimalnimi standardi, in opozarjajo, da bodo s tem izgubili še zadnjo možnost za obvladovanje slabših dijakov, ki jih je na poklicnih in strokovnih šolah po statistiki Zavoda za šolstvo največ. V kratkem času se ukinjajo številčne ocene; nadomestili jih bodo nms-ji oziroma opisne ocene, ki jih starši, največkrat pa dijaki sploh ne razumejo. Srednješolska izobrazba je po evropskih standardih pogoj za normalno razumevanje družbe in za pridobitev pisnih veščin, ki omogočajo aktivno državljanstvo, a lahko se vprašamo, kakšno znanje bodo dijaki dejansko usvojili. Verjetno je manj tistih, ki si želijo, da bi uvedli šolo, ki znanja sploh ne bo več ocenjevala, temveč bo pričakovala, da se bodo v njih učili zato, ker so notranje motivirani in jih učenje veseli zaradi znanja samega. Bo šolstvo z nms-ji skušalo doseči pozitivno učno klimo in šolo po meri učenca; torej tako brez stresa? Kot napoveduje Ministrstvo za šolstvo in šport, bodo negativne ocene na srednjih strokovnih in poklicnih šolah kmalu le še spomin. Danilo Majcen, univ. dipl. andr. _Maturo uspešno opravilo dodatnih 27 kandidatov 185 kandidatom izboljšali ocene, dodatnih 27 maturo uspešno opravilo Dijaki, ki so splošno maturo opravljali v spomladanskem roku, so bili z rezultati seznanjeni 16. julija. V tridnevnem roku so nato imeli možnost na Republiški izpitni center vložiti zahteve za vpogled v izpitno dokumentacijo. Po pregledu polovice prispelih ugovorov je Državna komisija odločila, da je splošno maturo uspešno opravilo še dodatnih 27 kandidatov. Državna komisija je na seji, ki je potekala minuli petek, izmed 1198 ugovorov maturantov obravnavala zahteve 653 kandidatov, ki so vložili zahtevo za izboljšanje ocene pri 922 izpitih. Pri 212 izpitih so oceno izboljšali kar 185 kandidatom, po pozitivno rešenem ugovoru pa je splošno maturo v spomladanskem roku opravilo še dodatnih 27 kandidatov. V predpisanih treh dneh od seznanitve z rezultati, ki so jih kandidati, ki so maturo opravljali v spomladanskem roku mature, imeli na razpolago, je na RIC zahtevo za vpogled v izpitno dokumentacijo vložilo 1639 učencev. V izpitnem centru so nato ugotovili, da je 819 maturantov vložilo ugovor pri enem ali več predmetih, izmed njih pa je 24 kandidatov ugovarjalo na izračun izpitne ocene. Komisija za reševanje ugovorov na ocene splošne mature ima na razpolago 60-dnevni rok. Čaka jih še natanko polovica ugovorov, ki jih bodo poskušali rešiti v čim krajšem času. Prijave za jesenski rok do 28. julija Sicer pa se je v spomladanskem roku letos skupaj na 88 šolah po Sloveniji k splošni maturi prijavilo 11.233 kandidatov, od tega se je izpitov udeležilo 9.773 kandidatov. Kandidati z eno ali dvema negativnima ocenama bodo lahko v naslednjih rokih splošne mature opravljali popravne izpite iz negativno _Visokošolski zavodi in višje strokovne šole Za izobraževanje skrbi 9000 učiteljev in strokovnih delavcev Foto: Martin Ozmec ocenjenih predmetov, kandidati s tremi ali več negativnimi ocenami pa bodo morali maturo ponovno opravljati v celoti. K jesenskemu roku splošne mature so se lahko prijavili na šoli najkasneje do 28. julija. Pisne izpite bodo opravljali med 27. avgustom in 1. septembrom, ustne pa bodo šole izvajale do 4. septembra. Z rezultati jesenskega roka splošne mature bodo kandidati seznanjeni na šolah 19. septembra, s pomočjo svoje šifre pa si jih bodo lahko istega dne od 5. ure zjutraj ogledali tudi na spletu. Dženana Becirovic V letu 2006/7 je bilo na visokošolskih zavodih in višjih strokovnih šolah zaposlenih skoraj 9.000 učiteljev in drugih strokovnih sodelavcev. V študijskem letu 2006/7 je tako na visokošolskih zavodih poučevalo 4.257 rednih in izrednih profesorjev, docentov, lektorjev in predavateljev. Pomagalo jim je 2.966 visokošolskih in 50 znanstvenih delavcev. Skupaj je v pedagoškem procesu sodelovalo 7.273 oseb z različnimi pedagoškimi obremenitvami - s polno, povečano ali nepolno pedagoško obremenitvijo. Če ta podatek preračunamo v polno pedagoško obremenitev, bi to bilo 5.786 oseb s polno obremenitvijo. 21 študentov na učitelja Enega visokošolskega učitelja je bilo v navedenem obdobju povprečno deležnih 21,48 študenta, kar je „za pol študenta" manj kot v lanskem študijskem letu in skoraj za dva študenta manj kot pred dvema letoma (23,2). Če upoštevamo tudi visokošolske sodelavce in znanstvene delavce, si je enega izmed njih „delilo" 12 študentov. Na višjih strokovnih šolah pa je sodelovalo v pedagoškem procesu več kot 1.600 zaposlenih oziroma točno 1653 oseb z različnimi pedagoškimi obremenitvami; če ta podatek izrazimo v polni pedagoški obremenitvi, pa to predstavlja 532,5 osebe s polno pedagoško obveznostjo. Med visokošolskimi učitelji prevladujejo moški, delež žensk pa je večji med visokošolskimi sodelavci in predavatelji višjih šol. V zadnjem, iztekajočem se študijskem letu je bilo tako med učitelji 31,5 % odstotka žensk, kar je sicer za slabih 10 % več kot pred petimi leti. Med sodelavci na visokih šolah pa je žensk skoraj polovica. Približno tolikšen je delež žensk tudi med predavatelji in drugimi zaposlenimi na višjih strokovnih šolah. Pripravila: SM (vir: SURS) Osnovnošolsko izobraževanje V devetletko vključenih 90 % otrok Če pobrskamo po lanskem šolskem letu (2005/6), je iz statistike razvidno, da je lani uspešno zaključilo izobraževanje OŠ 21.183 oseb. Izobraževanje v rednih programih je uspešno zaključilo 20.577 učencev, v prilagojenih programih 316, v programih za odrasle pa 290 udeležencev. 436 učencev, ki so OŠ obiskovali osmo, deveto ali deseto leto, je v tem šolskem letu končalo iz- obraževanje brez dokončane osnovne šole. Število učencev na učitelja se razlikuje glede na vrsto programa, ki ga šola izvaja. V OŠ, ki izvajajo redne programe, učitelj v povprečju poučuje 13 učencev. V šolah, ki izvajajo prilagojene programe, učitelj poučuje v povprečju 4 učence. V izobraževalnih ustanovah, ki izvajajo programe za odrasle, pa učitelj poučuje 5 udeležencev izobraževanja. V začetku šolskega leta 2006/7 je bilo v programe 9-letne OŠ vključenih že skoraj 90 % otrok. V OŠ, ki izvajajo redne programe, je od skupaj 164.477 učencev v programe 9-letne OŠ vključenih že 143.988 učencev ali 87,5 %. V OŠ, ki izvajajo prilagojene programe, pa je od skupaj 1 624 učencev v programe 9-letne osnovne šole vključenih že 1.280 učencev ali 78,8 %. Pripravila: SM (vir: SURS) Lumpijeva varna pot v šolo Mercator že četrto leto zapored v sodelovanju z Direkcijo RS za ceste - Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu organizira v začetku šolskega leta akcijo Lumpijeva varna pot v šolo. Akcija poteka od avgusta do sredine septembra v Mercatorjevih centrih po Sloveniji, njen namen pa je osveščanje otrok in odraslih o prometnih pravilih in pasteh, ki nenehno prežijo na cesti. Otroci v Lumpijevi družbi najprej spoznavajo teoretično znanje o pravilnem vedenju pešcev in voznikov na cestah, nato pa lahko tudi praktično preizkusijo svoje prometno znanje v avtomobilčkih Jumi-car na poligonih pred hiper-marketi Mercator. Članica Mercatorjeve uprave za trženje in nabavo mag. Mateja Jesenek je ob pričet-ku akcije povedala: »V Mer-catorju verjamemo, da lahko naša vsakoletna akcija v sodelovanju s strokovnjaki, ob pomoči staršev in s pozornostjo vseh udeležencev v pro- metu pomembno pripomore k varnosti naših najmlajših na cesti in na poti v šolo. Akcija Lumpijeva varna pot v šolo je za otroke zabavna, nam vsem pa sporoča, da je varna pot naših otrok v šolo naša skupna skrb.« Na Lumpijevih poligonih strokovnjaki z demonstracijskimi napravami pokažejo otrokom na poligonu in napravah, kako morajo oni in odrasli ravnati v prometno raznolikih situacijah, se pravilno pripeti z varnostnim pasom ali drugimi zadrževalnimi sistemi, kako kot potnik, kolesar ali pešec vsakodnevno pravilno ravnati v prometu. Ob tem so strokovnjaki pripravili zanimive prikaze različnih pripomočkov, s katerimi lahko povečamo lastno varnost in predvsem varnost svojih otrok v prometu. Vedenje otrok na cesti je praviloma popolnoma intuitivno in pogosto nepravilno. Otroci se zato na poligonih lahko preizkusijo tudi kot vozniki in tako spoznavajo, kako nekdo na drugi strani v prometu rea- gira v različnih situacijah. Otroci so naše največje bogastvo in prav je, da se tega zavedajo tudi vsi vozniki. Pa ne le v začetku septembra, ko je na naših cestah največ malih lumpijev z rumenimi ruticami, ampak vse leto in vsak trenutek, ko so na cesti. Zato so na dogodkih Lumpi-jeva varna pot v šolo na voljo strokovnjaki, s katerimi lahko starši izmenjujejo izkušnje o obnašanju otrok na cestah in ugotovitve, čemu je treba posvetiti še posebno pozornost: kako se pravilno pripeti, kako kot potnik, kolesar ali pešec vsakodnevno pravilno ravnati v prometu in podobno. Kdo je Lumpi? Lumpi je med otroki priljubljen lik, nosilec znane Mercatorjeve trgovske znamke Lumpi z več kot 300 izdelki (kozmetični, prehrambni in tekstilni). Linijo Lumpi je Mercator uvedel leta 2000 in je namenjena otrokom do 10. leta starosti, po izdelkih Lumpi pa posegajo tudi starejši, saj ponujajo najboljšo kakovost za primerno ceno. Kakovost in izbor izdelkov blagovne znamke Lumpi bosta odslej še odličnejša in še bolj nadzorovana, saj bosta pod stalnim nadzorom strokovnjakov Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj in Pediatrične klinike v Ljubljani. Lumpi je med najmlajšimi poznan tudi kot gostitelj številnih zabav, gledaliških predstav in likovnih delavnic na različnih prireditvah za otroke v Merca-torjevih centrih. Zanesljiv in za žep neboleč recept! V šolo se vozim z vlakom! Privlačna ponudba Slovenskih železnic: abonentske vozovnice, ki pomenijo vsekakor najcenejši način prevoza. Dodatne informacije o nakupu abonentskih vozovnic dobite na večjih železniških postajah, spletni strani www.slo-zeleznice.si in e-poSti potnik.info@slo-zeleznice.si Slovenske železnice _Sv. Tomaž / Pred začetkom novega šolskega leta Iščejo denar za računalniško opremo Središče ob Dravi/Pred pričetkom šole Čakajoč na prenovo V osnovni šoli Tomaž pri Ormožu so minuli teden, ko sem jih obiskala, še pridno pleskali in se pripravljali na začetek pouka. Otroci bodo 3. septembra sedli v sveže pobeljene učilnice. Ravnateljica Alenka Čurin Janžekovič je zelo zadovoljna, da so končno z izvajalcem adaptacije šole našli skupni jezik in jim je priznal reklamacijo nekaterih del. Predvsem je bilo treba popraviti razpoke v knjižnici, na stičišču starega in novega dela šole. Hkrati pa bodo izvajalci na novo preple-skali več učilnic in hodnike. Tudi z opremo so na šoli zelo zadovoljni, saj imajo učilnice opremljene v skladu s standardi. Imeli so tudi srečo in so uspeli na razpisu ministrstva za šolstvo za nabavo opreme. Odobrena so jim bila sredstva za nabavo računalnikov, digitalnega aparata, projektorja, za nadgradnjo omrežja. Vendar ne vedo, kako bodo do denarja prišli, saj bi morala občina nabavo sofinancirati v višini 13.000 €, občina pa lahko v tovrstne namene da le 2000 € Ravnateljica Alenka Čurin Janžekovič upa, da se bodo nekako le uspeli dogovoriti, saj bi bilo škoda, da bi sredstva propadla. V letošnjem šolskem letu bo OŠ Tomaž pri Ormožu obiskovalo 13 učencev manj kot lani - 201 učenec bo svoje znanje nabiral v 11 oddelkih in 2,5 oddelkih podaljšanega bivanja. Šola ni povsem eno-oddelčna, saj imajo po dva razreda drugega in četrtega Alenka Janžekovič:"Načrtovalci šole so predvideli manj otrok, kot jih imamo, zato nam ena učilnica konstantno primanjkuje." razreda. 76 učencev se bo v šolo vozilo s šolskim avtobusom. V prvi razred bo letos prišlo 16 prvošolčkov, za katere bosta skrbeli dve strokovni delavki. K šoli spada tudi vrtec, ki ga vodi Zlatka Kavčič, obiskuje pa ga 40 otrok v treh oddelkih. Številke so lepe, vendar je prav tem tudi problem. Načrtovalci šole so bili namreč mnenja, da bo število otrok pri Tomažu še bolj upadlo in so si pri adaptaciji šole in vrtca omislili premalo prostorov. Tako šolarji sedaj gostujejo v vrtcu, tretji oddelek malčkov pa ima urejeno igralnico v nekdanji garderobi, kar gotovo ni najbolj posrečena rešitev, vendar ne gre drugače, saj prostora ni. Za pouk uporabljajo tudi kabinete oziroma učilnice za delo v nivojih. V minulem letu so na šoli preizkušali projekt fleksibilnega predmetnika, ki se je dobro obnesel in ga bodo nadaljevali tudi letos. Pet učiteljev pa bo sodelovalo tudi v projektu Razvoj didaktike na področju procesa ocenjevanja znanja, ki prinaša vrsto novosti. Učitelji, učenci in starši skupaj postavijo cilje, ki naj bi jih otrok dosegel pri določenem predmetu. Cilje vnesejo v računalniški program, učitelj in učenec pa jih zasledujeta ter skupaj ocenjujeta napredek. Učenec se oceni šele, ko doseže cilj, ocenjevanje pa ni vezano na ocenjevalno obdobje. V projekt se lahko vključijo posamezni učenci ali cel razred. Viki Klemenčič Ivanuša Gneča v papirnicah in velika ponudba šolskih potrebščin in pribora v vseh trgovinah, so nezmotljiv znak, da do pričetka šole ni več daleč. Tudi v šole, ki so bile minule tedne kot izumrle, se počasi vrača življenje. V Središču ob Dravi nam je ravnatelj Franc Šulek povedal, da bodo imeli jeseni v devetih razredih 154 učencev, za njih pa bodo skrbeli tudi v dveh oddelkih podaljšanega bivanja. V prvi razred bo prišlo letos le 12 malčkov, zato izpolnjujejo le standard za učiteljico in malčki brez vzgojiteljice. To je obenem tudi najnižje število prvošolčkov, že prihodnja generacija je nekoliko bolj številčna. V šolo Središče ob Dravi se vozi več kot polovica otrok. V OŠ Središče ob Dravi že več let zaman čakajo na kompletno sanacijo šole, ki je nikakor ne morejo dočakati. Manjša popravila in zamenjave se še zgodijo, šola pa ima toliko težav, da jih bodo Sredi-ščani sami težko ukrotili. Zato je šola oddala vlogo na ministrstvo za šolstvo in sedaj čakajo odgovor, da izvedo, kam so jih razvrstili. Gotovo v tako imenovano čakalnico, ampak potem bodo vsaj imeli neko zagotovilo in upanje, da bodo sanacijo dočakali čez dve ali tri leta. Problem so predvsem električne napeljave, svetlobna telesa, streha, kanalizacija. Pri tem ravnatelj poudarja, da ne gre za luksus, ampak za zagotavljanje najosnovnejših sanitarnih in varnostnih meril. Upajo, da bodo svoje težave rešili do leta 2010. Streha nad veznim delom šole pa do takrat ne more čakati in jo morajo nujno sanirati že m m vr ■ ■ ■ ■ v ■ ■ v ■ ■ Večini se je uresničila prva zelja Kandidati, ki so v predpisanem roku oddali prijavnice za prvi krog vpisa v višje strokovno izobraževanje v šolskem letu 2007/2008, so najpozneje do sobote, 21. julija, dobili pisno obvestilo o izidu izbirnega postopka. Čas za vpis v prvi letnik imajo sprejeti kandidati do 31. avgusta. Od skupaj 5.509 prijavljenih kandidatov jih je pogoje za vpis izpolnilo 4.185. Od teh je v višje strokovno izobraževanje sprejetih 4.009 kandidatov, zaradi premajhnega števila točk za vpis v programe z omejitvijo vpisa pa je bilo zavrnjenih 176 kandidatov. Letos je od 2.667 kandidatov za redni študij, ki izpolnjujejo vpisne pogoje, sprejetih 2.491 ali 93,4 odstotka. Vsi kandidati, ki so oddali prijavnice za izredni študij, letos jih je bilo 1.518, so bili sprejeti, saj omejitev za programe izrednega študija ni bilo nikjer. Prva želja za vpis se je uresničila 97,5 odstotka kandidatom, kar je za odstotek več kot lani. Za redni študij je bilo s prvo željo za vpis sprejetih 97,1 odstotka kandidatov, z drugo 2,2 odstotka in tretjo 0,7 odstotka kandidatov. Po merilih za izbiro lahko kandidati za vpis v višješolske programe zberejo skupaj največ 20 točk. Med programi z omejitvijo vpisa so najmanjše število točk potrebovali na Višji šoli za strojništvo v Škofji Loki, kjer je bilo treba za sprejetje na redni študij zbrati 11 točk. Z 12 točkami sledijo program poslovnega sekretarja na Višji strokovni šoli DOBA Maribor, program živilstva in prehrane na Biotehniškem izobraževalnem centru v Ljubljani in telekomunikacije na VSŠ ŠC PET Ljubljana. Drugi prijavni rok Za tiste, ki prijavnic za vpis v višje strokovno izobraževanje zaradi različnih razlogov niso oddali v prvem roku, je na vo- LJUDSKA UNIVERZA PTUJ Univerza v LJubljani Študijski program EKONOMSKE FAKULTETE Univerze v Ljubljani: VISOKA POSLOVNA ŠOLA dodiplomski študij ekonomije po bolonjskem sistemu 3+2 NOVO! PODIPLOMSKI MAGISTRSKI PROGRAM RAČUNOVODSTVO in REVIZIJA GEA College CVŠ, (Žš** Družba za višješolsko izobraževanje -Center višjih šol, d.0.0. NOVO! „ RAČUNOVODJA Ravnatelj Franc Sulek je optimističen, prej ali slej bodo morali priti na vrsto s prenovo šole. prej, zato so se prijavili tudi za interventna sredstva ministrstva za šolstvo. Če jih politika in finančniki nekako vztrajno pozabljajo, pa imajo v Središču toliko večjo srečo s starši. V preteklosti so se izkazali z izjemno akcijo zbiranja denarja za igrala (v vrednosti 1,5 milijona tolarjev) in ureditvijo igrišča, letos pa imajo novo idejo. Prav tako s pomočjo sponzorskih sredstev domačih podjetij in posameznikov bodo učence letos presenetili z lepo urejenim družabnim kotičkom v avli. Šola se bo posodobila tudi s priključitvijo na ADSL. Sicer pa so z opremo še kar zadovoljni, čeprav jim je žal, da pred leti začeto načrtno urejanje učilnic ni bilo zaključeno in se je vse ustavilo pri lepo urejeni učilnici za 1. razred. Od lanskega leta v sklopu šole deluje tudi vrtec, ki ga vodi Jasna Munda. Vrtec ima tri oddelke, v njih pa je 45 malčkov. V zadnjem času so izvedli določene posodobitve v kuhinji, kupili televizor, igrače, potrebno pa bo obnoviti igrala. Lotiti se bo potrebno tudi osnovnih popravil, saj dobrih 30 let starega vrtca doslej še niso obnavljali. Viki Klemenčič Ivanuša študentski servis Pridi malo k nam ^ ■l f lahko vsak dan ITlarlDOr ( bomo malo poklepetali in hitro na delo te poslaliL Vpis v višje strokovno izobraževanje Najdeš nas na: PTUJU, Trstenjakova 5a, Tel./Fax: 02 771 57 11 ljo še drugi prijavni rok. Skupnih vpisnih mest je še veliko, kar 8.115, od tega 876 za redni in 7. 239 za izredni študij. Z drugo prijavo se lahko prijavijo kandidati, ki niso oddali prve prijave oziroma niso bili sprejeti v prvem roku. Rok za oddajo prijavnic za drugi rok je 6. september. Dženana Bečirovič ORMOŽU, Vrazova 5, Tel./Fax: 02 741 17 18 Vabimo vas, da VSTOPITE v našo SPLETNO POSLOVALNICO KLIKSERVIS https://klikservis.stud-serv-mb.si. Mestni trg 2, Ptuj 02 749 21 50 www.lu-ptuj.si p LJUDSKA UNIVERZA Ptuj Mestni trg 2 2250 Ptuj Pričenjamo z vpisi v srednješolske programe: PREDŠOLSKA VZGOJA EKONOMSKI TEHNIK GOSTINSKI TEHNIK GOSTINSKA DELA - kuhar, natakar TRGOVSKI POSLOVODJA TRGOVEC 02 749 21 50 www.lu-ptuj.si luptuj@siol. net Pridružite se tudi vi veliki družini zadovoljnih udeležencev! -oto. Vki Foto: vki _Srednješolsko izobraževanje Skoraj 40 % dijakov v splošnih in strokovnih gimnazijah Že nekaj let je opazen trend povečujočega vpisa v splošne in strokovne gimnazije in ob koncu šolskega leta 2005/2006 je dosegel 39,2 % vseh vpisanih v srednje šole. Vse več mladih se po uspešno končani srednji šoli odloča za nadaljevanje šolanja, a le uspešno opravljena matura omogoča vpis v kon-kurenčnejše univerzitetne programe. S poklicno maturo, to je oblika zaključka šolanja na srednjih tehniških šolah, je sicer mogoče šolanje nadaljevati na visokih strokovnih šolah in na nekaterih univerzah. Med ustanovami, ki organizirajo izobraževanje odraslih za pridobitev izobrazbe, se v največjem številu pojavljajo enote za izobraževanje odraslih pri šolah, sicer pa je bilo v zadnjem letu v srednješolsko izobraževanje vključenih nekaj čez 17.000 odraslih. Več kot polovica srednjih šol za mladino ima v svoji sestavi tudi enoto za odrasle. Slabo četrtino izobraževanja za odrasle organizirajo ljudske univerze, najmanjši del pa specializirane organizacije za izobraževanje odraslih, ki sicer organizirajo glavni del neformalnega izobraževanja. Vpis v nižje in srednje poklicne programe upada Ob začetku šolskega leta 2006/2007 je bilo v srednje šole za mladino vpisanih 96.310 dijakov; tudi tokrat se jih je vpisalo največ v gimnazije in srednje tehniške in strokovne šole; v nižje in srednje poklicne programe pa se vpiše vsako leto manj dijakov. V zadnjih treh letih ni razlik med številom vpisanih v programe +2 in programe poklicno Dijaki Ekonomske šole Ptuj so bili ob koncu prejšnjega šolskega leta skupinski zmagovalci 13. državnega tekmovanja iz gospodarskega poslovanja GP zvezda v Ljubljani. Tekmovanje GP Zvezda je tekmovanje dijakov srednjih šol ekonomske usmeritve, poteka od leta 1995 in postaja že tradicionalno. Za svojega so ga sprejeli dijaki in učitelji gospodarskega poslovanja. Udeležence povezujejo znanja temeljnega strokovnega predmeta gospodarsko poslovanje s sposobnostmi na področju informatike kot tudi znanja tujega jezika, saj so program prevedli tudi v italijanski jezik. Na ta način dijaki primerjajo doseženo znanje z znanjem svojih kolegov v tehniškega izobraževanja ter številom vpisanih v poklicne tečaje in maturitetni tečaj. Če pogledamo podatke v konkretnih številkah, so naslednji: v srednješolsko in poklicno izobraževanje je bilo skupno vključenih skoraj 98.000 ljudi, od tega v različne gimnazijske programe kar 38. 