Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 11.	V	Ljubljani,	dne	13.	marca	1897.	Letnik	II.
,(Slovenski List11 izhaja vsako soboto. — Naročnina mu je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Posamične številke se prodajejo po 7 novč. — Dopisi pošiljajo naj se uredništvu »Slovenskega Lista* v Ljubljani. — Nefrankov&ni dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacije in oznanila naj se pošiljajo upravništvu »Slovenskega Lista** v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 6. — Oznanila in poslanice se računajo po ceni navadni v Ljubljani. Naročnikom 10 % ceneje.
„Narodne“ stranke kranjskega deželnega zbora cilj in—konec.
Proračunska debata, ki se je vršila dne 3. t. m. v kranjski deželni zbornici, zanimiva je v mnogem oziru. Nam se vidijo pomenljive zlasti tri stvari.
Poročevalec o jedni izmed najvažnejših toček, kar jih prihaja deželnemu zboru v razpravo, bil je Nemec Schwegel. Precej dolgo je že od tedaj, kar se je bil poslednjikrat pouspel Nemec kot poročevalec o tem predmetu na kranjsko deželnozborsko stolico. Če se ne motimo, bilo je to ondaj, ko se je 1. 1882. poslavljala nemška večina, umikajoča se pod očetovsko vlado Winklerjevo lepo napredujočemu Slovenstvu. Takrat smo pač mislili, da je za vselej ob tla nemško gospodstvo pri nas; ali varali smo se. L. 1897. zopet »v deželi kranjski Nemec gospodari". Kam in kako se bo obračal davčni denar slovenskega delavca, slovenskega kmeta, slovenskega trgovca in meščana, o tem poroča Nemec. Slovensko ljudstvo, zapomni si to!
V	omenjeni debati se je oglasil tudi poslanec kmečkih občin radovljiškega okraja, g Ažman. Med drugim je omenjal krivic, ki se še dandanašnji godč slovenščini v naši deželi. Zlasti je poudarjal, kako jo prezirajo železniška oblastva in njim podrejene služabne osobe Svoje trditve je podpiral s posamičnimi uzgledi. Govor mu je čestokrat presekava 1 g. dr. Ivan Tavčar. Norčeval se je iz poslanca, ki se je potegoval za našo »staro pravdo", za priznanje slovenskega jezika; norčeval se je iž njega nekako tako, kakor se je nekdaj norčeval pokojni Dragotin Dežman iz tedanjih istinito narodnih poslancev, ko so zahtevali slovenskemu jeziku pravico.
O stoletnici Vodnikovih „Lublanfkih Noviz“.
Slovenski časniki od 1. 1797. — 1897.
Prij&tel. ZnAnoszt razserjiivajocze me szeczne novine. 1876 -1879. Ta časopis je izdajal v ogrski slovenščini, poviti v madjarski pravopis, Augustich Imre v Buda Pešti.
Mir. Političen list za koroške Slovence. Od
1.	1882. do sedaj. Deset let je izhajal v 24 številkah na leto, začenši z 1. 1892. pa budi po trikrat na mesec naše koroške brate. Ustanovitelj mu je bil pokojni Andrej Einšpieler, po čegar smrti je preuzel lastništvo „Mira“ Gregorij Einšpieler. Urednik mu je bil več let Filip Haderlap. Sedaj.je odgovorni urednik Ivan Teršelič. Fol., izprva mali 4 °.
Ljudski Glas. 1882,—1884. Ta izvirni list Filipa Haderlapa in upokojenega davčnega uradnika Ferdinanda Suhadobnika, ki je prihajal po dvakrat na mesec v Ljubljani na celi poli na dan, ni izginil brez sledu; ovekovečil ga je Fr. Levstik z znano satiro (gl. Levstikove Zbrane spise II. 255—310)
Ljubljanski List, večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Prihajal je ob vladnih troških vsak dan razven nedelj in praznikov na svetlo. Prva številka je izšla dne 28. svečana 1884. Preminil je s koncem 1. 1885. Od-
Letošnja proračunska debata je iznova odkrila to, kar se že davno ne da tajiti. Da obstoji zveza med »narodno11 stranko in med Nemci, to sta dne 3. t. m. v deželni zbornici priznali obe stranki. Iz uzajemne brambe odseva jako prisrčno razmerje, ki vlada med njima. Ta bramba nas je poučila, da postaje čimdalje trdnejši železni obroč, priklepajoč »narodno “stranko k nemški Schweglovi stranki, k oni stranki, ki je nedavno izjavila, da hoče odslej še intenzivneje podpirati nemški »Schulverein", čegar po-nemčevalni nameni so sploh znani, in nemško »Siidmark", ki pokuplja slovensko zemljo ter jo izroča nemškim naseljencem. Schwegljova s'ranka se tako vede sedaj, kakor ko bi bila na Kranjskem polovica prebivalstva slovenska, po lovica pa nemška. Njen načelnik zahteva namreč popolno pariteto; on zahteva n. pr., naj se letos voli v delegacije slovenski državni poslanec, prihodnje leto pa nemški. Za nemško gledališče v Ljubljani treba dovoliti 6000 gld., prav tako kakor za slovensko. Ali je to pravično ? Ali more neza slepljenec odobravati to, da se na 5»/o nemškega kranjskega prebivalstva takisto ozira pri razdeljevanju podpor, kakor na slovenskih 95°/0? Tako krivioo podpira »narodna" stranka. V prejšnjih časih se je naglašala v deželnem zboru kranjskem slovanska uzajemnost, zdaj se oznanjuje in zagovarja uzajemnost z Nemci. Pred dobrimi desetimi leti je bil še narodni stranki smoter, s pomočjo konservativnega življa v deželi izriniti Nemštvo iz zastopstva velikega posesUa, sedaj bode našla v objemu istih nemških veleposestnikov svoj cilj in — konec. »Narodni" poslanci deželnega zbora kranjskega naj pomnijo, da je bil doslej še vsak slovanski narod prej ali slej uničen, če se je vezal z Nemci.
govorna urednika sta mu bila: izprva Fran Šuklje, pozneje J. Naglič. Fol.
Slovenski Delavec, gospodarstveno političen list, je izhajal 1. 1884. po dvakrat na mesec v Trstu. Urednik: Avgust Bremic.
Dolenjske Novice. Izza 1. 1848., ko je nekaj časa izhajal v Novem Mestu politiški časnik »Sloveniens Blatt", ni imela Dolenjska stran nobenega časopisa. L. 1885. je ustanovil tiskar J. Krajec v družbi z nekaterimi gospodi v omenjenem dolenjskem središču »Dolenjske Novice", ki so pod raznimi uredniki uztrajale do danes. Mal. 4 °.
Resni glasovi so se oglasili v nekaterih številkah o priliki državnozborskih volitev 1.1885. kot glasilo dr. K. Slanca; odgovorni urednik jim je bil Vekoslav Jenič, založnik pa Karol Perjatelj in dr. Izhajali so v Ljubljani.
Slovanski Svet. Od 1. 1888 ; sedaj izhaja po dvakrat na mesec. Urednik in lastnik: Fran Podgornik. Izhajališča: izprva Ljubljana, potem Trst, sedaj Dunaj. 4°,
Nova Soča 1889-1892. Ko se je jeseni
1.	1889. polastil dr. J. Tonkli »Soče", ustvaril je odločno narodni stranki na Goriškem dotedanji »Sočin" urednik Andrej Gabršček »Novo Sočo" _ Domoljub. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo — izdaja od 1. 1889. Andrej Kalan v Ljubljani po dvakrat na mesec. Izprva ga je prilagal »Slovencu", sedaj je »Domoljub" samostojen, najbolj razširjeni slovenski časnik. 4 °.
Ljubljana po potresu.
Ako pogledamo v žalostno dobo zadnjih let našega mesta, moramo priznati, da bi se mnogo drugače postopalo, ako bi bile razmere za Ljubljano drugačne. Poglejmo v mesta, katera je dohitela nesrpča; poglejmo v sosedni naš Zagreb, v Segedin, kako se je tam sodilo o potrebi in kako se je zdelo merodavnim osobam potrebno ne kratiti časa, ne puščati prebivalstva v negotovosti, čutiti in delati ž njim. In kako procvita Zagreb, Segedin? A Ljubljana? Res je, da je prišla pomoč, a za to škodo je bila premajhna. Nihče sedaj ne računa, da je od začetka bilo teško na prvi pogled ceniti škodo. Ta je bila na videz mnogo manjša, nego pa sedaj, ko se rana vedno bolj širi. Dokaz temu število poslopij, katera so se morala podreti, akoravno jih je državna komisija pripoznala sposobne za popravo. Kako se godi sedaj tem hišnim posestnikom? Ukaz stavbinskega urada so morali izvršiti in podreti hišo, a dobrot prvotno podrtih hiš ne uživajo v isti meri, kakor prvi hišni posestniki. Tako birokratstvo bi ne smelo vladati v nesreči, saj vender nihče ni nalašč zakrivil, da prvotna komisija ni spoznala stanja hiš. Postavodajalcu gotovo ni bil namen, da bi se zavlačevala podpora za Ljubljano,
Preverjeni smo, da je bila tu dobra volja pomagati, in sam presvitli cesar se je izrazil, ko je gledal s solzami v očeh ljubljanske razvaline: »Ljubljani se mora pomagati". Nesreča, ki je takrat ganila našega vladarja, pokazala se je po preteku nekaj mesecev še večja, a pomoč ni rasla v isti meri. Če je že bila neposredna škoda tako velika, kaj še posredna, katere še približno ceniti ne moremo. Imovitejše prebivalstvo je hitelo v druge kraje, revno je ostalo doma; obrtnik, trgovec, kakor vsakdo, ki si s svojim delom
Delavski list. Časopis za interese slo. venskega delavskega ljudstva — je izhajal izza
2.	dne vinotoka 1. 1890. nekaj časa po dvakrat na mesec v Trstu.
Domovina — od 2. dne velikega travna 1891. do sedaj v Celju; prvi leti jo je izdajal Dragotin Hribar po dvakrat v mali 4°, od 1. 1893. pa po trikrat na mesec, Fol.
Rodoljub. Glasilo »Slovenskega društva v Ljubljani". Izhaja po dvakrat v mesecu od 1. 1891. Odgovorna urednika: prej Ivan Gogola, sedaj dr. Ivan Tavčar. 4°.
Amerikanski Slovenec. Ta tednik je izšel prvikrat dne 3 kimalca 1891. Odgovorni urednik: Jos F. Buh. Tower. Min. U. S. Veliki fol.
Primorec od 1. 1893. izprva kot priloga »Soče", od 1. 1894 kot samostojen časnik — urednik: Andrej Gabršček v Gorici, 4°.
Sloga. 1893—1895. izdajatelj in odgovorni urednik: Anton marki Obizzi; prvo leto je izšlo 8, zadnje leto pa 10 številk.
Primorski List. Poučljiv list za slovensko ljudstvo na Primorskem—je jel 1. 1893 izhajati ob uredništvu J. Slavca v Trstu, 1. 1894. pa se je preselil v Gorico, kjer mu je odgovorni urednik J. Marušič. Prvi dve leti je prihajal po dvakrat na mesec na svetlo, izza 1. 1895. pa dobivajo njegovi naročniki po tri številke v mesecu. Fol.
Novičar. Večerno izdanje »Edinosti". Izhajal je 1. 1893. v Trstu vsako soboto na polovici pole. Urednik: Maks Cotič. Fol.
služi vsakdanji kruh, gledal je razvaline mesta
—	brez zaslužka. Kako je postopal c. kr. davčni urad, to je vsakemu še v žalostnem spominu, in tudi sedaj po potresu se čuti njegova železna roka. Ali ni vsakemu jasno, da se v zaprtih ulicah m trgih ne more nobena trgovina razvijati ? Ali ni jasno, da se je moralo malone vsako delo na up dajati, ker denarja niso imeli ljudje, da bi takoj plačevali. Pomočnike je moral plačevati mojster, a s čim? Posredna škoda pri zaslužku, pri poškodovanem pohištvu bila je gotovo še jedenkrat tolika, kakor neposredna na poslopjih. A za to se ni nihče zmenil, kajti s tisto podporo ni se mogel niti majhen del popraviti. Kaj pa s hišnimi posestniki?
