306 Prispevki za novejšo zgodovino LXIV – 3/2024 pomočjo korpusa. Ajda Pretnar je predstavila korpusno-lingvistično karakterizacijo sPeriodike, sekcija pa se je zaključila s predstavitvijo Jakoba Lenardiča na temo skla- denjskih kategorij. Šesta sekcija je potekala v slovenskem jeziku in tudi tu so se zvrstile tri predsta- vitve. Mojca Stritar Kučuk je govorila o korpusu KOST 2.0 in poteku označevanja jezikovnih napak; Jaka Čibej in Tina Munda sta predstavila metodo polavtomatskega popravljanja lem in obliko skladenjskih oznak na primeru učnega korpusa govorjene slovenščine ROG; sekcijo pa sta zaključila Diana Košir in Tomaž Erjavec s predstavi- tvijo izdelave, opisa in analize zbirke starejših besedil v verski periodiki. Konferenca se je zaključila s podelitvijo nagrade za najboljši študentski prispevek, ki jo je prejel Matej Klemen. Po uspešnem uradnem zaključku konference JTDH 2024 je sledil še redni letni občni zbor Slovenskega društva za jezikovne tehnologije. Ana Cvek Poročilo o konferenci »Družine v Alpah« Konferenca z naslovom »Družine v Alpah« je potekala med 29. in 31. avgustom v prostorih Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani, ki je bil skupaj s Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem in Inštitutom za slovensko izseljen- stvo in migracije ZRC SAZU tudi eden od organizatorjev. Partnerja konference sta bila tudi Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Mednarodno združenje za zgodovino Alp (AIHA/AISA/IGHA). Namen konference je bila poglobljena predstavitev tematik, povezanih z družinskimi odnosi, dediščinskimi vzorci, ekonomskim razvojem in družbenimi razmerji v alp- skem prostoru ter nekaterih drugih ruralnih predelih evropskih držav. Konferenca se je pričela s podrobnim spoznavanjem delovanja in razvoja kraške vasi Tomaj in vpogleda vanju. V tem delu so se zvrstili prispevki z dveh panelov, kate- rih avtorji so bili dr. Alberto Mauchigna, dr. Meta Remec, dr. Jurij Hadalin, dr. Lev Centrih, dr. Polona Sitar in mag. Leonida Borondič. V njih so obravnavali uveljavlja- nje družbene elite v povojni tomajski družbi in spremembe v njeni sestavi, v njeni konceptualizaciji s sočasnim dvigom življenjskega standarda in prehranske potrebe ter prehrambno samooskrbo v vasi v 19. stoletju. Nekateri avtorji so se dotaknili tudi odraščanja, vpliva šolskega sistema in z njim povezanih ideologij na vaško mladino ter življenjske poti in vloge duhovnika Albina Kjudra na historiografsko obravnavo vasi in kolektivni vaški spomin. V višje ležeči alpski prostor nas je z analizo vzorcev dedovanja in velikosti dru- žin v slovenskem alpskem svetu popeljal dr. Aleksander Panjek. Njegova predstavi- tev z naslovom »Vzorci dedovanja in velikost družine v slovenskem alpskem svetu (15.–19. stol.)« je obravnavala raznolikost (ne)deljivosti kmetij, velikosti družin in 307Ocene in poročila – Reviews and Reports lastninske pravice v slovenskem alpskem svetu. Z alpskim prostorom na Apeninskem polotoku se je v svoji predstavitvi ukvarjal tudi dr. Alessio Fornasin, čigar predstavi- tev je obravnavala značilnosti družin in lastništvo kmetij v Italiji v letih 1930–1931. Prvi dan konference sta z obravnavo vidikov dosedanjega raziskovanja in preučevanja demografije, ekonomske zgodovine, družinskih in gospodinjskih razmerij ter sorod- stvenih in feminističnih študij na širšem alpskem prostoru zaključila dr. Jon Mathieu in dr. Dionigi Albera. Drugi dan konference se je vsebinsko nadaljeval v hribovitih predelih, kamor sta nas s svojimi predstavitvami vpeljali dr. Markéta Skořepová in Sophie Fäs, ki sta predstavili razlike v institucionalni in neinstitucionalni (o)skrbi za posvojene otroke na hribovitem območju Češko-moravskega višavja in gorovja Šumava na Češkem ter pomembno vlogo babištva v odmaknjenih predelih švicarskega kantona Uri. Teme so se nato razširile na obravnavo uveljavljanja in delovanja podeželskih gospodarskih elit ter prenosa njihove gospodarske moči v severnoitalijanskem alpskem in predalp- skem svetu med 16. in 18. stoletjem, ki sta jih predstavila dr. Giulio Ongaro in dr. Luca Mocarelli. Dr. Margareth Lanzinger je pojasnila gospodarsko in družbeno vlogo ter prakse dedovanja južnotirolskih lastnikov alpskih gostišč, sklop pa sta zaključila dr. Giacomo Bonan in dr. Claudio Lorenzini, ki sta pod drobnogled vzela družbeni, sorodstveni in ekonomski razvoj družin trgovcev z lesom v kontekstu modernizacije v italijanski pokrajini Benečija. Na konferenci smo spoznavali tudi strategije dedovanja in ženitne strategije, vzorce in prakse pomembnih tirolskih rodbin in družin iz Goriških brd. Prispevka o tem sta predstavili dr. Siglinde Clementi in Tanja Gomiršek, tematskih sklop pa je zaključila Nina Ošep z rekonstrukcijo upravljanja in porazdelitve virov pri dedovanju v Zgornji Savinjski dolini v 19. stoletju. Zadnji tematski sklop je obravnaval povezovanje članov v različnih družbenih ali geografskih skupnostih. Historične družbene dinamike v švicarskem kantonu Ticino so opisali Stefania Bianchi in Mark Bertogliati, ki sta predstavila selitvene dinamike, sorodstvena omrežja, notranje delovanje in družinski razvoj treh pomembnih družin iz vasi Sagno, in Alessandro Ratti, ki je s svojo predstavitvijo opisal zanimivo delova- nje, pridobivanje članov in ohranjanje vzorcev vzajemnega sodelovanja znotraj ver- skih bratovščin med koncem 17. in zgodnjim 19. stoletjem. Dr. Miha Zobec in dr. Aleksander Panjek sta v ospredje postavila analizo koncepta botrstva kot pomemb- nega družinskega ali solidarnostnega razmerja na Krasu, dr. Andrea Pojer pa je s svojim prispevkom predstavil sorodstvene in družbene vezi znotraj družin tihotapcev s konji na območju Dolomitov v 17. stoletju. Konferenca se je v soboto, 31. avgusta, zaključila z obiskom dveh slovenskih gor- skih vasic, (Nemškega) Ruta v Baški grapi na Tolminskem in Sorice na Gorenjskem, ki sta za raziskovanje Alp zanimivi predvsem zaradi svojega nastanka, ki je posledica višinske kolonizacije kmetov iz južnotirolske Pustriške doline. Manca Koren, Nik Obid