368 dijakov, v štiri- Sloveniji in sedaj tudi v tujini. Tako princip tekmovanja z udeležbo drugih evropskih držav postaja širši in pomembnejši. Tekmovanje je med drugim tudi velika motivacija za učenje, saj so dijaki v šoli in zunaj nje pogosto v situaciji, ko tekmujejo. V šolskem letu 2006-07 je bilo že 112 finalistov iz tridesetih šol. Dijaki Ekonomske šole Ptuj se vsako leto udeležijo tekmovanja za GP zvezdo in posegajo tudi po najvišjih mestih. Tudi v lanskem šolskem letu so se udeležili tekmovanja, trinajstega zapovrstjo. Številka 13 je dijakom Ekonomske šole Ptuj prinesla skupinsko prvo mesto, posamezno pa so dosegli naslednja odlična mesta: Anita Gabrovec (4. č E) letne tehniške in strokovne programe 32.049 dijakov, sledijo srednji poklicni programi s 17.077 dijaki, nato se pa številke hudo znižajo; v programe PTI je bilo vpisanih nekaj manj kot 8000 dijakov, v nižje poklicne programe 1800, v poklicne tečaje pa 334 dijakov. Pripravila: SM (vir: SURS) je zasedla odlično 2. mesto, David Stres (4. b E) 5. mesto in Matjaž Gojkošek (4. č E) 8. mesto! Na šoli se trudijo, da bodo tudi v bodoče na ta način uspešno popularizirali predmet gospodarskega poslovanja in motivirali dijake za učenje in poglabljanje znanja z različnih področij. S poznavanjem temeljnih strokovnih izrazov ter povezovanjem znanja gospodarskega poslovanja z informatiko, računalništvom, sposobnostjo hitrega tipkanja in celo znanjem tujih jezikov,bo mladim po vsej Sloveniji olajšana pot v uspešno samostojno poslovno življenje. Blanka Potrč, prof., in Sonja Mlinarič, prof., mentorici NEZGODNA ZAVAROVANJA OTROK IN MLADINE ZA ŠOLSKO LETO 2007/08 lahko sklenete tudi prek spleta na www.triglav.si/skleni. Uspešni dijaki ekonomske šole GP zvezde Slovenije GP zvezde Anita, David, Matjaž in mentorici Foto: arhiv LJUDSKA UNIVERZA Partizanska ulica 22,2310 Slov. Bistrica 02 843 0730,041 682 596, www.lu-sb.si,info@lu-sb.si VABIMO VAS K VPISU V PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE: OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE TRGOVEC EKONOMSKI TEHNIK STROJNI TEHNIK Generacija udeležencev izobraževanja, ki je uspešno zaključila izobraževanje v spomladanskem roku. Vabimo vas, da se tojih jezikov, računalništva, slepega tipkanja BREZPLAČNO, samostojoo učite v Središču za samostojno učenje. Vpisujemo v tečaje tujih jezikov za otroke in odrasle, računalniške tečaje, plesno šolo za odrasle in otroke, univerzo za tretje življenjsko obdobje, ustvaijalne delavnice, šolo retorike in UŽU programe. Povzpnhe se do znanja skozi naša vrata! Vrazova ulica 12,2270 Ormož fax: (02) 74 15 505 www.lu-ormoz.si univerza.ormoz@siol.net LJUDSKA UNIVERZA ORMOŽ Samo z vseživljenjskim učenjem obdržite delovno mesto ali se ponovno zaposlite! Programe za poklic (kuhar, natakar, prodajalec, ekonomski tehnik, elektrotehnik); Jezikovne programe za odrasle (angleščina, italijanščina, nemščina); Priprave za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije; Brezplačno dokončanje osnovne šole za odrasle; Brezplačno računalniško opismenjevanje za odrasle; Brezplačna uporaba središča za samostojno učenje, e- in info točke. Vključitev v programe za pridobitev poklica je možna tudi med izobraževalnim letom! _Breda Smolnikar Ko se tam gori olistajo breze Ljubljana. Sanje, 2007 Pri založbi Sanje je sedaj lahko izšla v dokončni podobi izpisana pripovedka Ko se tam gori olistajo breze, ena od Zlatih depuških pripovedk, tokrat s spremno besedo Tanje Lesničar -Pučko, sicer pa izdana že leta 1998. Zgodilo se je tudi Matjažu Pikalu, ki je leta 1998 pri Cankarjevi založbi izdal roman Modri e. V enem od mnogih stranskih likov se je »prepoznal« upokojeni policist. Tožil je pisatelja zaradi duševnih bolečin in da se Cankarjevi založbi prepove prodaja romana. Matjaž Pikalo je bil obsojen na visoko denarno kazen. Po več kot osmih letih se je z odločitvijo ustavnega sodišča končal sodni proces proti pisateljici Bredi Smolnikar, ki so jo tožile štiri sestre, ker naj bi v knjigi žaljivo prikazovala življenje njihovih staršev. Posebej jih je motila erotika. Po tej analogiji bi lahko prepovedali skoraj celotno slovensko in svetovno leposlovno bero. Po oceni ustavnega sodišča opisi dogodkov v sporni knjigi niso žaljivi in tudi ne kažejo na žaljiv namen avtorice, saj način pisanja ni posmehljiv ali ponižujoč. Gre za svobodo umetniškega ustvarjanja pri pisanju izmišljenih zgodb in izmišljenih literarnih junakov. Smolnikarjeva je ob odločitvi ustavnega sodišča dejala: »Presrečna sem, tako zase kot za vse ustvarjalce pri nas. Ta svoboda je zdaj večja.« V pripovedki Ko se tam gori olistajo breze teče zgodba kot neustavljiva reka, besede vrejo, opisi preskakujejo, življenje se odkriva in razliva, pisateljica se ne zamuja z dialogi, v eni sapi govori o vsem: prikazuje vitalnost, podjetnost, živahnost, preračunljivost in premišljenost Rozine, ki vse natančno ovrednoti, si upa, je pogumna in trmasta in trdna v svojih stališčih. Smolnikarjeve ženske so nosilke dejanj, razmišljanj, stisk in uresničevalke zamisli, podobno kot nekateri ženski liki v prozi Marjana Tomšiča. V pripovedi ni ustavljanj, zamolkov. Poved, samogovor, dvogovor, vse je eno. Med jezikovnimi prvinami so na vidnem mestu podvojitve besed in eksklamacije. Jeziku posveča veliko pozornost in ljubezen. Njena sintaksa je v usklajenem razmerju z izpovedano vsebino. Ko se tam olistajo breze je ljubezenska pripovedka, ki bralca preseneti s svojo polnostjo, človeško toplino in pretresljivostjo. Pripoved se odstira retrospektivno v spominih Rozine s pomola morskega pristanišča na začetek prve svetovne vojne in na Rozino in Brinovca, izseljenca v Ameriki, v njuno mladost in sklenitev življenjskih poti. Rozina je v pristanišču na Sušaku prodajala fižol, gobe, češnje za ladje, ki so peljale v Ameriko. Nazaj grede je sedela v kamionu ob šoferju in snela zlatnino ter visoke pete, s katerimi je dajala vtis na kapitane. Ko so hčerke odrasle, so prodajale tudi one. Denarja ni štela, temveč tehtala. Rozine ni bilo moč ogoljufati. Pol Evrope in Amerike je nosilo njene doma spletene slamnike. Po vojni je hotel krajevni popisovalec dogodkov, da mu izda svoje poti in doživetja, pa ga je zavrnila. V svojem poslu je bila srečna, čeprav je Brinovec ne bi pustil med divje mornarje, če bi vedel. V Ameriki se je učila na pamet nemške in angleške pesnitve, imela je neverjeten spomin. Kvačkala je prte za slovensko cerkev v New Yorku. Tam sta se spoznala z Brinovcem. Bila je slovenska poroka, z zasanjanimi in otožnimi slovenskimi pesmimi. Kupila sta kmetijo, jo obdelovala, predvsem pa kuhala brinovo žganje in žganje iz drugih rastlin - jabolk, hrušk, češpelj, regrata, medu, tudi iz brez. Rožičevo žganje sta kuhala za Belo hišo. Čudežna je bila njuna ameriška gmajna, dom je bil topel in čist. Ko je prišla med prvo vojno nazaj, je imela toliko dolarjev, da bi lahko z njimi kupila ves Ihan. Pri svojih tetah v Ameriki, ki niso imele otrok, je pustila hčerko Fanny. V domovini je propadel denar, ki sta ga vložila v majhno hranilnico, vse sta začela znova. Fanny je ostala v Ameriki, tu so se rodile še štiri dekleta. Rozina je hotela nazaj, pa je Brinovec ni pustil. Ko so hčere odrasle, pa je šla. Med vojno je hranila in reševala zaprta dekleta iz zaporov v Begunjah, ki jim je gestapo pulil lase in nohte in jih pretepal. Povojni sistem je sovražila, vse so jim pobrali, pokradli. Tudi Brinovec je onkraj morja pustil košček srca. Naj gre Fanny h kipu Svobode in naj pomaha v njegovo smer, je naročal na smrtni postelji. Šele ko je umrl, je videla, kako rada ga je imela. Ko je imela sedeminšestdeset let, je šla ponovno v Ameriko. Preden je šla, je obiskala še Marijo na Brezjah, ki jo je domače in ljubkovalno imenovala dekle. Ko je prišel njen čas, je odšla k svojemu Brinovcu, v času, ko se tam gori olistajo bele breze. In breze in gorski zrak in beli javor so se v vetru zamajali. Nogomet Aluminij premočan, Zavrč nesrečno poražen Stran 20 Kolesarstvo Ptujčani v tretje ostali brez zmage Stran 20 Sah Na prvih treh mestih mednarodni mojstri Stran 21 Padalstvo Z oblakov na zemljo tudi 15-krat na dan Stran 21 Kasaštvo Dve prvi mesti za domačine Stran 22 Soviče Nogomet, ribolov, kartanje in kolesarjenje Stran 23 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak 1. SNL in 2. SNL Domžale ponižale Maribor Najzanimivejše srečanje 5. kroga se je zagotovo odvijalo v Domžalah. Provokativne izjave športnega direktorja Maribora Zahoviča med tednom so kot kaže le še dodatno podžgale Dom-žalčane, ki so na igrišču pokazali, kdo je trenutni gospodar nogometnih zelenic v Sloveniji. Od samega »derbija« nismo videli veliko, saj sta zanj potrebna dva dobra nasprotnika, tokrat pa vijoličasti niso bili dorasel tekmec. Najkrajšo pa je prav gotovo potegnil že omenjeni Zahovič, ki je s svojimi izjavami dodobra razburil »rumene«. Hočeš nočeš, je pač trenutna realnost slovenskega nogometa taka, da je srečanje med včerajšnjima nasprotnikoma največji derbi. Časi Mure, Olimpije in Kopra so pač vsaj za nekaj časa minili. O sami tekmi je potrebno povedati, da se že dolgo ni nikjer zgodilo da bi ekipa, ki ima kar dva igralca manj, samo v desetih minutah dosegla tri zadetka. Ta podatek nedvomno priča o razmerju sil na včerajšnjem srečanju. Novi trener ptujskega ligaša Gliha je bil na dobri poti, da bi t. i. »šok terapija« po menjavi trenerja uspela, toda Prekmurci se niso dali in so v izdihljajih tekme izenačili. Prav gotovo so težave globlje narave in Ljubljančan na začasnem delu na Ptuju bo moral precej zavihati rokave, če bo želel moštvo, ki prav gotovo ima potencial za mesta pri vrhu lestvice preporoditi. Lendavča-ni pravijo, da se jim z izbiro novega trenerja ne mudi, kar bi lahko ustrezalo nekdanjemu golgeterju Škaperju, ki trenutno sedi na klopi Nafte v vlogi »dežurnega gasilca«, da si svoj stalež z dobrimi predstavami moštva podaljša. Koper po silovitem začetku počasi popušča, kar pa po vseh pretresih v klubu ni niti tako nepričakovano. Tokrat so kljub premoči morali oddati dve točki ambicioznim gostom iz Ljubljane. Kljub začasni umiritvi razmer, določene stvari v edinem obalnem prvoligašu še niso povsem izkristalizirane, saj se predvsem nekateri mladi igralci spogledujejo z bližnjo Italijo (Rajčevič, Volaš,...). Interblock kljub zveneči zasedbi še vedno ni našel svoje prave igre, kar še dodatno daje prav tistim, ki so mnenja da v nogometu samo z denarjem ni moč uspeti. David Bunderla je trenutno prav gotovo eden izmed najbolj vročih nogometašev na sončni strani Alp. Tokrat je zadel trikrat in Livarju zadal nov boleč poraz. Primorje tako po dveh zmagah na prvenstveni lestvici zaseda visoka mesta, medtem ko so Dolenjci na samem repu ob zaskrbljujoči gol razliki. Če se ne bo zgodilo kaj sila nepredvidljivega, bodo Livarji glavni kandidati za ekspresno vrnitev v drugo ligo. V nedeljskem večernem srečanju sta se pred tisoč gledalci v Novi Gorici pomerila domači Hit in gostje iz Celja. Srečanje se je končalo z najmanj priljubljenim izidom 0:0. Drugoligaši so odigrali drugi prvenstveni krog. Aluminij je edina ekipa s stoodstotnim izkupičkom. Tokrat so deklasirali Rudar iz Velenja. Navdušujoča je predvsem igra varovancev trenerja Špehonje, ki bodo kot vse kaže igrali pomembnejšo vlogo kot v lanskem prvenstvu. Zavrč je na gostovanju pri dov-čerajšnjem prvoligašu doživel še drugi zaporedni poraz, kljub temu da ni igral slabo. Krka je doživela novo blamažo, saj jo je Zagorje v gosteh ugnalo kar z 1:5. Novomeščani bodo s takimi predstavami le težko enakovredno konkurirali ostalim ekipam. Triglav je na domačem terenu remiziral s Krškim. Ali so že začelo podlegati pritisku, ali je bilo to zgolj naključje, bodo pokazale prihodnje tekme. Mura 05 je šele v končnici srečanja strla odpor Bonifike. Pravi evrogol je dosegel novinec Plošnik. Tadej Podvršek tednik E-mail: sport@radio-tednik.si 1. DOMŽALE 5 3 2 0 12:1 11 2. MIK CM CELJE 5 2 3 0 9:2 9 3. PRIMORJE 5 3 0 2 10:4 9 4. MARIBOR 5 3 0 2 9:10 9 5. KOPER 5 2 2 1 4:3 8 6. HIT GORICA 5 2 2 1 4:3 8 7. INTERBLOCK 5 1 2 2 3:5 5 8. NAFTA 5 1 2 2 5:10 5 9. DRAVA 5 1 1 3 6:13 4 10. LIVAR 5 0 0 5 3:14 0 Nogomet • 1. SNL, PrvaLiga Telekom Slovenije, 5. krog Vsaki ekipi polčas in točka! Foto: Črtomir Goznik Emil Sterbal in Mitja Emeršič (NK Drava, modri dres) ter Jozsef Sebok (NK Nafta, beli dres), ki je dosegel izenačujoči zadetek za Nafto. Drava - Nafta 2:2 (2:0) Strelci: 1:0 Kelenc (20.), 2:0 Zilič (25.), 2:1 Eterovič (72.) in 2:2 Sebok (87.) Drava: Dabanovič, Emeršič, Šterbal, Prejac, Ohunta, Bošnjak (od 88. Bošnjak), Horvat, Grižonič, Kelenc (od 76. Štrukelj), Kmetec (od 60. Ogu), Zilič; trener: Primož Gliha. NOGOMET - 1. SNL LIGA TELEKOM Rezultati 5. kroga: Drava - Nafta 2:2 (2:0), HIT Gorica - MIK CM Celje 0:0, Livar - Primorje 0:5 (0:1), Koper - Interblock 1:1 (1:1), Domžale - Maribor 4:0 (1:0). Kdor ne da, ta dobi, je dobesedno že izpeto nogometno pravilo, ki se je na nedeljski tekmi ponovno potrdilo na tekmi med Dravo in Nafto. Ptujčani so v prvem polčasu dvakrat zadeli in si pripravili še kup izrazitih priložnosti, ki so jih prelahko zapravili. V drugem delu so modri še držali kontakt z Lendavčani do 60. minute, ko so še imeli terensko premoč in še dve, tri lepe priložnosti, nato pa so iz minute v minuto popuščali in padali v igri, kar je izkoristila Nafta. Novi trener Drave Primož Gliha je malo spremenil osnovno igralsko „formacijo", vendar tudi ta poteza Ptujča-nom ni prinesla treh točk. Prvih dvajset minut ni prinesel prave dinamike v igri, prav tako pa smo videli premalo organiziranosti v igri obeh ekip in nekaj samostojnih poizkusov na obeh straneh. Nato pa je eden najboljših posameznikov na tekmi Doris Kelenc izvedel prosti strel iz kakšnih tridesetih metrov z desne strani in je z odmerje- nim strelom presenetil slabo postavljenega vratarja Kuzmo. Po vodstvu je Drava prestavila v višjo prestavo in kmalu je sledil še drugi zadetek, pri katerem je Kelenc izvedel dolgo in natančno podajo do Ziliča, ki je preigral Kuzmo ter neoviran zadel. Popolne premoči v polju pa modri niso izkoristili in so zapravili preveč izrazitih priložnosti. Gostje oziroma Eterovič so po odmoru šele v 53. minuti prvič prav ogreli domačega vratarja Dabanovi-ča, ki je njegov strel od blizu refleksno obranil. Obe ekipi sta skozi srečanje ponudili preveč predvidljiv nogomet Najboljši strelci: 5 - David Bunderla (Primorje), 4 - Dmitar Makriev (Maribor) in Andraž Kirm (Domžale), 3 - Rene Mihelič (Maribor) in Viktor Trenevski (Nafta, ...), 1 - Sead Zilič, Mitja Emeršič, Andrej Prejac, Ogu John, Doris Kelenc, Marko Kmetec - vsi Drava Ptuj. Prva liga Telekom Slovenije - 5. krog: Drava - Nafta 2:2 (2:0); strelci: 1:0 Kelenc (20.), 2:0 Zilič (25.), 2:1 Eterovič (72.), 2:2 Sebok (87.) Hit Gorica - Mik CM Celje 0:0 Livar - Primorje 0:5 (0:1); strelci: 0:1 Bunderla (36.), 0:2 Bunderla (61.), 0:3 Teinovič (74.), Bunderla (77.), Teinovič (80.) Koper - Interblock 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Rajčevič (22.), 1:1 Akotto (45.) Domžale - Maribor 4:0 (1:0); strelci: 1:0 Žinko (26.), 2:0 Žeželj (66.), 3:0 Žinko (76., 11-m), 4:0 Kirm (77.); RK: Brezič (61.), Jankovič (63.) - oba Domžale Stefan Skaper (trener Nafte): Po mojem mnenju je rezultat tekme realen, saj je bila Drava boljša v prvem polčasu, mi pa v drugem. Jaz sem zadovoljen z točko, ne pa z igro svoje ekipe. Pohvalil pa bi svojo ekipo, saj je po zaostanku z 2:0 pokazala pravo srce in izenačila. Primož Gliha (trener Drave): Škoda za rezultat. V tekmi sem videl nekaj plusov in minusov svoje ekipe. Čestital bi Nafti za preobrat, medtem ko smo mi zapravili zmago, potem ko nismo izkoristili zares nekaj čistih situacij za zadetek. in v domači ekipi so malo več energije ter kombinatornosti pokazali Kelenc, Horvat in Bošnjak. Najlepšo priložnost so si Ptujčani ustvarili z bliskovitim prenosom žoge, a je sam Zilič preveč okleval, nato pa je slabo zaključil akcijo. Zatem so pobudo na igrišču prevzeli Lendavčani, ki so preskakovali igro z dolgimi podajami in so v zadnjih tridesetih minutah pokazali veliko volje, da spremenijo rezultat. Tako je Nafta najprej preko spretnega Ete-roviča znižala rezultat, nato pa je malo pred koncem tekme po dolgi akciji na desni strani Madžar Sebok v dresu Lendav-čanov sam sprejel žogo na desni strani kazenskega prostora in je z natančnim strelom po tleh premagal Dabanoviča s strelom v bližnji kot. Tako so nogometaši Drave prelahko izpustili dve točki in drugo zmago v letošnjem prvenstvu. Skozi srečanje so modri nanizali sicer kar nekaj priložnosti, za katerimi ostaja grenak priokus, a gledano skozi vseh devetdeset minut lahko zapišem, da je rezultat realen in da so si Lendavčani z bolj borbeno igro v zadnjih pol ure igre tudi zaslužili točko na Ptuju. David Breznik Nogomet • 2. SNL Aluminj premočan, Zavrč nesrečno poražen Aluminij - Rudar Velenje 3:0 (0:0) Strelci: 1:0 Purišič (63), 2:0 Medved (70) in 3:0 Vračko (83). Aluminij: Bratušek, Gašpa-ric, Topolovec, Bingo, Krajcer, Dugolin, Veselič (od 53. Vračko), Težački (od 60. Stojnič ), Medved in Bakovič. Trener: Bojan Špehonja. Rumeni kartoni: Mujano-vič (39), Gašparič (55), Jese-ničnik (60) in Stojnič (68). Rdeči karton: Stojnič (88 2 RK). Domači so z negotovostjo pričakali goste iz Velenja, ki bi naj letos gojili visoke ambicije po naslovu prvakov v 2. SNL in uvrstitvi v prvoligaško konkurenco, še posebej po uvodni zmagi proti novomeški Krki s 7:0. No, tudi Kidričani so imeli svojo računico, saj so slavili na vročem gostujočem igrišču pri lokalnem tekmecu v Zavrču, kjer bodo ostale ekipe imele kar precej težav glede osvajanja točk. Vsekakor pa se je od obeh ekip pričakovalo več kot sta prikazali v prvem polčasu, kjer se je igralo med obema kazenskima prostoroma z nekaj poizkusi strelov iz večje razdalje. Enostavno je bilo narejenih preveč napak za renome, ki ga uživata nasprotnika. V drugem polčasu pa je bilo povsem drugače. Igra je postala dinamična in hitrejša, boljši in konkretnejši pa so bili nogometaši Aluminija, ki so takoj za-pretili preko Medveda in Vrač-ka. V 60. minuti je prišlo do poškodbe izkušenega organizatorja igre Roberta Težačkega, kar pa ni bilo usodno za domače, ki so v roku sedmih minut dvakrat zadeli v polno. Prvič je napako gostujočega vratarja izkoristil Purišič, drugi zadetek za Aluminij pa je dosegel Medved. Varovanci trenerja Oblaka so potem dvakrat resneje za-pretili in to preko Mujakoviča v 71. minuti, vendar je njegov strel iz bližine mladi vratar Alu- Bojan Špehonja - trener Aluminija: »Tekma je bila za nas težka. V prvem polčasu res nismo igrali najbolje, vendar ni bilo nobene nevarnosti za nas. V nadaljevanju pa smo zaigrali bolje in izkoristili svoje priložnosti ter prišli do pomembne zmage.« minija Bratušek ubranil, v 82. minuto pa je isti igralec zadel prečnik. V naslednjem napadu pa je Vračko iz samostojnega Branko Oblak - trener Rudarja Velenje: »Kljub temu, da smo bili boljši smo izgubili. Prav je tako, saj je to lekcija za moje nogometaše. Odločitev je padla pri prvem zadetku, ki je bil dosežen po napaki našega vratarja. Na skoraj identični način smo izgubili tudi spomladi proti Aluminiju.« prodora dosegel še tretji zadetek. Bela krajina - Zavrč 2:1 (2:1) Strelci: 1:0 Petek (15. avto-gol), 2:0 Lenart (29. avtogol) in 2:1 Murat (45). Zavrč: Draga, Lenart, Bajlec, Gabrovec (od 46. Gabrovec), Korez, M. Golob (od 70. Ram-pre), Kokot, Letonja, Zdelar, Murat (od 46. Buzeti) in Petek. Trener: Miran Emeršič. Nogometaši Zavrča so v ne- deljo igrali v Črnomlju proti domači Beli krajini, ki je v minuli sezoni še nastopala v prvoliga-ški konkurenci. Njihove želje pa so, da bi se v slovenski elitni nogometni razred čimprej vrnili. Završki nogometaši pa so želeli odigrati samo dobro nogometno tekmo, seveda z željo, da bi ostali neporaženi. Mirno lahko zapišemo, da so imeli veliko nesreče, saj so na tej tekmi dosegli vse tri zadetke, žal pa dva v svojo mrežo. Najprej je žoga presenetila Primoža Petka, ko mu je nerodno odskoči- la, nato pa še Mateja Lenarta. V 37. minuti je napadalec Zavrča imel priložnost za znižanje, vendar mu ni uspelo zadeti. V zadnji minuti pa so gostje preko Mateja Murata vseeno uspeli znižati vodstvo domačih. V drugem polčasu so nekoliko več od igre imeli gostje, ki so se trudili, da bi rezultat izenačili. Njihovi poizkusi so bili neuspešni in tako doživeli poraz. Z malo več sreče pa bi v Črnomlju lahko iztržili kaj več kot pa minimalni poraz. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Matej Vračko (Aluminij, rdeči dres), strelec zadnjega zadetka za Aluminij. 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Rezultati 2. kroga: Aluminij - Rudar Velenje 3:0 (0:0), Mura 05 - Bonifika 1:0 (0:0), Bela krajina - Zavrč 2:1 (2:1), Triglav Gorenjska - Krško 1.1 (1:0), Krka - Zagorje 1:5 (1:2). 