Stanovanja so porušena, hiša brez dohodkov. Res je, da so dobili podporo; res je, da so dobili brezobrestno posojilo, a škoda je mnogo mnogo večja, nego se je mislilo v prvem času. Ni se jemalo v poštev, da izgubi hišni gospodar, če mora hišo podreti, najmanj za dve leti dohodke, da izgubi pogoje življenju. Ogromna večina je navezana na tekoče dohodke, tedaj trpi ogromna večina. Ali se je tudi to v poštev jemalo? Ali nimamo sedaj v Ljubljani dosti hišnih posestnikov, ki bodo morali vsled naknadnega ukaza podirati hiše? Ali ni opravičeno, da se tem meri z drugim merilom? Ali ni mnogo hišnih posestnikov, ki morajo zidati na prostoru, kjer je stala pritlična hišica, jednonadstropno ali dvonadstropno hišo po ukazu magistrata? Od kod naj pa uzamejo denar za take drage stavbe? Ako si kdo lepšo hišo stavi, gotovo ni to v škodo ne občini ne državi, saj denar kroži med ljudstvom in se povrača v obliki davka zopet tja, od koder je prišel. Zaradi tega je neopravičeno, ako se pravi, v Ljubljani hočemo zidati same palače. Poglejmo v Zagreb in druga mesta; tam je bilo drugače.
Država je tudi dovolila triodstotno posojilo, a dosedaj še nihče ni videl niti vinarja. Dva krat da, kdor hitro da. Če je kje ta pregovor umesten, gotovo je sedaj v Ljubljani.
A kake zapreke! Znano je, da dobi dežela to posojilo, za katero ona jamči državi, dežela da občini, in ta jamči deželi, občina da hišnim posestnikom, in ti jamčijo občini. Pri tem se tako strogo postopa, da država noče odstopiti prednosti. Državno brezobrestno posojilo je namreč uknjiženo na hiši, če je kdo dobil posojilo. Ako hišni posestnik reliektuje na triodstotno posojilo, mora dati občini zadostno varnost. Umeje se, da je malo hiš, na katerih ne bi bila hranilnica, kak upnik in pa brezobrestno državno posojilo. Ako je tedaj hiša tako zadolžena, ni zadnji stavek varen, in vlada noče odstopiti prednosti za brezobrestno posojilo, občina teško preuzame jamstvo, in tako visi vsa stvar v zraku
Glas Naroda. List slovenskih delavcev v Ameriki. L. 1893. so jeli izdajati ta tednik J. Logar, A. Rems in F. Sakser v Novem Jorku v Ameriki. Sedaj mu je urednik in tiskar F. Sakser. Veliki Fol.
Delavec. List za interese delavskega ljudstva — je začel 1. 1893. ob uredništvu Josipa Šimnovca izhajati po jedenkrat na mesec v Ljubljani, potem se je predejal v Zagreb, sedaj izhaja na Dunaju trikrat na mesec. Fol.
Glasnik, glasilo krščanskih delavcev, je jel prihajati na dan 1. 1895. in sicer po dvakrat na mesec. Urednik: dr. Ivan Krek.
Svoboda. Glasilo slovenskih prometnih služabnikov in obrtnijskih delavcev. Ta tovarišica „Delavčeva“ izhaja od lanskega leta na Dunaju. Izdajatelj in odgovorni urednik jej je sedaj Josip Zavertnik. Fol.
Slovenski List, od 14. dne listopada 189l>.
Zarja. List za interese slovenskega prole-tarijata. Prva številka je izšla 24. dne sve čana 1897 v Ljubljani. Izd. Dragotin Kordelič, odg. urednik Ivan Brozovič. 4°.
Luč,‘socijalnodemokratiški časnik, začel izhajati 1. 1897. v Celju.
Bela Ljubljana. Glasilo volilnega odbora narodnih meščanov ljubljanskih. Izhaja za časa volitev. Prva številka je prišla na dan 4. sušca 1897 izdal jo je in uredil Josip Pavšek.
(Pride Se )
A če bi samo to bilo. Tudi plačila obrtnikom in stavbenim mojstrom vise v zraku, in gola resnica je, da morajo podjetniki, ako ne dobe plačanih obrokov, delo ustaviti in pustiti hiše na pol dodelane. Pri tem imajo pa sami občutno gmotno škodo, ker morajo plačevati za zaup obresti, in če skoro ne dobe denarja, so sami v nevarnosti, da — obnemorejo. Gotovo pa ni v prid našemu mestu, ako bi tuji kapital zlorabljal ta žalostni položaj in pognal domačine z doma. Občina je tako obremenjena, je tako v denarni stiski, da le teško to jamstvo preuzame. Državi ne bi se nič poznalo; saj so vender naši meščani pokazali, da so pošteni, značajni ljudje, ki ne zlorabljajo podpore. Radi tega trdno pričakujemo, da se ta stvar na merodavnem mestu skoro reši, in tu bi bila hvalevredna naloga državnemu poslancu našega mesta.
To so le nekatere točke, ki nam slikajo žalostni položaj našega mesta. A skoro pride še huje, in v letih, ko bode treba vračevati, takrat se bode še le kazala prava posledica potresa. Vsaj takrat naj bodo merodavne in za to poklicane osobe na svojem mestu! Kar se je zakrivilo, žal ne moremo sedaj popraviti. Poprejšnji državni poslanec in poprejšnji župan ljubljanski nista bila prava očeta našega mesta. Če ni to istina, naj sodijo Ljubljančani sami. Mož, ki hoče zastopati naše stol no mesto, mora biti v vedni dotiki z volilci, brigatise mora za njih težnje v dobrih in slabih časih, poznati jih mora vsa leta in dajati račun o svojem delovanju, a ne oglašati se samo tedaj, kadar poteče šestletna doba, in se pričenjajo nove volitve. Ne očitaj nam, da smo osobni; osoba nam ni merodavna, mero daven nam je sad javnega delovanja poslanca. Če je Ljubljana potrebovala v tem hudem času odločnega in sposobnega državnega poslanca, ki bi vse te težnje javno povedal v državnem zboru, potrebovala ga bode v prihodnje desetkrat bolj, ker reči smemo, da se bode usoda Ljubljane za desetletja naprej odločevala v prihodnji šestletni dobi državnozborskega zasedanja in poslanec ne bo smel samo — molčati in glasovati. Živa beseda sega globoko v srce, in če bi se vse to, kar čutijo posamezni slojevi našega mesta, sli kalo v pravi luči, preverjeni smo, da bi se z nami drugače postopalo. A žal vlada mnenje, da Ljubljana ni tako potrebna, kakor se govori, in da se to ovrže, treba je statističnih podatkov za vso škodo, za vse poškodovance, in te številke bi bile neizprosne priče našega žalostnega položaja! In kdo je v to poklican ? V prvi vrsti naš državni poslanec, ki mora s tem socijalno svojo nalogo kot poslanec izvršiti. Poslanec mora biti zaradi ljudstva tu, ne ljudstvo zaradi poslanca. Mi sodimo po praktičnih uspehih, zmožnosti in neustrašenem nastopu, kadar se gre za koristi in pravice volilcev. Njegova zaslomba naj bo ljudstvo, ne pa diktatura. Tisti poslanec pa, ki tega nima in išče morebiti samo časti, ostani raje doma za — pečjo.
Izvorni dopisi.
Iz Škofje Loke se nam piše z dne 10. t. m. Volilni shod, katerega je napravil zadnjo nedeljo v Loki na Štemarjih č. g. kurat in ar hivar Anton Koblar, bil je jako dobro obiskan. Poročal je naš bivši poslanec obširno o položaju v državnem zboru in o svojem ondot-nem delovanju; pojasnil, kako seje potegoval za pravice slovenskega naroda in posebe za koristi mesta Loke in kako namerja, ako bode novič izvoljen, ozirati se, zlasti pri važni pogodbi z Ogrsko, na koristi volilcev. Razvil je sploh kot neodvisen in krščanskosocijalen kandidat krasen program, katerega se je že držal doslej neupogljivo. Poprej smo bili že ponosni na svojega poslanca, ko smo čitali njegove temeljite državnozborske govore; ko smo videli, kako se je vedno neustrašeno potezal za stiskano ljudstvo in bil res pravi narodni poslanec. Zdaj smo pa še bolj uneti zanj, ko vidimo, da se mu v plačilo za zasluge hoče delati krivica in se uriva v gorenjskonotranjska mesta kot protikandidat g. dr. Ferjančič. Da bi bil g. Ferjančič naroden, g. Koblar pa ne, tega nihče ne verjame. Kdo izmed
obeh je storil že več neplačanega narodnega dela, kdo več trpel za svoj narodni čut, je obče znano. Dve reči nam pa ne gresta v glavo. Prvič, zakaj g. dr. Ferjančiča ne marajo njegovi notranjski volilci, ako je bil dober poslanec in je izpolnil proti njim svoje dolžnosti; in drugič, zakaj bi na povelje g dr. Tavčarja, oziroma Schweglja, moral umakniti se g. Koblar, o katerem so vsi njegovi volilci prepričani, da je bil res dober poslanec in da je izpolnil svoje dolžnosti najizvrstneje. Siti smo tudi pri nas že poveljstva iz Tavčarjeve pisarnice in hočemo, da naj poslanca določijo voliloi. Da, v Loki so volilci že govorili, ko so g. Koblarju na shodu soglasno izrekli popolno zaupanje 'in obljubili ga voliti. Zagotovljena mu je pri nas ogromna večina glasov.
Iz Idrije se nam poroča z dne 8. t. m. Veselo nas je iznenadilo včeraj, ko smo videli, kako lep uspeh je imel prepričevalni govor našega poslanca g. Koblarja, katerega je imel za nas idrijske rudarje dne 16. januvarja t. 1. v državnem zboru Pokazalo se je, koliko izda odločna in moška beseda pravega moža na pravem mestu. Včerajšnji dan smo rudarjiavan-zovali. Jeden del Koblarjevih predlogov za Idrijo je visoko ministerstvo kar naglo ukazalo izpolniti. Izvedeli smo tudi od gospoda nad-svetnika dosti jasno, da k temu poboljšku niso pomogli tisti prav nič, ki hodijo le ljudstvo v Idrijo hujskat. Čast našemu vrlemu bivšemu poslancu in sedanjemu kandidatu gospodu kuratu Antonu Koblarju! Takih poslancev potrebuje stiskano ljudstvo še več in pomagano mu bode iz bednega stanja
Z Goriškega. V predzadnji številki „Slovenskega Lista" je dopisnik iz Gorice marsikaj pojasnil, da bodemo vedeli, pri čem smo. Zato smo mu tisti, ki prebivamo zunaj mesta, jako hvaležni. Sicer dopisnika ne poznamo, vender mislimo, da ni imel posebnih „namenov'J in „tendencijoznih“ naklepov, nego le opozoriti je hotel na posebne dogodke v bodočnosti, o katerih zdaj nihče ne sanja. Mi sicer ne vemo, kaj in kako je med slovenskimi deželnimi poslanci in na kakšne izpremembe misli dopisnik, vender, sodeči po nekaterih znamenjih, nespo-razumljenje je zavladalo med gospodi v mestu zaradi tretjegi kandidata v državni zbor. Skoraj nepotrebno se nam zdi razburjati duhove, saj zmaga v veleposestvu je jako dvomljiva. Čudno se nam zdi, da se govori o tretjem kandidatu, ki je deželni odbornik. Jedva je prišel jeden v deželni odbor, ki nekoliko gleda in če drugega ne more, vsaj nadzoruje stare lisjake, da ne morejo vsega po svoje storiti, že nekateri mislijo da deželni odbornik naj gr6 tudi na Dunaj. Potemtakem bila bi deželni odbornik in njegov namestnik oba na Dunaju H komu pa pojdejo naši župani in podžupani, sploh kmetje, ako bo deželni odbornik na Dunaju? Pri nas ni tako, kakor v drugih kronovinah, kjer jih je več odbornikov, do katerih se lahko vsakdo obrne.
V	našem goriškem deželnem zboru in odboru so posebne razmere, kakoršnih ni v nobeni drugi kronovini, ako morda izuzamemo deželni odbor v Poreču, Ako hoče deželni odbornik res koristiti deželi, mora vedno ostati pri svojem odborniškem poslu in strankam pritožbe proti starešinstvom in županom reševati. Skoraj bi bilo potrebno, da bi bile določene uradne ure v deželni hiši, da bi stranke vedele, kam se obrniti in kje iskati deželnega odbornika. Mislim, da bi se ustmene pritožbe in ugovori morali sprejemati na zapisnik. Po našem mnenju je deželno odbor-ništvo važno mesto, ki ima obširno področje. Posebno pri goriškem deželnem odboru je potreba posebne delavnosti, da se vsaj nekoliko zakesnele stvari popravijo Sedanji slovenski deželni odbornik je komaj začel spoznavati delo in opravilo pri odboru, zato bi bilo vsej deželi v veliko škodo, ako bi se to zanemarjalo. Reci kdo, kar hoče, deželni odbornik in državni poslanec ob jednem biti, ni prav. Po našem mnenju je to le barantanje in šala pri resnem delu. Govori se sicer, da bi sedanji deželni odbornik pustil odborništvo, ako bi bil izvoljen v državni zbor. Imamo dovolj zaslužnih mož, na katere danes le opozarjamo. Žal, da preziramo zaslužne može, ki so v hudih
časih pod Depretisom delovali za slovensko stvar. Kdo se ne spominja še znane triperesne detelje pri nekdanji „Soči“ — Gregorčič — Erjavec — Berbuč? Poklon pred temi možmi! — V kakšnih hudih in kritičnih časih so ti trije nastopili na časnikarskam polju, to vedo oni sami in nekateri starejši rodoljubi. Še danes se spominjamo, kako fino so prijemali Depretisa in z velikim uspehom opozicijo vodili proti vladnemu zistemu. Nehvaležno bi bilo, take rodoljube prezirati. Res, načelno smo proti kandidaturi c. kr uradnikov, toda to načelo, kakor vsa druga, ima svoje izjeme. In taka izjema je prof. Berbuč. Ako zmagamo v veleposestvu, dobro bi bilo, da društvo „Sloga“ postavi tega zaslužnega moža za kandidata. Vsled neke naredbe učnega ministerstva profesorji dobijo šestletni dopust, in potem, ako so že priletni, gredč v pokoj. Prot. Berbuč bi gotovo to naredil, kakor se sliši, ako bi bil izvoljen v državni zbor. Imeli bi v Gorici zopet jednega treznega, izkušenega in zaslužnega delavca na narodnem polju. Da ima prof. Berbuč res zasluge, dokazujo vse denarne knjižice prvih let goriške ljudske posojilnice, ki nosijo im& Berbuč — Gregorčič. Ta dva sta očeta posojilnice. Drugi rodoljubi so se jima rogali, ko sta jo snovala, ali ona dva, zaupajoča v božjo pomoč in svojo delavnost, korakala sta neustrašeno naprej, dokler ni nevarno in kočljivo podjetje pre stalo prvih težav. Vsem je še znano, odkod so prihajali dopisi v nemške liste, ki so opozarjali merodajne kroge, da na Goriškem žive zapuščeni Slovenci. Ti dve imeni, — Gregorčič — Berbuč, tesno sta združeni z narodnim probujenjem na Goriškem, in želeti bi bilo, da bi še nadalje ostali skupaj na političnem polju.
Ako pa prof. Berbuč ne bi hotel ali ne bi mogel sprejeti mandata v državni zbor, imamo drugega moža, neodvisnega in značajnega, to je dr. Rojica, katerega je že dopisnik v predzadnji številki imenoval. Vse dijake je ta gospod zdravil (in še danes zdravi) brezplačno. Ne le to, pri vsaki priliki je nauduševal mladino za slovensko stvar in u/.bujal čut narodnosti. Nikdar ne pozabimo, s kakšno unemo je dr. Rojic govoril o zatiranih Slovencih, kako naj gojimo svoj materin jezik. Imamo, hvala Bogu, še drugih prezaslužnih in izvrstnih mož, v mestih in hribih. Treba nam je le tega ali onega zaprositi, in mislimo in želimo, da bodemo pri tem mirno in složno postopali v blaginjo ožje naše domovine, drage nam goriške dežele.
S Koroškega, dne 8. marca. (Pred glavnimi volitvami. — Višja dekliška šola zopet v deželni zbornici. — Odredba o naših sodiščih) Torej vender! Naš trud ni bil zastonj: v celovško-velikovškem okraju smo zmagali pri prvotnih volitvah — prvikrat. Naš kandidat ima večino, prvič bo torej izvoljen na Koroškem Slovenec kot zastopnik Slovencev v državni zbor! Čas bi bil tedaj, da bi slavili slavno zmago. A prenagliti se ne smemo; kajti naši nasprotniki tudi še sedaj ne mirujo, delujo sedaj z vsemi sredstvi, da bi izneverili volilne može. Med temi je tudi nekaj konservativnih Nemcev, katerih so se posebno poprijeli. Dosedaj se še niso udali, in upati je, da ostanejo trdni in značajni, ker so bili izvoljeni ob tako hudem strankarskem nasprotstvu. Pod takimi znamenji čakamo petnajstega marca, dne odločitve.
Ostali kandidatje, katere je postavila konservativna stranka, propadejo vsi, izgubljen je torej tudi špitalskošmohorski okraj, kateri je dosedaj zastopal konservativni Nemec Peitler. Peto delavsko skupino bo zastopal milijon?! dr. Artur Lemisch.
Višja dekliška šola je bila zopet pred deželnim zborom. Poročal sem svojedobno, da se je podpora 500 gld. višji dekliški šoli dovolila le s tem pogojem, da se nastavi na njej kot rav natelj nemški učitelj ali da se odstrani dosedanji, Slovenec prof. Apih. Vsled tega se je kuratorij višje dekliške šole z novo prošnjo obrnil do deželnega zbora, da bi se podpora izplačala, ker obeta, da hoče vedno varovati nemški značaj zavoda. In res, finančni odsek je izdelal prošnji ugoden predlog. Ta predlog z veseljem pozdravi posl. pl. Ehrenwert, in sicer zato, ker po njegovem mnenju na ta način oni pogojni pristavek
veliko izgubi na svoji moči. Vender motili bi se, ako bi menili, da je pl. Ehrenwert iz simpatij do Slovencev proti onemu pristavku. Nikakor ne! In ravno zato se mi je zdelo vredno stvar omeniti, dasiravno je na sebi bolj krajevnega pomena. Čujmo torej pl. Ehrenwerta: „Oni pogojni pristavek moral ali mogel je v tujini privesti do prepričanja, kakor da bi bil Celovec mesto z mešanim prebivalstvom, kakor da bi bilo na Koroškem Nemštvo v nevarnosti . . .“ Taki so! Vsi se boje za Nemštvo, vsi so proti Slovencem, a vsak po svoje. Ehrenwert misli celo tako daleč, da se je treba po njegovem mnenju izogniti vsem takim izjavam, iz katerih bi svet lahko sklepal, da sploh živi na Koroškem ali imence v Celovcu kak Slovenec!
Nedavno je poročal neki dunajski list ob odredbi, po kateri mora biti pri našem deželnem sodišču naslednje uradno osobje slovenščine zmožno: poleg jednega sodnega predsednika še štirje svetniki, trije pristavi in sedem avskul-tantov, in pri okrajnih sodiščih: deset okrajnih sodnikov, petnajst pristavov; pri državnem pravdništvu jeden namestnik državnega pravd-nika. Da bi ta odredba le samo na papirju ne ostala! Vsekako se pa kaže uspeh pritožeb slovanskih državnih poslancev. Kaj pa poreko k temu oni, ki „po svojem mnenju niso za jugoslovanski klub,“ in pa „Slovenski Narod,“ ki z nekakim zaničevalnim posmehom piše o onih,
„ kateri menijo, da bodo spravljeni kranjski Slovenci oteli Štajarce in Korošce, prav kakor bi se osrednja vlada kar tresla pred tem poldrugim miljonom Slovencev." Naše skromno mnenje je pa, da se bo vlada vsekako bolj tresla pred solidarno in odločno postopajočim klubom, ki bi obsegal vse jugoslovanske narodne zastopnike, kakor pa pred osamelimi divjaki ali pa voditelji takozvanih »frakcij.“ Poslednji se dajo hitro in lahko ukrotiti — ministerijalni odlok in — nov svetnik je tu!
Iz Zlate Prage, dne 2. marca. — Deželni zbor češki deluje tako mirno, da bo skoro zaspal. Naj višji maršal knez Lobkovic postavlja le bolj malenkostne in neznatne stvari na dnevni red, da se deželni poslanci že prav malo zanimajo za razne razprave. Tudi se je večkrat pripetilo, da seje niso bile sklepčne, ker ni bilo prisotnih dovolj poslancev. Mlado-češki listi priznavajo sami, da tako malomarnega deželnega zbora ni bilo niti za staročeške premoči. Če se poslanci malo bolj ne oži ve, pravijo ..Narodni Listy“, bilo bi bolje, če bi se nič več ne poročalo o delovanju deželnega zbora. Seje, katerih je bilo doslej 18, bile so kaj suhoparne, zlasti v minolem tednu. V 17. seji je predlagal dr. Fort, da naj se zveže češko kraljestvo s Trstom s progo, ki bo kolikor mogoče kratka; najbolje bi bilo, če bi šla črez Karavanke. Ta predlog se je sprejel soglasno, kar se v češkem zboru kaj redko dogaja. Potem je bilo še nekaj kratkih, malo-važnih debatic. —
Dne 25. februvarja je imel mladočeški klub sejo, v kateri se je razgovarjalo o politiškem položaju. Govorniki so izražali precej burno svoje misli in — pritožbe o voditeljstvu svobodomiselne stranke. Poslanci Jindrich, Steiner in dr. Moravec so kaj hudo napadali sedanje vedenje glavnih kolovodij svoje stranke in jim očitali neodkritosrčnost in nezaupnost, ker ne ve nihče, kaj sedaj oni namerjajo, kakšno je razmerje z vlado, nego le nekteri, ki so v to „posvečeni“, kakor dr. Ilerold, dr. Kaizl, dr. En g el. Pritoževali so se dalje, ker mlado-češka stranka postavlja take kandidate, ki so deželni odborniki; nekdaj se je pa sklenilo, da se ne sme dopuščati, da bi prišel deželni odbornik v državni zbor. Nekateri kandidati so tudi taki, da bodo na Dunaj hodili le — po dnevščine. — Poslanca E n gel in dr. Kaizl sta zagovarjala vodstvo. Prvi je dejal, da Mladočehi vladi ne smejo odgovarjati „z grobostimi11, če je ta napram njim prijazna in uljudna; sicer pa stranka ni dobila od vlade nikakega jamstva za obljube in zato ni odvisna od Badenega. Dr. Kaizl je v svojem zagovoru omenil i avstrijsko-ogrsko pogodbo in dejal, da se najbrže nič ne izpremeni, ker se baje ne bo moglo. S tem, da bi se zvi-
šale vozne cene na železnicah, paralizovala bi se nekako škoda, katero imamo od pogodbe. — Ta predlog pa je zbrane poslance le še bolj razburil. Posvetovanje se je zaključilo, ne da bi se bilo doseglo soglasje. Res so čudne razmere v svobodomiselni stranki! —
Minoli teden so se posvetovali zastopniki praških samostojnih predmestij Žižkova, Karlina, Smfchova, i. dr. z županom dr. Podlipnym, kako bi se izvršila misel, da bi se vsa ta mesta združila v jedno veliko kraljevo Prago. Ta ima sedaj VIII okrajev, potem bi jih bilo XX. Prebivalcev bi imela 364.985, dočim jih ima sedaj (po štetju 1. 1890.) 182.530, —
Dr. Rieger je pred kratkim pisal socijalnim demokratom na neki shod pismo, v katerem izjavlja, da on misli, da je V. kurija odločena le delavcem. „Ndr. Listy“ so zavili to izjavo pišoč, daje Rieger dejal, da je V. kurija določena socijalnim demokratom; kajti delavci na Češkem so malone vsi socijalni demokratje, ergo —?! „Po-litik“ seveda ni bila tiho, pa sta se kregala in lasala celi teden zaradi dveh besed! —
Staročehi so objavili doslej 10 kandidatur za kmečke občine in za mesta, Mladočehi pa 11 za V. kurijo, 15 za kmečke občine in 13 za mesta in obrtne kraje. Nekateri očitajo Mlado-čehom, da imajo letos kaj nesrečno roko pri izbiranju kandidatov. —
Dr. Ed. J. Ne p. Brynych, škof v Kraljevem Gradcu, se misli preseliti v Chrudim, ker v njegovi sedanji stolici prav nič ne marajo zanj; pa tudi v Chrudimu ni kaj priljubljen. I v politiki zahteva brezpogojno poslušnost od svojih ovčic.