1. ALUMINIJ 2. KRŠKO 3. TRIGLAV GORENJSKA 4. RUDAR VELENJE 5. BONIFIKA 6. ZAGORJE 7. BELA KRAJINA 8. MUTA 05 9. ZAVRČ 10. KRKA 2 2 0 0 5:1 3:2 3:2 7:3 4:2 6:5 3:3 2:2 2:4 1:12 2 1 1 0 2 1 1 0 2 1 0 1 2 1 0 1 2 1 0 1 2 1 0 1 2 1 0 1 2 0 0 2 2 0 0 2 Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Ptujčani v tretje ostali brez zmage Kolesarji Perutnine Ptuj so v nedeljo nastopili na dirki v Iva-nič Gradu na Hrvaškem. Dirka tudi letos ni imela kategorizacije mednarodne kolesarske zveze. Po dveh uspešnih sezonah so letos ostali brez zmage. Prvo mesto je osvojil Matej Gnezda (Radenska Powerbar), od sedmerice ptujskih tekmovalcev je bil na šestem mestu najboljši Radoslav Rogina. Na 140 kilometrov dolgi progi je o uvrstitvah pri vrhu odločil sprint glavnine, čeprav je dolgo kazalo, da bo ciljno črto prvi prečkal kolesar iz vodilne skupine ubežnikov. Takoj po startu se je namreč iz glavnine izdvojila velika skupina dvajsetih kolesarjev, ki so si prikolesarili precej veliko prednost. Ptujčani so v njej imeli štiri kolesarje, največ pa so pričakovali od Mateja Marina in Mateja Stareta, ki bi ime- la veliko možnosti za zmago, če bi prišlo do sprinta. A se je dirka odvila v drugo smer, saj vodilna skupina ni bila složna, moštva iz ozadja pa so imela interes, da se ubežnike ujame. Na čelu dirke je bilo precej poskusov pobegov, a so bili vsi neuspešni. Še zadnja, ki sta vztrajala, sta bila Matej Stare in Hrvoje Miholjevič (Loborika), dvojica pa je bila žal ujeta dva kilometra pred ciljem. O zmagovalcu je odločal skupinski sprint, kjer pa perutninarji niso imeli svojega predstavnika. »Dirkali smo zelo dobro, na koncu nam vendarle ni uspelo zmagati. Ta niz bi se enkrat tako ali tako končal. Ena redkih lovorik v letošnji sezoni je pripadla »rogovcem«, nas pa v prihodnosti čakajo pomembnejše dirke, kjer bomo poskušali unovčiti dobro pripravljenost in bolj drago prodati Od petka do nedelje bo v organizaciji "Štajerskega poola", kolesarskih klubov Perutnina Ptuj, TBP Lenart in Branik Maribor, potekala 6. kolesarska dirka po Štajerski za mladince. Začetek dirke bo v petek ob 12.30 uri v Lenartu, druga etapa bo v soboto potekala v Mariboru (start ob 12.30 uri), zaključna tretja pa v nedeljo na Ptuju (start ob 11.00 uri). Nastopilo bo 24 moštev s po petimi tekmovalci, med njimi bodo vsi najboljši slovenski kolesarji. Radoslav Rogina, najboljši med ptujčani. Foto: Marjan Keiner našo kožo,« je povedal vodja ptujskega moštva Srečko Gli-var. Najuspešnejše slovensko moštvo bo v začetku prihod- njega tedna pričelo z nastopi na večdnevni etapni dirki na Slovaškem. UG Kolesarstvo »Za lansko dirko nam je vseeno« Antidopinška komisija pri Kolesarski zvezi Slovenije je pred desetimi dnevi zaradi uživanja prepovednih substanc na lanski dirki po Sloveniji iz tekmovanja diskvalificirala zmagovalca Tomaža Noseta (Adria Mobil). Prvo mesto je tako osvojil takrat Jure Golčer (Perutnina Ptuj). O zadevi, ki je šokirala slovensko javnost, smo se pogovarjali z direktorjem ptujskega kluba Renejem Glavnikom. »Nam je v zvezi s tem, kar se zdaj dogaja z rezultati lanske dirke, povsem vseeno. Kar je bilo lansko leto, je za nas praktično nepomembno, saj nas zanimajo stvari povezane s sedanjostjo in prihodnostjo. Sezona 2006 je zaključena, rezultati in točke, ki smo jih takrat dosegli, nikjer več ne štejejo. Prvo, drugo ali deseto mesto je pomembno zgolj za zgodovino in statistiko, s tem pa se bolj kot mi ukvarjajo drugi,« je v uvodu povedal Glavnik. Odločitev organa KZS bi bila za Ptujčane in seveda tudi ostale bolj pomembna, če bi dobila epilog prej kot pa več kot leto dni po dirki. A se je primer zavlekel zaradi zapletenosti. Nose je bil namreč kaznovan, ker je užival substanco, ki je na listi prepovednih poživil. Za njeno uporabo si je pridobil dovoljenje Antidopinškega komisije pri Olimpijskem komiteju Slovenije (po navedbah naj bi uporabljal zdravilo testoviron s prepovedano substanco testosteronom v zdravstvene namene), kar pa ni bilo dovolj, saj bi za nastope na dirkah pod okriljem Mednarodne kolesarske zveze UCI potreboval certifikat, ki mu ga izda krovna svetovna kolesarska organizacija. Za omenjeno zdravilo ga po zagotovilih Anne Draper iz svetovne protidopinške agencije WADA sploh ni mogoče pridobiti. »Mi se v ta primer ne vtikujemo, ker z njim nič nimamo. Tudi namigovanja nekaterih, da smo to zadevo mi sprožili so nesmiselna. Milan Čuš, ki je predstavnik ptujskega kluba in predsednik Antidopinške komisije pri KZS, ne more kar tako sprožiti ene zadeve brez osnove. Organi KZS so sestavljeni tako, da imajo v njih predstavnike posamezni klubi, mi v tej komisiji, drugi pa pač v drugih. Verjamem, da je Čuš deloval strokovno, o primeru se nisva kaj dosti pogovarjala, sicer pa on meni tega sploh ni dolžen pojasnjevati,« je še povedal Glavnik. Pa se Nose lahko izgovarja, da ni vedel, da za uporabo prepovedanih substanc zadostuje zgolj certifikat UCI-ja. »Meni osebno se zdi, da so to takšne zadeve, ki bi jih vsi kolesarji in klubi morali poznati. V našem klubu smo s stvarmi seznanjeni. Imamo namreč primer Matije Kvasine, ki ima naravno povečano število rdečih krvnih telesc v krvi. V Sloveniji in sprva na Hrvaškem nam takšnega potrdila niso hoteli izdati, nato pa so nas iz Fakultete za šport v Ljubljani napotili v Švico. Kvasina je štiri dni bival v Švici, prestal mnoga testiranja in pridobil certifikat, ki ga mora predložiti na vsaki doping kontroli. Teh pa imajo naši kolesarji skozi leto kar precej, saj se praktično na vsaki dirki uvrščajo v sam vrh, če pa niso na stopničkah pa so v pobegu, te kolesarje pa prav tako doleti doping kontrola,« je zaključil direktor ptujskega kolesarskega kluba. (UG) Ptuj • Končan drugi mednarodni odprti šahovski turnir Na prvih treh mestih mednarodni mojstri V Narodnem domu na Ptuju se je v nedeljo v zgodnjih popoldanskih urah končal letošnji drugi mednarodni odprti šahovski turnir Ptuj Open 2007, ki ga je začelo 48, končalo pa 45 igralcev iz Slovenije in s Hrvaške. Potekal je od 12. do 19. avgusta v organizaciji in izvedbi ŠD Ptuj Veplas Velenje. Udeleženci turnirja so igrali po pravilih šaha Fide, odigrali so 9 krogov po dirigiranem švicarskem sistemu, igralci pa so bili dirigirani po ratingu Fide in slovenskem ratingu. Ptuj Open 2007 je bil hkrati tudi društveno prvenstvo za ŠD Ptuj Veplas Velenje. Slavili so Gregor Podkrižnik, Robert Roškar in Viktor Napast, med mladimi pa je pokal za društvenega prvaka osvojil Žan Belšak. Mednarodni mojster (IM) Danilo Polajžer, predsednik ŠD Ptuj Veplas Velenje, je na razglasitvi rezultatov 2. mednarodnega odprtega šahovskega turnirja povedal, da je ŠD Ptuj vodilno šahovsko društvo v organizacijskem in v šahovskem pogledu. Ptujsko društvo je v zadnjih dvajsetih letih organiziralo dvajset velemojstrskih turnirjev, pokazalo pa se je, da so potrebni tudi odprti turnirji. Zadovoljen je, da se je zaključka turnirja udeležilo toliko igralcev, to se ne dogaja pogosto. Želijo si, da bi Ptuj Open postal tradicionalen in da bi se ga tudi v bodoče udeleževalo toliko mladih igralcev kot letos. Zahvalil se je sodniški ekipi, glavnemu sodniku Borisu Žlenderju, mednarodnemu šahovskemu sodniku in njegovemu namestniku Branku Orešku (državnemu sodniku), predsednici organizacijskega odbora Silvi Razlag, upravniku Narodnega doma Viktorju Hotku ter vsem igralcem za odlično odigran turnir. Najboljši med seniorji, igralci nad 60 let, je bil 70-letni Stanko Nikolič (MK - mojstrski kandidat) iz ŠD Piran, ki je z osvojenimi petimi točkami zasedel 15. mesto, najbolje uvrščena ženska je bila Ksenija Novak (LŠK Metalka Trgovi- Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Društveni prvak med mladimi člani SD Ptuj Veplas Velenje je postal Žan Belšak. na), Fide mojstrica, ki je prav tako osvojila pet točk, zasedla je 13. mesto, najboljši igralec z ratingom 2000 pa je postal Ivan Vujec iz Varaždina. Nagradni fond, ki je znašal 3500 evrov, so razdelili med deset najboljših igralcev turnirja, podelili pa so tudi tri specialne nagrade. Zmago na Ptuj Open 2007 je slavil mednarodni mojster Domen Krumpačnik (ŠD Gri- že), nekdanji igralec ŠD Ptuj, osvojil je 7 točk, osvojil pa je tudi že prvi Ptuj Open, drugi je bil mednarodni mojster Igor Jelen (ŠD dr. Milan Vidmar Ljubljana), ki je prav tako osvojil 7 točk, na tretje mesto se je uvrstil Robert Lončar, mednarodni mojster s Hrvaške. Četrti je bil Marko Makaj (mojstrski kandidat) s Hrvaške, ki je osvojil 6,5 točke, na peto mesto pa se je uvrstil mednarodni mojster Nenad Doric s Hrvaške, Najstarejši udeleženec 2. odprtega mednarodnega šahovskega turnirja na Ptuju je bil 78-letni Nikola Hočevar iz ŠD Nova KBM Kovinar Maribor, ki je na koncu zasedel 19. mesto od skupaj 45 tekmovalcev, kolikor jih je tudi končalo letošnji turnir. Najmlajša udeleženka turnirja je bila 8-letna Sarah Ramadani iz Maribora, najboljši mladi tekmovalec do 20 let pa je bil Ivan Vujec iz Varaž-dina. ki je prav tako osvojil 6,5 točke. Prvi ptujski igralec na turnirju je bil Gregor Podkrižnik, s 6 točkami je zasedel sedmo mesto, Robert Roškar je bil s prav tako osvojenimi 6 točkami deveti, Viktor Napast pa s petimi točkami sedemnajsti. Ostali ptujski igralci na turnirju pa so bili še Janko Bohak, Martin Majcenovič, Miloš Ličina, Aleksander Podkrižnik, Žan Belšak, Andrej Peršuh (tudi edini slepi in slabovidni igralec na turnirju), Silvo Zajc, Tomaž Ličina, Klemen Janže-kovič in Filip Janžekovič. MG Foto: Črtomir Goznik Tudi Ptuj Open 2007 je podobno kot prvega dobil mednarodni šahovski mojster Domen Krumpačnik (ŠK Griže), bivši član ŠD Ptuj, drugi je bil Igor Jelen (ŠD dr. Milan Vidmar Ljubljana), prav tako mednarodni mojster, mednarodni mojster pa je tudi trejeuvrščeni Robert Lončar s Hrvaške. Foto: Črtomir Goznik Ptuj Open 2007 je bil hkrati tudi društveno prvenstvo za organizatorja turnirja ŠD Ptuj Veplas Velenje, ki se ga je udeležilo 13 članov. Slavili so Gregor Podkrižnik, Robert Roškar in Viktor Napast. Ptuj • Peter Balta - letošnji državni prvak v skoku s padalom na cilj Z oblakov na zemljo tudi do 15-krat na dan Poklicni vojaški padalec Peter Balta iz Ptuja je na junijski tekmi v Lescah, ki je del svetovne serije, osvojil prvo mesto in s tem postal tudi letošnji državni prvak. Do zdaj je za njim že preko 4500 uspešnih skokov. Je padalec, ki ima narejenih največ skokov brez odpiranja rezervnega padala v Sloveniji. Prvič je skočil s padalom leta 1993 na letališču v Moškanjcih, navdušil pa ga bratranec Milan. Kar 11 let se je udejstvoval v športnem padalstvu, ko so ga z Ministrstva za obrambo povabili v letalsko šolo kot inštruktorja padalstva. Delo poklicnega vojaškega padalca zdaj opravlja že četrto leto. »Moja vojaška obveza je, da v spomladanskih in jesenskih mesecih šolam slovenske vojake za sko- ke. Preko poletja pa imam čas za svoje treninge in tekmovanja, ki jih je zelo veliko. Preko sezone od aprila do oktobra imam čez teden treninge, od petka do nedelje pa tekmovanja. Zame so najpomembnejša tekmovanja za svetovno serijo. Gre za šest tekmovanj, ki se odvijajo na Hrvaškem, v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Švici in Sloveniji. Na teh tekmovanjih se pomeri do 200 tekmovalcev. Iz Slovenije se jih udeležujejo tri ekipe po 5 tekmovalcev. Od tega sta dve ekipi vojaški in ena civilna iz Moškanjcev,« je o svojih službenih obveznostih povedal Peter Balta. Iz 1000 metrov doskok na točko z 2 centimetra premera V okviru svetovne serije so bile letos že tri tekme in Peter je glede na dosežene rezultate med prvimi tremi. Na tekmovanju v Lescah, ki je bilo od 29. junija do 1. julija, je zasedel prvo mesto, ob tem pa postal tudi državni prvak, saj je bilo to tekmovanje hkrati tudi slovensko državno prvenstvo. Zadnja tekma v tej seriji bo oktobra v Švici, ko bodo sešteli rezultate vseh šestih tekem. »Na teh tekmovanjih se tekmuje v klasični disciplini na cilj. Točka doskoka meri 2 centimetra in šteje nič točk. Vsak centimeter oddaljen od te pike, se šteje kot točka, kdor pa center zgreši za več kot 15 centimetrov, mu ta prinese maksimalno število točk 16. Torej, manj točk zbereš, boljši si. Na tekmo izvedemo osem skokov in zmagovalci povprečno zberejo 2-4 točke. Padala Foto: MT Skok v klasični disciplini na cilj, kjer se je potrebno s čevljem dotakniti točke v premeru 2 centimetra. so prilagojena teži padalca, saj počasneje padaš več časa imaš, da natančno doskočiš na točko doskoka. Skačemo z višine 1000 metrov, tekma pa je priznana, če se lahko izvedejo vsaj štirje skoki. Veter namreč ne sme pihati hitreje kot 8 m/s, idealno je 4-6 m/s,« pojasnjuje Peter Balta, ki na leto povprečno naredi 500 skokov. Njegovi treningi trajajo približno 4 ure, v tem času pa opravi 8 skokov. Med intenzivnimi pripravami skoči z letala tudi 15-krat na dan. Figurativni in likovni skoki Na evropskih in svetovnih prvenstvih tekmujejo tudi v figurativnih skokih. Pri teh je pomembno, da v čim krajšem času med prostim padom, preden se padalo odpre, izvedeš 4 zavoje in 2 salti. Na svetovnih prvenstvih pa so dodani še skupinski likovni skoki, kjer s 3500 metrov skočijo štirje tekmovalci in snemalec. Za vsako tekmovalno disciplino pa padalci potrebujejo drugačno opremo, in sicer je obvezna čelada, ter posebna obleka, ki je oprijet kombinezon. Za skoke na cilj, pa so potrebni tudi prirejeni čevlji. Tekmuje se v šestih kategorijah. Moški in ženske so posebej razdeljeni še na mladince, seniorje (teh je največ) in veterane. Peter Balta pa preko poletja veliko časa preživi na letališču v Moškanjcih, kjer se šolajo tudi mladi padalci. Pogoj, da se udeležiš padalske šole, je dopolnjenih 16 let starosti in opravljen zdravniški pregled. mat Nogomet • 3. SNL - vzhod Prva zmaga Stojncev Po dveh odigranih krogov v 3. SNL - vzhod imajo samo tri moštva (Odranci, Šentjur in Trgovine Jager 100-odstot-ni učinek oziroma dve zmagi. Prvo zmago so si priigrali tudi nogometaši Stojncev, ki so z zadetkom Filipa Žnidariča premagali ekipo Tehnostroj iz Veržeja. Malce nepričakovano pa so srečanje na domačem igrišču izgubili nogometaši 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD Rezultati 3. kroga: Stojnci - Tehnostroj Veržej 1:0, Kovinar Štore - Paloma 2:2, Trgovine Jager - Pohorje 1:0, Šmartno 1928 - Malečnik 2.1, Dravinja - MU Šentjur 02, Odranci - Roma 3:0. Stojnci - Tehnostroj Veržej 1:0 (0:0) Strelec: 1:0 Žnidarič (70) Stojnci: Starčič, Druk, Janžekovič, Rumež, Kuserbanj (od 45. Rižnar), Topolovec, Gaiser, Nežmah, Fridauer (od 60. Milošič), Žnidarič (od 75. Belšak) in Novak. Trener: Miran Klajderič. 1. ODRANCI 2. MU ŠENTJUR 3. TRGOVINE JAGER 4. PALOMA 5. DRAVINJA 6. MALEČNIK 7. STOJNCI 8. TEHNOSTROJ VERŽEJ 9. ŠMARTNO 1928 10. KOVINAR ŠTORE 11. KOROŠKA DRAVOGRAD 12. ČRENŠOVCI 13. ROMA 14. POHORJE 5:1 4:0 3:0 3:2 5:2 4:3 2:2 1:1 2:3 3:5 0:1 0:2 0:4 0:6 Dravinje iz Slovenskih Konjic, ki so napovedali, da si želijo prvega mesta in ekspresne vrnitve v 2. SNL. Tri minute pred koncem je za Šentjurča-ne zadel stari nogometni lisjak Oskar Drobne. Vsi preostali rezultati pa so bili v bistvu pričakovani. Srečanje med Koroško Dravograd in Črenšovci pa bo odigrano kasneje. Nogometni strokovnjaki napovedujejo, da bo letošnje prvenstvo bolj zanimivo in razburljivo, saj trenutno ne vidijo ekip, ki bi odstopala po igri in rezultatih. Želja in ciljev v klubih pa ne manjka. Če pa bi še nogomet Lenart • Kasaške in galopske dirke bil na nekoliko višji kakovostni ravni, potem bi bilo to zelo dobro za nogomet v severovzhodni Sloveniji. Trener Stojncev Miran Klaj-derič je po tekmi dejal: »Z zmago smo seveda zadovoljni. Mi smo bili boljši nasprotnik v prvem polčasu, kjer smo zamudili nekaj 100-odstotnih priložnosti. V drugem polčasu naša igra ni bila takšna, kot smo si želeli, vendar smo le dosegli zadetek za zmago. Skupaj gledani nisem zadovoljen z igro.« Danilo Klajnšek Dve prvi mesti za domačine V nedeljo, 12. avgusta, so na lenarškem hipodromu potekale kasaške in galopske dirke, ki si jih je ogledalo okrog 2.000 obiskovalcev. Obiskovalci so videli sedem kasaških in tri galopske starte ter dvoboj med kasačem v sulkiju in kasačem pod sedlom. Tudi tokrat so le-narški organizatorji poskrbeli za vola na žaru. Prireditev so popestrili tudi padalci Letalskega centra Maribor. Prireditve so se zraven županov sosednjih občin udeležili še župan Maribora Franc Kan-gler, predsednik zveze društev kasaške centrale Slovenije Ciril Smrkolj, predstavnik General-štaba Slovenske vojske podpolkovnik Friderik Škamlec in mnogi drugi. V prvi dirki avtostart za 3-14-letne kasače z zaslužkom do 600 € na progi 1.600 metrov so slavili domačini. Zmagala je Nina Lovrenčič z Lilly Marlen s kilometrskim časom 1.20,8, drugo mesto je pripadlo Hy-landa Vita na vajetih Janeza Hrovata iz KK Stožice Ljubljana, tretje mesto je zasedel Petrana Lobell z voznikom Aljažem Novakom. V drugi dirki avtostart za 3-14-letne kasače z zaslužkom do 600 € na progi 1600 metrov je slavil F Tangao Rokomet Moškanjci Gorišni-ca - Perutnina IPC Pipo Čakovec 33:31 (18:18) Gorišnica: Bratuša, Firbas 2, Golob, Šoštarič 3, Ivančič 3, Lozinšek 1, Marušič 8, Petek, Poje 2, Suljič 7, Prejac, Špindler 4, Štorman, M. Valenko, T. Va-lenko, Vincek, Zorli 3, Žuran in Horvat. Trener:Ivan Hrupič. Rokometaši domačega 1. B-ligaša so v svojem drugem pripravljalnem srečanju v okviru priprav na novo tekmovalno sezono v 1. B SRL igrali proti močnemu hrvaškemu prvoli- na vajetih Smiljana Selinška s kilometrskim časom 1.22,4, drugi je bil voznik Branko Sršen s Labino I, tretji pa Janez Dolinšek z Markiz Peški. V tretji dirki avtostart za 3-14-letne kasače z zaslužkom do 2.000 € je slavila Selena na vajetih domačina Franca Orthaberja s kilometrskim časom 1.21,2, druga je bila Carnyda z voznikom Matejem Osolnikom iz KD Krim in tretje mesto je pripadlo Lori na vajetih domačina Franca Lovrenčiča. V četrti dirki avtostart za 3-14-letne kasače z zaslužkom do 5.000 € na progi 1.600 metrov Free Flo Vita z voznikom Klemenom Klemen-čičem s kilometrskim časom 1.19,5. Drugo mesto je zasedla Dont Tell Mama na vajetih Smi-ljana Selinška iz KK Piramida in tretje mesto je pripadlo Fire Girl na vajetih Tomaža Zakraj-ška. V peti dirki avtostart za 3-14-letne kasače z zaslužkom do 8.000 € je slavila Preussenliebe z voznikom Milanom Žanom iz KK Komenda s kilometrskim časom 1.17,8, na drugo mesto se je uvrstil Paris Dream na vajetih Primoža Kristla iz KK Ljutomer, tretje mesto pa je zasedla Pernila na vajetih Franca Novaka iz KK Ljutomer. V šesti dirki za pokal generala Rudolfa auir Zanimiv dvoboj med kasačem v sulkiju in kasačem v kasu pod sedlom. Maistra pod pokroviteljstvom Ministrstva za obrambo v avto-startu za 3-4-letne kasače na progi 2.100 metrov je slavil Niki Val Vita na vajetih Janeza Hrovata iz KK Stožice Ljubljana s kilometrskim časom 1.21,4, druga je bila Polona z voznikom Urošem Predanom in tretji Archer z Matejem Oso-lnikom iz KK Posavje Krško. V zadnji, sedmi dirki avtostart za 5-14-letne kasače po posebnih propozicijah na progi 2.100 metrov je s kilometrskim časom 1.18,7 slavil Feragamo z voznikom Milanom Žanom iz KK Komenda pred Jasin GL na vajetih Romana Jerovška iz KK Komenda in Sončnim žarkom domačina Franca Orthaberja. V galopski dirki športni konji B na razdalji 1.100 metrov je slavila Živa z jezdecem Borisom Gerbcem. V galopski dirki športni konji A na razdalji 1.600 metrov je slavila Sara Šmigoc. V galopski dirki - Haflingerji na razdalji 1.100 metrov je slavila Honda, v sedlu je bila Katja Ša-uperl. Zmago Šalamun VAR SITY i TE AM 1 Amf&r f Foto: DK Dejan Ivančič, strelec treh zadetkov. gašu iz Čakovca pokazali zelo dobro igro ter na koncu slavili zmago. Pomlajena in močno spremenjena domača vrsta je navdušila s pristopom, borbenostjo in po kratkem obdobju priprav že z zrelo taktično dobro igro. Koka - Mercator Tenzor Ptuj 23:29 (13:14) Mercator Tenzor Ptuj: Ke- lenc, Marinček, Kikanovič 6, Lev, Majcen 2, Mihič 5, Obre-žan, Prapotnik 6, Puš 3, Strm-šek 4, Volarevič 3 in Štumber-ger. Trener: Nikola Bistrovič. V svojem drugem pripravljalnem srečanju so ptujske rokometašice gostovale v Varaždinu pri domači Koki, sicer ekipi, ki se je vrstila v 1. hrvaško žensko rokometno ligo. V prvem polčasu je bila igra, proti koncu tega dela igre izenačena, saj so na začetku domačinke, vsaj do petnajste minute, držale visoko in zanesljivo vodstvo s petimi zadetki prednosti. No, potem je začel delovati ptujski ženski rokometni stroj in stvari so hitre prišle na svoje mesto, saj so gostje ta del igre dobile z zadetkom prednosti. V drugem polčasu pa je prišla do izraza boljša kvaliteta ter pripravljenost in na koncu so zasluženo slavile zmago ptujske rokometašice. Danilo Klajnšek Nogometne novičke Nova tribuna v Veržeju V športnem parku Veržej (UE Ljutomer) so pred finalno tekmo za pokal MNZ Murska Sobota (sezona 2006-2007) med domačim članom 3. SNL in pomurskim nižjeligašem Čardo slovesno odprli novo zgrajene tribune (na posnetku), ki bodo sprejele okoli 500 gledalcev. Izgradnjo športnega objekta so narekovali odlični dosežki vseh selekcij kluba, še zlasti mlajših, pa tudi članska selekcija že nekaj sezon igra vidno vlogo med slovenskimi tretjeligaši. Celotna naložba je bila vredna 103.000 evrov, tribune pa je svojemu namenu predal župan občine Veržej Slavko Petovar. Zmagovalec finalnega obračuna so bili nogometaši Ver-žeja, ki so s 3:2 bili boljši od Čarde. Zadetke za gostitelje so dosegli Vogrinčič, Kaučič in Časar. Niko Šoštarič Štajerska liga Podvinci presenetili v Zrečah Svoj nogometni ples so pričeli tudi nogometaši v Štajerski nogometni ligi, kjer so namesto prvega odigrali drugi krog. Najprijetnejše so presenetili novinci v ligi - NK Podvinci, ki so na gostovanju v Zrečah presenetili domačo favorizirano ekipo. To bo vsekakor velika vzpodbuda za naprej. V lokalnem derbiju ekip iz našega področja pa je v Slovenski Bistrici domača ekipa premagala nogometaše iz Gerečje vasi. Še najbolj so bili zadovoljni gledalci, ki so videli kar šest zadetkov. Zelo razburljivo in zanimivo pa je bilo tudi v Ormožu, kjer so domači »gradbeniki« slavili minimalno zmago, vendar so se morali kar precej potruditi proti nogometašem iz Mežice. Sicer pa po doseženih izidih v uvodnem krogu lahko sklepamo, da bo prvenstvo zelo zanimivo, saj vsaj v začetni fazi ni ekipe, ki bi napovedala borbo za sam vrh. Po nekaj odigranih krogih pa bo veliko stvari že bolj jasnih. Zreče - Podvinci 1:2 (0:1) Strelci: 0:1 R. Petrovič (37), 1:1 Flis (54) in Hren (85). Podvinci: Šeruga. Plohl, Hren (od 87. Šebela), Petek, Bratec, S. Kupčič, Strgar (od 72. B. Kupčič), Benko, D. Petrovič, Toplak (od 82. Kuserbanj) in R. Petrovič. Trener: Slavko Petrovič. Aha Emmi Bistrica - Gerečja vas Unukšped 4:2 (2:1) Strelci: 1:0 Stegne (1), 2:0 Stegne (32), 2:1 J. Sagadin (45), 3:1 Divjak (82), 4:1, Mlinar (87) in 4:2 Gerečnik (88). Aha Emmi Bistrica: Danilovič, Robar, Modrič, Peter-ca, Beranič, Tkavc (od 54. Colnarič), Jelenko, Pipenbaher, Obrovnik (od 80. Mlinar), Stegne, Divjak (od 81. Simon-čič). Trener: Momčilo Mitič. Gerečja vas Unukšped: Klemenčič, Ficko, Slaček, J. Sa-gadin, R. Sagadin, Filipovič, Kokot, Marinič, Vtič, Gerečnik in Petek (od 63. Poštrak). Trener. Igor Vorih. Štajerska nogometna liga Rezultati 2. kroga: Šoštanj - Šentilj Jarenina 3:0, Holer-muos Ormož - Peca 4:3, Partizan Fram - Simer Šampion 0:2, Aha Emmi Bistrica - Gerečja vas Unukšped 4:2, Zreče - Podvinci 1:2, Oplotnica - GIC Gradnje Rogaška 0:1, Železničar - Mons Claudius 1:3. 