Iz zlate Prage. — V 18. seji je predlagal dr. Zahof v deželnem zboru, da bi ta sklenil, naj se združijo predkraji praški s stolnim mestom. Po kratki debati se je predlog sprejel. — V 19. seji je predlagal poslanec dr. Čelakovsky, da naj se uredi postava, po kateri bo dežela sama v krajih z mešanim prebivalstvom narodnim manjšinam ustanavljala šole, če so pokaže, da je skozi tri leta dosti za šolo godnih otrok, in če bi te manjšine želele, da se njih otroci uče v svojem materinem jeziku. Nemci so se upirali z vsemi silami temu predlogu, kakor je to že njih navada, če ima slovanska stvar pravico na svoji strani. — V 20. seji se je začela proračunska razprava. Poročevalec dr. Foft navaja med drugimi uzroki, zakaj je finančno stanje češkega kraljestva tako slabo, i ta, ker še vedno ni nehal boj avtonomije s centralizmom. Govornikov se je oglasilo 12 Čehov pro in 12 Nemcev contra. Dr. Schu-cker, Richter, dr. Reiniger so lepo pro-povedali o nemški spravljivosti (!) in miroljubnosti (!), toda Čehom so odrekali izpolnjenje naj-pravičnejših zahtev. Dr. Baxa, radikalni poslanec, govoril je ta dan najbolje. Razkrival je razne žalostne slike trpljenja češkega naroda izza časa izjemnega stanja Češki in nemški poslanci so se zgražali nad ravnanjem vlade, ki je ob izjemnem stanju kar narekovala sodnikom, kako naj sodijo „omladince“. — V 21. seji je dr. Kram&E govoril jako pomirljivo napram Nemcem, ki se zaradi tega ne morejo spraviti s Čehi, ker so bili nemški kolesarji v neki češki vasi malo bolj neprijazno sprejeti. Zato se je nemški poslanec dr. Fournier grozno hudoval. Ja n da je grmel proti katoliški stranki. Potem se je pričela podrobna debata. Sklenilo se je, da se zvišajo poslancem, ki ne stanujejo v Pragi ali v predkrajih glavnega mesta, dijete od 5 do 85 gld. Nemca Gebler in Opit z sta nasprotovala temu predlogu, ali govorila sta le „skozi okno“.
Katoliška stranka je postavila 15 kandidatov, ki so pa brez upa zmage.
Naprednjaki ali radikalci so se sprli med seboj. Izvrševalni odbor te stranke, izjavlja, da so „Radik&lni listy“ prestali biti njen oficijalni organ.
Fran Holoubek iz Nusel je dal prvi 10 gld. ravnatelju glediškemu Šubertu za zgradbo drugega češkega gledišča. —
Važni dogodki.
Za obnovljenje pogodbe z Ogrsko se ne
kaže ob tem času posebno zanimanje. Dasi je uprašanje načelne važnosti, ogibljejo se ga malone dosledno vse stranke. Če se o pogodbi izreče nekaj vsakdanjih fraz na tem ali onem shodu, je to že nekaj izvenrednega. Preteklo nedeljo se je mudil grof Badeni v Budimpešti, kjer so se vršili med ministri sklepni dogovori o pogodbi. Badeni se je še isti dan vrnil na Dunaj, kar opravičuje sklep, da so razprave brez zaprek gladko tekle. Saj pa je stvar že nujna, ker je določeno, da se predloga o pogodbi predloži državnemu zboru že v prvih sejah. Najtežje in najkočljivejše delo, t. j. določiti kvoto, preostane itak državnemu zboru.
Kvota. Kakor poročajo listi, snideti se kvotni deputaciji pričetkom meseca aprila. Volitve v kvotno delegacijo vrše se istočasno, ko se predlože pogodbe z Ogrsko. „Pesti Naplo" poroča, da bodo v ogrsko delegacijo izvoljeni vsi člani prejšnje delegacije. Trdi se pa tudi, da nekateri člani ne marajo več ustopiti v delegacijo. Ker se pri nas vrše nove volitve v državni zbor, se bodo pri nas volili novi delegati. Ali se bodo merodajni krogi kaj ozirali na 5. kurijo? Razni občinski zastopi ogrski sklenili so, zahtevati od vlade, naj ne privoli v kako zvišanje kvote. Se ve, da je to le posledica pritiska vlade in njenih privržencev, ki ne poznajo druzega, nego „ogrski globus". Torej avstrijski poslanci pozor in u-strajnost!
Italijani imajo jednako nam državnozborske volitve pred seboj. Ministerski predsednik Rudini je izdal za bodoče volitve poseben oklic, v katerem poudarja, da hoče vlada v bodoče kolo-nijalno politiko v Eritriji po potrebi premeniti. Omejiti se hoče le na pristanišči Assab in Mas-savo, ker ima prežalostne izkušnje, da bi razširjala svojo posest v notranje kraje afriške, kjer je vsaka operacija zaradi krajevnih razmer nemogoča. Italija je žrtvovala že dovolj za one kraje, ki ne dado koristi. Glede notranje politike omenja oklic, da ima vlada namen in voljo za več prepotrebnih socijalnih preosnov, ki bodo olajšale bedo nižjih slojev. Glede na iztočne zmešnjave priporoča Rudini zmernost in trezno mišljenje. Tudi znani Giolitti, ki je uničil Crispija, izdal je oklic, v katerem zlasti poudarja potrebo trozveze.
Za mirovno razsodišče je mnogo zanimanja v Norvegiji in Belgiji; v obeh državah sta se državna zbora izrekla za ustanovitev razsodišč.
V	Norvegiji se zlasti pesnik Bjornsen v pismu in z besedo krepko poteguje za uresničenje lepe ideje. Za razprave o tem predmetu v državnem zboru belgijskem je unanji minister izjavil, da je on odločno za taka razsodišča, zlasti bi bilo po njegovem mnenju želeti, da bi se trgovinskim pogodbam prideval omejujoč pristavek, da se morajo vse razprtije mirnim potom poravnavati.
Mac Kinley je dne 4. marca nastopil svoje mesto, na katero je izvoljen za dobo štirih let. Njegovo ime samo že pravi, kako bode vladal novi predsednik ameriških držav. Izvolila ga je republikanska stranka, ki je premagala demokratičnega kandidata Bryana. Leta 1890. se je uvela v Ameriki ostra carinska postava, ki je določala velikanske svote za uvažano blago; prouzročil pa jo je Mac Kinley. Ta carinska postava, ki je jako omejila uvažanje blaga iz Evrope, škodila je mnogo evropski industriji, mnogo tvornic je tedaj ustavilo svoje delo; posledica tega je seveda bila, da je na tisoče delavcev ostalo brez zaslužka. Dve leti pozneje se je ona carinska postava nekoliko ublažila, kar je pomenjalo poraz Mac Kinleyem, a sedaj stopa uprav ta mož na mesto, ki mu daje velik upliv, katerega izvestno porabi v to, da se izkaže hvaležnega velikim industrijalcem ameriškim, ki so ga dvignili z velikimi denarnimi žrtvami na od lično mesto. Tudi v valutnih uprašanjih je od njega pričakovati preosnov, ker je Kinley unet pristaš srebrne vrednosti; umevno je, da i poskusi te vrste ne ostanejo za Evropo brez posledic.
Na iztoku se razmere še vedno niso popolnoma zjasnile: na Kreti traje klanje in poži-
ganje še vedno dalje, saj je na red teško misliti, ko je na otoku toliko gospodarjev, ki so le redko jedne misli. Pretekle dni so se uprli orožniki in umorili svojega poveljnika, upor so udušili evropski mornarji, ki so prouzročitelje upora od-veli s seboj na ladije. Jako kritičen je polcžaj v„ mestih Selino in Kandano, kjer oblegajo ustaši mohamedance, za katere se potegnejo admirali evropskega brodovja, da jim rešijo vsaj življenje, kajti ustaši bi teško komu prizanesli. Na skupno noto evropskih državnikov je turška vlada od govorila, da jemlje zagotovilo velevlasti, da se integriteta Turčije ne bo rušila, z zadoščenjem na znanje, zlasti ker se ji zagotavlja, da bodo Grčijo prisilili, da odpokliče svoje vojstvo s Krete. Tudi glede na avtonomijo Krete se strinja z velevlastmi, pridržuje si pa pravico zahtevati pojasnil o namerjanih uvedbah na otoku. Grška vlada je z odgovorom na noto čakala do zadnjega trenutka, ves čas pa med tem spravljala nove čete na makedonsko mejo. Evropski admirali so izdelali načrt, po katerem bi postopali pri blokadi, ako bi se upirala Grška.
Narodno gospodarstvo.
Mestna hranilnica v Novem Mestu.
Mestna hranilnica v Novem Mestu otvorila se je dne 1. maja 1894. Ne posluje še torej cela tri leta. Ravnokar je priobčila računski zaključek za leto 1896., iz katerega vidimo, da mladi zavod vidno in zdravo napreduje. V vseh strokah poslovanja vidimo napredek. Mestna hranilnica v Novem Mestu imela je denarnega prometž gld. 737,867 78% Stanje ulog s kapitalizovanimi obrestimi je iznašalo gld. 342,128-38. S tem de narjem se je takole gospodarilo. Na hipoteke se je razposodilo gld. 287.27090. Po našem mnenju se je preveč oziralo na hipoteke. Istina je, da vsak dolžnik v 36. letih ves dolg poplača, tako da se na posodo dani denar spet steka v hranilnico, vender je bolje, da ima hranilnica večje svote premičnega denarja na razpolago. Dobro je, da imamo več slovenskih hranilnic, ki lahko svojim posestrimam pomagajo iz za drege. Promet v lombardu je bil neznaten in se ne bode razširil. Menično poslovanje pa je bilo živo. Saldo leta 1895. je iznašal gld. 8100—, priraslo je 1. 1896. gld. 35.935 — izplačalo se je gld. 35.135 — tako da je ostalo menic v portfelju za gld. 8.900’—.
Upravni troški so se znatno pomnožili; vsled naraslega posla nastavil se je uradnik. Navzlic temu naredila je vender mestna hranilnica v Novem Mestu 1. 1896. čistega dobička gld. 1.502—V2. Vsa reservna zaklada iznaša sedaj gld. 3.480 60Va, to je 1-017% vseh ulog. poprečna uloga iznaša gld. 274-50, kar jasno svedoči, da ravno manj imoviti slojevi, katerim je v prvi vrsti ustanovljena hranilnica, hranijo prislužen denar za teške bodoče čase.
Vse to so lepi uspehi, s katerimi smemo biti popolnoma zadovoljni ne samo mi, nego tudi hranilnično vodstvo, katero požrtvovalno sodeluje. Uradne ure so vsak torek in petek in te dni morajo ravnatelji pomagati v uradu, a svoje posle zanemarjati. To je javne pohvale vredno. Njih rodoljubni trud bode poplačan s tem, ker bode mestna hranilnica v Novem Mestu vsej naši dolenjski strani obilo koristila.
Občinske in okrajne hranilnice na Štajarskem-
Pretekli mesec bavil se je deželni zbor štajarski s poročilom deželnega odbora o občinskih in okrajnih hranilnicah in o ostalih posojilnicah.
Leta 1895. pomnožile so se hranilnice za jedno, torej od 53 na 54. Ker je od 54 hranilnic le 41 poslalo računske zaključke, bavi se poro čilo le s temi 41 hranilnicami.
Glavni reservni zakladi so iznašali na Gorenjem Štajarskem gld. 1,740.101, na Srednjem Štajarskem gld. 6,057.575, na Dolenjem Štajarskem gld. 1,654.789 in pri štajarski hranilnici v Gradcu gld. 4,267.096, torej skupaj gld. 13,719.561; reservni zakladi gld. 5,651,113, posebni reservni zakladi gld. 990.774, torej skupaj gld. 20,361.448.— Hipo-
tečna posojila so iznašala na Gorenjem Štajarskem gld. 18,142.987, na Srednjem Štajarskem g 52,191.240, na Dolenjem Štajarskem g. 12,765.989 in pri štajarski hranilnici gld. 26 805.500, torej skupaj gld. 109,905.716 hipotečnih dolgov na Štajarskem. Leta 1894. iznašali so ti dolgovi gld. 105,733.432 in leta 1893. gld. 101,388.519, torej so se dolgovi v zadnjih dveh letih pomnožili za gld. 8,517.197. To je žalosten dokaz, da se posestniki na Štajarskem vedno bolj in bolj v dolgove zakopavajo, dočim se reservni zakladi pomno žujo. Dočim so leta 1893. reservni zakladi iznašali gld. 18,397.120, narasli so leta 1895. na gld. 20,361.448. Takisto je žalosten, pojav, da hipotečni dolžniki ne morejo točno plačevati obresti. Zastanki aktivnih obresti iznašali so leta 1894, gld. 1,840.176,leta 1895.pagld. 1,921.959, torej več za gld. 81.783; kar nam zopet priča, da narodno blagostanje propada.
Slovanski svet.
Tavčarjev boj za deželno desko. Odločno obsojamo tiste deželne poslance katoliškonarodne stranke, kateri se upirajo direktni in tajni volilni pravici. Ravno tako odločno obsojamo tudi mnenje g. dr. Tavčarja, da se volilna preosnova za deželni zbor kranjski ne sme dotakniti predpravic veleposestva, zapisanega v kranjski deželni deski, da 100 posestnikov voli 10 deželnih poslancev. L 1894 je narodna stranka govorila na zaupnem shodu: „Mi nismo branitelji zarjavelega plemiškega gospodstva nad ubogim kmetom." V zadnji seji dežel nega zbora je pa g. dr. Tavčar počil kmeta in se na vso moč potegnil za zarjavelo plemiško gospodstvo. Posestniki, četudi plačujejo nad 100 gld. zemljiškega davka, a niso upisani v deželni deski, naj bi bili tedaj Sch\veglju in nemškim bratcem na ljubo vedno izključeni od volitve v prvi kuriji! Recimo, da bi predlog g. dr. Žitnika, dobivši dvetretjinsko večino slovenskih glasov v deželnem zboru kranjskem, ne dobil najvišjega potrjenja, ali izve naj se vsaj na Dunaju od pristojne strani, da imamo na Kranjskem še stare krivice, katerih po nekaterih drugih deželah več ne poznajo. Žitnikovemu umestnemu predlogu sta se upirala dr. Tavčar in Schvvegel, ker že oba čepita upisana v stari deželni deski in se bojita nove narodne deske, da se ne skrči ponos zarjavelega nemškega gospodstva v deželi kranjski. Tako daleč sta privozila.
„Kranjci“ ustajejo od mrtvih. Nikoli si ne bi mislili, da se bode o našem milem slovenskem jeziku tako zaničevalno govorilo, kakor se je govorilo zadnje dni v deželnem zboru kranjskem. Kakor znano, v slovenskih ljudskih šolah bodo se jeli naši otroci ponemčevati. Nekateri to hvalijo, mi to odločno obsojamo, in ko smo čuli razloge, s katerimi Nemci zagovarjajo pouk nemščine v slovenskih ljudskih šolah, prepričani smo še bolj o nevarnosti te nemščine. Naš deželni šolski svet je namreč sklenil, da je nemščina na četirirazrednih in večrazrednih ljudskih šolah kot obvezni učni predmet. Dr. Žitnik je predlagal resolucijo, s katero se naroča deželnemu odboru, naj izposluje, da se naredba c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 10. septembra 1896. št. 2139. premeni tako, da naj bode drugi deželni jezik na štirirazrednih in večrazrednih ljudskih šolah obvezen učen predmet samo, če to zahtevajo razmere in tisti, ki šolo uzdržujo, Ta resolucija se je sprejela. Zoper njo so bili Nemci. In zakaj? Čujte in strmite! Dr. Schaffer je dejal, da je ponemčevanje naših šol izraz narodne jednakopravnosti in da Slovenci mir kale v deželi, ker so zoper učenje nemškega jezika v slovenskih ljudskih šolah! On pravi, da ravno dekleta, ki hodijo služit v Ljubljano, po-trebujo nemški jezik. Torej, da g. dr. Schafferju ne bi bilo treba s posli govoriti slovenski, morajo se slovenska dekleta učiti nemški. Oh, kako je nekdaj bilo prijetno na Moravskem, ko še ni bilo tam narodnostnega prepira. Vsakdo se je smatral, tako je rekel g. deželni predsednik, brez izjeme narodnosti za Moravca itd. Tako je tudi bilo na Kranjskem in Koroškem. Res je, Čehi se zavedajo svoje narodnosti in vsak Čeh pravi, da
je Čeh in samo Čeh. In to da je tolika nesreča za Avstrijo. Pri nas so tudi neki bili blaženi časi, ko smo se čutili „ Kranjce", in da bi se zopet vrnili srečni časi v deželo, moramo postati „Kranjci“, drugi spet „ Korošci, Štajarci, Primorci,“ samo Slovenci se ne smemo zvati. Tako vlada misli tudi na jugu. Tam morajo tfiti rftdi „miru“ Bošnjaki, Slavonci, Dalmatinci itd. samo ne Hrvati ali Srbi. Z drugimi besedami, radi „miru“ treba Slovane razdrobiti in jim iztrgati iz src narodno zavest Kakor mi, tako misli naš narod, kateri je zoper ponemčevanje slovenskih šol. G. deželni predsednik ni bil nikdar v našem narodu, ni našega naroda sin, ne more torej govoriti v imenu našega slovenskega naroda. Mi smo iz naroda izšli, mi poznamo narod, a ta narod hoče biti in ostati narod slovenski, a ne narod „kranjski“.
Narodna kletev. „Slovenski Narod11 začel je kleti in proklinjati slogo, ko piše v- 55. številki to le:. . . . in odkar je začel javkati krščanskosocialni otročiček „Slovenski List", kateremu sta iztesala in postlala zibelko dr. Gre gorič in bivši „Narodovec“ Koblar, od tedaj je nastala cela povodenj sentimentalno-jokavih, hi peri dej al nih , m i r in slogo priporočajočih člankov in člančičev, ki so človeka na perutih svetega na-udušenja ponesli naravnost v romantično dobo". Kdor tako piše o slogi, ta kolne na narod; kdor se tako norčuje iz slovenske sloge, ta je izdajalec našega naroda. »Narodni List“ v Zadru izjavlja slovesno, da je izdajstvo domovine vsako cepljenje sil, in kliče Hrvate in Srbe na slogo, v nas pa se narodna stranka roga rodoljubom, ki delajo za slogo med jedno-krvnimi brati in ki zahtevajo, da moramo biti složni že radi obmejnih rojakov svojih, ki bijo smrtni boj. Obmejni Slovenci, zapomnite si to, da bodete vedeli, na koga se vam je zanašati v hudih urah. Uverjeni smo, da tako ne mislijo naši akademiki in da s pisavo „Slovenskega Naroda11 niso v zvezi, nego da se je ta kletev izsilila iz peresa najmlajšega urednika Slovenskega Naroda11, g. Frana Govekarja.
Župni uradi na Kranjskem dobivajo samo nemške dopise — tožil je g. poslanec Ažman v proračunski debati. Mi pa mu potožim} danes žalostno dejstvo, daje še jako mnogo župnih uradov v naši deželi, ki sami izdajejo nemške dopise in nemške listine ter spisujejo župne matice v nemškem jeziku, dasi je ljubljansko knezoškofijstvo že pred nekaterimi leti izrecno dovolilo, da se smejo vse duhovske uradne knjige spisovati slovenski. G. Ažman naj bi bil pokaral svojega tovariša, katoliškonarod-nega poslanca, ki se baje nadeja, da zasede Klunovo stolico v ljubljanski stolni cerkvi, zakaj ne naroči slovenskih golic za cerkvene matične listine. Od njega nam je namreč prišel nedavno v roke nemški pisan krstni list, namenjen slovenskemu delavcu. Slovenci, zahtevajte od župnih uradov slovenskih listin!
Nemščina in naša deželna vlada. Krščanskosocialni volilni možje v Ljubljani dobili so od c. kr. deželne vlade glasovnice, na katerih je bilo ime občine in volilnega kraja zapisano samo po nemški. Menda so gospodje pri c. kr. deželni vladi mislili, da krščanskosocijalni volilni možje niso Slovenci.
v
Nemčurstvo na Stajarskem. „Slovenski Gospodar11 poroča, da so razven jedne poštene slovenske občine vse občine pri Sv. Lenartu v Slovenskih Goricah prosile, naj bode na ljudski šoli pri Sv. Lenartu nemščina kot učni jezik pričenši s četrtim razredom. Unema za nemščino prišla je iz središča Slovenije, kjer so nam lastni rojaki začeli ponemčevati šolo. Ta korak se bode hudo maščeval nad nami.
„Siidmarka“ na Stajarskem. Deželni zbor štajarski dovolil je ponemčujočemu društvu „Sii 1 mark11 200 gld. podpore. Koliko pa za Družbo sv. Cirila in Metoda ? Nič. Bog ne daj, da bi kak Slovenec o našem šolskem društvu le zinil besedico. S slovenskim denarjem Nemci podpi rajo svoje nemške težnje v Slovencih, ker„ Siid-marka“ je naperjena le proti Slovencem. Zoper podporo sta govorila dr. Fr. Jurtela iti dr. Fr. Rosina. Rečena podpora izziva Slovence in kdo
ščuva proti narodnostim v Avstriji? Naši nem-čurji poreko, da mi Slovenci, ker se ne damo ponemčevati.
Ameriški Slovenci. Ameriški Slovenci se radi spominjajo svoje stare domovine. Družba sv. Mohorja šteje v Ameriki 7 dosmrtnih in 625 letnih članov. Živo so se začeli zanimati tudi za družbo sv. Cirila in Metoda in baš pri tem so tudi jeli misliti na svoje potrebe, na svojo lastno organizacijo. Ameriških Slovencev je kakih tOOOO duš. To je lepo število, toda naši rojaki nimajo prave organizacije. V Ameriki izhajata dva slovenska časnika (tednika): „Glas Naroda11 (109 Greeinvich St. New York City, vsako sredo, urednik: published by F. Sakser) in „Amerikanski Slovenec11 (Tower, Minnesota, vsak petek, urednik: Rev. Jos. F. Buh). Prvi list izhaja peto leto in je glasilo slovenskih delavcev v Ameriki, a drugi list se zove prvi slovenski katoliški list v Ameriki. Za gmotni napredek so si ustanovili „Jednoto,“ ki res uspešno deluje. Imajo nekaj svojih cerkev, jedina slovenska župna cerkev je v Jolietu 111. (cerkev sv. Jožefa), kjer župnikuje naš rojak Fr S. Šušteršič. Redno slovensko šolo pod vodstvom šolskih sester imajo ameriški Slovenci j e d n o j edin o. Nedostaje jim slovenskih učiteljic. Žup nik Šušteršič dobil je jedno jedino v državi Illinois in jedno slovensko učiteljico v Zjedinjenih državah; to drugo (Američanko) naučil je sam po dolgem trudu slovenski toliko, da more po učevati deco v naši materinščini. Župnik Šušteršič nasvetuje in priporoča svojim rojakom:	pri
vsaki slovenski cerkvi bodi tudi slovenska šola. Samo poučevanje krščanskega nauka v slovenskem jeziku ne zadošča, treba je redne šole, ki bode jednaka vsaki dr/.avni šoli; šole, v kateri se bodo otroci učili vsega, česar potrebujo za življenje. Take šole imajo Nemci, Čehi, Poljaki in drugi narodi. Ustanavljati je torej treba šole, v katerih se otroci slovenskih roditeljev na podlagi materinega jezika poučujo v krščanskem nauku v angleščini in v drugih za življenje potrebnih znanostih. Pri vsaki slovenski cerkvi morala bi biti taka slovenska šola. V Ameriki rojeni otroci raznarode se, ker ne hodijo v slo venske šole. Nekateri ostanejo katoličani, toda narodnosti svoje se ne zaveda — nikdo. Na to kričečo potrebo našega naroda v Zjedinjenih državah, tako opominja Šušteršič, bodi obrnjena pozornost vseh rojakov naših. To moremo naj- • prvo doseči, potem naj pridejo druge reči na vrsto. Pred kratkim sem bral v obeh naših časnikih pozive, naj ameriški Slovenci pošiljajo svoje darove družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljano. To je samo na sebi jako hvalevredno delo, podpirati družbo, ki skrbi za pouk v materinščini slovenskim otrokom ob periferiji slovenskih pokrajin avstrijskega cesarstva, in jaz bi bil zadnji, ki bi se ustavljal temu rodoljubnemu delu, ker sem sam ustanovnik te družbe že deset let; vender, rojaki, pomislite to le: kaj si bodo mislili naši bratje v stari domovini, videč, da vi nabirate darove za slovenske šole v Avstriji, dočim na tisoče slovenskih otrok v Ameriki rase brez pouka v materinem jeziku? Vi poda-vate kruha drugim otrokom, svoje lastne pa puščate stradati. Vse, kar je prav! Kar vas je premožnih, le podpirajte šolsko družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, lepo, rodoljubno delo bodete storili, vi pa, ki niste premožni, in taki ste v veliki množini, zbirajte svoje dolarje in nikelne in cente, zbirajte jih tako dolgo, da preskrbite svojim otrokom šolo, kjer se bodo na podlagi materinega jezika, poučevali v vseh za življenje potrebnih in koristnih rečeh. (Glas Naroda.)