1/16 finala za pokal MNZ Ptuj Na področju MNZ Ptuj so odigrali srečanja 1/16 finala za pokal MNZ Ptuj. Pravih velikih presenečenj ni bilo, razen zmage nogometašev Grajene nad Hajdino. Za napredovanje pa so se morali potruditi nogometaši tretjeligaša iz Stojncev, ki so slavili minimalno zmago v Vidmu. Rezultati: Holermuos Ormož - Gerečja vas Unukšped 5:3, Dornava - Podvinci 0:2, Videm -Stojnci 1:2, Oplotnica - Markovci 2:0, Aha Emmi Bistrica - Središče 5:1, Boč - Bukovci 2:0, Rogoznica - Spodnja Polskava 2:0, Pragersko - Podlehnik 4:2 (1:1) po streljanju 11-metrovk, Grajena - Hajdina 7:6 (2:2) po streljanju 11-metrovk, Apače - Tržec 8:3, Hajdoše - Slovenja vas 7:2, Skorba - Leskovec 5:1, Gorišnica - Lovrenc 8:1 in Zgornja Polskava - Cirkulane 2:6. Danilo Klajnšek 2 2 0 0 2 1 1 0 2 1 0 1 2 1 0 1 2 1 0 1 2 1 0 1 2 1 0 1 2 0 1 1 1 0 0 1 1 0 0 1 2 0 0 2 2 0 0 2 Foto: ZS Soviče • Športno društvo As Nogomet, ribolov, kartanje in kolesarjenje Športno društvo AS je bilo ustanovljeno decembra leta 2004 na območju krajevne skupnosti Soviče-Dravci-Va-reja. Vsako leto pripravljajo več zanimivih ter tudi dobro obiskanih prireditev in dejavnosti. Čeprav je društvo po letih delovanja mlado, pa že združuje 55 članic in članov iz občine Videm in tudi okolice. »Naše društvo je nastalo predvsem z željo po druženju in skupnem udejstvovanju v našem kraju. V občini Videm smo se že tri sezone zapored vključili v zimsko ligo malega nogometa, na Ptuju, kjer igramo v skupini A, pa smo sodelovali zadnji dve sezoni. Udeležujemo pa se tudi poletnih turnirjev v okoliških krajih. Vsako leto že tradicionalno 27. aprila organiziramo nočni turnir v malem nogometu. V zimskih mesecih imamo dvakrat na teden v telovadnici osnovnih šol v Leskov-cu in na Vidmu za naše člane predvidene športne aktivnosti kot so igranje nogometa in badminton,« je povedal Bojan Merc, predsednik in ustanov- ni član društva. Prirejajo tudi turnirje v kartanju v igri 'šnops' posamezniki. Poleti skupaj kolesarijo, in sicer so naredili rekreativne izlete do Doline Vinetu (blizu Majšperka), Borla in Trakoščana. Športno so se udejstvovali tudi ob občinskem prazniku, ko so izvedli kros. Za malo manj rekreativne pa imajo ribiška tekmovanja, kjer se ob ribniku v Dravcih zbere od deset do petnajst ribičev. Lani so se v Termah Ptuj udeležili državnega prvenstva v spustu po toboganu in mladinskega šova Tobogan. V slednjem je med osemdesetimi tekmovalci iz Ptuja in okolice zmagal njihov član Jože Kmetec. Vsako leto pa pripravijo tudi prireditev za martinovo. »V preteklem letu smo od občine Videm za trideset let dobili v najem parcelo v Vareji 16, ki si jo delimo z društvom ko-rantov Demoni. Tam si bomo uredili prostore, ob zgradbi pa želimo zgraditi še igrišče in parkirišče. Z aktivnostmi v društvu, ki jih nikoli ne zmanjka, bomo nadaljevali ter morda še kakšno dodali. Med nami pa so vedno dobrodošli tudi novi člani, ki se radi družijo ob športnih in družabnih aktivno- stih,« je o društvu dodal Jože Kmetec, predsednik upravne- ga odbora društva. mat Fit na kolesu Ležeča kolesa - hitrostni rekorderji med kolesi Se je mimo vas že kdaj zapeljal kdo na nenavadnem kolesu - takšnem, ki je nizko pri tleh, na katerem je kolesar nameščen v udobnem sedežu in ki ima pedale nekje visoko v zraku? Za tiste, ki takšnega čuda na cesti še niste srečali, naj povem, da je to tako imenovano ležeče kolo. Kolo, na katerem ležiš? Posebnost ležečih koles je predvsem v tem, da so pedali nameščeni v višini sedeža ali pa celo nekoliko višje, kolesar pa sedi na sedežu, ki podpira njegov celotni hrbet in zadnjico. Tako se teža kolesarja razporedi po večji površini, kar naj bi prispevalo k večjemu udobju. Zaradi aerodinamične oblike ležečih koles je zračni upor pri vožnji zmanjšan za kar 30 odstotkov, zaradi česar je vožnja manj naporna, poleg tega pa ta nenavadna kolesa v splošnem dosegajo večje hitrosti. Posebnost ležečih koles je tudi položaj krmila. To je nameščeno blizu kolesarjevega trupa, nad ali pa pod sedežem. Z njim kolesarji tudi vzdržujejo ravnotežje. Nerodni začetki ... Se še spominjate svojih prvih kolesarskih začetkov? Z očetom, bratom, mamo ali stricem, ki nas je držal za sedež, da nismo telebnili po tleh? Nekaj takega lahko pričakujete tudi, »KOLESARSKI IZLET TEDNA« Predlagajte kolesarski izlet in kolesarska nagrada je lahko vaša! V svoj predlog vključite: ime izleta (poimenujte ga sami), regijo, težavnostno stopnjo po vaši oceni (ocena - 'za začetnike', 'za občasne kolesarje', za 'profije'), približno dolžino poti ter kratek opis poti (izhodiščno točko, poti in ključni zavoji). Vaš predloge pošljite na e-mail naslov info@polimaraton.si s pripisom »Kolesarski izlet tedna«. Ne pozabite zapisati tudi vaših podatkov (ime in priimek, naslov, davčna številka, telefon), saj bomo vsak teden objavili najboljši predlog in ga kolesarsko nagradili. Tokrat smo za kolesarski izlet tedna izbrali kolesarsko pot OKOLI DRAVE, ki jo je predlagal Slavko Kranjc iz Lovrenca na Dravskem polju. Veliko kolesarskih užitkov ob preizkušanju nove poti vam želimo! Naj bo zabavno fit na kolesu! Nagrado (kolesarski števec), ki jo poklanja Kolesarski center Bike EK, bo nagrajenec prejel po pošti. ko se odločite za vožnjo z ležečimi kolesi. Znova se boste znašli pri kolesarskih osnovah. Na novo se je treba naučiti, kako zagnati kolo, kako uspešno loviti ravnotežje in kako krmiliti. Kot otroci, ki se prvič sami zapeljejo na kolesu. Z malo vaje pa se je seveda vsega mogoče naučiti. ZA: Udobno in hitreje Vožnja z ležečim kolesom marsikomu predstavljala veliko mero udobja, saj hrbet venomer počiva v sedežu, zgornji del telesa je bolj sproščen, kolesar pa lahko uživa tudi v čudovitem razgledu na pokrajino, po kateri se vozi. Kolesar zaradi boljših aerodinamičnih lastnosti ležečega kolesa porablja manj energije za premagovanje zračnega upora in več za pomikanje naprej. Tako tudi dosega večje hitrosti. PROTI: težje v hrib in otežen pogled nazaj Tako kot vsaka stvar ima tudi ležeče kolo svoje pomanjkljivosti. Ena izmed njih je kolesarjenje navkreber. Za vožnjo z ležečimi kolesi mora kolesar razviti posebne mišice, s katerimi je sposoben prepeljati tudi večje strmine. Poleg tega so ležeča kolesa za 13 do 18 kg težja od klasičnih, kar pomeni še nekaj dodatnih začetnih težav pri ležečem vzpenjanju. Ker ves čas vožnje v breg deluje zgolj ena skupina mišic, mora ležeči kolesar te dodobra natrenirati, poleg tega pa pri poganjanju navzgor hitreje vrteti pedale v nižji prestavi. Druga večja pomanjkljivost ležečih koles je otežen pogled nazaj, ki je predvsem rezultat tega, da je kolesar s celotnim hrbtom naslonjen na sedež. Seveda je možno to pomanjkljivost rešiti z vzvratnimi ogledali, ki jih je možno pripeti na kolo, čelado ali očala. Zakaj teh nenavadnih koles ne vidimo na tekmovanjih . Ležeča kolesa so s svojim pojavom in osvojenimi hitrostnimi rekordi, ki jih z vožnjo na klasičnem kolesu skorajda ni bilo mogoče preseči, v splošni in kolesarski javnosti povzročila številne vroče debate in polemike. Sprva se je nova kolesarska pogruntavščina zdela vsem zgolj smešna in vredna posmeha, ko pa so na tekmovanjih kolesarski amaterji na ležečih kolesih začeli osvajati prva mesta in hitrostne rekorde, Če hočeš biti fit Če si želiš zabaven dan Če ti je kolo užitek so se začele tudi vroče debate o tem, ali je ležeče kolo sploh pravo kolo. Te vroče debate so povzročile postavitev nove definicije kolesa s strani Mednarodne kolesarske zveze, po kateri ležeča kolesa niso več kolesa, temveč zgolj vozila na človeški pogon brez aerodinamičnih dodatkov. To je tudi razlog, da so ležeča kolesa 1. aprila 1934 prepovedali za uporabo na kolesarskih tekmovanjih. V zabavnem gibanju ... Ležeča ali klasična kolesa - to ne šteje, ko gre za odločitev, gibati se ali ne gibati se. Ni pomembno, s kakšnim kolesom boste nabirali kilometre in ohranjali svoje dobro počutje in kondicijo, važno je le, da se odločite za rekreacijo in greste na svež zrak razmigat svoje telo. Prav to pa bomo storili tudi vsi ljubitelji dobre in zabavne rekreacije in se 8. septembra 2007 v Moškanj-cih pri Ptuju udeležili 5. Poli maratona. Da bo zabavno fit s kolesi! Janja Šuler Di@log Company Ime kolesarske ture: OKOLI DRAVE Predlagatelj: Slavko Kranjc, Lovrenc na Dravskem polju Približna dolžina: 47 km Čas vožnje: ni podatka Zahtevnost: srednje lahka Višinska razlika: ni podatka Kažipot: Pot pričnete na Ptuju, od koder se peljete do Term Ptuj in v smeri Slovenje vasi (cca. 4km). Nato prečkamo magistralno cesto ZagrebMaribor in pot nadaljujemo do Gerečje vasi, kjer zavijemo desno proti Kungoti, v smeri Brunšvika in naprej do Rač. Tam zavijemo desno proti Dravskemu dvoru. Ko pridemo do tja, zavijemo levo za Dobrovce in Miklavž ter nato v križišču zavijemo desno ob kanalu reke Drave do Dogoš. Pot nadaljujemo proti Dupleku, v smeri Vurberka (kjer si lahko ogledamo lep razgled z gradu na Dravsko polje z reko Dravo). Nato se spustimo in kolesarimo do Krčevine in naprej do Orešja. Tako prispemo na Ptuj. P.S. - Kolesarski izlet »OKOLI DRAVE« in še več predlogov za kolesarjenje najdete tudi na www.polimaraton.si M A K^ATO f* www.polimaraton.si Zabavno fit s kolesom! Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007 Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji! Upravna enota Ormož NATAKAR - M/Ž, NDČ, dvo ali več izmensko delo, predvideno plačilo: 580,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., komunikativnost / delo z ljudmi. HRŽIČ SILVESTER S. P. - PRODAJALNA IN OKREPČEVALNICA "JURIJ", MIHOVCI PRI VEL. NEDELJI 25,2274 VELIKA NEDELJA. PEK - priprava in peka kruha in pekovskega peciva - M/Ž, pek, DČ 3 leta, eno-izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 2 mes., delovne izkušnje 2 leti, ročne spretnosti. F1GARRO D. O. O. FIGARRO ORMOŽ, KERENČIČEV TRG 9,2270 ORMOŽ. PEK - priprava in peka kruha in pekovskega peciva - M/Ž, pek, NDČ, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 2 mes., delovne izkušnje 2 leti, ročne spretnosti, prošnje poslati: PODOR D. O. O., REKARNA IN SLAŠČIČARNA ORMOŽ, KERENČIČEV TRG 9,2270 ORMOŽ. PRODAJA mesa in mesnih izdelkov, raz-sek mesa - M/Ž, živilski delavec v mesarstvu, prodajalec, NDČ, enoizmensko delo, predvideno plačilo: 700,00 EUR neto, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti, slovenski jezik - tekoče. JANKO SIRC S. P., PODGORCI 24,2273 PODGORCI. NAMESTNIK poslovodje za trgovino zob-lačili in neprehrambnimi izdelki - M/Ž, trgovinski poslovodja, ekonomski tehnik, DČ 1 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, vodenje manjših skupin, nemški jezik - dobro, urejevalniki besedil - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, prosim pošiljate vaše vloge z življenjepisom v tabelarni obliki. KIK TEXT1L1EN UND NON-FOOD D. O. O., RUSKA ULICA 6,2000 MARIBOR. PRODAJALEC za trgovino z oblačili in neprehrambnimi izdelki - M/Ž, ekonomski tehnik, DČ 1 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, delovne izkušnje 1 leto, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, nemški jezik - osnovno, prosim pošiljate vaše vloge z življenjepisom v tabelarni obliki. K1K TEXT1L1EN UND NON-FOOD D. O. O., RUSKA ULICA 6,2000 MARIBOR. NATAKAR - strežba alkoholnih in brezalkoholnih pijač, toplih napitkov - M/Ž, delavec brez poklica, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti, izobrazba ni potrebna, zaželjene delovne izkušnje. CAM1L1 BARI S. P. - " KAVA - BAR", HARDEK 1,2270 ORMOŽ. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PRIPRAVA DELOVNEGA MESTA, šivanje, likanje - medfazno in končno, čiščenje niti, pakiranje izdelkov, čiščenje in pospravljanje delovnega mesta - M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 2 leti, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti. ORM-KROJ D. O. O., SKOL1BROVA ULICA 7,2270 ORMOŽ. PRODAJALEC GRADBENEGA MATERIALA - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, NDČ, eno-izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, angleški jezik - dobro, nemški jezik - dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. 1NVEST TRGOV1NA D. O. O., HARDEK 44 B, 2270 ORMOŽ. VODJA ODDELKA - izvajanje planov proizvodnje, organizacija in delitev dela v proizvodnji, vodenje proizvodnih evidenc, opravljanje podobnih del po nalogu neposrednega vodje - M/Ž, strojni tehnik, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, delovne izkušnje 3 leta, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vodenje manjših skupin, vodenje večjih skupin, angleški jezik - dobro, nemški jezik - dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. CARRERA OPTYL D. O. O. ORMOŽ, LJUTOMERSKA CESTA 38 A, 2270 ORMOŽ. DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATER- diagnosticiranje, zdravljenje in rehabilitacija bolnikov na hospitalni in specialistični ravni - M/Ž, NDČ, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 4 mes., fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, slovenski jezik - tekoče, strokovni in specialistični izpit iz psihiatrije, zdrav. licenca s podr. psih.; stanovanje na razpolago, vloge pošljite neposredno delodajalcu. PS1H1ATR1ČNA BOL-N1ŠN1CA ORMOŽ, PTUJSKA CESTA 33,2270 ORMOŽ. Upravna enota PTUJ montersuhomontažnihelementov - gips plošče - M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto: po dogovoru, delovne izkušnje 1 leto, kandidati so lahko iz Ormoža, Maribora, Slovenske Bistrice, Lenarta. delo je na omočju Ptuja in Maribora. BRANKO GLAŽAR s. p., HAJDOŠE 106,2288 HAJD1NA. POMOŽNADELA V GRADBENIŠTVU - nizke gradnje - M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo delovno mesto je prosto po dogovoru voz. izpit kat. B. ELEKTRO1NSTALAC1JE KA1SER FRANC S. P., M1HOVCE 47,2326 C1RKOVCE. ENOSTAVNA ANTIKOROZIJSKA DELA -M/Ž, NDČ, gibljiv/nestalen urnik, predvideno plačilo: 520,00 EUR neto; delovno mesto je prosto takoj fizična moč, oster vid, ročne spretnosti, sposobnost za delo na višini. PLESKAR D. D., UL1CA HEROJA LACKA 5,2250 PTUJ. MONTER - M/Ž, monter konstrukcij, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj poskusno delo 3 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, vloge pošljite neposredno delodajalcu. SU-KA JEVŠOVAR TOMAŽ S. P., Š1KOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO. SLIKOPLESKARSKA IN POMOŽNA SLI-KOPLESKARSKA DELA - M/Ž, DČ 3 mes., predvideno plačilo: 500,00 EUR neto, delovne izkušnje 1 leto, vsaj eno leto delovnih izkušenj, kandidati so lahko tudi iz Ormoža. ERJAVEC 1ZTOK S. P. - SL1KOPLESKARSTVO, FORM1N 52,2272 GOR1ŠN1CA. POMOŽNI MONTER kovinskih konstrukcij izvrševanje enostavnejših opravil po navodilih nadrejenega, skrb za učinkovito porabo delovnega časa, materiala in orodja. - M/Ž, DČ 3 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 3 mes., voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti. MTD D. O. O., BREG 13,2322 MAJŠPERK. SESTAVLJANJE IN PROIZVODNJA PLASTIČNIH IN KOVINSKIH DELOV - M/Ž, delavec brez poklica, DČ 3 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti. ROTECH-ROP D. O. O., ZAGREBŠKA CESTA 109,2250 PTUJ. MONTER - opravljanje montažnih del v Sloveniji in tujini - M/Ž, DČ 3 mes., enoizmensko delo, predvideno plačilo: 550,00 EUR neto, delovno mesto je prosto takoj, ročne spretnosti, kandidati so lahko tudi iz Ormoža, Murske Sobote, Ljutomera, Maribora. SAŠO ŽULA S. P., PR1STAVA 12 D, 2282 C1RKULANE. FASADERJI (demit in termo fasade) opis delovnega mesta gradnja-montaža sestavljivih montažnih hiš, opis dela: oblaganje sten s sti-roporjem, nanos zaključnega sloja fasade,. na montažnih objektih - eno in dvostanovanjske hiše-pomoč pri sestavljanju, delavec brez poklica, izolater inštalacij, zidar, DČ 6 mes., enoiz-mensko delo, predvideno plačilo: 700,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vestnost pri delu, pripravljenost delati nadure,. delo je terensko po Sloveniji. lokacija se menja vsakih 14 dni. izkušnje na teh ali podobnih pleskarskih delih, vloge pošljite neposredno delodajalcu. RESPECT D. O. O. RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36,2250 PTUJ. KROVCI, gradnja-montaža sestavljivih montažnih hiš: pokrivanje in oblaganje streh zlesom, s strešno kritino, montaža strešnih obrob, žlebov, na montažnih objektih eno in dvostanovanjske hiše-pomoč pri sestavljanju, krovec, obdelovalec lesa, obdelovalec kovin, DČ 6 mes., enoizmensko delo; predvideno plačilo: 700,00 EUR neto, delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, delo na višini, delo na terenu po Sloveniji lokacija se menja vsakih 14 dni, vljuden, prijazen do sodelavcev, univerzalen-vsestransko spreten z raznimi orodji, ki se rabijo pri montaži,. vloge pošljite neposredno delodajalcu. RESPECT D. O. O. RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36,2250 PTUJ. PRODAJALEC-MESAR - M/Ž, živilski tehnik, DČ 3 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti, vloge pošljite neposredno delodajalcu. JAGROS, D. O. O., LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT. MONTAŽA OKEN - M/Ž, delavec brez poklica, oblikovalec kovin, slikopleskar, osnovnošolska izobrazba, NDČ, enoizmensko delo, poskusno delo 2 mes., ročne spretnosti. 1VAN ARNUŠ S. P., MAR1BORSKA CESTA 27 B, 2250 PTUJ. DELAVCI LESNE STROKE (lesarski tehnik, mizar, tesar, inženir lesarstva,... ) opis delovnega mesta gradnja-montaža sestavljivih montažnih hiš opis dela: sestavljanje - montaža gotovih lesenih delov hiše, kot so stene, vrata, okna, stropovi, sestavljanje ostre, krovec, lesarski tehnik, inženir lesarstva, DČ 6 mes., enoizmensko delo, predvideno plačilo: 700,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru. Poskusno delo 3 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, urejevalniki besedil - osnovno, pripravljenost delati nadure, zlasti v sezoni, imeti veselje do dela, prijaznost do sodelavcev, delo je na terenu po Sloveniji, ista lokacija (Maribor, Celje, Ljubljana) traja ca. 14 dni in se potem menja, dobra priložnost tudi za tiste za prvo zaposlitev, vloge pošljite neposredno delodajalcu. RESPECT D. O. O. RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36,2250 PTUJ. SKUPINOVODJE, delovodje (vodenje manjših skupin-do 4 ljudi), opis delovnega mesta gradnja-montaža sestavljivi montažnih hiš, opis dela: premišljeno in organizirano vodenje skupine 4 delavcev različnih profilov, ki so potrebni na montažnih objektih- eno, srednja poklicna izobrazba, DČ 6 mes., enoizmensko delo, predvideno plačilo: 800,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vodenje večjih skupin, dober odnos do sodelavcev, možnost logičnega razmišljanja, možnost voditi skupino in sproti reševati probleme, delo je terensko, po Sloveniji. Lokacija gradbišča (Maribor, Celje, Ljubljana) se menja na vsakih 14 dni, sposobnost branja določenih načrtov enostanovanjskih hiš, vloge pošljite neposredno delodajalcu. RESPECT D. O. O. RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36,2250 PTUJ. POSTAVITEV ELEKTRO VETRNIC, industrijske klime - M/Ž, NDČ, enoizmensko delo, predvideno plačilo: 2.500,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 5 let, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vodenje večjih skupin, angleški jezik - osnovno, nemški jezik - zadovoljivo, zaželeno poznavanje področja hidravlike. 