Župnik Šušteršič, ki toli iskreno naudušuje svoje ameriške rojake za slovenske šole, piše v „Ameriškem Slovencu11, da je v Ameriki gotovo
20.000	otrok in med temi najmanj 10.000 za šolo godnih otrok! Dosedaj je v Zjedinjenih državah le jedna slovenska šola, v kateri dobivajo slovenski otroci na podlagi materinega jezika reden pouk v krščanskem nauku, v angleščini in drugih za življenje potrebnih znanostih. Ta šola je v Jolietu III, v tej šoli je sedaj 100 otrok. V kakšnih šolah se uzgaja drugih 9000 slovenskih otrok ? V brezvernih angleških, nemških in največ
—	v nobenih. Kaj bode s temi našimi otroki? Po navadi postanejo taki otroci postopači — „tramps“. Gotovo pa je, da bodo izgubili svojo narodnost in mnogi tudi vero.
Kako pa dobiti slovenskih učiteljic v Ameriki? Da bi dobili takih učiteljic (šolskih sester), zjediniti bi se morali voditelji slovenskih cerkva, oziroma šol in se sniti v skupno posvetovanje, in ako bi se tako zjedinili, dobili bi lahko iz stare domovine slovenske šolske sestre iz Ljubljane ali Novega Mesta ali Maribora, katere bi s tukajšnjimi šolskimi sestrami istega reda ustanovile materino hišo slovenskih šolskih sester, in te bi oskrbovale vse slovenske ameriške šole z učiteljicami.
To so lepi nasveti našega rojaka v Ameriki.
Z dobro in uztrajno voljo doseže se mnogokaj, doseže se tudi to. Po tej organizaciji ohranili si bodo naši rojaki v Ameriki narodnost in vero, ta najl-pša od Boga nam dana zaklada. Ako bodo imeli slovenske šole, potem bodo imeli vez, ki jih bode vedno vezala s staro materjo domovino; ohranili se bodo našemu rodu.
Gotovo je izguba za nas, ki se še držimo domače grude, da se je odtrgalo od nas, ki nas itak ni mnogo, do 80 000 članov našega rodu ter bilo vsled neugodnih razmer naših prisiljeno zapustiti domača tla ter si iskati kruha daleč od doma. Kakor pri nas Slovencih, tako vidimo tudi, da se pri naših bližnjih bratih Hrvatih mnogo ljudi izseljuje v Ameriko. Lastni rojaki nas zapuščajo, a tujci k nam dohajajo S tem se gotovo ne krepi naš narodni živelj. Potrebno je. torej, da nas z ameriškimi rojaki spaja bratska •vez in domovinska ljubav. Ameriškim Slovencem želimo torej, da se zdravo organizujo in da ohranijo sebe in svoje otroke svoji materi zemlji slovenski!
„Amerikanski Slovenec", prvi slovenski katoliški list v Ameriki, priobčil je v 9 številki članek: „Naprej Sloven11, v katerem so nahajajo tudi te besede: „Naša sveta dožnost je, da si ohranimo naš ljubi materin jezik, kajti kdor je nezvest svojemu materinemu jeziku, ta nezvest je tudi veri, in kdor 'je veri nezvest, temu sledi časno in večno trpljenje1*.
Združena hrvaška opozicija. Stranka prava in neodvisna narodna stranka združili sta se za bodoče letošnje volitve, pri katerih bodeta postopali uzajemno. „Obzor“ in „Hr vat s k a Domovina11 priobčujeta dotično izjavo, iz katere navajamo naslednje znamenite odstavke:
„Hrvatska nam je domovina razciepkana i razkomadana; nad njom vladaju tolike nena-rodne vlade, a sve se više učvršduje tudjinski duh, koji nas je več posvema obladao; narod nam je do skrajnosti osiromašen, te gladan, žedan, gol i bos traži druguda domovinu, dočim u njegovoj vlastitoj domovini tudjinci vsako dobro uživaju; u svojoj rodnoj kudi moramo učiti tudje jezike, kojima se daje gospodstvo, a naš se po-tiskuje; na polju gospodarstvenom, financijalnom i prometnom izvadja se i provadja se samo ono, što tudjinskim interesom godi i tako, da samo tudjincem a nam nimalo ne koristi — nam da-pače škodi; — prosvjeti našoj stavljaju se sve mogude zaprieke na putu, kojim ide, kano što se i svimi raogudimi načini nastoji, da se ne svrne na put, kojim bi narodnim životom oživila.
Ide se u obce za tim, da se nas same i potomke naše učini tudjinci u vlastitoj domovini, koja bi imala pasti plienom tudjinske pohote, a sam urodjeni njezin živalj osiromašenom fuka-rom, koja niti se može opirati, niti braniti.
Jednom rieči nam je danas red raditi o tom, da spasimo narodno naše bide; — radi nam se o biti ili nebiti11.
Kakor ves narod hrvaški, tako se tudi mi od srca radujemo sporazumu opozicije bratskega nam naroda onkraj Sotlo, ker sami najbolje čutimo, kako je tudi nam Slovencem potrebno, da bi se združili v skupno delovanje.
Sporazum med Hrvati in Srbi v Dalmaciji. Osrednji izvrševalni odbor narodne hrvaške stranke v Spletu objavil je v „Jedinstvu“ oklic, v katerem se potrjuje, koliko blagoslova donaša ta sporazum. V oklicu se poudarja: „Uspeh sporazuma začenja že sedaj donašati svoj plod. Vsaka stranka, ne odstopajoč od svojega pro-
grama, mogla bode na njem delati, brez bratomorne borbe, katera ovira in v kali udušuje najplemenitejše težnje ter ogorčuje in krha tudi sam politiški uspeh11. — Iste nazore zastopamo ves čas mi in „Slovenski Narod“ naziva zato naše članke »sentimentalnojokave11. Slovani, zapomnite si to!
Gospod pl. Garzarolli je proglašen kandidatom narodne stranke na Notranjskem, ker se je zanj izrekla večina volilnih mož narodne stranke. Gosp. nadinženir Žužek je odstopil od svoje kandidature.
v
Gosp. dvornega svetnika Frana Sukljeja
proglasila je narodna stranka svojim kandidatom za dolenjska mesta. »Najivni11 politiki mislijo, da gospod Šuklje programa narodne stranke ni podpisal.
Gospod vodja Tomo Zupan je umaknil svojo kandidaturo v gorenjskih kmetskih občinah. Jedini kandidat je torej ondi g Pogačnik.
Volitve volilnih mož za peto skupino v Ljubljani. Pri ožjih volitvah med krščanskosoci-jalnimi in socijalnodemokratičnimi volilnimi možmi v kolodvorskem, dvorskem okraju in v Vodmatu zmagali so združeni krščanski soci jalisti s 600 glasovi večine. Krščanski socijalisti so imeli torej v Ljubljani vseh 50 volilnih mož.
V	kolodvorskem okraju je bilo pri ožji volitvi oddanih 493, krščanskosocijalnih in 322 socijalno demokratičnih glasov, v dvorskem okraju 529 krsčanskosocijalnih in 199 socijalnodemokratičnih glasov, v Vodmatu 209 krščanskosocijalnih in 108 socijalnodemokratičnih glasov. Skupno 1231 krščanskosocijalnih in 629 socijalnodemokratičnih glasov. Z krščanskimi socijalisti glasovali so. narodni obrtniki, nekateri prijatelji nemškoslo-venske zveze pa s — socijalnimi demokrati.
Baron Schvvegel in Ivan Hribar. Nedavno smo grajali jedno tistih napak, katerih sedanja narodna stranka vedno več dela. Dejali smo, da je sramota, da se je v deželnem zboru baronu Schvveglju poverilo poročanje o deželnem zakladu, ko smo imeli za to poročilo vedno svojo moč in bi jo tudi sedaj še lahko dobili. Isto je odločno grajal v deželnem zboru poslanec Ivan Hribar, ki je obžaloval, da smo morali sprejeti poročilo na nemškem jeziku. „Slovenski Narod11 torej vidi, da s svojo najivnostjo tudi v tej stvari nismo osameli.
Izvrševalni odbor narodne stranke sklical je dne 10. marca shod volilcev v „Narodni dom“. Ker se pristaši g. Vencajza shoda niso udeležili, izrekel se je shod za g. Kušarja.
Razsodba upravnega sodišča. Dne 9. t. m. razpravljalo se je pri upravnem sodišču o pritožbi c. kr. priv. južne železnice in nekaterih njenih -uradnikov proti odloku c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani zaradi dohodninskega davka. Upravno sodišče je odlok kot postavno neutemeljen razveljavilo. C. kr. finančno rav nateljstvo je namreč obdačilo razliko, katera je nastala vsled tega, da uslužbenci južne železnice primerno nižjo stanarino plačujejo na kolodvoru, kakor bi jo morali morebiti plačevati v mestu za jednako veliko stanovanje, ter da dobivajo neko malo potresno doklado. Ne oziraje se na to, da so vsi drugi uradniki dobivali doklade ob potresu in se te niso obdačile, predpisal se je davek uslužbencem južne železnice, ki so se ob potresu tako uzorno žrtvovali za občni blagor. Sedaj se je ta stvar ugodno rešila za nje.
Državnozborske volitve v Dalmaciji. »Je-d in st v o“ je priobčilo imena kompromisnih kandidatov. Ti so, in sicer: 1.) kandidati hrvatske narodne stranke: dr. Peter Klaid, odvetnik v Zadru, Anton vitez V u ko v i d, dr. Gaj, F. Bulat, odvetnik in predsednik sabora dalmatinskega, ravnatelj Lovro Borčič, Anton vitez Šupuk, načelnik v Šibeniku, profesor Luka Zore;
2.) kandidati stranke prava: dr. Anton Trumbič, odvetnik v Spletu, profesor Virgilij Perid, Juraj Biankini, urednik „Narodnega Lista“;
3.) kandidata srbske stranke: Sava Bjelanovid, urednik „Srpskega Glasa11, in kandidat za Kotor, Risan, Budvo in Ercegnovi, čegar ime še ni proglašeno. To je torej 11 poslancev, katere bodo volih složno Hrvati in Srbi v Dalmaciji na temelju proglasa z dne 10. februvarja 1897.
„Jedinstvo“, glasilo hrvaške narodne stranke v Dalmaciji, omenja laskavo, da se bavimo s hrvaškimi stvarmi, in Slovencem toplo priporoča, naj bi delovali v to, da se preneha sejati razdor v plemenitem slovenskem narodu. Završuje pa z besedami: „Ako nam vjeruju, da ih ljubimo, da nam je svaki Slovenac k srcu prirasao, vje-rovace nam i to, kad im kažemo, da nas boli, čitajudi, kako se tamo stranke i to slovenačke kockaju. Nemojte, braco, Nijemac ne spava“!
Razdelitev potresnih podpor. Prejeli smo
o	tem obširno poročilo pomožnega odbora ljubljanskega. Zaradi tesnega prostora ga ne moremo priobčiti v celoti. Poročilo navaja skupne izdatke: 1.) za nakup kocev, oprave itd. 7027 gld. 87 kr. 2.) za podpore, dane na roko 87 280 gld. 86 kr.; o vsakem na ta način izdanem znesku je pri rokah od prejemnika podpisana pobotnica,
3.) za uradno izvršene poprave razdejanih poslopij 84.168 gld. 51 kr. 4.) za podpore hišnim posestnikom v Ljubljani za popravo razdejanih objektov, 281.425 gld. — O teh prošnjah posvetoval se je poseben v to svrlio sestavljeni svet. 5.) Za podporo hišnim posestnikom v okrajih po deželi 35.155 gld. Tudi za presojo teh prošenj sestavil se je poseben svet. Prošnje ulagale so se pri dotičnem c. kr. okr. glavarstvu. 6.) Podpore trgovcem in obrtnikom 51.260 gld. 7.) Pod pore cerkvam, župniščem in šolskim poslopjem: 83 814 gld. 34 kr. Podpore so se -odmerile na podlagi odobrenih troškovnih proračunov.
Pomožni odbor zatrjuje, da ni treba navajati posebnih podrobnosti, ker se je prepričal, da so vse postavke opravičene in da je imelo visoko predsedstvo neizmerno delo.
Književnost in umetnost.
Občni zbor »Pisateljskega podpornega društva" bode v ponedeljek dne 15. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v »Narodnem Domu“. Dnevni red: Poročilo tajnika in blagajnika, volitev novega odbora in preglednikov; predlog, da se proda društveno posestvo. Ker je poslednja točka posebno važna, želeti je, da se člani udeleže občnega zbora v obilem številu.
Slovenska opera v Celju. Dramatično društvo v Ljubljani priredi dne 14 marca-1. 1. operno predstavo v Celju, in sicer v krasnem celjskem „Narodnem Domu“. Pela se bode opera „Rigoletto“. To gostovanje slovenske opere v Celju je važno in kulturnega pomena.
Parmova opera »Ksenija", ki se je dne 26. februvarja t. 1. pela v Zagrebu, dosegla je popoln uspeh. Skladatelja Parmo je hrvaško ob činstvo naudušeno pozdravljalo in mu prirejalo bratske in iskrene ovacije. „Vienac“ posvečuje Parmovi operi lep članek, v katerem našteva vse vrline opere in zaključuje z besedami: „Opčinstvo je bilo oduševljeno; iz loža, iz partera itd. od srca se pljeskalo. Nije to bio ,službeno uljudni1 pljesak, ved pljesak od srca, koji je donekle išao
i	brata Slovenca, al u vedoj mjeri odličnoga komponistu. Slovencima zavidjamo; bradi svojoj od srca uštimo (privoščimo) ovako sla vije, ali im ga ipak i zavidimo11.
Viktor Parma je naprosil hrvaškega pesnika A. Harambašida, da mu napiše libreto za novo opero, katera se bode pela najprvo v Zagrebu.
Vojnovičeva drama »Ekvinocij" da vala se je dne 23. februvarja t. 1. prvikrat v praškem »Narodnem divadlu11. Drama je popolnoma uspela.
Dr. Jaroslav Vrchlicky je izdal novo delo „Bar-K o ch ba“. Razdeljeno je v »prolog'1 — 12 spevov — »epilog11. Snov je uzel iz zgodovine poslednjega judovskega kralja. Produktivnost tega pesnika je neverjetna: »BarKochba11 šteje 7u0(J verzov; začetkom tega leta izšla je nova zbirka njegovih pesmi „Skorny na slunci11 (pege na solncu) in baš sedaj izhaja v sešitkih nova zbirka pesmij „Pavučiny“.
Zanimljivosti.
Mac Kinley, novi predsednik Zedinjenih držav, nastopil je vladarstvo dne 4. marca in bode vladal, ako mu Bog zdravje in srečo da, cela četiri leta. Kakor običajno, dal je Mac Kinley velikansko 'pojedino. Povabljenim gostom
so se ponujale najboljše jedi, samo nečesa ni bilo na bogato obloženi mizi Ni bilo — vina. Prijatelji zmernosti so radi tega jako veseli.
Velika vojvodina luksemburška šteje 14 000 volilcev. Kot samostalna državica ima svoj parlament. Po vsaki seji dobi vsak volilec brezplačno kratko stvarno poročilo o zborničnem delovanju. Tako vsak volilec koj drug dan čita, kar se je v zbornici vršilo.
Mažarska oholost. Po vsej državi se bode slavila petdesetletnica Njega Veličanstva, le Ma-žarjem, katerih protidinastična čustva so vsakemu znana, ni to slavlje po godu in so se zato odločili, da istega leta in istega meseca proslavijo petdesetletnico mažarške revolucije. To je tista revolucija, ko so Mažarji z orožjem v roki ustali proti Njega Veličanstvu, in pod Košutom proglasili, da za njih ne obstoji dinastija. To je hvaležnost mažarska!
Naša diplomacija v Ateni in na Kreti. V Ateni zastopa avstroogrsko državo grof Emanuel Szechenyi de Sarvar. Ataše v Ateni je baron Geza Duhk. Na Kreti ima naša država konzulat v Kaneji in dve agenture v Kandiji i Retimnu. Konzulat v Kaneji vodi glavni konzul II. reda Julij Pinter, jako energičen in spreten uradnik, kateremu pomagata a.taš6 Egon Pfiiigl in tolmač Jurij Missotokiss. Podkonzul je Josip Berinda v Kandiji in Teodor Trifillt v Retimnu. Načelnik mednarodne vojne komisije je baron Vladimir Giesl, — To so torej naši zastopniki malone vsi sami — Mažarji.
Lahi ob volitvah. Goriška »Soča11 pripoveduje, kako postopajo ob volitvah Lahi v Go rici. Prav mnogo Slovencev se ni udeležilo vo litve, da bi se ne zamerili goriškim Lahom, od katerih so več ali manj odvisni. Lahi pa niso bili tako prizanesljivi; žive jih Slovenci in šli so volit zoper Slovence, ker poznajo slabosti Slovenca in vedo, da bodo Slovenci spet obiska-vali njih prodajalnice. Lah bode spet stal pred svojo prodajalnico in vabil: »Pojtega noter, poj-tega sem, perjatu perjazni!11 In Slovenec pojde v laško prodajalnico. Če pa pride Slovenec iskat zajamčenih si pravic, zavrne ga Lah: »Šklaf, ti si ptujec, odstrani se, za te ni pravic!11
Loterija. Trideset let se že bori dr. Roser za odpravo številne loterije, vsako leto pouzdiga svoj glas, naj država odpravi loterijo. Slika z živimi barvami, koliko ljudi je ubožalo radi loterije, koliko kmetov je zaigralo posestva, koliko ljudi se je umorilo; a vse nič ne pomi-ga. Fi nančni minister pravi, da ne more biti brez 7 do 8 milijonov, toliko namreč donaša številna loterija. Loterija je veliko zlo. Siromak nosi svoje novčiče v loterijo in pri tem še bolj ubožava. Ni upanja, da bi se pri nas odpravila številna loterija. Na Nemškem imajo namesto številne razredno loterijo. Nemčijo je posnemala ogrska država, ki je odpravila številno loterijo in namesto nje uvela razredno loterijo. Razloček sicer ni velik, ali razloček je vender. Razredne loterije poslužuje se največ meščanstvo, torej ne najnižji razredi ljudstva; ta loterijski davek plačujo torej stanovi, ki imajo več, nego navadni reveži. In kako je ogrski finančni minister Lukacs napravil razredno loterijo. Oddal jo je konzorciju za dobo dvajsetih let in za svoto 1,200.000 goldinarjev. Številna loterija donašala je na leto
1.300.000 goldinarjev. A da ne bi država imela škode, zavezal se je konzorcij kupiti od države vsako leto najmanj za 300.000 goldinarjev pisemskih znamk! Tako spet država ne bode na izgubi. Ali se bode s tem omejila številna loterija? To je teško potrditi. Z Ogrskega se sicer ne bode smelo staviti v avstrijske loterije, to si je izposlovala ogrska vlada na Dunaju, vender pa se bode godilo na Ogrskem ravno tako, kakor na Bavarskem. Na Bavarskem je prepovedana mala loterija. Ker pa Bavarci ne morejo staviti doma v loterijo, pošiljajo številke v Line! Tako se bode godilp tudi na Ogrskem. Pri nas bodo posredovali agenti na Dunaju in v Gradcu, kakor posredujo agenti v Linču. Številna loterija mora se torej odpraviti na vsej črti.
Zadolžene kmetije. OJ leta 1868. do 1892. prodalo se je izvršilnim potom v Avstriji
22.000 kmetij. Na teh kmetijah bilo je uknji-ženih dolgov 730 milijonov goldinarjev; za pro-
dane kmetije se je skupilo le 427 milijonov goldinarjev; v izgubo je torej šlo 303 milijonov goldinarjev. Samo leta 1891. se je sodnim potom prodalo 14.089 kmetij, katere so se cenile na 30 150,840 goldinarjev; uknjiženih je bilo 37.990,058 goldinarjev, a dobilo se je za nje 22,500.617 goldinarjev. Že leta 1890. je pripadalo vsakemu kmetu 1500 gld. uknjiženega dolga; na vsakem oralu zemljišča na Štajarskem je bilo 60 gld. uknjiženih dolgov.
Državnozborske volitve.
Po slovenskih pokrajinah končane so volitve za peto skupino na Kranjskem, Koroškem, Goriškem, v Istri in Trstu. Na Kranjskem je. zmagal dr. Jan Ev. Krek, ki je dobil od oddanih 936 glasov 730 glasov. G. Matija Kunc dobil je 164 in socijalni demokrat Železnikar 38 glasov. Na Koroškem je zmagal nemški nacijonalec dr. Lemisch. »Slovenski Narod“ je tega izida — vesel. Na Goriškem je sijajno zmagal slovenski kandidat dr. Anton Gregorčič. Dobil je 256 od oddanih 437 glasov. V Istri so zmagali Lahoni z dr. Bartolijem proti slo vanskemu kandidatu dr. Matku Laginji. Dr. La-ginja je cstal za 29 glasov v manjšini, kar ni čuda, ako pomislimo, na nasilje in protizakonitosti, ki so se vršile pri prvotnih volitvah. Mandata v kmečkih občinah pa sta, kakor poročajo, gotova Laginji in Spinčiču. V Trstu so dosegli Slovenci za Ivana viteza Nabergoja 6491 glasov, socijalni demokrat Učekar je dobil 4463 glasov, progresovski kandidat Hortis pa 14 109 glasov, razcepljenih in neveljavnih glasov je bilo 286. Italijani so hudo pritiskali na delavce. Volilo je 2000 italijanskih podanikov, ne-broj slovenskih volilcev ni bilo upisanih v volilne liste s pretvezo, da ni dokazano, da bivajo tu že 6 mesecev, dasi bivajo v Trstu po 10, 15 in 20 let in ki imajo volilno pravico v drugih skupinah. Na stotine delavcev, ki so bili upisani v volilne liste, ni moglo dobiti, legitimacij. Samo pri sv. Ivanu in v Rojanu se ni dostavilo 800 glasovnic, po vsej slovenski okolici pa se je pozabilo dostaviti glasovnice najmanj 2000 volilcem, „Edinost“ pravi na podlagi teh kričečih dejstev:	»Pomislimo
dobro -vse te točke in spomnimo se, da je Hor-tisova večina iznašala le kakih .1000 glasov in uverjeni moramo biti, da so včeraj progre-sovci doživeli velik moralen poraz, ki pa po stane uničevalen, ko pride v državnem zboru na dnevni red odobrenje te volitve. Gradiva bode ogromnega, ki se bode združevalo v dokaz, da g. Hortis ni zakonito izbran zastopnikom V. kurije v Trstu. Na svidenje torej pri Filipih!“ Na Štajarskem so proglasili Slovenci za kandi data pete skupine Celje Ptuj g župnika Josipa Žičkarja. G. Dragotin Hribar seje častno odpovedni.
Krščanski socijalisti so postavili pri državnozborskih volitvah 63, socijalni demokratje pa 70 kandidatov. Doslej je izvoljenih 13 krščanskih sccijalistov in 4 socijalni demokratje. Nemški liberalci niso v peti skupini ujeli niti jednega mandata.
Na Dunaju se je udeležilo volitve 77 °/0 vseh volilcev. Krščanski socijalisti imajo 117.102 glasova, socijalni demokratje so ostali za 28 752 glasov v manjšini. Nemški liberalci so dobili celih — 7000 glasov. Med petimi na Dunaju izvoljenimi krščanskosocijalnimi kandidati je tudi dr. K. Lueger, propal je dr. Adler. Med štirimi krščanskosocijalnimi poslanci, katere je izvolila dežela, sta krščanskosocijalna voditelja dr. Gess-
man in dr. Scheicher. Tudi na Slovenskem znani poslanec Pernerstorfer je ostal proti krščanskemu socijalistu Wedralu v manjšini 2000 glasov.
V Gorenji Avstriji so zmagali v peti skupini trije pristaši katoliške ljudske stranke: Ebenhoch. Doblhammer in dr. Kern.
Na Moravskem ni v peti skupini prodrl noben Nemec, dasi ječi dežela pod nemškim gospodstvom. Zmagali so češki in socijalistični kandidatje.
V Šleziji je prodrl jeden pristaš nemške ljudske stranke, jeden pa socijalni demokrat.
V solnograški peti skupini je izvoljen katoliškonarodni železniški nadsprevodnik Pusel.
V Bukovini so v kmetski skupini voljeni dosedanji vladni poslanci Holmuzaki, Wolan in Lupul.
Tirolsko je doslej izvolilo tri poslance. Veleposestvo je izvolilo opata Treuenfelsa, v Bol-canu je izvoljen Dipauli, v Inomostu pa Jorg.
O volitvah v Galiciji imamo ob zaključku lista to le poročilo: v peti skupini sta izvoljena v Krakovem in Levovu socijalista, dalje je izvoljenih 9 kandidatov osrednjega odbora, 1 Malo-rus, 1 kandidat ljudske stranke in jeden somišljenik Stojalo\vskega. V jednem okraju bo ožja volitev.
„Edinost“ z dne 12. marca piše o volitvi pete skupine v Istri: „Volilci in volilni možje V. kurije v Istri! Ako je še pravice in zakona na svetu, ako živimo v pravni in na temelju zakona urejeni državi, potem morate biti skoro zopet poklicani na vršenje svoje državljanske pravice, da si novič pod varstvom zakona izvolite volilne može in poslanca za V. kurijo!"
Na Češkem je izvoljenih v peti skupini pol Mladočehov in pol „mokračev“.