1MPACTO D. O. O., ROGOZN1ŠKA CESTA 33,2250 PTUJ. KLJUČAVNIČAR - VARILEC - M/Ž, NDČ, enoizmensko delo, delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, oster vid. Zemljarič Konrad s. p. - ključavničarstvo, Zabovci 100 a, 2281 Markovci pri Ptuju. KLJUČAVNIČAR - M/Ž, ključavničar, DČ 6 mes., enoizmensko delo, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B. Tilli Jožef s. p. - izvajanje ključavničarskih storitev, Moškanjci 85 A, 2272 Gorišnica. MONTERJI VODOVODA, centralne, klima naprav; opis delovnega mesta gradnja-montaža sestavljivih montažnih hiš. 1zdelava vodovoda, centralne in klima naprav in ostalih inštalacij v montažnih objektih - eno in dvostanovanjske hiše. Monter klimatizacijskih naprav, DČ 6 mes., enoizmensko delo, predvideno plačilo: 700,00 EUR neto, delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 3 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vodenje večjih skupin, delo v skupini z 4 ljudmi, prijaznost do sodelavcev, delo je na terenu lokacije po Sloveniji. Kraj delovišča se menja na ca. 14 dni, vloge pošljite neposredno delodajalcu. RESPECT D. O. O. RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36,2250 PTUJ. SERVISER VILIČARJEV - M/Ž, mehanik industrijskih strojev in naprav, elektrikar elektronik, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo, voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti, angleški jezik - zadovoljivo, nemški jezik - zadovoljivo, urejevalniki besedil - osnovno, zaželjene delovne izkušnje. V1LBOSS, D. O. O., GORENJSKA CESTA 54,1215 MEDVODE. ELEKTRO MONTER, elektromonetrska dela na terenu v tujini - M/Ž, elektrikar elektronik, elektrotehnik, DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 2 mes., delovne izkušnje 1 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, poznavanje dela na terenu, vloge pošljite neposredno delodajalcu. MZK ELEKTRO D. O. O., DORNAVSKA CESTA 18,2250 PTUJ. ELEKTRIČARJI, opis delovnega mesta grad-nja-montaža sestavljivih montažnih hiš, izdelava elektro inštalacij v montažnih objektih, eno in dvostanovanjske hiše, pomoč pri sestavljanju, montaži gotovih lesenih delov hiše, kot so stene, vrata, okna, stropovi, elektromonter, elektrikar, elektronik, elektrotehnik, inženir elektrotehnike, DČ 6 mes., enoizmensko delo, predvideno plačilo: 700,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, sposobnost zdravega mišljenja, dober in strpen odnos s sodelavci, možnost branja elektro načrta in samostojne napeljave elektrike v eno ali dvostanovanjski hiši, delo na terenu, ca. 14 je enaka lokacija v Sloveniji, nato se menja, vloge pošljite neposredno delodajalcu. RESPECT D. O. O. RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36,2250 PTUJ. ELEKTROINŠTALACIJE - M/Ž, elektrikar energetik, elektrotehnik, srednja poklicna izobrazba, srednja strokovna ali splošna izobrazba, DČ 1 leto, delovno mesto je prosto takoj, voz. izpit kat. B. ELEKTROINSTALACIJE KAISER FRANC S. P., MIHOVCE 47,2326 CIR-KOVCE. ŽELEZOKRIVEC - M/Ž, krMec armatur, srednja poklicna izobrazba, DČ 4 mes., eno-izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes,, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, slovenski jezik - dobro, zdravstvena sposobnost, teist iz varstva pri delu, poskusno delo, možnost kasnejše zaposlitve za NDČ. GRADIS GRADNJE PTUJ D. D., DORNAVSKA CESTA 6 A, 2250 PTUJ. TESAR, izdelava in popravilo ostrešij, izdelava gradbenih opažev, izdelava drugih konstrukcij, ograj, pomoč pri drugih gradbenih delih - M/Ž, tesar opažev, DČ 4 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, slovenski jezik - dobro, zdravstvena sposobnost, test iz varstva pri delu, poskusno delo, možnost kasnejše zaposlitve za NDČ. GRADIS GRADNJE PTUJ D. D., DORNAVSKA CESTA 6 A, 2250 PTUJ. ZIDAR - zidanje, ometavanje, betoniranje, izdelava estrihov in izolacij, pomoč pri drugih gradbenih delih (tesarska, želez., druga pomožna dela) - M/Ž, gradbinec, DČ 4 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, slovenski jezik - dobro, zdravstvena sposobnost, test iz varstva pri delu, poskusno delo, možnost kasnejše zaposlitve za NDČ. GRADIS GRADNJE PTUJ D. D., DORNAVSKA CESTA 6 A, 2250 PTUJ. VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. C, E. MIRKO PETEK S. P., GRAJENA 2 A, 2250 PTUJ. PRODAJALEC - DELIKATESA - M/Ž, živilski tehnik, DČ 3 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti, vloge pošljite neposredno delodajalcu. JAGROS, D. O. O., LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT. PRODAJALEC-TEHNIKA - M/Ž, DČ 3 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B, vloge pošljite neposredno delodajalcu. JAGROS, D. O. O., LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT. SAMOSTOJNI KUHAR - priprava klasičnih in ribjih jedi - M/Ž, DČ 1 leto, dvo ali več izmensko delo delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, organizacijske sposobnosti, izkušnje na primerljivem delovnem mestu so pogoj. MANPOWER D. O. O. MANPOWER D. O. O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17,2000 MARIBOR. NATAKAR - opravljanje del v strežbi v hotela - M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, angleški jezik - dobro, nemški jezik - dobro, urejevalniki besedil - osnovno, izkušnje na delovnem mestu natakar - strežba hrane in pijače so nujne. MANPOWER D. O. O. MANPOWER D. O. O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17,2000 MARIBOR. NATAKAR - strežba - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, DČ 8 mes., dvo ali več izmensko delo, predvideno plačilo: 530,00 EUR neto, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 1 leto, komunikativnost / delo z ljudmi. VIOLETA ROTVEJN S. P., ČUČKOVA ULICA 6 A, 2250 PTUJ. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA STREŽBA PIJAČ - M/Ž, DČ 6 mes., enoizmen-sko delo, delovno mesto je prosto takoj, komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti. BERNARDA SAKELŠEK s. p., POLJSKA CESTA 30,2250 PTUJ. VOZNIK C IN E KATEGORIJE, voznik C kategorije, delo na Pragerskem ter strojnika težke gradbene mehanizacije, lahko brez poklica - M/Ž, delavec brez poklica, DČ 1 leto, enoizmensko delo, voz. izpit kat. B, C, E. PGM KOS D. O. O., ČERMOŽIŠE 90,2287 ŽETALE. SERVIS BELE TEHNIKE, HLADILNIH IN KLIMATSKIH NAPRAV - delovno mesto je v Ptuju - M/Ž, NDČ, dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B. TOPLIŠEK D. O. O., RJAVICA 12,3250 ROGAŠKA SLATINA. TEHNOLOG - VZDRŽEVALEC v proizvodnem obratu - delo na področju vzdrževanja v tekstilni industriji - m/ž, elektrotehnik, DČ 1 leto, dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, angleški jezik - dobro, nemški jezik - dobro, urejevalniki besedil - osnovno. MANPOWER D. O. O. MANPOWER D. O. O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17,2000 MARIBOR. CNC OPERATER - delo posluževalca ali programerja na CNC stroju - M/Ž, nižja poklicna izobrazba (do 2 let), DČ 1 leto, dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 6 mes., delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, oster vid, ročne spretnosti, izkušnje na primerljivem delovnem mestu so pogoj. MANPOWER D. O. O. MANPOWER D. O. O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17,2000 MARIBOR. DELOVODJA ZA VISOKE GRADNJE; vodenje in organiziranje dela delovnih skupin, izvajanje varstva pri delu, vodenje evidenc, skrb za delovno disciplino, naročanje gradb. materiala - M/Ž, gradbeni tehnik, DČ 4 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vodenje večjih skupin, slovenski jezik - dobro, zdravstvena sposobnost za delo na višini, preizkus znanja iz varstva pri delu in požarne varnosti, tečaj prve pomoči. GRADIS GRADNJE PTUJ D. D., DORNAVSKA CESTA 6 A, 2250 PTUJ. POSLOVODJA TEKSTILNEGA ODDELKA - M/Ž, ekonomski tehnik, DČ 3 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 5 let, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vloge pošljite neposredno delodajalcu. JAGROS, D. O. O., LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT. POSLOVODJA ŽIVIL - M/Ž, ekonomski tehnik, DČ 3 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 5 let, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, V. ali VI. st. izobrazbe, vloge pošljite neposredno delodajalcu. JAGROS, D. O. O., LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT. POSLOVODJA TEHNIKE - M/Ž, ekonomski tehnik, DČ 3 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 5 let, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, vloge pošljite neposredno delodajalcu. JAGROS, D. O. O., LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT. PREVZEM IN IZDAJA BLAGA - M/Ž, prodajalec, NDČ, dvo ali več izmensko delo, predvideno plačilo: 670,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. ANTON ŽERAK s. p., PODLEHNIK 8 A, 2286 PODLEHNIK. PODROČNI VODJA MARIBOR - PTUJ - M/Ž, DČ 3 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vodenje manjših skupin, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami -osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, aktivno znanje nemškega in angleškega jezika, lahko V. VI. ali VII. stopnja ekonomske ali organizacijske smeri, vloge pošljite neposredno delodajalcu. JAGROS, D. O. O., LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT. POSLOVNI SEKRETAR - M/Ž, srednja strokovna ali splošna izobrazba, NDČ, eno-izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, angleški jezik - zelo dobro, nemški jezik - zelo dobro. INTER EXPO D. O. O., SLOVENJA VAS 75,2288 HAJDINA. EZ86407 SKLADIŠČNIK ZA IZDAJO IN KOMISIONI-RANJE GOSPODINJSKEGA BLAGA. - M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 3 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, ročne spretnosti, zaželene izkušnje pri delu v skladišču ali v trgovini, vloge pošljite neposredno delodajalcu. PANAP D. O. O., ROGOZNIŠKA CESTA 33,2250 PTUJ. ARANŽERKA ZA DEKORIRANJE TRGOVIN IN ZAVIJANJE DARIL. - M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, zaželene delovne izkušnje v cvetličarni ali na podobnih delovnih mestih., vloge pošljite neposredno delodajalcu. PANAP D. O. O., RO-GOZNIŠKA CESTA 33,2250 PTUJ. ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA PODROČJE PTUJA Z OKOLICO - M/Ž, DČ 3 mes., gibljiv/nestalen urnik; delovno mesto je prosto takoj, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, slovenski jezik - zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, neobsojenost zaradi kaznivih dejanj v gospodarstvu, urejenost. SLOVENICA ŽIVLJENJE D. D. V ANGL. J.: SLOVENICA LIFE PLC, CELOVŠKA CESTA 206,1000 LJUBLJANA. VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V DOMA-ČEMIN TUJEM (Anglija, Irska,...) transportu za DČ, z možnostjo zaposlitve za NDČ. - M/Ž, DČ 1 leto, gibljiv/nestalen urnik, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, C, E, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, angleški jezik - osnovno, nemški jezik - osnovno, slovenski jezik - tekoče, zahtevajo se izkušnje iz prevozništva. ZAM AVTO D. O. O., PUHOVA ULICA 12,2250 PTUJ. KOMERCIALIST - PRODAJNIK, iskanje novih prodajnih možnosti, delo s strankami, najem oblačil in predpražnikov - M/Ž, diplomirani inženir konfekcijske tehnike (VS), višja strokovno izobrazba, visokošolska strokovna izobrazba, DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, kandidati - Ljubljana z okolico (60 kom) - naj pošljejo pisne vloge na sedež družbe. možnost je tudi zaposlitve za NDČ. ZAŠČITA PTUJ D. O. O., ROGOZNIŠKA CESTA 13,2250 PTUJ. TEHNOLOG - POSPEŠEVALEC PRODAJE - opravljanje komercialnih del na področju prodaje strojnih produktov - M/Ž, strojni tehnik, DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, angleški jezik - zelo dobro, nemški jezik - dobro, urejevalniki besedil - osnovno. MANPOWER D. O. O. MANPOWER D. O. O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17,2000 MARIBOR. ING. GRADBENIŠTVA - vodenje projektov na področju visokih gradenj - M/Ž, inženir gradbeništva (VSŠ), DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 6 mes., delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vodenje manjših skupin, angleški jezik - zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno, znanje autoca-da ter najmanj 3 leta izkušenj na primerljivem delovnem mestu so pogoj. možnost podaljšanja zaposlitve. MANPOWER D. O. O. MANPOWER D. O. O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17,2000 MARIBOR. POSLOVNA SEKRETARKA, delovne naloge obsegajo: analizo podatkov, komunikacijo s strankami, pošiljanje ponudb, kontrolo dokumentov, vodenje poslovne korespodence. - M/ Ž, poslovni sekretar, DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 3 mes., voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vodenje manjših skupin, angleški jezik - zadovoljivo, nemški jezik - zadovoljivo, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, možnost zaposlitve za NDČ., vloge pošljite neposredno delodajalcu. PANAP D. O. O., RO-GOZNIŠKA CESTA 33,2250 PTUJ. VODJA PROJEKTOV, SVETOVALEC ZA MANAGEMENT ČLOVEŠKIH VIROV - M/Ž, visokošolska strokovna izobrazba, DČ 1 leto, gibljiv/nestalen urnik, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 2 mes., delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vodenje manjših skupin, angleški jezik - tekoče, hrvaški jezik - zelo dobro, nemški jezik - tekoče, slovenski jezik - tekoče, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno, poznavanje delovnopravne zakonodaje, osnove psihologije, ekonomska ali družboslovna smer. SIRIUS. SI D. O. O., ZIDANŠKOVA ULICA 27,2250 PTUJ. Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (21) Najskrivnostnejši rokopis na svetu Voynichoev rokopis velja za eno največjih in nerazvozlanih ugank na svetu. Z rokopisom so se ukvarjali številni učenjaki, kriptoanalitiki, jezikoslovci in astronomi, na pomoč pa jim je priskočila celo Vatikanska knjižnica in odprla svoje bogate arhive. Kljub temu je do danes ostala skrivnost, kdaj je bil rokopis napisan, v katerem jeziku, kdo je avtor in kaj je sploh njegova vsebina. Rokopis se od l. 1969 nahaja na univerzi Yale, kjer čaka na trenutek, ko bo razodel svoje sporočilo. Voynichev rokopis Wilfred Voynich, ameriški trgovec z redkimi knjigami, je l. 1912 izvedel za skrivnostni rokopis, ki so ga odkrili v stari skrinji v jezuitski šoli v Mondragoneju pri italijanskem mestu Frascati. Nemudoma ga je kupil, čeprav cena še zdaleč ni bila majhna. Rokopis je vseboval 204 strani. Prvotno je imel še 28 strani, ki pa so se izgubile. Nahajal se je na običajnem formatu osmerke (22 x 15 cm). Napisan je bil v šifrah, ki so bile na prvi pogled podobne običajni srednjeveški pisavi. Poleg tega je bil poln čudnih barvnih risbic golih ženskih teles, zvezd, planetov in nenavadnih rastlin. Zgodovina rokopisa Rokopisu je bilo priloženo pismo, iz katerega je bilo razvidno, da ga je najprej imel v lasti vojvoda Northumberland-ski, ki je po ukazu angleškega kralja Henrika VIII. ropal po samostanih, kjer je naletel nanj. Vojvoda ga je dal slovitemu eli-zabetinskemu magu dr. Johnu Deeju, ki ga je l. 1548 prinesel v Prago. Od njega ga je za 600 dukatov odkupil vladar Svetega rimskega cesarstva Rudolf II. Leta 1666 je rektor praške univerze Joannes Marcus Marcia rokopis poslal znamenitemu strokovnjaku za kripotografijo Atanaziju Kircherju (ki se je ukvarjal tudi z egipčanskimi hieroglifi) v upanju, da ga bo dešifriral. Vendar pa Kircherju to ni uspelo, zato ga je shranil v jezuitskem kolegiju v Rimu, kjer je prišel v roke jezuitom iz Frascatija. Skrivnost rokopisa Voynich je bil prepričan, da bodo sodobni strokovnjaki v branju rokopisa uspešnejši od Kircherja, zato je vsem, ki so se zanj zanimali, poslal kopije fotografij. Vsa skrivnost Voy-nichejevega rokopisa (kot se je kasneje poimenoval) se skriva v navidezni preprostosti. S številnimi risbami rastlin je podoben drugim srednjeveškim priročnikom, ki opisujejo, kako se iz zdravilnih rož pridobivajo zdravila. V takem rokopisu astrološke in astronomske ilustracije niso nič nenavadnega, saj se rastline običajno nabira ob polni luni oz. takrat, ko so planeti v določenih položajih. Toda prvo težavo je že predstavljal neznani jezik rokopisa. Ni bilo jasno, ali je napisan v latinščini, srednji angleščini ali celo langue d'ocu. To sicer ne bi smela biti pretežka uganka, saj je bilo pod vsako narisano rastlino navedeno ime, čeprav v šifrah. Vendar rastline niso bile resnične, pač pa izmišljene. Tudi v astronomskih diagramih bi lahko prepoznali določena ozvezdja, vendar njihovih imen ni bilo mogoče dešifrirati. Kripotoanalitiki so se rokopisa lotili z običajno metodo. Iskali so najpogosteje uporabljene simbole, ki so jih potem povezali s črkami abecede. Brez težav so izločili 29 posameznih črk oz. simbolov, žal pa je propadel vsak poskus, da bi jih prevedli v kakšen znan jezik. Tajna pisava Francisa Bacona William Romaine Newbold, profesor filozofije, z univerze v Pensilvaniji je l. 1921 oznanil, da je dešifriral rokopis. Svoje odkritje je pojasnil na konferenci Ameriškega filozofskega društva v Philadelphiji. Razložil je, da je simbole najprej spremenil v črke latinske abecede. Dobil jih je 29, a jih je skrčil na 17. Ključna beseda njegovega razis- kovanja je bila beseda conmuto ali spreminjati. Izdelal je kar štiri različice besedila, od katerih je bila ena v navadni latinščini, spremenjeni v anagrame. Ne-wbold je trdil, da je avtor skrivnega rokopisa Roger Bacon, eden največjih genijev vseh časov, ki je živel v 14. stoletju. Baconovo intelektualno briljantnost so filozofi že od nekdaj cenili. Bacon je bil dovolj pogumen, da si je upal v času najhujšega srednjeveškega mračnjaštva in dogmatizma zagovarjati učenje na podlagi eksperimentov in opazovanja narave. Zaradi tega so ga vrgli v ječo. Obtožili so ga, da s tem zavrača avtoriteto Cerkve. Roger Bacon se je tako kot njegov elizabetinski soimenjak Francis zavedal da pomeni tak odnos intelektualno smrt. Če je imel Newbold prav, je bil Bacon eden največjih znanstvenikov pred Newtonom. Naredil si je namreč mikroskop, s katerim je opazoval spolne celice. Imel je tudi lastni teleskop, skozi katerega je videl An-dromedo kot spiralno galaksijo »polžaste oblike«. Newbold je umrl l. 1926 v starosti 60 let. Dve leti kasneje je njegov prijatelj Roland C. Kent objavil njegove raziskave v delu Tajna pisava Rogerja Bacona. Knjiga je bila v znanstvenih krogih dobro sprejeta. Nasprotovanja Nekaterih učenjakov pa Ne-wboldova metoda ni prepričala. Najprej jo je zavrnil dr. John M. Manly z univerze v Čikagu, ki je bil eden od prvih strokovnjakov za dešifriranje tajnih pisav na novoustanovljenem kripto-analitičnem oddelku ameriške obveščevalne službe l. 1917. Manly je zavrgel Newboldov postopek anagramiranja, češ da dopušča preveč različnih interpretacij, s čemer se je strinjal tudi David Kahn, strokovnjak za šifre. Kahn je to dokazal na stavku »Zdrava Marija, milosti polna, Gospod je s teboj,« ki ga je predelal v tisoč različic. Ko je Manly dokazal, da si je Newbold pri prevajanju rokopisa dovolil vse preveč svoboščin, je bila Tajna pisava Rogerja Bacona dokončno ovržena. Nadaljnja prizadevanja Po l. 1931, ko se je Manly nehal ukvarjati z rokopisom, so se z njim spopadli še drugi strokovnjaki. Dr. Leonell C. Strong je trdil, da gre za knjigo o zdravilnih zeliščih, v kateri je odkril tudi recept za koncentracepcij-sko sredstvo, ki je celo delovalo. Ker pa ni nikoli zadovoljivo pojasnil, po kateri metodi je prišel do prevodov, je njegova teza padla v vodo. Wlliam F. Friedman je med II. svetovno vojno zbral skupino strokovnjakov, ki naj bi z združenimi močmi razvozlala rokopis, a jo je po enem letu razočaran razpustil. Končna usoda rokopisa Ko je Ethel, Voynicheva žena, l. 1960 umrla, je Hans Kraus, trgovec s starimi knjigami, odkupil od njenih dedičev rokopis za 160 000 dolarjev. Prepričan je bil, da se v rokopisu skriva bogastvo podatkov o človeški zgodovini in da bo njegova vrednost, ko ga bodo enkrat razvozlali, poskočila na milijon dolarjev. Toda, ker se to ni zgodilo, je rokopis l. 1969 podaril univerzi Yale, kjer se nahaja še danes. Prihodnjič: Kdo so mojstri modrosti? Kaj bomo danes jedli TOREK brstični ohrovt s krompirjem in hrenovkami*, kumarična solata SREDA krompirjevi svaljki z drobtinami, zelena solata ČETRTEK stročji fižol v omaki, kranjska klobasa PETEK zelenjavna juha, marmeladne palačinke SOBOTA hlebčki iz mletega mesa**, francoska solata RECEPTI NEDELJA goveja juha z rižem, kotleti na žaru, pečen krompir, paradižnik in paprika v solati PONEDELJEK kuhana govedina v solati, kruh *Brstični ohrovt s krompirjem in hrenovkami 50 dag brstičnega ohrovta, 30 dag krompirja, 2 para hrenovk, sol, poper, strok česna, 1 kisla smetana, 1 žlica masla ali margarine, 10 dag naribanega sira. Brstični ohrovt kuhamo 10 minut v slani vodi, nato ga odcedimo. Krompir skuhamo v slani vodi, olupimo in hladnega narežemo na rezine. Hrenovki narežemo na kolesca. Model za narastke namastimo. Na dno naložimo krompirjeve rezine, na njih razpolovljene glavice brstičnega ohrovta in kolesca hrenovk. Kislo smetano, sol, poper, strt česen in polovico naribanega sira zmešamo in nanesemo na sestavine v modelu. Po vrhu posujemo preostanek naribanega sira in dodamo koščke margarine ali masla. Pečemo v pečici pri 200 stopinjah približno 20 minut. **Hlebčki iz mletega mesa 1/2 kg mletega mesa, 1 navadni jogurt, 1 jogurtov lonček moke, 1 jogurtov lonček vode, sesekljana čebula, česen, 3 jajca, sol, poper, peteršilj, 1/2 pecilnega praška, drobtine. Vse sestavine razen drobtin zgnetemo v gladko maso, jo damo za pol ure v hladilnik, nato pa oblikujemo hlebčke, jih povaljamo v drobtinah in ocvremo v vročem olju. Alenka Šmigoc Foto: AS Na valovih časa Torek, 21. avgust - Danes goduje Ivana 1192 se je na Japonskem začelo obdobje šegunov, dejanskih vladarjev, ki je trajalo do leta 1868. 1660 se je rodil francoski inženir in znanstvenik Hubert Gautler, avtor prve strokovne knjige o gradnji mostov. 1698 se je rodil Guiseppe Guarneri, človek, ki je dosegel največjo popolnost v izdelovanju violin. 1901 so v Detroitu (Michigan) ustanovili avtomobilsko družbo Cadillac. 1904 se je rodil ameriški jazzovski pianist in skladatelj William Count Basie. 1959 so postali zvezna država ZDA. Sreda, 22. avgust - Danes goduje Timotej 1346 so verjetno prvič uporabili topove v prvi bitki med stoletno vojno, ki se je začela na današnji dan pri Crecyju. 1676 se je rodil Robert Walpole, ki je bil v času Jurija I. in II. dvakrat na čelu britanske vlade. 1740 se je rodil Jospeh-Michel Montgolfier (montgolfje), ki je skupaj z bratom Jacques-Etiennom izumil balon na vroči zrak. 1743 se je rodil eden od pionirjev moderne kemije francoski kemik Antoine Lavoisier (lavoazje). 1789 je sprejela francoska skupščina Deklaracijo o človeških in državljanskih pravicah. 1880 se je rodil francoski pesnik poljskega rodu Guillaume Apollinaire (apoliner), utemeljitelj kubizma v francoski književnosti. 1882 se je rodil fizik James Franck, znan po spisih o trkih elektronov in atomov. 1920 so ameriške sufražetke dosegle svoj namen: ženske sodoleo volilno pravico v vseh ZdruŽenih državah Amerike. 1942 so Nemci pri osvajanju SZ prišli do Stalingrada. 1977 je Vzhodna Nemka Rosemarie Ackermann v Zahodnem Berlinu kot prva ženska v skoku v višino preskočila 2 metra. 1991 je Ukrajina razglasila neodvisnost. Ukrajinci sodijo med najstarejše evropske narode. Četrtek, 23. avgust - Danes goduje Filip 476 je germanski vojskovodja Odoaker odstavil zadnjega rimskega cesarja Romula Avgusta. 1572 se je zgodila šentjernejska noč, ko je francoska kraljica Katarina Medici odredila v Parizu množični pokol hugenotov. 1866 se je s praškim mirom končala nemška vojna, v kateri sta se Pru-sija in Avstrija ob sodelovanju takratnih zaveznic spopadli za prevlado na Nemškem in v srednji Evropi. 1926 je umrl v starosti 31 let Rudolf Valentino, največji filmski ljubimec, kar jih je bilo v Hollywoodu. 1939 sta zunanja ministra Nemčije in SZ podpisala protokola o prijateljstvu, nenapadanju in delitvi interesnih sfer. Petek, 24. avgust - Danes goduje Jernej 79 je začel bruhati Vezuv. 1814 so med ameriško-britansko vojno Britanci vdrli v Washington in požgali Belo hišo. 1929 je prišlo do hudih spopadov med Judi in Arabci v Jeruzalemu. 1936 sta na pobudo francoske vlade Francija in Velika Britanija sprejeli sklep o prepovedi prodaje orožja španski republiki. 1968 je Francija opravila prvi poskus z vodikovo bombo in tako postala peta velesila s tem nevarnim orožjem. 1970 je iz britanske jedrske centrale Winscale uščo radiaktivno sevanje. Sobota, 25. avgust - Danes goduje Ludvik 1270 se je po smrti francoskega kralja Ludvika IX. med obleganjem Tunisa končala zadnja, sedma križarska vojna, ki je bila usmerjena proti Egiptu. 1530 se je rodil ruski car Ivan Grozni. 1818 se je rodila igralka in plesalka Lola Montez. 1825 je bila razglašena republika Urugvaj. 1830 je izbruhnila v Belgiji vstaja proti Holandiji, ki je pripeljala do mednarodnega priznanja samostojne države Belgije. 1918 se je rodil ameriški skladatelj in dirigent Leonard Bernstein. 1936 je dal Stalin usmrtiti 16 vodilnih sovjetskih komunistov. 1944 je bil osvobojen Pariz. 1949 so v ZDA opravili prvo poskusno oddajo barvne televizije. Nedelja, 26. avgust - Danes goduje Viktor 1676 se je rodil Robert Walpole, ki je bil v času Jurija I. in II. dvakrat na čelu britanske vlade. 1740 se je rodil Jospeh-Michel Montgolfier (montgolfje), ki je skupaj z bratom Jacques-Etiennom izumil balon na vroči zrak. 1743 se je rodil eden od pionirjev moderne kemije francoski kemik Antoine Lavoisier (lavoazje). 1789 je sprejela francoska skupščina Deklaracijo o človeških in državljanskih pravicah. 1880 se je rodil francoski pesnik poljskega rodu Guillaume Apollinaire (apoliner), utemeljitelj kubizma v francoski književnosti. 1882 se je rodil fizik James Franck, znan po spisih o trkih elektronov in atomov. 1920 so ameriške sufražetke dosegle svoj namen: ženske sodoleo volilno pravico v vseh ZdruŽenih državah Amerike. 1942 so Nemci pri osvajanju SZ prišli do Stalingrada. 1991 je Ukrajina razglasila neodvisnost. Ukrajinci sodijo med najstarejše evropske narode. Ponedeljek, 27. avgust - Danes goduje Jože 551 p.n.št. naj bi se rodil kitajski filozof Konfucij. 55 pr. n. št. je Gaj Julij Cezarje z 10.000 vojaki sedme in desete rimske legije začel invazijo na Britanijo. 1576 je umrl slikar Tizian - Tiziano Vecellio, umetnik, ki je dal pečat beneški renesansi. 1770 se je rodil veliki nemški filozof Wilhelm Friedrich Hegel. 1813 je francoski cesar Napoleon I. Bonaparte s 130.000 vojaki pri Dresdenu premagal združene avstrijske, ruske in pruske sile, ki jih je sestavljalo okrog 200.000 mož. 1828 so v Rio de Janeiru priznali neodvisno republiko Urugvaj, ki je bila sicer razglašena že leta 1825. 1871 se je rodil ameriški pisatelj Theodore Dreiser. 1883 je povzročil izbruh vulkana Krakatau, na istoimenskem otoku med Sumatro in Javo, eno največjih naravnih katastrof. AvtottSOM Kateri avtomobili najmanj onesnažujejo naše okolje V Veliki Britaniji so predstavili seznam avtomobilov z najnižjim izpustom ogljikovega dioksida v ozračje. V luči priprav na zakonodajo v Evropski uniji, ki bi določila največje še dovoljene količine izpustov ogljikovega dioksida za nove avtomobile, skušajo tako vzpodbuditi kupce, da se odločajo za okolju prijaznejše avtomobile. Na seznamu, ki sega od najnižjega avtomobilskega razreda preko limuzin in vse do velikih terencev, se je najbolje odrezal Volkswagnov polo blue motion z 1,4-litrskim dizelskim motorjem, ki v zrak spusti 99 gramov CO2 na prevoženi kilometer. Na drugem mestu sta Toyotin prius s hibridnim motorjem in dizelski mini R56, ki proizvedeta 104 grame CO2 na kilometer. Kupec, ki si želi velikega terenca, se bo na podlagi takega seznama morda raje odločil za nakup Hyundaijevega santa feja, ki proizvede 191 gramov CO2, kot pa recimo za Toyotinega land cruiserja, ki (v nasprotju z »zelenim« priusom) izpusti za kar 238 gramov CO2. Podobno naj bi se zgodilo pri kupcih srednje velikih limuzin, katerim sta na voljo citroen C5 ali peuget 407 s sprejemljivimi 140 grami cO2. Če bi se kupci odločili za nakup energetsko bolj učinkovitega vozila v svojem razredu, bi lahko, sodeč po podatkih, zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida za četrtino, potencialno pa bi prihranili ravno toliko stroškov za gorivo. Zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida pri avtomobilih je tudi eden glavnih ciljev Evropske unije v boju proti podnebnim spremembam; razmišljanja gredo celo tako daleč, da bi nekateri poslanci preprosto prepovedali športne avtomobile in predpisali elektronsko omejitev hitrosti na 160 kilometrov na uro! Avtomo- Zdravstveni nasveti bilska industrija se takim rešitvam upira, kolikor se da, pričakujemo pa lahko, da bo v nekem doglednem času obveljala stroga zakonska obveznost o zgornji meji izpusta, ki se je bodo proizvajalci vozil s svojimi modeli morali držati. Kot so se dogovorili okoljski ministri držav članic EU, bi se morali izpusti novih vozil do leta 2012 znižati na 120 gramov CO2 na prevoženi kilometer. Hyundai začel prodajati kombilimuzino i30 Seveda se lahko takoj vprašamo, od kod tako nenavadno ime za nov model. Predstavlja črka i inspiracijo, inteligentnost? Kakor koli že, po njihovem mnenju se za novo oznako poimenovanja Hyundaieve kombilimuzine skriva predvsem evropska filozofija izdelave vozil. Za Hyundai je i30 zelo pomemben avtomobil razvit v glavnem v Evropi in predvsem za Evropejce. S sedanjimi hyundaiji i30 nima veliko skupnega, prej s kio cee'd, s katero si deli platformo in motorje. Podobno kot sestrska kia z evropsko obliko in lastnostmi i30 »napada« bolj uveljavljene konkurente nižjega srednjega razreda. S kio cee'd sta tehnično skoraj enaka avtomobila, z enakim poreklom in podobnimi cilji. Lahko bi rekli, da gre za en avtomobil v dveh preoblekah, s to razliko, da Hyundaieva različica ni tako prepričljiva kot Kiina. Resda i30 deluje evropsko in se zgleduje po najuspešnejših evropskih projektih, vendar neke nove hišne identitete s tem avtomobilom prav gotovo ne bodo mogli pokazati. Medtem ko je prednji del vozila še nekako samosvoj, je zadek »sposojen« od BMW-ja serije 1, velike vertikalne luči pa od mercedesa razreda A. Motorno paleto novega i30 sestavljajo trije bencinski in trije dizelski motorji. Bencinski del začenja 1,4-litrski agregat Moje cvetje z 105 KM, osrednji motor je 1,6-litrski štirivaljnik s 115 kM, športne želje pa bo zadovoljeval 2,0-litrski agregat s 143 KM. Dizelsko motorno paleto začenja 1,6-li-trski štirivaljnik v dveh izvedbah: šibkejša zmore 90 KM, močnejša pa 115 KM. Zahtevnejšim voznikom bo namenjen že dobro preizkušen in uveljavljen 2,0-litrski dizel s 140 KM. Hyundai i30 je na voljo s štirimi paketi opreme. Že vstopni model premore zavorni dodatek ABS, šest zračnih varnostnih blazin, aktivne vzglavnike, klimatsko napravo s hlajenim predalom, potovalni računalnik, električni pomik stekel, daljinsko osrednje zaklepanje z alarmno napravo ter radijski sprejemnik z upravljali na volanskem obroču. V opremo comfort sodijo zraven omenjenega še električno pomična in ogrevana ogledala, sistem odklepanja in zaklepanja vozila brez klasičnega ključa in meglen-ke. Nekoliko športnejšo opremo style si lahko omislite od 1,6-litrskega bencinskega agregata naprej in ponuja večja 16-palčna platišča iz lahkih litin, trše vzmetenje, opozorilnik za tlak v pnevmatikah in delno usnjene sedeže. Najbogatejša je oprema premium, ki dodaja samodejno klimatsko napravo, sistem za elektronsko stabilizacijo vozila ESP, pomoč pri parkiranju in tempomat. Naj kot zanimivost dodam, da i30 za sedaj izdelujejo v Koreji, v Ulsanu, kmalu pa v nastajajoči tovarni na Češkem, medtem ko Kiin cee'd nastaja na sosednjem Slovaškem. Na uradno in svečano predstavitev bomo morali počakati do jeseni, kupcem pa tega ni treba, saj je hyundai i30 že v prodajnih salonih po vsej Sloveniji. Korejski proizvajalec upa, da bo novi, bolj evropsko ukrojeni model dvignil njihov ugled tudi v nižjem srednjem razredu vozil. Danilo Majcen Pomoč pri opuščanju kajenja (2. del) v v ■ Pri vključitvi v NNT (nikotinske nadomestne terapije) je izbira preparata bolj osebna odločitev posameznika. V Sloveniji so na voljo žvečilni gumiji in ob-liži. Žvečilne gumije žvečimo nekaj minut, dokler se ne sprosti okus, in jo nato za nekaj minut namestimo med dlesen in ustno steno. Vsak žvečilni gumi moramo imeti v ustih 20 minut. Uporabiti je potrebno 10 do 15 žvečilnih gumijev dnevno, razporejene naj bodo redno preko celega dne. Nikotinski obliž nalepimo na čim manj poraščen del kože, vsak dan na drugo mesto. Na voljo so obliži v treh jakostih. Začnemo z najmočnejšimi obliži in postopoma znižujemo odmerek sproščenega nikotina. Stranski učinki uporabe NNT so nenevarni in blagi, večina ljudi se na njih navadi v dveh dneh. Neželeni učinki se pojavijo največkrat v primeru, ko oseba ob uporabi NNT še vedno kadi. Individualno je potrebno pretehtati koristi in tveganje pri mladostnikih, nosečnicah in pri bolnikih s srčno žilnimi obolenji. Žvečilni gumiji in obliži so na voljo brez recepta v lekarnah. Bupropion Je učinkovito zdravilo za pomoč pri opuščanju kajenja. Študije dokazujejo, da telesna teža ob opustitvi kajenja in hkratni uporabi bupropiona naraste manj, kot sicer. Zaradi možnih stranskih učinkov in interakcij z nekaterimi zdravili, je pomembno, da se kadilec pred uporabo bupropiona posvetuje s svojim izbranim zdravnikom. Zdravilo se izdaja samo na recept po posvetu z zdravnikom in je samo-plačniško. Foto: Črtomir Goznik Nataša Kirbiš Sitar, mag. farm. Varenikliin Je novost na področju pomoči pri opuščanje kajenja in je že na voljo tudi v Sloveniji. Učinkuje na receptorje v možganih, kamor se sicer veže nikotin. Zmanjša željo po cigareti in odtegnitvene pojave. Kadilec začne zdravilo jemati teden dni pred postavljenim datumom opustitve kajenja po predpisani shemi. Tudi to zdravilo se izdaja samo na recept po predhodnem posvetu z zdravnikom in je samo-plačniško. Glede na klinične študije je varno in učinkovito zdravilo. Edini pomemben stranski učinek je slabost. Tobak je najbolj nevarna in razširjena splošno uporabljana droga v Evropi. Vpliv kajenja je nesporno dokazan pri različnih vrstah raka, bolezni srca in ožilja ter kronični obstruktivnipljučni bolezni, težavah z zanositvijo in impotenco. Vse to so seveda veliko pomembnejši razlogi, kot je zakon o omejitvi uporabe tobačnih izdelkov, da vsak kadilec in kadilka preneha kaditi. Naredimo nekaj za svoje zdravje- ugasnimo cigareto danes- za vedno! Nataša Kirbiš Sitar, mag. farm. Lekarne Ptuj Je res že konec poletja Vremenarji napovedujejo, da je poletja, vsaj takega z ekstremnimi temperaturami, konec. To seveda ne pomeni, da ne bo več toplo, le bolj jesensko bo. Upamo le, da bo čimveč lepih, suhih dni, dež pa bo padal le ponoči. SOBNE RASTLINE Potaknjence smo že naredili, sobne rastline pa še vedno redno dognojujemo. Ker je letos na prostem veliko škodljivcev, se bodo ti prav gotovo pojavili tudi na sobnih rastlinah. Zato jih še bolj redno pregledujemo, da bomo opazili prve znake napada. Takrat lahko ukrepamo tudi z ekološkimi pripravki, posebej zdaj, ko je na prostem še dovolj rastlin, iz katerih lahko naredimo domače pripravke. Pozimi je situacija veliko težja, saj smo skupaj z rastlinami zaprti v stanovanja. Če imate čas, vam bodo vse rastline zelo hvaležne za tuširanje z blagim curkom mlačne vode. Tako speremo z njih prah in jim damo novih moči za rast in življenje. Ob napadu škodljivcev lahko tudi sobne rastline zalije-mo s pripravki na osnovi alg ali aminokislin. Ti pripravki jih bodo okrepili, da bodo čim prej zacelile rane, ki so jim jih povzročili škodljivci. Posebej pozorni moramo biti zdaj na pozimi cvetoče rastline, saj se te že počasi pripravljajo na cvetenje. Vedno je namreč najboljše, da se cvetoče rastline pusti povsem na miru, se jih ne premika in tudi ne škropi. Če kalanhoj, ciklam, božičnega kaktusa ali božičnih zvezd niste presadili spomladi, je sedaj še čas, kasneje pa bo prepozno. OKRASNE GREDICE IN BALKONSKO CVETJE Balkonskim rastlinam je pričelo primanjkovati elana. Mnogi se sprašujete, zakaj ne cvetijo več s takim zagonom kakor do sedaj. Naj vas to ne moti. Sredina avgusta je čas, ko si privoščijo krajši počitek. To je tudi najbolj idealen čas za razmnoževanje. Nikakor ne smete zdaj pospešiti gnojenja, ravno obratno, pelargonijam in bršljankam zdaj dognojujemo bolj zmerno kakor do sedaj. To pomeni, da dognojujemo dvakrat tedensko, vendar zmanjšamo odmerke gnojil na polovico. Foto: Miša Pušenjak Visoke temperature, hitri skoki temperatur in spremembe vremena so utrudili tudi enoletnice na okrasnih gredicah. Veliko jih je predčasno odcvetelo in sedaj namesto pisanih cvetov vidimo samo njihove semenske zasnove. Pri večini enoletnic pomaga, če te semenske zasnove redno odstranjujemo, s tem podaljšamo cvetenje. Ker nastanek semena in seveda dozorevanje semena jemlje rastlini veliko energije, s tem pomagamo rastlini tudi, da je odpornejša na bolezni in včasih tudi škodljivce. Med enoletnice, ki jim je smiselno sproti odstranjevati semenske zasnove in jim na tak način podaljšamo cvetenje, sodijo ognjič, vrtne astre in cinije, v letošnjem letu tudi dalije oziroma regine, gazanije, nizke kozmejke, poletni nageljčki, agertaum in verbene. Mnoge pa na hitro zacvetijo in tudi hitro prenehajo cve-teti. V tem primeru jih ne populimo, ampak rastline preprosto porežemo tako daleč navzdol, da odstranimo vse cvetove. Najbolj znane med njimi so grobeljnik, kalifornijski mak, iberis ali grenik, portulak oziroma tolščak, proti koncu rasti tudi ognjič, zajčki in okrasna tobakovka. Tudi če rastline močno napadejo pršice ali tripsi, zelo hitro se to zgodi salvijam, je najboljši ukrep, da bodo spet lepo zacvetele ta, da cvetove preprosto potrgamo ali pore-žemo, rastlino poškropimo in hitro bomo spet imeli lepe rastline. Zelo lep primer rastlin, kjer tako obrezovanje resnično pomaga, so modre lobelije. Mnogi jih sadimo tudi v balkonska korita, zelo priljubljene pa so bile nekaj let tudi na grobovih. Zdaj pa jim nekako zmanjkuje sape. Kar pogumno je potrebno vzeti škarje v roke in jih porezati. Poreže-mo jih približno za tretjino. Po rezi jih lahko pognojimo s tekočimi gnojili za balkonske rastline in s pripravki na osnovi alg, pa bodo pred zimo še enkrat zacvetele v vsej svoji lepoti. _Miša Pušenjak torek • 21. avgusta 2007 Zanimivosti, mladi pišejo ŠtajerskiTEBKlK 27 Mednarodni projekt Gimnazije Ptuj (3. del) Kulturni kalejdoskop -Kuala Lumpur - Malezija V četrtek smo se pomerili v Kvizu narodov. Tekmovali smo v petih ekipah, sestavljenih iz predstavnikov vseh sodelujočih držav. Najprej smo odgovarjali na vprašanja, povezana s sodelujočimi državi, nato še na splošna vprašanja iz geografije. Slovenci smo najbolj poznali svojo državo in ostale. Pri nekaterih vprašanjih o Maleziji smo vedeli celo več kot domačini sami. Popoldan smo si ogledali ročno obdelavo kositra v tovarni Royal Selangor. Kositer je tradicionalna zlitina v islamskem svetu in tovarna z ročno izdelanimi proizvodi ohranja dediščino obdelovanja kositra. Tudi sami smo se preizkusili v oblikovanju miniaturne skodelice. Oblikovanje je bilo zelo zabavno, saj smo nekateri imeli precej težav pri delu in so naši izdelki bili bolj podobni kakšnemu zvitemu kosu pločevine kot pa skodelici. Dan smo zaključili z ogledom Batu caves (Batu jame). Do njih se je treba povzpeti po 272 stopnicah. Malezijci uporabljajo te kraške jame za postavljanje manjših svetišč in jim služijo tudi v sakralne namene. V petek smo bili del internacionalnega bazarja. Vsaka država je prodajale izdelke, ki izražajo njeno identiteto. Naša stojnica je bila ena izmed najbolje založenih. Prodajali smo lectova srca, pisa- Dijaški bazar nice, suho robo, razglednice Ptuja, čestitke s slovensko motiviko in številne izdelke iz naše zakladnice kulturne dediščine. Prodali smo skoraj vse, k čemur sta najbolj pripomogla Miha in Timotej, ki sta vsakemu kupcu slovenskega izdelka zapela slovensko narodno pesem, kar jim je zelo ugajalo. Izkupiček od bazarja je namenjen organizaciji istega projekta prihodnje leto. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki so se odzvali naši prošnji in prispevali svoje izdelke za našo stojnico. Popoldan smo se odpravili Opice čakajo na plen. v tipično malezijsko vas, kjer so nas domačini zelo toplo sprejeli in nas pogostili s kokosovim sokom. Za vas je značilno, da hiše stojijo več sto metrov narazen, narejene so iz lesa in postavljene na visoke kole med riževa polja. So zelo enostavne in simpatične. Življenje v teh hišah je še zelo prvinsko in tradicionalno. Hiše nimajo kopalnice, tako da smo za tuš uporabljali kad, iz katere smo zajemali vodo in se nato polivali. Presenetili pa so nas tudi majhni kuščarji, ki so se podili po strehah in ponoči motili naše spanje s piskajočim oglašanjem, in mnogo žuželk, ki so prosto živele v hišah, se plazile po tleh ali prosto letale. Prehranjevali smo se na sede debelih preprogah na tleh. Spuščali smo zmaje, lovili jegulje in igrali "bowling" s kokosovimi orehi. Najbolj smešen je zagotovo bil lov na jegulje, saj smo jih lovili z navadnimi palicami v skoraj suhih jarkih na požetem riževem polju in se počutili kot domačini- smešno, a resnično. S preprosto 'ribiško' paličico smo čakali in čakali Dežela voda in zelenja pred luknjami ter na koncu le ulovili dve dolgi jegulji. Zvečer smo tudi zaplesali "rašplo", saj se je vsaka država predstavila s svojo glasbeno ali plesno točko. Med najbolj zanimivimi so bili Filipinci, ki so plesali nekakšen 'kurji ples'. Jutro smo pričakali različno, eni neprespano, prestrašeni od številnih neznanih zvokov, drugi opikani od invazije komarjev, tretji zadovoljni zaradi enkratnega doživetja. Na poti v Kuala Lumpur smo se ustavili v nasadu manga. Mmmmm, sveži mango, prepojen s svežim limonovim sokom. Popoldne smo prispeli nazaj v mesto in preživeli zadnje trenutke s soudeleženci projekta. Preostanek sobote in nedeljo smo bili v družbi svojih gostiteljev in družin. Spoznavali smo njihov vsakdanji ritem življenja, medsebojne odnose in način življenja. A to je zgodba za samostojni članek. V ponedeljek nas je čakal še zadnji ogled. Obiskali smo novi del mesta, kamor bodo v bližnji prihodnosti preselili parlament, vsa ministrstva, mošejo, šole, . .. skratka, novi Kuala Lumpur z najprestižnej-šim stanovanjskim naseljem. Ogled mošeje bil najbolj zanimiv, saj smo se že za vstop na dvorišče morali obleči v roza halje in smo bili kot roza duhovi v tem veličastnem marmornem hramu. V ponedeljek zvečer se je naš obisk končal. S težkim srcem smo se poslovili od svojih novih prijateljev v upanju, da se nekoč ponovno srečamo. Slovo je bilo težko in žalostno, tekle so tudi solze. Bilo izjemno zanimivo, bilo je poučno, zabavno, pestro, drugačno, fantastično, nepozabno. Zagotovo je to eno izmed tistih doživetij, ki si jih bomo zapomnili za vedno. Dolg polet in sladka torkova noč v domači postelji. Mateja, Niko in Darja - Gimnazija Ptuj Zanimivosti Zgoščenka praznuje 25 let Haag, 17. avgusta (STA) - Glasbena zgoščenka praznuje 25 let. Podjetje Philips iz Hannovra je namreč 17. avgusta 1982 na tržišče poslalo prvo zgoščenko, ki jo je razvilo skupaj s So-nyjem, in s tem sprožilo revolucijo v glasbenem svetu, kije ni nihče napovedoval. O njenem uspehu priča podatek, da so jih v zadnjih 25 letih prodali 200 milijard, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je povedal Piet Kramer, kije sodeloval pri razvoju zgoščenke, sicer bolj znane pod kratico CD, konec 70. in v začetku 80. let prejšnjega stoletja niso mislili, da se bodo v prihodnosti tudi v zabavni industriji in informatiki odločili za digitalno zgoščenko, na katero bo mogoče shraniti računalniške programe in filme. Zgoščenka do 90. let prejšnjega stoletja ne samo, da je izrinila vinilne plošče, ampak je nakazala še druge možnosti, kot sta na primer CD-ROM in DVD. Philips je sprva prišel na idejo digitalnega zapisa za video, za kar je razvil 30 centimetrov veliko zlato zgoščenko za predvajanje filmov, vendar se video disk ni prijel. Šele potem, ko je ta možnost propadla, so Philipsovi inženirji predlagali manjši digitalni disk samo za zvok in tako se je rodila zgoščenka. Peking pogosta tarča strele Peking, 17. avgusta (STA/AP) - Ob vseh nevarnostih, ki naj bi prežale na športnike in športnice na olimpijskih igrah prihodnje leto v Pekingu, so kitajski meteorologi danes obelodanili še eno. Če je velika onesnaženost zraka v kitajski prestolnici dokaj vsakdanja "grožnja", pa je veliko bolj nenavadna nevarnost udara strele. Ta naj bi bila v severnem delu Pekinga, kjer bodo tudi nekatera olimpijska prizorišča, precej pogostpojav. Kitajska meteorologa Hu Guo in Yajun Xiong sta v raziskavi dokazala, da je bil sever Pekinga med letoma 1995 in 2005 nagnjen k pogostim udarom strele. Raziskovalca menita, da je glavni vzrok za to veliko število univerz, raziskovalnih inštitutov, moderne elektronske opreme in visokih stavb v tem delu večmilijonskega mesta, hkrati pa dodajata, da k udarom strele nedvomno pripomorejo tudi geografske in meteorološke značilnosti tega dela Kitajske. Guo in Xiong sta izpostavila predvsem dva pekinška okraja: v Haidianu je strela povprečno udarila 4,7-krat na leto, v Chaoyangupa 2,5-krat. V poročilu sicer nista omenila, da so v nevarnosti tudi olimpijska prizorišča, številke pa gotovo ne govorijo v prid sproščenosti na OI2008. Kitajska tiskovna agencija Xinhua je namreč poročala, da je letos za posledicami udara strele na Kitajskem umrlo že 499 ljudi, 199 več kot v istem obdobju lani. Leta 2006je sicer strela zahtevala 717 življenj, 640 ljudi pa je bilo poškodovanih. Po drugi strani pa je Peking pod "stalnim nadzorom", saj dejavnosti v ozračju opazujejo tudi s posebnimi monitorji za strele in Dopplerjevim radarjem, prav tako pa s sateliti preiskujejo ves sever Kitajske. Britanka se je poročila z nemškim vojnim ujetnikom London, 17. avgusta (STA) - June Fellbrich je bila prva Bri-tanka, ki se je po drugi svetovni vojni poročila z nemškim vojnim ujetnikom. Več kot pol stoletja kasneje 79-letnica in njen 86-letni mož Heinz Fellbrich praznujeta diamantno poroko. June in Heinz sta se spoznala v Southamptonu, kjer je bil on zaprt kot vojni ujetnik. "Videla sem ga na drugi strani rešetk in zdel se mi je čudovit," je povedala June Fellbrich. Takoj ko sta si zaljubljenca rekla da, so novopečenega moža seveda spet zaprli, tako da sta si lahko izmenjala le kratek poljub skozi rešetke. Toda ko je bil leta 1948 Heinz izpuščen iz ujetništva, sta zakonca nadoknadila vse, za kar sta bila na začetku prikrajšana. Zdaj imata šest otrok, 12 vnukov in 14 pravnukov ter živita v Eastleighju na jugu Anglije. Njuna poročna slika je obkrožila svet in povzročila veliko ogorčenje. Dobivala sta kupe sovražne pošte, ljudje so ju nenehno vlačili po zobeh, toda njuna ljubezen je premagala vse. "Bila sva, sva in vedno bova noro zaljubljena,"pravi Heinz in dodaja: "Skrivnost dobrega zakona je v tem, da si zadovoljen, iskren in da ne zaideš na stranpoti." Najstarejša in najvišja ženska na svetu živita skupaj London, 16. avgusta (STA) - Najstarejša in najvišja Zemljanka, 114 let stara Edna Parker in 2,31 metra visoka Sandy Allen, živita v istem domu za nego bolnikov v mestu Shelby-ville v ameriški zvezni državi Indiani, je sporočila tiskovna predstavnica Guinnessove knjige rekordov v Londonu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Parkerjevi je naslov najstarejše Zemljanke pripadel v ponedeljek, ko je v domu za ostarele na jugozahodu Japonske v starosti prav tako 114 let umrla Japonka Jone Minagava. Nekdanja učiteljica Parkerjeva je tako postala najstarejši človek na svetu, pred moškim protikandidatom, Japoncem Tomod-žijem Tanabo pa ima kar tri leta prednosti. Med hobije Parkerjeve po navedbah medijev med drugim sodi branje poezije. "Moja babica ima oster um, ima sicer svoje posebne trenutke kot večina starejših ljudi, toda še vedno je zelo aktivna," je o 114-letnici povedala njena vnukinja Barbara Saletnig. Foto: Arhiv Foto: arhiv Foto: arhiv Smeh ni greh Iskrice Občudovati pomeni ne ljubiti. -k-k-k Bojim se, da moramo prej narediti svet pošten, preden lahko pošteno govorimo svojim otrokom, da je poštenost najboljša politika. •k-k-k Noben pesnik ali pisatelj si ne želi, da bi bil edini, kije kdajkoli živel; vsi pa si želijo, da bi bili edini živi in mnogi trdno verjamejo, da jim je bila želja uslišana. -k-k-k Kdor je zmožen zardeti, ne more imeti črnega srca. -k-k-k Če sprejmeš sestradanega psa in ga nahraniš, te ne bo ugriznil. To je poglavitna razlika med psom in človekom. -k-k-k Naša civilizacija si še ni docela opomogla od šoka poroda. -k-k-k Živel sem dovolj in videl sem, da različnost koti sovraštvo. -k-k-k Vsakokrat ko me hvalijo, voham svoj grob. -k-k-k Vsaka pravica, ki traja, je krivica. -k-k-k Hiti počasi. -k-k-k Čezmerna strogost izzove sovraštvo, pretirana popustljivost pa oslabi oblast. -k-k-k Mislim, da so poroke bolj žalostne kot pogrebi, ker vas spominjajo na vašo lastno poroko. -k-k-k Gotovo je, da galeja obvlada val, ki se upogiba in nagiba, vendar je val gospodar. -k-k-k Vsa hudobija izvira iz slabosti. -k-k-k Hollywood je kot bi bil človek nikjer in govoril z nikomer o ničemer. -k-k-k Ptiči v kletki sprejemajo drug drugega, vendar hrepenijo po letenju. ANGELČEK Pri Kovačevih potrka na vrata župnik. "Si ti, angelček moj?" vpraša Kovač. "Ne ravno," odgovori župnik," sem pa iz iste firme." "Jaz imam pa srečo, da je moja tašča stalno na vrtu in imam pred pticami mir!" GOST Gostiteljica, ki je pripravila imeniten sprejem, je dan po sprejemu prejela pismo včerajšnjega gosta: "Spoštovana gospa! Imel sem se zelo lepo in komaj čakam, da bom lahko spet v vaši mikavni sredini!" ČEŽANA "Mihec, povej mi, kako bi mama lahko svojim desetim otrokom lahko razdelila šest jabolk!" je rekla učiteljica. "Preprosto! Naredila bi jabolčno čežano!" DOKTOR "Ja, gospod Kovač, spet ste pijani! Kaj vam nisem rekel, da lahko popijete le steklenico piva dnevno?" "Kaj mislite, da ste vi edini doktor, ki ga obiskujem?" CIGANI Policist zasleduje cigansko družino, ki se je preko polja vračala v gozd. Policist se ustavi na bližnji kmetiji in vpraša kmeta: "Ste kaj videli, kam so šli cigani?" "V hosto! Drugič se pa držite skupaj!" STRASILO "Na vrt sem postavil strašilo iz slame, toda ptice še vedno zobajo semena kot prej!" MOŽ Mož je bolan z nekoliko povišano temperaturo, toda kot je pri moških navada, je jokal in stokal, da bi se zasmilil svoji ženi. "Draga, ali boš kaj jokala, če bom umrl?" "Seveda, saj veš, da jokam za vsako malenkost!" HIŠA Zakonca ste si z uslužbencem agencije za nepremičnine ogledala družinsko hišo. "Ta hiša je zelo lepa in prostorna. Vzela bi jo, če ne bi bila zgrajena nasproti tovarne eksploziva," rečeta zakonca. "Na tovarno se ne ozirajte, ta bo tako ali tako kmalu eksplodirala in je ne bo več," ju tolaži agent. DRŽAVA V SREDNJI AMERIKI SOVJ. DVIG. UTEŽI (ISRAIL) ANTONAZBE SKANDINAVSKA DRŽAVA MEHIŠKI PESNIK KUBANSKI DIKTATOR IGOR SAMOBOR PISANE PAPIGE MUSLIMANSKO MOŠKO IME GOZDNA PTICA PEVKA MESTO V FRANCIJI NAŠ BIOLOG (SAVO) RADIJ RADIJ GRŠKA ČRKA F. IGRALKA (ANNY) DAJATEV PRI UVOZU KAREL ULEPIČ OTOK NA JADRANU ČREDA, KRDELO NOŽICA INTEGRIRANEGA VEZJA KUBANSKA DENARNA ENOTA IGRALKA RINA IMETJE SVOJINA MREŽASTA TKANINA DOMAČA PERNATA ŽIVAL GR. BOG GOZDOV X GESLO FRANCOSKE REVOLUCIJE (ENAKOST) iiiiiiiiiiiiiiiiiii TURŠKI PLEMIČ UKANA, ZVIJAČA GRENČINA V MUŠKATNEM RMANU ZNIZANA NOTA E KIHAVICA, NAHOD ZGORNJI UD OVČJI MLADIČ TONE TOMŠIČ NIZOZEMSKI KOLESAR (KLAAS) RIMSKA BOGINJA PLODNOSTI IZ BESEDE SOP STARO-ŽIDOVSKI KRALJ EMIL SMASEK POGOVOR Ob kozarčku rujnega so se srečali gluhi, šepajoči in slepi. "Slišal sem, da bo vojna!" je rekel gluhi. "Bomo videli!" se je oglasil slepi. "Če bo vojna, bomo pa bežali!" je rekel šepajoči. ©©© RAZLIKE "Kakšna je razlika med upokojenko in devico?" "Ni razlike. Obe čakata na prvega." ©©© OTROŠTVO "Zakaj je mogoče pri moških opraviti psihoanalizo hitreje kot pri ženskah?" "Ker se je pri psihoanalizi potrebno vrniti v otroštvo, moški so pa že tam." ©©© MRAZ Starejša dama v vlaku je rekla mladeniču: "Mladi mož, ali lahko zaprete okno?" "Zakaj pa?" "Ker je zunaj tako mraz!" Mladenič je zaprl okno, nato pa vprašal: "Kaj mislite, da zunaj ni več mraz?" ©©© ULICA Mongoli in Kitajci so bili v vojnem stanju. Mongoli so uspeli nagnati Kitajce nazaj do kitajskega zidu, nato pa so pozivali Kitajce: "Kitajci! Vdajte se! Precej več nas je kot vas!" "Koliko vas pa je?" so se zanimali Kitajci. "Tristo tisoč!" "Iz katere ulice pa ste?" ©©© BLAGAJNA "Mitja, katera žival ti je bila najbolj všeč v živalskemu vrtu?" vpraša mama. "Meni slon, očku pa tisti kebrček iz blagajne." ©©© ŽAGANJE "Kaj ste po poklicu?" "Čarovnik. Ženske žagam na polovico!" "Imate kakšno sestro? Vaš priimek mi je namreč znan!" "Imam dve polsestri!" Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Smit, Tatar, oralo, neolit, longines, plastenka, tvornost, Lapon-ska, DO, enookec, entrata, nebotičnik, Mihale, SJ, Osik, AN, Eto, Andrej Halas, aba, nart, espri, Kne, val, alpinci, krt, Ajutaja, as, Ast, elf, CH. Ugankarski slovarček: ALTAMIRANO = mehiški pesnik in pisatelj (Ignacio Manuel, 1843 - 93); ARSAMAKOV = sovjetski dvigalec uteži (Israil, 1962 - ); BALK = nizozemski kolesar (Klaas, 1948 - ); IVAIN = grenčina v muškatnem rmanu; KNIEPERT = avstrijska kostumografka (Erni, 1911 - 1990); LITOS = v vodi raztopljene mineralne spojine; ONDRA = nemška filmska igralka češkega rodu (Anny, 1903 - 1987); OOSTEGIT = ploščat izrastek bazalnega člena pe-reopodov perakaridnih rakov; REIMA = švicarska znamka motociklov. Govori se ... ... da optimistični ustanovitelji novega poetovionskega radia, ki jih je nedavnem tega zadel Grom, še vedno migajo in se prek lovk svojih botrov še vedno trudijo, da bi dobili svojo frekvenco - čeprav je za letos vlak že odpeljal. ... da so se nedavni kogov-ski dnevi turizma končali na tradicionalen in predvsem zelo prleški način, kot se za vinorodni okoliš celo spodobi: z vsesplošnim množičnim pretepom najbolj lačnih sirotekov, ki so očitno preveč resno vzeli rek, da je vino hrana. ... da je vaški lopov in poži-galec niže Marka, ki ga baje odkrivajo že v vsaki gostilni, še vedno na delu in da postaja celo vse bolj „hraber". Sedaj se baje spravlja že nad onemogle in ostarele. ... da naj bi se neki mega stroj za mletje gume, ki je nedavno tega pogorel na veliko veselje nekaterih Šterntalča-nov, tudi sicer kaj kmalu kar sam sesul; baje zaradi visokega „emšoja". . da v poetovionskih termah ne bodo imeli posebnih težav pri pošiljanju vabil na ekstravagantno rimsko večerjo ob odprtju novega hotela, saj naj bi bilo iz domačega mesta povabljenih le nekaj previdno izbranih in na pravem bregu Drave stoječih someščanov. ... da si tudi vinorodni Ha-ložani in Slovenjegoričanipri-zadevajo, da bi odkrili kakšen še uporaben rimski vodovod; ob suši v vinogradih in sodih bi jim prišel prav. ... da si novopečeni haloški drugoligaški žogobrcarji še vedno niso opomogli od nedavnega občinskega praznovanja, saj so baje v Beli krajini šele po drugem golu ugotovili, da ne ciljajo v prava vrata. Vidi se ... ... da je zadnje deževje dobro delo tudi vrtičkarjem. Kako bi se sicer lahko pripetilo, da bi stročji fižol na domačem vrtu zrasel skoraj meter v dolžino! Zgodba je na moč podobna tisti o debelem krompirju. Za ostre oči • Najdi razlike Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo Sliki se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 24. avgusta, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec iz prejšnje številke: Lovenjak Alen, Prerad 18, 2257 Polenšak. Nagrado mu bomo poslali po pošti. Pa veliko zabave! Foto: Bojan Kramberger Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslal Bojan Kramberger iz Arbajterjeve v Ptuju, spominja pa ga na lep dopust v Turčiji. Cradioptuj 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-tednik.si Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 8 5 9 2 1 6 3 1 7 5 4 5 1 4 2 3 6 5 9 7 7 9 5 2 6 3 9 9 8 5 1 6 2 3 7 Anekdote slavnih Nekoč je neka gospa vprašala slovitega italijanskega zdravnika Giovannija Raibertija: "Ali je res, da se uspešno posvečate književnosti?" - Zdravnik: "Res je, to je moj konjiček. Tako ubijam čas" -Gospa po krajšem premisleku: "Kako? Mar nimate več bolnikov?" Mlad glasbenik je rekel italijanskemu opernemu skladatelju Gia-comu Pucciniju: »Prosim mojster, povejte mi odkrito, kaj mislite o moji najnovejši orkestralni suiti" - Puccini mu je odgovoril: "Dragi moj, ali ne bi raje ostala dobra prijatelja?" Ko je italijanski violinist, skladatelj in dirigent Luigi Arditi bival v Angliji, so mu ljubeznivi domačini želeli pokazati znamenitosti svoje dežele. Eden od tamkajšnjih Arditijevih prijateljevje predlagal, da bi obiskal rojstni kralj največjega dramatika vseh časov Williama Shakespeara. »Da, res bi bilo škoda oditi iz Anglije, ne da bi obiskali Stratford-on-Avon, kjer sta njegova rojstna hiša in grob,« mu je pritrdil drugi prijatelj. »Kdo pa je ta Shakespeare?« je vprašal Italijan osuple gostitelje. »Ime mi zveni znano, ampak se ne morem spomniti, kam bi ga dal.« »Niste še nikoli slišali za Othella pa Romea in Julijo?« »Ah, seveda,« se je Arditi udaril po čelu. »Spomnil sem se! To je tisti slavni libretist! Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Poseí Denar Zdravje Oven vv ©©© € 000 Bik vvv © €€€ 00 Dvojčka v ©© €€ 00 Rak vv © €€€ 000 Lev vvv ©© € 00 Devica vv ©©© €€ 0 Tehtnica v ©© €€€ 00 Škorpijon vvv © €€ 000 Strelec vv ©©© € 00 Kozorog vvv ©© €€€ 000 Vodnar v ©©© €€ 00 Ribi vv ©© €€€ 0 Velja za teden od 21. avgusta do 27. znaka - dobro, 3 znaki - odlično Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog avgusta: 1 znak - slabo, 2 Kog • Dnevi turizma na Kogu Dnevi vina in druženja Osrednja prireditev ob Dnevih turizma na Kogu je bila v soboto, ko se je zbralo več sto obiskovalcev, ki so v lepem vremenu uživali v odličnem kogovskem vinu, kisli juhi spretnih gospodinj in sproščenem druženju. Obiskovalce je na kratko pozdravil tudi ormoški župan Alojz Sok, ki je sicer največ časa preživel v družbi vinogradnikov in z njimi premleval aktualno situacijo v vinogradništvu. Porodila pa se je tudi ideja, da bi občino Ormož poimenovali Dežela šipona. Glede na zavzetost njihove razprave bi se znalo zgoditi, da bi prihodnje leto prireditev že potekala v Deželi šipona. Ob tem so se sladkali z najboljšim šiponom kleti Ču-rin-Prapotnik, letošnjim šam-pionom iz Londona, ledeno trgatvijo, ki se odlično poda k temni čokoladi. Ženske so medtem tekmovale v kuhanju kisle juhe in konkurenca je bila tudi letos ostra. Prijavljenih je bilo osem ekip iz okoliških vasi in krajev. Recepti so seveda skrivnost. Predsednik strokovne komisije Jože Balažic, ki je bil pred leti tudi pobudnik tekmovanja, pravi: „Želimo obdržati tradicijo, to, kar so se ženske naučile od svojih mam, in dodati to, kar so same iznašle. Vsaka vas ima svojo recepturo. V kislo juho sodi svinjska drobovina, želodec, svinjina, pa tudi govedina, vsako leto imamo tudi kakšno kislo juho s perutnino ali kakšnimi posebnimi vložki. Doma kuham kislo juho z veliko zelenjave, začimb in brez Prireditve se je udeležil tudi župan Alojz Sok in ob tej priložnosti poklepetal s kogovskimi vinogradniki. moke, rajši z malo več čebule." Med obiskovalci so bili tudi člani različnih društev generala Maistra iz vse Slovenije in s Koroške. Lani, ko so na Kogu odkrili spominsko obeležje Maistrovim borcem, so se namreč s Kogovčani dogovorili, da se letos ponovno srečajo. Predsednik zveze mag. Milan Lovrenčič je držal besedo in na Kog pripeljal okrog 100 članov društva. Med njimi je bil tudi dr. Danilo Turk, predsedniški kandidat, ki je obiskovalcem spregovoril o domoljubju in domovinski ljubezni, potem pa je prireditev zapustil, saj ga je čakalo še več terminov. Člani društva so si ogledali Kog, nato pa so se na sestanku predsednikov društev usklajevali, v kolikšni meri bodo sodelovali v predsedniški kampanji. „Glavni smoter našega delovanja je Foto: vki Zmagovalna ekipa; najboljšo kislo juho kuhata gospodinji iz La-čevesi. Mag. Milan Lovrenčič, predsednik zveze društev generala Maistra, je držal besedo in na Kogu se je zbralo čez sto članov, vključno s predsedniškim kandidatom dr. Danilom Turkom. gojenje domoljubja. Slovenci smo pogosto mnenja, da tega ne potrebujemo več, ker imamo svojo državo. Pa to ni res. Domoljubje se začne z vprašanjem kaj si pripravljen narediti za družino, soseda, v svoji vasi, za državo, ne da bi se pri tem spraševal, kaj bodo oni naredili za tebe. Domoljub spoštuje druge narode, ampak ceni in brani pa svojega." V kulturnem programu je nastopila folklora iz Gorišnice, Borut Prapotnik in Drago Luk-man pa sta medtem postavila klopotec, ki oznanja, da čast trgatve ni več daleč. Številni obiskovalci, med katerimi je bilo tudi veliko število članov društva invalidov, ki se vsako leto srečajo na Kogu, je tudi zaplesalo ob zvokih Nove legije z Andrejo. Za zabavo sta poskrbela tudi domača humorista Janko Klanjčar in Joško Kola-rič. Tokrat sta pripravila predčasne predsedniške volitve. Pošteno sta obdelala aktualne predsedniške kandidate, na koncu pa je zmagala nostalgija in svoj glas sta dala enemu in edinemu - Titu. Anica Pevec, predsednica TD Kog, ki je organizator prireditve, je bila ob zaključku prireditve zelo zadovoljna. Predvsem prvi dan, na srečanju krajanov ob posvetitvi prenovljenega križa, se je zbralo izjemno število obiskovalcev. Pa brez zamere Start Išče se predsednik/ -ca Včeraj, dvajsetega avgusta, se je tudi uradno začela tekma za predsedniški stolček. Oziroma, kot se temu uradno in učeno reče, je včeraj začel teči rok za volilna opravila. Zatorej lahko najverjetneje postavimo tezo, da je čas kislih kumaric, obdobja, ko novinarji in tisti, ki se nam zdi, da imamo kaj za povedati (seveda ni nujno, da se to zdi tudi vam - se pravi, to, da imamo mi, ki zasedamo prostor v časopisju, kaj za povedati), sedaj imeli nekoliko lažje delo. Kajti z vseh možnih kotov in vidikov pisati o poletju, pa o gneči na cestah, dopustih in podobnih tematikah, o katerih je bilo (in verjetno še bo) napisanega že veliko, postane precej enolično. Z včerajšnjim dnem se je torej začelo obdobje, v katerem ne bo treba pisati o prej omenjenih tematikah, ampak bomo lahko tu in tam kako rekli tudi o naših sodržavljanih, ki se potegujejo za najmanj pet let zasedbe prostorov na Erjavčevi 17 v Ljubljani, oziroma, povedano bolj domače, postati predsednik/ -ca Republike Slovenije. Dvanajst jih je, naših sodržavljanov. Glede številke ni debate - dvanajst jih je, junakinj in junakov, ki jih vznemirja misel na predsedniški fo-teljček, utripanje bliskavic, korakanje gor in dol pred častno četo vojske, poslušanje državnih himen, rokovanje s tujimi politiki, ne gre pa pozabiti tudi odlične hrane in pijače. A drugo vprašanje pa je, zakaj si vsi tile kandidati želijo postati predsednik/ -ca. Se pravi, kaj je tista želja, ki jih druži v prizadevanju, postati predsednik/ -ca? Marsikdo bi verjetno najprej domneval, da naše sodržavljane, ki so se odločili sodelovati v predsedniški tekmi, druži skupna želja; na primer želja po oblasti, moči, perverzna želja vladati ter biti pomemben, ki je skupna vsem politikom. A pri druščini, ki se poteguje za zastonjkarske prevoze, ki jih omogoča funkcija predsednika republike, ne bi mogli trditi, da je ta želja tisti najpomembnejši element, ki je skupen vsem. Seveda, pri katerem izmed njih je ta želja verjetno eno izmed primarnih vodil in gonil njihovega prizadevanja po zasedanju predsedniške palače, a da bi bila to poglavitna in skupna želja vseh, to pa ni mogoče trditi. Pravzaprav skupinica niti nima skupne in enotne želje oziroma motivacije, ki bi jih družila v njihovih prizadevanjih. Kandidati, ki jih lahko označimo kot favorite, sicer po njihovih prioritetah in besedah sodeč imajo kar nekaj skupnih točk, med katerimi so recimo delo v dobrobit slovenskega naroda, pa uspešno predstavljanje države in seveda biti predsednik vseh. Ali jim verjeti, je seveda drugo vprašanje, kakor je tudi drugo vprašanje, od kod jim ta slovensko-filantropska nagnjenja, a če sodimo samo po njihovih besedah, delijo ista nagnjenja. Kar pa ne bi mogli reči za drugi del kandidatov in kandidatk. Ti verjetno, v kolikor imajo količkaj pameti in občutka za realnost, tudi sami vedo, da so njihove možnosti za izvolitev praktično nične. Njihove motivacije za kandidaturo se torej razlikujejo od prej omenjene skupine. Nekateri izmed njih to tudi javno priznajo, drugi pač ne, a so njihovi nameni tako prozorni, da zlahka vidimo skoznje. Tako v tej drugi skupini lahko najdemo tiste, ki s svojo kandidaturo želijo opozoriti na probleme določene družbene skupine, pa take, ki iščejo zgolj samopromocijo ali promocijo svoje stranke, najdemo pa tudi take, ki bi jim lahko pripisali malce trčenosti ali pa burkaštva. S čimer pa seveda ni nič narobe. V puščobnem svetu politike takile patroni prinašajo element zabavnosti v sicer dolgočasna soočenja in debate. Torej, naj se dirka prične! Gregor Alič Dobrote aktiva kmečkih gospodinj so šle za med. Humorista Janko Klanjčar in Joško Kolarič (na sliki kot kandidat Turk) sta pošteno nasmejala publiko. Povedala je, da s prireditvijo želijo pritegniti domačine pa tudi turiste, gre za promocijo kraja. To večina vinogradnikov že opazi po povečanem obisku v teh dneh, nekateri pa se še vedno držijo postrani. Prihodek od prireditve želijo nameniti sistematični in strokovni ureditvi vhodnih tabel za Kog, Gomilo in Vitan. Sedaj ima vsak ponudnik svojo in to ni preveč posrečeno. V številnih pogovorih so jih obiskovalci uspeli prepričati, da naj ne spremenijo termina svoje prireditve, vsekakor pa bodo dali v prihodnosti večji poudarek vinu. Viki Klemenčič Ivanuša Foto: vki Foto: vki F Prireditvenik Torek, 21. avgust 9.00 Ptuj, Oratorij 2007 z naslovom Preklopi sanje na dejanje, vsak dan v tednu, Župnijski urad Sv. Jurij Ptuj Ptuj, Dijaški dom, aktivne počitnice v dijaškem domu Sreda, 22. avgust 9.00 Ptuj, Oratorij 2007 z naslovom Preklopi sanje na dejanje, vsak dan v tednu, Župnijski urad Sv. Jurij Ptuj 20.00 Velika Nedelja, pred gradom, komedija Naši trije angeli Četrtek, 23. avgust 9.00 Ptuj, Oratorij 2007 z naslovom Preklopi sanje na dejanje, vsak dan v tednu, Župnijski urad Sv. Jurij Ptuj 9.00 Tomaž pri Ormožu, zbiranje pred osnovno šolo, aktivne počitnice 2007 - kolesarjenje na Gomilo in peka kolačkov v krušni peči 17.00 Ptuj, Revivis, Krempljeva 1, Informativni dan za dodiplomski in magistrski študij program organizacija in managment 18.00 Ptuj, Revivis, Krempljeva 1, Informativni dan za dodiplomski in magistrski študij program organizacija in manegement 20.00 Velika Nedelja, pred gradom, komedija Naši trije angeli Kolosej Maribor Ponedeljek, 20. avgust, ob 15.30, 16.10, 18.00, 18.30, 20.30 in 20.50 Ratatouille. Ob 15.20, 18.20 in 21.20 Transformerji. Ob 20.20 Čez mejo. Ob 15.25, 16.40, 17.20 in 18.30 Divji valovi. Ob 19.40 in 22.00 Zlom. Ob 19.20 Moškoženske zadeve. Ob 19.10 in 21.50 Napumpana. Ob 16.20, 19.00 in 21.40 Umri pokončno 4. Ob 18.50 in 20.50 Simpsonovi podnapisi. Ob 15.05 in 17.00 Simpso-novi sinhronizacija. Ob 15.00, 16.50, 17.50 in 20.40 Harry Potter in Feniksov red. Ob 17.05 Izdajalec. Ob 21.30 Kako se poročiti in ostati samski. Ob 16.10, 18.30 in 20.50 Ratatouille. Torek, 21. avgust, ob 15.30, 16.10, 18.00, 18.30, 20.30 in 20.50 Ratatouille. Ob 15.20, 18.20 in 21.20 Transformerji. Ob 20.20 Čez mejo. Ob 15.25, 16.40, 17.20 in 18.30 Divji valovi. Ob 19.40 in 22.00 Zlom. Ob 19.20 Moškoženske zadeve. Ob 19.10 in 21.50 Napumpana. Ob 16.20, 19.00 in 21.40 Umri pokončno 4. Ob 18.50 in 20.50 Simpsonovi podnapisi. Ob 15.05 in 17.00 Simpsonovi sinhronizacija. Ob 15.00, 16.50, 17.50 in 20.40 Harry Potter in Feniksov red. Ob 17.05 Izdajalec. Ob 21.30 Kako se poročiti in ostati samski. Ob 16.10, 18.30 in 20.50 Ratatouille. Sreda, 22. avgust, ob 20.00 Smrtno varen. Ob 15.30, 16.10, 18.00, 18.30, 20.30 in 20.50 Ratatouille. Ob 15.20, 18.20 in 21.20 Transformerji. Ob 20.20 Čez mejo. Ob 15.25, 16.40, 17.20 in 18.30 Divji valovi. Ob 21.00 Zlom. Ob 19.20 Moškoženske zadeve. Ob 19.10 in 21.50 Napumpana. Ob 16.20, 19.00 in 21.40 Umri pokončno 4. Ob 18.50 in 20.50 Simpsonovi podnapisi. Ob 15.05 in 17.00 Simpsonovi sinhronizacija. Ob 15.00, 17.00 in 18.00 Harry Potter in Feniksov red. Ob 17.05 Izdajalec. Ob 21.30 Kako se poročiti in ostati samski. Krvodajalci 30. julij - Herman Prejac, Sv. Tomaž 35/b; Matej Kovačec, Podgorci 102; Bojan Vrabl, Zg. Hajdina 1/a; Marjan Tašner, Dolič 36; Stanko Rihtar, Podleh-nik 22; Marija Arnuš, Podvinci 43; Jasmina Neureiter, Ob suhi 3, Ravne na Koroškem; Štefan Kuhar, Podvinci 102/a; Irena Mihalinec, Rimska ploščad 20, Ptuj; Jože Bezjak, Mestni Vrh 88/g; Vlado Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj; Marjan Kokol, Levanjci 30; Ines Flegerič, Majšperk 30; Roman Resman, Podvinci 68/a; Bojan Hojnik, Slavšina 25; Bošj-tan Kolednik, Brezovec 94. 2. avgust - Marjan Vajda, Spodnji Ključarovci 1; Stanislav To-mažič, Dolga lesa 10, Ormož; Anton Kelenc, Gorišnica 47; Roman Skuber, Popovci 20; Bri-gita Lužnik, Hrastovec 28; Branko Korez, Stogovci 22; Dragan Radolič, Soviče 7/a; Martin Korošec, Hrastovec 26/e; Jožef Be-lšak, Hrastovec 39; Ivan Pučko, Gabernik 36/a; Vinko Križanec, Sestrže 6; Evelin Bezjak, Rimska ploščad 22, Ptuj; Robert Zemljič, Bodislavci 24; Terezija Zebec, Hrastovec 26/a; Anton Belšak, Turški Vrh 71/a; Anton Furman, Gorenjski Vrh 30; Monika Razde-všek, Čreškova 32, Nova Cerkev; Nada Kukovec, Goričak 7; Milan Mikolič, Čermožiše 63; Jure Koren, Nova ulica 13, Orehova vas; Vinko Baklan, Zg. Jablane 30; Aleš Planinc, Trajanova 12/a, Ptuj; Stanislav Škrinjar, Turški Vrh 14; Zvonko Bohinc, Juršin-ci 34/a; Štefanija Slameršek, Pestike 1/a; Dragica Strelec, Zamušani 22/b; Kristina Kokot, Hrastovec 3/a; Silvo Furman, Gorenjski Vrh 30; Urška Sledič, Stoperce 23; Anita Bohinc, Jur-šinci 34/a; Jerena Pučko, Gabr-nik 36/a; Damjan Ferš, Hajdoše 6; Peter Kukovec, Goričak 7; Tina Radolič, Sobviče 7; Milan Žele-znik, Kočice 67; Smiljana Muhič, Moškanjci 14/b; Ivan Ribič, Hra-stovec 6/b. 6. avgust - Boris Dimitrovski, Senik 4; Miran Rozman, Gorišni-ca 77; Ivan Auer, Pobrežje 151/ a; Alojz Kikl, Skorba 6; Robert Bračko, Ulica Heroja Lacka 2, Ptuj; Bojan Kramberger, Arbaj-terjeva 5, Ptuj; Stanislav Jelen, Podlehnik 12/a; Branko Terbuc, Kicar 119; Romana Jurič, Dornava 115; Boštjan Kos, Grajenščak 36/a; Majda Paternost, Stojnci 140/a; Franc Gabrovec, Ul. 25. maja 19, Ptuj; Slavica Rozman, Gorišnica 77. OBČINA KIDRIČEVO Na podlagi 8. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07), 17. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04 in 58/05) občinski svet Občine Kidričevo sprejme SKLEP o pogojih za plakatiranje v času volilne kampanje za izvedbo volitev za predsednika republike 1. člen S tem sklepom se določajo plakatna mesta za čas volilne kampanje, na katerih je dovoljeno lepljenje in nameščanje plakatov ter način in pogoji plakatiranja za čas volilne kampanje. 2. člen Za čas volilne kampanje v Občini Kidričevo bo organizatorjem volilne kampanje omogočeno plakatiranje na - stalnih samo stoječih plakatnih mestih in - prenosnih plakatnih mestih (tablah). Na določenih plakatnih mestih iz 1. odstavka 2. člena je dovoljeno vsakemu organizatorju volilne kampanje namestiti le en plakat v velikosti največ A2. 3. člen Plakatna mesta bodo enakomerno razporejena po celotnem volilnem območju občine Kidričevo. 4. člen Plakate namešča vsak organizator volilne kampanje sam. Pri nameščanju plakatov je potrebo spoštovati določila Zakona o volilni in referendumski kampanji. Plakatiranje bo s strani občine nadzorovano. Nadzor bo opravljal komunalni nadzornik. 5. člen Plakatiranje izven plakatnih mest, določenih v 2. členu tega sklepa, je dovoljeno v soglasju lastnika oziroma upravljavca reklamnih tabel, stavb in drugih objektov ali zemljišč, za katere se neposredno uporabljajo določila zakona o volilni in referendumski kampanji. 6. člen Plakatiranje bo organizatorjem volilne kampanje omogočeno od dne, ko bo organizator predložil odločbo volilne komisije o potrditvi kandidature, na podlagi katere mu bo občinska uprava izdala dovoljenje za plakatiranje. 7. člen Organizatorji volilne kampanje morajo najkasneje v 15 dneh po dnevu glasovanja odstraniti vse svoje plakate iz plakatnih mest. V kolikor organizator tega ne stori, bo inšpekcijska služba odredila odstranitev plakatov na stroške organizatorja volilne kampanje in izrekla globo v skladu s 33. členom Zakona o volilni in referendumski kampanji. Jožef Medved podžupan Občine Kidričevo MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE v Štajerski TEDNIK ZA PETKOVO IZDAJO do Četrtka zjutraj do s. ure ZA TORKOVO IZDAJO do ponedeljka zjutraj do s. ure Mali oglasi STORITVE SERVIS ZAMRZOVALNIKOV, montaža klimatskih naprav, šan-ki, ledomati, hlajenja kleti. Bojan Čeh, s. p., Biš 55, Trnovska vas, tel. 031 230 379. KMETIJSTVO NESNICE mlade, rjave, pred nesno-stjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM bukova drva z dostavo. In. na tel. 041 723 957. PRODAM osem mesece brejo teli-co simentalko. Tel. 753 49 91. vsak crrrrek ob 20.00 uri PRODAJO trgatev na brajdah - ge-maj, cena po dogovoru. Inf. na tel. 740 84 09. PRODAM od 25- do 50-kg pujske in 150 kg prašiča. Tel. 041 368 437. PRODAM odojke. Tel. 755 31 21. PRODAM prašiče do 40 kg. Telefon 757 67 51. PRODAM suha bukova drva, metrska, kalana z dostavo. Telefon 02 740 80 17 ali 041 312 621. NEPREMIČNINE PRODAM stanovanjsko hišo na Kogu v izmeri 50 m2, cena cca 55 tisoč €. Tel. 040 422 426. DOM STANOVANJE V NAJEM oddam stanovanje v Ptuju. Telefon 041 285 118. PRODAM 2,5-sobno mansardno stanovanje na Ptuju. Telefon 051 335 819. DELO POSKOČNIH 1. ZAPELJIVKE - Kdo je koga zapeljal 2. Ans. PRIMOŽA KELENCA - Otroški dnevi 3. MLADI PETELINI - Pridi v brege dčva 4. Ans. BUM - Še vedno me ljubiš 5. Ans. HLAPCI - Na sodišču sreče 6. Ans. ORION - Abraham 7. Ans. CEGLAR - Mreža dveh ljubezni A t POP 7 TOP 1. MANCA SPIK - Baila, Baila, Baila 2. WERNER & KLAPA NEVERA - Ne gane me 3. ELA - Nima smisla 4. KOŠTRUNI - Glej jo glej 5. PLATIN - V dobrem in zlu 6. MAMBO KINGS - Hauba party 7. PETRA SLAPAR - Naj ljubezen vrne se ZAPOSLIMO KV varilce, ključavničarje in cevarje. Zemont, Ivan Zemljarič, s. p., Spuhlja 93 a, Ptuj. Tel. 031 885 161. ŠOPEK POSKOČNIH POP 7 TOP Ime in priimek: Tel. številka: Glasujemza: Naslov: Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666 Nagrado prejme: JOŽICA ŽERAK Planjsko 22a, 2322 Majšperk ZARADI širitve lokala Restavracije DE Poncho redno zaposlijo natakarja ali natakarico. Tel. 02 771 01 86, GSM 041 631 578. Boris Šegula, s. p., Rogozniška cesta 20, Ptuj. KREDITI - mobilno bančništvo - * POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI (do 8 let) (Tudi za prihodka manjše od 417 €) STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let) Kako srčno si želel, da še med nami bi živel, smo vsi se borili, da zdravje bi ti ohranili, smrt je hotela, te prezgodaj nam je vzela. Vse, kar storil si za nas nekdaj, v spomin bo in hvala ti vekomaj. Rad si imel ljudi okoli sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznal. Toda ni besed več tvojih in stiska rok, ostal je le spomin nate in v spominu trpek jok. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, tasta, brata, svaka, strica in botra Branka Preložnika GRAJENŠČAK 60 12. 12. 1957 - 5. 8. 2007 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekali ustno in pisno sožalje. Iskreno hvala SBM ter SBP, posebej oddelku za intenzivno nego, za vso pomoč in lajšanje bolečin. Posebna zahvala sosedi Zdenki za vso pomoč, vsem Preložnikovim in Kokolovim. Hvala govornici gospe Veri, župniku, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino ter podjetju M+M. Žalujoči: žena Zinka, hčerka Klavdija z Zlatkom, sinova Marjan ter Vidko z Majo Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini vedno spremljajo človeka! V SPOMIN 21. avgusta 2007 minevajo 3 leta, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča in babica Ana Stramič IZ ZG. PRISTAVE 4 Hvala vsem, ki se ustavljate pri njenem grobu in jo obujate v lepem spominu ter ji prižigate sveče! Njeni najdražji OSMRTNICA Mnogo prerano nas je zapustil Jože Slodnjak 1942-2007 eden prvih novinarjev Ptujskega tednika in dolgoletni sodelavec Štajerskega tednika. Od njega se bomo poslovili danes (v torek) ob 14. uri na novem ptujskem pokopališču. S hvaležnostjo se ga bomo spominjali. Delavci družbe Radio-Tednik Ptuj Aktiv novinarjev Ptuj OBČINA CIRKULANE CIRKULANE 40 A 2282 CIRKULANE Na podlagi 8. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07 in 16. člena Statuta občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin 1/2007) objavlja župan občine Cirkulane POGOJE za plakatiranje med volilno kampanjo 1. Občina Cirkulane brezplačno zagotavlja organizatorjem volilne kampanje naslednja plakatna mesta: - oglasne table vaških odborov in - oglasna deska pred občinsko zgradbo. 2. Plakatiranje zunaj navedenih plakatnih mest je dovoljeno s soglasjem lastnika oz. upravljavca reklamnih tabel, stavb, drugih objektov ali zemljišč. 3. Organizatorji volilne kampanje morajo zahtevo za plakatiranje poslati na občino Cirkulane, Cirkulane 40 a, 2282 Cirkulane, najkasneje do 30. 8. 2007. JANEZ JURGEC ŽUPAN Cirkovce • Tiri zahtevali tri nove žrtve Osebna kronika Civilna iniciativa grozi z razpustom V nedeljo, 19. avgusta, ob 9. uri in 21 minut je prišlo na nezavarovanem železniškem prehodu v Cirkovcah do še ene tragične prometne nesreče, ki je zahtevala tri nove človeške žrtve. V zmečkanem črnem cliu sta umrli dve ženski in štiriletna deklica iz Rač, hudo šokiran voznik pa je ostal le lažje poškodovan. Osebni avtomobil Renault clio črne barve, ki ga je po naših podatkih vozil 34-letni Benjamin Peršuh iz Rač - ta naj bi peljal svojo mamo, teto ter nečakinjo na Račko romanje na Ptujsko Goro - je pripeljal iz smeri šikolske ceste proti Cirkovcam na železniške tire v trenutku, ko je iz smeri Pragerskega proti Kidričevemu pripeljal tovorni vlak. V silovitem trčenju je lokomotiva odbila avtomobil v desno in ga vrgla nekaj metrov vstran ob tire, v zmečkani pločevini pa naj bi takoj umrle tri sopotnice. Po naših podatkih so poškodbam podlegle 68-letna voznikova mati Ivanka Peršuh, njena 58-letna sestra Ida Gajser ter 4-letna Martina Ducman, sicer vnukinja Ivanke Peršuh. Na kraj nesreče so prvi prihiteli ptujski gasilci in reševalci ter hudo šokiranega, a po naših podatkih le lažje poškodovanega voznika z rešilnim avtomobilom odpeljali v ptujsko bolnišnico. Nekoliko pozneje naj bi zaradi bolečin po telesu odpeljali v bolnišnico tudi strojevodjo tovornega vlaka. Cirkovčani so ogorčeni, saj je na omenjenem nezavaro- vanem železniškem prehodu, ki je označen le z Andrejevim križem, že pred to tragično nesrečo v zadnjih šestih letih umrlo 11 oseb: pred tremi leti so na tem prehodu ugasnila življenja treh mladih Ptujča-nov, maja lani sta kaka dva kilometra naprej na prav tako nezavarovanem železniškem prehodu v bližnjih Pongrcah umrla dva domačina, letos pa so tiri na zloglasnem nezavarovanem prehodu v Cirkov-cah terjali še 5 človeških življenj: pod tovornim vlakom je 23. januarja ugasnilo življenje 54-letnega voznika iz Marjete na Dravskem polju, dober teden pozneje, 31. januarja, je drveč vlak spregledal 83-letni voznik iz Ptuja. Ogorčeni Cir-kovčani so že tedaj ustanovili civilno iniciativo za reševanje problematike nezavarovanih železniških prehodov in ta je v pogajanjih z občino in železnico dosegla obljubo, da bodo do začetka avgusta na tem izredno nevarnem železniškem prehodu končno zgradili zapornice. Žal jih do danes še niso postavili in tako so na tem prehodu v nedeljo ugasnila še tri človeška življenja. Foto: M. Ozmec Ostanki zmečkanega ciia, v katerem se je končalo življenje treh sopotnic iz Rač. Foto: M. Ozmec Lokomotiva tovornega vlaka se je po trčenju ustavila šele po kakih 200 metrih zaviranja. Foto: M. Ozmec Hiša Peršuhovih na Ptujski cesti 36 v Račah je zaradi treh tragično umrlih zavita v temo. Je bila občina dovolj učinkovita? Ogorčenim krajanom, ki so se kmalu po nedeljski tragediji zbrali ob zloglasnem železniškem prehodu v Cirkovcah, se je pridružil tudi župan občine Kidričevo Jože Murko: „Pretresen sem in ogorčen, saj se po januarskih dveh smrtnih žrtvah na tem prehodu kljub zagotovilom agencije za železniški promet in sprejetem dogovoru, da bodo zapornice na tem mestu delovale že 4. avgusta, do danes žal to ni zgodilo. Mislim, da smo na občini, ki je dolžna zagotoviti prometno varnost svojih občanov, storili maksimalno, pravzaprav vse, kar je v naših močeh. Sam sem nenehno v telefonskem kontaktu z Agencijo za železniški promet v Mariboru, in ker v začetku julija niso pričeli gradnje zapornic, sem jih sredi julija obiskal, da bi mi pojasnili, zakaj še niso pričeli. Pa so mi mirno pojasnili, da se je zataknilo po razpisu za izvajalca del, saj naj bi se eden od prijavljenih pritožil. In zato se je postopek zavlekel, tako kot je to znano že v nekaterih drugih primerih." In kako boste ukrepali sedaj, ko so tiri zahtevali tri nove žrtve? „Takoj po tragični nesreči sem o tem obvestil direktorja Agencije za železniški promet Rajka Satlerja, ki je bil prav tako pretresen in mi takoj obljubil, da se bo jutri (v ponedeljek) ob 9. uri na resornem ministrstvu sestal krizni štab, kjer bodo poskušali zadevo pospešiti." Krajani očitajo občini, da ni bila dovolj učinkovita. Kaj menite vi? „S takimi očitki se enostavno ne morem strinjati. Po tragičnih nesrečah konec januarja smo v februarju o problematiki nezavarovanih železniških prehodov razpravljali tudi na seji občinskega sveta in med drugim imenovali posebno komisijo za reševanje problematike železniških prehodov v sestavi Andrej Napast, Anton Habjanič in Bogdan Škafar. Ta komisija je sodelovala tudi na poznejših pogovorih s predstavniki Agencije za železniški promet. Takrat je bil sprejet predlog, da naj bi do postavitve zapornic na tem prehodu, na cesti od lipe do Cirkovc, začasno zaprli promet za vsa osebna vozila in jih preusmerili na cesto nekaj sto metrov naprej, ki vodi čez železniški prehod, kjer so zapornice. Čeprav smo za preusmeritev prometa že nabavili prometne znake, pa do realizacije tega sklepa ni prišlo, saj so prav nekateri člani te komisije menili, da bi bil s preusmeritvijo močno povečan promet vozil skozi naselje Jablane do Cirkovc. Osebno pa sem bil ves ta čas v navezi z vodstvom direkcije za železniški promet in si prizadeval, da bi zadevo pospešili, žal pa je vse ostalo le pri obljubah." Civilna iniciativa grozi z razpustom Žalostna je bilanca črnih številk, saj je železniški prehod v Cirkovcah terjal že 12 človeških življenj, zato so se v nedeljo popoldne ponovno sestali tudi nekateri člani civilne iniciative. To smo žal izvedeli le od krajanov, in ko smo po sestanku pred bližnjo gostilno zaprosili predsednika civilne iniciative Damjana Medveda za izjavo o vsebini pogovorov, je za nas ni želel dati, ker po njegovem mnenju preveč zagovarjamo občino in kidričevske-ga župana. Pozneje pa je pred TV kamero med drugim povedal, da so krajani ogorčeni, ker direkcija za železniški promet kljub opozorilom in dosedanjim protestom doslej ni storila ničesar, da bi ta železniški prehod zavarovala, čeprav so jim obljubili, da bodo zapornice postavljene do 4. avgusta. In ker država ni ukrepala, so se odločili, da bodo ukrepali oni ter sklenili, da bodo v primeru, če do 27. avgusta zapornice še ne bodo postavljene, civilno iniciativo razpustili in tako občanom prepustili, da bodo svoje delo nadaljevali na ilegalen način. Hkrati pa zahtevajo, da do podstavitve zapornic vlaki na tem območju vozijo z zmanjšano hitrostjo od 10 do 15 km na uro. M. Ozmec Napoved vremena za Slovenijo Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma plohe in nevihte. Več dežja bo v zahodni polovici Slovenije. Ob morju bo pihal šibak do zmeren jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 18, najvišje dnevne od 19 do 26stopinj C. Obeti V sredo se bo nadaljevalo spremenljivo vreme z občasnimi krajevnimi padavinami, deloma plohami. V četrtek bodo sončna obdobja že daljša, le izjemoma bo še nastala kakšna ploha. Foto: M. Ozmec Cirkovčani so pretreseni in ogorčeni, saj kljub obljubam države tiri v njihovem kraju ubijajo še naprej. Vas zanima dodiplomski ali podiplomski študij informatike, managementa, organizacije? .♦'V", ♦on«* Vabimo na predstavitve naših aktualnih, mednarodno primerljivih programov v Maribor 22.8.2007 in na Ptuj 23.8.2007. Več informacij: WWW.FOV.UNI-MB.SI Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Kranj Umrli so: Branko Pre-ložnik, Grajenščak 60, rojen 1957 - umrl 5. avgusta 2007; Katarina Plohl, rojena Čuš, Senčak pri Juršincih 32, rojena 1926 - umrla 7. avgusta 2007; Ivan Pintarič, Gradišča 27, rojen 1926 - umrl 9. avgusta 2007; Miroslav Fu-rek, Slovenja vas 40, rojen 1964 - umrl 11. avgusta 2007; Ana Zelenik, Stojnci 59, rojena 1922 - umrla 10. avgusta 2007. Poroke - Ptuj: Aleš Brus, Podvinci 110/a, in Mojca Čeh, Podvinci 30. Edi Krajnc, Sodnice 7, Ptuj, in Karla Ploj, Ferkova ulica 3, Maribor; Tonček Kolma-nič, Smolinci 99, in Nataša Pihler, Trnovska vas 47/b. Matevž Šteinberger in Tadeja Tominc, Naraplje 18; Marjan Gojkošek in Aleksandra Gerečnik, Lovrenc na Dr. polju 32/a. Črna kronika Voznica izsiljevala prednost 14. avgusta ob 16.54 se je v križišču lokalne z glavno cesto izven naselja Lancova vas zgodila prometna nesreča, v kateri je 38-letni voznik motornega kolesa dobil hudo telesno poškodbo. Ko se je 59-letna voznica osebnega avtomobila v križišču vključevala in zavijala v levo z lokalne na glavno cesto, ni pustila mimo vseh udeležencev, ki imajo prednost, saj je v tistem trenutku z nasprotne smeri po svoji desni strani pripeljal voznik motornega kolesa, ki kljub zavijanju na levi prometni pas trčenja ni mogel preprečiti. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v SB Ptuj. Deklica padla s kolesom 12. avgusta ob 10.05 se je na lokalni cesti v kraju Žikarce zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo telesno poškodovala 11-letna deklica kot kolesarka. Ko je pripeljala po klancu navzdol v oster desni ovinek, je izgubila oblast nad kolesom in padla. Z reševalnim vozilom so otroka odpeljali na zdravljenje v UKC Maribor. Poškodovanec po 6 mesecih umrl 8. avgusta je umrl 20-letni moški, ki je bil hudo poškodovan v prometni nesreči 16. februarja na Osojnikovi cesti na Ptuju kot sopotnik v vozilu. Zasegli puško 12. avgusta v jutranjih urah so policisti PP Ptuj zasegli 22-letnemu moškemu iz okolice Ptuja polavtomatsko puško, saj so bili pred tem obveščeni, da pri športni dvorani v Juršincih neznanci streljajo s puško. Zoper njega bo podana kazenska ovadba. Gorelo gospodarsko poslopje 16. avgusta ob 21.04 je prišlo do požara na gospodarskem poslopju v kraju Nova vas pri Markovcih. Po prvih podatkih je nastala materialna škoda v višini 20.000 evrov, okoliščine nastanka požara pa policisti in kriminalisti še preiskujejo.