V Dalmaciji sta v peti skupini izvoljena dva hrva'ska kompromisna kandidata.
S Štajarkega smo dobili naslednjo brzojavko: Žičkar sijajno izvoljen, ostala Štajarska razven Gradca krščanskosocijalna.
Iz Radovljice. Na shodu dne 12. t. m. katerega je sklical g. Koblar, se je pokazalo, da je ljudstvo uneto za svojega dosedanjega poslanca. Zbrani so bili vsi slojevi. Ljudstvo, kateremu je bil g. Koblar vedno zvest prijatelj, bo glasovalo zanj, višji uradniki, ako se volitve udeleže, za g. dr Ferjančič a. G. svetnik Murnik je bil tudi v Radovljici; morebiti bi rad agitoval proti Koblarju, a ni tega stofil, saj ga je vender lani tako toplo priporočal. G. Koblar sme z izidom biti zadovoljen.
Iz Kranja: Dne 11, t m. napravil je dosedanji državni poslanec g. Koblar v gostilni g. P. Mayrja volilni shod. Zbral se je cvet meščanstva. Poročilo o izvrstnem, jako živahnem delovanju gosp. poslanca, naredilo je najboljši utis. Shod se je izvršil za g. Koblarja ugodnoi le naše odločno narodno meščanstvo je bilo zelo razdraženo, ko sta dva pristaša g. dr. Ferjančiča odobravala zvezo z narodnim odpadnikom Schvve-gljem, z istim Schwegljem, ki bode Kranju železnico snedel. Upamo, da ostane Kranj pri svojem starem poslancu, kateri je storil na vse strani svojo dolžnost
Listnica uredništva.
Gospodu Franu Govekarju, uredniku »Slovenskega Naroda" v Ljubljani. — V svojem cenjenem pismu, s katerim ste nas počastili, pišete nam: „Vaše glasilo deluje za slogo in spravo
mej obema političnima strankama, naj deluje za slogo in — pravico še mej literati, kritiki obeh strank . . . .“ Svoje pismo zaključujete z besedami: „. . . želim ,S1. Listu' največ uspeha v delu za slogo in pravico!! Klanja se Vam Fran Govekar.“ — K temu pristavljamo samo to, da je gospod Fran Govekar urednik »Slovenskega Naroda!"
Priporoča se
«Josip Cvetrečnik,
sobni slikar,
Karlovška cesta 2, Ljubljana, Karlovška cesta 2,
»Jla
Y Ljubljani na Starem trgu 21 v Rudeževi liiši pri
Jakobu Zalazniku
dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladididarsko pecivo po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago.
Priporoča se za naročila ob primicijali, sva-tovščinah, imendneh in raznih slovesnostih.
»ooooooooooooooooo
Gabrijel
lekarnar
y Ljubljani
Piccoli
pri angelu
Dunajska cesta.
- Naj višje priznanje —
na II. m oj narod. farniy. razstavi v Pragi 189G. London -- Pariz — Ženevor 1892—1898.
Železnato vino
preizkušenega, zanesljivega učinka, ima v se bi iehko prebavljiv železnat preparat, kateri učinkuje pri slabotnih, na pomanjkanju krvi in na živcih trpečih osebah, priporočljiv posebno tudi za slabotne, blede otroke.
Deset gramov tega preparata ima v sebi-25 miligramov železnatega kislika in 10 miligramov izležka iz skorje kineškega drevesa.
totonar Piccoli
po kemični razkrojbi dr. H. Hagerja v Frankobrodu na Odri in prof. Bali. Knapitscha, zapriseženega sodnijskega kemika v Ljubljani. Steklenica imajoča pol litra velja L gld., 4 polliterske steklenice 3 gld. 60 kr., franko s poštnino vred 4 gld.
Naročila izvršuje točno proti poštnemu poduzetju lekarna G. Piccoli v Ljubljani.
ioooooooooooooooo
j
s
i
Lekarna pri Mariji pomagaj IVI. L« e us tek,
Ljubljana, Heseljeva cesta št. 1,
zraven mesarskega mosta.
Ob sedanjem času za uživanje najbolj pripravno pristno-svežo in čin to
^ Dorš. medeč, ribje olje. ^
1 steki. 50 kr. ; dvojna 1 gld.
Neprekosljivega učinka je
Daimo-Cliinin tinktura za lase
katera ohranjuje lasišča, odpravlja luske in preprečuje izpadanje las.
1 steklenica 50 kr. z navodom.
Jedina zaloga: lekarna pri Mariji pomagaj UH. Lieustek,
LJUBLJANA, lteseljova cesta št. 1,
zraven mesarskega mosta. Levčeva hiša.
P
I
I. kranjski
laneno-oljnati firnež.
I. kranjsko
čisto laneno olje.
Sieeativ-firnež (sušilo)
priporoča najcenejše	26 — G
Adolf Hauptmann,
I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežov, lakov in kleja v Ljubljani.
ms
kamnosek, v Ljubljani, Poljske ulice 28.
Priporoča Be prečastiti duhovščini za vsa
kamnoseška cerkvena dela
oltarjev, prižnic, obhajilnih miz i. t. d.
Ima tudi lepo zalogo raznovrstnih
nagrobnih spomenikov
in preskrbljuje na željo cele rakve.
Priporoča se tudi stavbinskim mojstrom in hišnim posestnikom za vsa stavbinska dela iz trdega kraškega kamna, katera točno, solidno in po nizkih cenah napravi.	(12—8)
Brezplačno izdeluje narise, napravlja obrise za cerkvena in stavbinska dela.
L Mikusch,
Mestni trg it. 15
Naznanilo in priporočilo. |
Slavnemu občinstv u najuljudneje priporočam svojo
bogato zalogo
najraznovrstnejših
klobukov, cilindrov čepic i. t. d.
Zagotavljam dobro blago in nizko ceno. Velespoštovanjem
J. Soklič
Stari trg št. 1 (pod Trančo).
Alojzij Večaj,
pečarski mojster v Ljubljani,
Opekarska cesta št. 51. priporoCa svojo izborno zalogo vsakovrstnih
pečij iz glinaste snovi
od najpriprostejših do najfinejšili rujave, zelene ali bele barve. Izdeluje na željo tudi peči v poljubni drugačni barvi.
Natančno izvršuje naročila na štedilnike ter jamči za vse svoje izdelke jedno leto.
= Cene nizke. .......
FRANC PAVSNER,
krojač v Ljubljani,
Vodnikov trg št, 4, nasproti c. kr. gimnaziju
se priporoča preč duhovščini in slav. občinstvu v naročila na
duhovniško in civilno obleko
po poljubnem kroju, zagotavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno posirežbo in kar možno nizko cerlo.
* Knjigoveznica Fr. Breskvar,
preje L Š veri juga,
pred škofijo, št. 6, poleg ,Katoliške Bukvarne*
se priporoča y vezanje vsakovrstnih knjig.
Molitvenike družbe sv. Mohorja po več vkup poslanih veže po primerno znižam ceni. V zalogi ima tuii za vse družbine knjige lepo izdelane platnice za knjigoveze po deželi.
Opozarja tudi še na svoje krajno izvršene platnice za „Dom in Svet1', Wj|fov slovar itd. — Naročila na kakoršnesibodi platnice izvršuje po želji ali načrtu natančno in ceno.
*♦♦♦MMM -•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦J
JOSIP REBEK,
ključavničarski mojster,
Francovo nabrežje št. 13. LJUBLJANA Francovo nabrežje št. 13.
Priporoča svojo delavnico za naročanje vseli
ključavničarskih del
ter napeljavo
hišnih telegrafov In telefonov.
Postavlja strelovode in prevzema tudi posamezna dela te stroke.
Cene nizke.
Usojam si prečastiti duhovščini, sl. občinstvu in velespoštovanim odjemalcem uljudno naznaniti, da sem z dnem 8. februarja t. 1. preselil svojo
trgovino s klobuki, čepicami
in krznarskimi izdelki .
iz prejšnje prodajalnice v gosp. Kirbiša hiši na Kongresnem trgu v
vtr novo urejene prodajalnične prostore -m
v VVolfovi (preje Gledališčni ulici) št. 5,
Ob tej priliki fe priporočam vsestranski ter prosim, da se mi ohrani tekom 23 let pridobljena časteča me blagonaklonjenost sl. občinstva.
Velespošlovanjem Anton Krejči.
(Kjr* Istotam je tudi trgovina s klobuki za dame.
Josip Leu z,
trgovec
v Ljubljani, Resljeva cesta
kupuje ter plačuje po možno najvišji ceni, kakor
ribniški, angležki in onejida-krompir, želod, hrastove j e ž i c e, bukov žir, vsakovrstne rastline (korenine in perje) v vsaki množini.
MT Plačuje takoj!
j Avgust Erzin. j
| Ljubljana. Kravja dolina št. 18. (Radeckega cesta) )
|	priporoča	)
J svojo bogato zalogo premoga, j
|	Cene:	)
| Trboveljski premog 50 kilo 46 kr. ) | Kočevski „	„	„ 34 „	)
j Drva žagane iu sekane 50 kilo 50 kr. £
! Brata Eberl,
• Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4.
•	Pleskarska mojstra
S c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice.
! Slikarja napisov, stavbi n ska in pohištvena pleskarja.
• Tovarna za oljnate barve, lak in pokost.
§ Zaloga originalnega karbolineja.
2	Maščoba za konjska kopita in usnje.
•OOOOOOOOOOOOOOOOOf
0	o
1 Lekarna A. Mardetschlaeger §
Q	„pri zlatem orlu“	0
0 v Ljubljani, Jurčičev trg poleg železnega mosta Q
0	priporoča svoje navlašč preparirano
o #HT ribje olje o
0 prijetnega okusa in jako izvrstnega učinka. Cena ste-A	klenici l krono, 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
^	Za čiščenje in dezinfekcijo ust in zob priporoča se
Menthol ustna in zobna esenca, 0
ki teši zobobol Velika steklenica 80 kr. Mentliol Q zobni prašak 1 pločevinasta škatljica 30 kr. A Slabotne osebe (ženske, otroci) se opozarjajo na ^ tvrdkine kri krepčajoče železnato malagavino s chino 9 ‘/l l 1 gld.	G
Najboljše odvajajoče sredstvo: Sagrada malaga 1 steki. 1 gld.
Stisnene sagradapastile, narejene iz ekstrakta 1 škatljica (20 komadov) 1 gld.
Mag. ph. Mardetschlaeger, Q
|	lekarnar	in	kemik.
S	BnJT* Zalog drugod ni. P. n. občinstvo blagovoli
k naj se direktno obrniti na: lekarno ,,pri orlu“ v ' Ljubljani,
»oooooooooooooooooi
FRANC ČUDEN,
urar,
Mestni trg, LJUBLJANA. Mestni trg.
Letošnja slaba kupčija primora me, ker mi je ostalo veliko blaga, prodajati po najnižji ceni in deloma pod svojo ceno, da razprodam nekaj svoje velike zaloge. Priporočam torej vsakemu svojo bogato zalogo Klatili, srebrnih in stenskih ur, verižic vsakovrstne zlatnine in srebrnine ter vabim slehernega, naj si blagovoli pri nakupovanju ogledati mojo zalogo. Zagotavljam najsolidnejšo postrežbo po kolikor mogoče nizkih cenah.
Spoštovanjem
FRANC C UDEN.
Josip Petrič,,
čevljar,
Ljubljana, Opekarska cesta št. 32.
opozarja cenjene podpornike domačega obrta na svojo izborno urejeno delavnico. Izvršuje raznovrstno obutalo od najpriprostejšega do najfinejšega iz zanesljivega blaga prav trpežno in ceno.
Andr. Druškovič,
trgovec z železnino
v Ljubljani, Mestni trg1 št. 9/10.
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega v železarijo p,	spadajočega	blaga.
Štedilnike, lonce, pozlačene nagrobne križe, drevesa za oranje, vodne žage in pile, kovanja za okna in vrata, vsakovrstno orodje za mizarje, tesarje, ključavničarje in kovače, cement, traverze in še veliko drugih za rabo v hiši ali pri obrtu potrebnih stvari. Fjf* Poštena postrežba, 'te-*
priporoča
svojo bogato zalogo vsakovrstnih
dežnikov in solnčnikov
po najnižji ceni.
Janez Jax
Ljubljana, Dunajska cesta 13. priporoča svojo veliko zalogo
šivalnih strojev
in
strojev za vozarenje,
(biciklov, velocipedov.)
Ceniki franko na razpolago.
Odgovorni urednik: Svitoslav Breskvar. Izdajatelj: Konzorcij „Slovenskega Lista11. Tisek J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani.