1 j Stand i ■^^Afl^^^^^jjjl^^^^HH^^^^I^^^^F ^^K M^VI^^^ Jost)C6 18 1 a I S I^HI I ■■ Ml MrTjoBB^P II ll^lll V ^B I« H|H AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY ''AmMrfcatt HotJ»" NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI _ Ameriško brodovje v Jadranskem morju je! dobilo tajna povelja. Samo 17 milijonov Liberty posojila podpisanega, Cleveland nazaduje za dni;imi mesti. Rojaki,hočete sami sebijj dobro, kupujte zadnje Liberty Victory posojilo. Kdorkoli dela, je vstanu kupiti vsaj en bond. $5.00 plačate takoj, potem pa $1.00 na teden. Obresti so za ¥4 procenta večje kot na banki ,in denar plača vlada fiazaj tekom treh do štirih let, v polni veljavi, v zlatu. Nikdar več ne dobite tako izvrstne prilike, da vložite denar v tako krasno podjetje. Slovenski trgovci in delavci, slovenska društva, naj ne bo nikogar, ki ima količkaj a-meriške zavednosti in demokracije^ sebi, da ne bi kupil Liberty bonda. Slovenska naselbina ne sme zaostati kot smo dobili < pritožbo iz glavnega Liberty j loan urada, da zaostajamo v 23. < wardi. Ali bodete pustili delo 1 napol končano? Ali ni bolj moš- s ko in značajno, da sedaj, ko je ] konec vsega, postavite krono 1 svojemu prpjšnemu trudu? liberty bond sedaj n« morete drugače kupiti kot če podpišete na domu pobotnico in nesete dotično pobotnico na ban-l^o, kjer izročite prvo plačilo, t>otem pa tedensKo plačujete. Stedeči <30 slovenski delavci v (23. wardi za Liberty posojilo: Precinkt A: Načelnik Anton Kolenc, 996 E. 61th St. pomaga či: William Murphy, Josip Zgajnar. Precinkt J: Načelnik " Josip Zalokar, 1081 Addison Rd pomagači: Frank Drašler, John Centa, Anton Bobnar, L. J. |Zupafičtfr Tfank Pfcrme, John Perme, Josip Kregar. Precinkt K: Načelnik Frank Hudover-nik, 1052 E. 62nd St. Pomagači Anton Osovnik, John Pikš, Jos. Pikš, Jcs. J&iich, Louis Mež-nar, Ludv. Vičič. Precinkt L: Načelnik A. Grdina, 6127 St. Clair ave., pomagači: Frank Kosten, John Slemberger, Steve Bogadek, Tomo Mihelich, John Modic, Frank Zorich. Pre cinkt N: Načelnica Miss Josephine Laucshe, 6121 St. Clair ave., pomagači: John Simončič Ema M. Drašler, Helen Žlindra Rosie Majer, Jennie Kramer, Hazgl Miller, Mary Udovich. Zgoraj omenjeni ro od vlade pooblaščeni, da pridejo v vaše stanovanje in vas prosijo za pod pis Liberty posojila. j Koliko slovenskih društev je že podpisalo posojilo? Dosedaj /nam je znano, da je vzelo dr. sv. /Janeza Krst. št. 37 J$KJ- za J $100 bond. Ali je£e katero dru-' go? V četrtek pride v Cleveland ameriški admiral Sims, vrhovni poveljnik ameriške mornarice, ^ ki se je ves čas vojne mudil v Evropi in skrbel, da so se ameriške čete varno tranaportirale preko morja. On je odgovoren, da nemški submarini niso imeli uspeha, in da se je izmed 40co transportov, potopil samo eden. Admiral Sims bo govoril v Hip-: podrome gledališču v korist posojila. - V soboto je bila parada 332 ameriškega pešpolka, ki se je vrnil iz Italije. Krasni fantje so to. To je edini pčlk ameriške armade, ki je bil poslan v Italijo, da podeli novo korajžo Italijanom. Kdor govori z vojaki tega 'polka, kmaltf pronajde, da nimajo ti Amerikanci niti ene dobre besede Italijane, nasprotno ne morejo dovolj preh-valiti Jugoslovanov, s katerimi so po sklenitvi premirja prišli v dotiko v Trstu, Reki in Dalma- i ciji. Tudi nekaj Slovencev je v iktem polku, ki so nas obiskali v ■uredništvu in povedali mnogo ■zanimivega. Sodeč po izjavah ■vojakov tega polka, Amerikan-■ ci nimajo nobene slasti, da bi r Italijanom še kdaj pomagali. - Čez štiri tedne pride ogrom- ■ m ' WWt 'i PERMIT, ] Published and distributed £ under permit No. 19auth- v orized by the Act of October .. 6th, 1917, on file at the J Post Office of Cleveland, Ohio. % I By order of the President, ; A. S. Burleson, -Postr»«*ster General r -„---p sanje Faraonu, mu je povedal, z naj tekom sednim dobrih let \ spravi žito in drugi živež za se- k dem "suhih" let. Tako je tudi t« sedaj tukaj v Ameriki. Kdor bo d kaj spravil bo lahko užival tudi n ob času suše dobrodelno kapljo, toda tekom suše se ne bo smelo h pod veliko kaznijo ničesar iz- g delovati ali prodajati, kot čita- j' te v uradnem naznanilu na dru- p gem prostoru tega lista. S - Kot pravi vremenski prerok h je sedaj rtirzlo vreme se pošlo- s vilo za letos. Lepi dnevi pridejo £ na vrsto. Zadnji sneg in mtaz d po državi Ohio je povzročil škode za,$3,000.900 na breskvah in c črešnjah, ki so bile že deloma v cvetju. r .« Na vogalu St. Clair ave in 1« Ontario je dobil v. nedeljo zju- s traj policist Morgan nekega pi-janca, ki se jif pogovarjat s svo- t jim avtomobilom*. "Ljuba Lizi," I je dejal pijanček svojemu Fordu, "nikar mi ne zameri, ker te ne morem peljati na sprehod. * Ti imaš premalo gasOlina/jaz J pa preveč alkohola, vidiš toraj, r da jaz nisem sam kriv, ker ne ^ rrGreva naprej!" Policist je mo- c ža odpeljal v zapor kjer je spal I tri ure, nakar ga je spustil vse- 1 ga prečnega nazaj k "Lizi.", ki je imela sedaj dovolj gasolina, £ on pa malo alkohola, katerega < so mu tekom treh ur zapora iz- t pile policijske uši in bolhe iz ; glave. - Moč mestnih sodnij bo od 1. < maja naprej večja. Mestne sod-riije smejo sedaj obravnavati le i v slučaju, kjer tožba ne presega vrednosti $1000. Od 1. maja na- < prej pa bodejo na mestnih sod- 1 nijah obravnavali slučaje do 1 vrednosti $2,500. S tem bo mno- ] go pomagano Common Pleas 1 f.odniji, kjer čaka nad 8000 tožb -svojega Časa. ~ Pismo ima v našem ured- * dništvu iz stare domovine Ro- 1 zina Poljšak. 1 - Mr. Anton Kolar, uslužbenec "Plain Dealarja" je dobil v soboto prvega dragonarja, od- , kar je ppročefi. Mladi Kolar tehta 8 funtov ja čvrst in zdrav. 1 Naše Častitke! . — Iz stare domovine so se oglasili in pošiljajo pozdrave nek-■ dan ji Clevelandčani in prostovoljci v jugoslovanski armadi: Josip Kuntarič, Frank Svete, i "Zalarjev", Josip Modic, Louis , Hlebanja, Ant. Zaje, Ivan Pre-. vec, Jos. Samac, Martin Virant . in goriški Slovenec, prostovo-. Ijec iz Italije Ivan Batndaš. . Blaž Logar se nahaja secjaj *ia { svojem domu, kjer mu je umrla s" soproga, ostali pa mislijo se vr-. niti v Zjedinjene države. . — Slov. Narodni Dom priredi i 4 5, in 6. julija velik semenj. 1 Vsa društva se prosijo, da se - pri prireditvah svojih izletov ali t veselic blagovolijo ozirati na to r narodno prireditev. 3 — Na Fr. Hudovemika, glav-1 nega tajnika Slovenske Narod- - ne Zveze, je dospelo več pisem i iz stare domovine za rojake v Ameriki. Pisma so za sledeče: - JohnJurca, Richmond, W. Va. t* i Tomo Kcbi^i Kort^npCj Marentič, Joliet, 111., Josip ^ Eržen, Bear Creeck, Mont. [ohn Deržič, La Salle, 111., Ma-:ija Stipanič, Lemont Furnace, Pa., Frank Kastelic, La Salle, v in., Tomo Lukič, Joliet, 111. * Aleck Droniak, Reno, Nevada, s fosip Sart, Detroit, Mioh. Vsi ti c naj se zglasijo pri Frank Hudo- * mernik, 1052 E. 62nd St. Cleve- š [and, O. Pot, kako se pisma po- s iiljajo v staro domovino, je prav sigurna, če pošljete ta pisma preko S. N. Zveze. Kot se vidi iz nekega pisma, ki je prišlo na S. N. Zvezo, in ki je bilo v pisano v Cerknici, bilo dano na r pošto v Vel. Laščah, ter je tudi c ea njizaj naslov napravljen za jj Vel. Lašče. To znači, da je Cer- ? knica zasedena od Italijanov, J ter se naši rojaki poslužujejo r iruzih pošt, da ne pridejo pis- r ma v roke Italijanov. — 13 letna Jeanette Perdan, ^ hčerka Mr. Rudolf Perdana, trgovca s Singer šivalnimi stroji, je spisala mično pripovedko o c patriotizmu ameriških otrok ® glede Rdečega Križa, vojno-hranilnih znamk in Liberty posojila. Willson Junior High x School, kamor zahaja Miss Per- ] dan izdaja poseben časopis 1 "The Arrow" kjer mladi učen- ^ ci in učenke priobčujejo svoje "literarne" proizvode. Tu čita-mo "Collette's Little "Bit", de- ' I© Miss Perdan, ki obsega celo 1 stran. Je spisano v lepem jezi- 5 ku, jako miČno in kaže, da ima mlada gospodična dober talent. 1 Naše častitke mladi pisateljici. J — Po dolgi mučni bolezni jeti- * ki jfc umrl 26. aptila ob šestih 1 zvečer na svojem domu rojak ' John Marolt, doma iz Ljublja- 1 ne. Trpel je dolgo na domu in j v mestnem sanatoriju. Bil je : član dr. Slovenski Sokol in dr. Novi Dom, št. 7 SDZ. Pogreb 1 ranjkega se vrši v pondeljek popoldne ob 2. uri iz hiše žalosti m 2548 E. 75th St. Bil je oženjen, zapušča mlado ženo in 4 nepreskrbljene otfoke. Pokopan bo na East Cleveland pokopališču. Bodi mu lahka ameriška zemlja. — Razporoko sta dobila Anton Smolič in Mary Homovc. -- Članicam Zveze J. S. Ž. L D. Cleveland, O. se tem potom u-Ijudno naznanja, da se je seja, ki bi se imela vršiti v pondeljek prestavila iz važnega vzroka na torek, dne 29. aprila ob 8. uri zvečer v John Grdinovi dvorani. — Na predvečer, ko bi imela odpotovati na neko farmo v.severnem Michiganu, kot trdi policija, so dobili Mrs. Mary Reese 3223 St. Clair ave. obešeno v njenem stanovanju. Žena je bi-laša šele 26 let stara. Uboga mati se je silno žalostila od sobote zjutraj, ko se je njen triletni sinko nevarno opekel pri peči. Ves čas je bila ob njegovi postelji, in kc je v nedeljo zvečer nekoliko zaspal, je šla mati v sosednjo sobo, kjer so jo čez nekaj ur dobili vi->eti na vrvi, ^ritrjeni v strop. Zapušča moža in dva otroka. — Srečo je imel Frank Cleary, j 3714 Dayton Rd. V nedeljo po- j noči ga je ustavilo šest ropar- j jev z namenom, da mu odnesejo vse kar ima pri sebi. Baš so mu preiskovali žepe, v katerih je imel kakih $50, ko zakliče e-den izmed banditov: "Pustite ga! Tega moža poznam jaz! Ne storite mu nič zalega!" Ban-ditje so pustili Clearya in zbežali. «4i-O- , NAPREDOVANJE LIBERTY POSOJILA. Washington, 26. aprila. Urad zvezine zakladnice naznanja, da je ameriško ljudstvo prvi teden Liberty Loan kampanje podpisalo za $750.000 000 Liberty do-soiila. iOVO PPVELrckZA MOBILIZACIJO. Belgrad, 27. adila. Srbska lada je poklical* lod orožje retji kontingent jJaštva. Splo na mobilizacija fflpila že prej ►drejena na Hrvaolcem in Slovenskem. Tretji pcitiv za voja-tvo se nanaša na jnože 50 let tare. ITALIJANI PRO H AMERIKANCI >M. Rim, 27. aprflžfr"Včei1kj so se ^ tem mestu vršile najbolj fa-latične demonstracije, Množi-a je kričala: "Doli i Amerikan-i! Deli z Angleži! Živela Re-:a! Živela italijanska Dalmaci-a!" Množica je kričala pred a-neriškim posIartlStvom, dokler li poslanik prišel na Balkon in :aklical: "Viva Italia t". A/ILSON IN FIUME ULICA. Genova, 27. aprila. Tukajšni >bčinski svet je pri včerajšni leji enoglasno sklenil, da se ime 'Wilson Street" spremeni v 'Fiume Street." Vsa Wilsono-ra. slava v Italiji je pozabljena. Mnogo drugih mest je zavrglo me Wilson. LAŠKO LJUDSTVO EDINO. Rim, 27. aprila. Vse laške -tranke so se postavile enoglas-io na stran ministerskega predsednika Orlanda, ki zahteva Dalmacijo in Reko za Italijane. Celo socijalistična stranka, ki je bila prej zmerna v tem vprašanju, se je izjavila, "da se Italiji kradejo najsvetejše pravice če se ji ne podeli Reka in Dalmacija, ki je sveta in starodavna laška zemlja." Republikanska stranka in demokratična stranka v katerih ima Orlando sicer velike nasprotnike, popolnoma podpirajo njegovo akcijo. LAHI ODPOTOVALI IZ . PARIZA. Pariz, 27. aprila. Vsi člani italijanske mirovne delegacije so odpotovali iz Pariza. Pri odhodu ministerskega predsednica Orlanda je pršilo do rabuke, in poroča se, da je neki srbski vojak napadel Orlanda. > KAJ PRAVI FRANCIJA IN ANGLIJA. 1 JPariz, 27. aprila. Francoska in angleška vlada so se izjavile, da stoje trdno s predsednikom Wilsonom v njegovem nastopu glede Reke in Dalmacije. Nada-ljnih izjav se ne bo dalo v javnost, iz strahu, da se še bolj razširi italijanska napetost, ki meji že na fanatizem. POVELJE AMERIŠKEMU BRODOVJU. t Washington, 27. aprila. Ame- ^ riški poveljnik ameriškega bro- 1 dovja v Jadranskem morju, ad- 11 tniral Andrews je ddobil tajna 1 • x povelja. Ameriško brodovje se mudi v Splitu, Dalmacija, kjer v je napetost med Italijani in Ju- J goslovani največja. IZJAVA AMERIŠKE § VLADE. * s \ Washington, 27. aprila. Po- j možni državni tajnik Lane se je v danes izjavil, glede stališča Re- r ke in nastopa predsednika Wil-sonaa Lane je dejal: Glasom ^ ikrivne pogodbe, ki jo je skleni- ( la Italija v Londonu s Francijo 1 in Anglijo, bi morala Reka pri- \ pafeti v oblast Hrvatov, ki tvo- \ rijo del Jugoslavije. In predsed- j nik Wii8on»želi, da dobijo Jugo- 1 slovani Reko. Ministerski predsednik Francije in Anglije, Cle-menceau in Lloyd George, sta j se oba izjavila, da Reka absolutno ne sme priti v italijanske roke, ker s tem bi se zgodila največja krivica novim republikam, ki so nastale iz nekdanje Avstrije..Reka je edino pristanišče, ki je ugodno za Jugoslovane. Italijani nimajo druge pi;a ; vice zahtevati Reko kot to, da je Reka italijansko mesto, toda ' Italijani s Trstom in Benetkami lahko srečno živijo, dočim bi mlade republike ob Jadranskem firtorjti nikakor se ne mogle rtflM vijat^t-rez Reke. » NEMCI SE VESELIJO. Berne, Švica, 27. aprila. Ker se je Italija umaknila iz mirovne konference, je zavladalo ve-liko veselje v nemških in boljše-viških krogih. Neki vodilni bo-ljčevik se je izjavil, da je nastop Italije povzročil vec reklame za boljševike kot pa' miljoni dolarjev, katere imajo boljševiki na razpolago. VELIKI KNEZ NIKOLAJE-VIČ V ITALIJI. Milan, 27. aprila. Včeraj se je pripeljal v Genovo, v Italiji veliki knez Nikolajevič na neki angleški vojni ladiji. S seboj je pripeljal soprogo in svoje otroke. Dospela je tujli ruska cari-nja-mati. Nikolajevič je bil dol-SfO časa vrhovni poveljnik ruske armade in se je posebno odlikoval pri Erzerumu. Pozneje ga je car odstavil. Ko«o ga vprašali, če ve kaj o usodi bivšega ruskega carja, je odgovoril, da ga že tri leta ni videl, in da mu sploh ni ničesar znanega. Remci ne bodejo podpisali mirovnih pogojev. Nova evropska vojna preti. Coblenz, 27. aprila. Iz najvišjih vojaških krogov prihaja poročilo, da Nemci ne bodejo pod pisali mirovne pogodbe. Nasprotovanje Nemcev je veliko močnejše kot mislijo v Parizu. Spor med zavezniki radi Jadrana, radi Japonske, ruska politika in drugi manjši spori dajejo Nemcem nenavaden pogum. Nemški mirovni delegatje, ki so se napotili iz Berlina v Čran-I cijo, ima baje naročila, da v slučaju, da pripade Gdansko Poljski in Saar dolina Franciji, ne smejo podpisati miru. Med a-meriškim vojaštvom v Franciji in Nemčiji vlada največje zanimanje, kaj se bo zgodilo, če Nenici ne podpišejo mirovnih pogojev. Vsi vedo, da ima maršal Foch, v rhovni poveljnik skrivna povelja od zaveznikov. pred meseci. Cuje se, da bo maršal Foch isti dan, ko Nemci povedo, da ne podpišejo mirovnih pogojev, poslal tri miljone zaveznJških vojakov v Nemčijo. To bi pomenilo zopet klicanje novega vojaštva v armado, ogromne stroške in davke za zaveznike. Zavezniki so medtem tudi skušali dognati kakšnega mnenja so Nemci z/ slučaj, da njih mirovni poslanci ne podpišejo pogojev miru. Mnogo upljivnih Nem cev se je izjavilo, da bodejo mnogo boljše mirovne pogoje dobili, če odrečejo svoj podpis, ker Anglija in Amerika nikakor niso pri volji dolgo časa okupirati Nemčijo. 30c.000 Ameri-kancev, ki se nahajajo sedaj v Nemčiji, nikakor ne želi še nadalje Um ostati, ampak močno Izdelovanje vsakovrstne pija- j če na domu strogo prepovedano • j!' - Washington, 27. aprila. Osebe, ki mislijo, da bodejo po 1. juliju, ko stopi v veljavo narodna prohibicija, in bo prepoveda-oo^po vseh Zjedinjenih državah uživati in prodajati ali izdelovati opojne pijače, lahko izdelovali doma pijačo, se opozarjajo na najnovejši opomin vladnih uradnikov. Cele litanije raznih kazni, denarnih glob in zaporov grozijo onim, ki bi poskušali svojo domačo umetnost v proizvajanju žganja, pive ali vina. Ničesar se ne bo smelo narediti v tovarni niti na privatnem stanovanju, pod strogimi kaznimi. Tu je nekaj kazni:, ki jih navaja vlada v Washingtonu za one, ki bi doma izdelovali pijačo: Kdor bi doma delal žganje, bo prvič kaznovan z $500 gobe, ker ni naznanil tega, poleg te£a pa bo obsojen še na extra $1000 kazni radi nepostavnega izdelo- vanja in od 6 mesecev do 2 leti ječe. Pa to še ni dovolj. Poleg i zgoraj omenjenega pride še extra kazen $1000 kot davek, katerega je "kontrabantar" pozabil plačati, zraven tega pa se nadaljnih $1000 kazni, ker je ravnal v nasprotju z vojnimi postavami, ki določajo prohibi-cijo tekom vojne in demobliiza-cije. Te kazni se tičejo vseh o-nih, ki bi izdelovali žganje alt pa čisto navadno pivo ali vino. Kdor ne bi mogel plačati, dobi namesto kazni za vsakih $500 eno leto "frejkošte" na "žabja-ku." Od predsednika Wilsona je odvisno, ali se upelje splošna prohibicija ali ne. Prohibicija je bila odločena radi vojne, in nekateri smatrajo sedaj, da ker je vojna končana, da bodejo to < postavo odpravili. 4.000.000 otri k v Rusiji umira lakote se je izjavOa Katarina Breshovskaja. V soboto je govorila v Grays 1; Armory v Clevelandu Katarina b Brešovskaja, "stara mati ras- f ke revolucije." Gospa Katarina j je skoro ves čas svojega življe- r nja posvetila napredku in svo- C bodi ruskega naroda^in^so jo Mnogo let je preživela v Sibi- 1 riji. Toda sedaj ko so boljševiki r na krmilu, se je izjavila', da Ru- ^ sija pod carji nikdar ni videla i toliko tiranstva, sužnosti in pre- c livanja krvi kot pod boljševiki. 1 Gospa Brešovskaja je socijalis- j t:nja, toda izjavila se je, da je 1 prva dolžnost socijalistov uni- ( čititvlado boljaevikov. 1 Gospa Brešovskaja je 75 let s stara. 35 let je preživela v pregnanstvu v Sibiriji. V soboto je rekla: V Rusiji imamo štiri miljone sirot, nedolžnih otrok, ki 1 ne poznajo očeta ali matere. Te otroke moramo vzgojiti, dati < jim hrane in obleke in brez po- i moči Amerike tega ne moremo 1 Vi v Amerii, imate šole, mno- j go dela, živeža in obleke. Ali 1 nam ne bi poslali nekoliko tega da na-iitimo lačne sirote, ali 1 nam ne bi poslali učiteljev, da I izobrazimo te sirote? Ne mislite, da ie ves ruski narod boljše-viški, le vlada njegova je taka. Boljševiki delajo vsak dan no- 1 ve sirote. Naši nedolžni otroci se ubijajo na ulicah od lakote, zobje jim padajo iz ust, ker nimajo hrane - in boljševiška vlada mirno gleda vse to. Trotzky je prišel berač v Moskvo, danes ima miljone, se vozi v najdražjih avtomobilih, in ogromna straža ga spremlja kamorkoli gre. Ravno tako delajo vsi drugi boljševiški voditelji, sami židje, ki .30 prihrumeli iz vseh krajev sveta v Rusijo, da jo popolnoma izmozgajo in uničijo. Amerika, pomagaj! -hO—- i POBIJTE VSE DRŽALJANE Berne, Švica, 26. aprila. Poročila iz Bavarske naznanjajo, da ; so komunisti v IV^nakovem naznanili, da če napade armada . Moskvo, bodejo komunisti za-! ► čeli .streljati meščane na debelo . po monakovskih ulicah. Mnogo . tisoč kmetov in drugih oseb se 1 je javilo, da gredo oblegat Mo- ► nakovo. i VOJNI TAJNIK V NlTVAR-,! NOSTI r Coblenz, 26. aprila. Ameriški ) i šofer Os ic sjoresil pot in ie za- je med nemško armado, kjer >i moral biti Baker po pravilih j >remirja .aretiran. Le s težavo ; e prišel Baker zopet med ame-•iško armado. :levelandski peki in j ^ nočno delo. ki Šteje do 700 članov, je sklenila, da peki ne bodejo delali ? /eč ponoči, ampak podnevu. Zaman je bilo prizadevanje via- ? dnega posredovalca Mr, Faulkner ja. Peki so ostali pri svoji ; zahtevi. Katera pekarna bi po-J noči obratovala, bi morala, pla- ^ čevati "double time" za tako de* | lo. Kot se vidi kruh ne bo cenej- Sl AMERIŠKI POSLANIK RESIGNIRAL. London, 27. aprila. Thomas Nelson Page, ameriški poslanik v Rimu, se je odpovedal svoji Glužbi. Italijanski parlament je sklican na torek. Govori se,.da bo ob tej priliki ministerski > predsednik Orlando predložil laškemu parlamentu načrt, kako naj Italijani nemudoma za stal no okupirajo Trst, Istro, Reko % Oalmacipjo. IZ GREENSBURG, pa. Cenjeno uredništvo: Gotovi naši politični vodje postajajo čimdalje bolj čudni in malenkostni. Sedaj so prenesli svojo politiko in kritiko celo na "kište", ki se pošiljajo v staro domovino. Jaz bi bil; zelo zadovoljen, ko bi bil dobil zabo j za ceno, kot so se dobili v Clevelandu. Naročil sem zaiboj 3x2x2 iz % palca debelih, borovih desk (white pine) na tukajšnem lesnem skladišču, in računali so mi za-feoj $5.86. Vsak naših rojakov, ki je kupoval kako desko v sedanjem času, ve kako drag je les. Za deset dolarjev ga pod pazduho nesete. Ako si pa upajo gotovi "informirani" krogi,, dobiti enake zaboje po 90 c., jih samo vprašam, zakaj tega niso* prej povedali in preskrbeli ljudem take zaboje, in prav hvaležni bi bili vsi. Toda ne, najpri vo so kričali da "cap" se ne I sme pošiljati v staro domovino, in ko to ni zaleglo nič, so rekli da so zaboji predragi. Toda "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) NAROČNINA: Zm Ameriko .... $3.00 " 11: Za Cleveland po pošti - $4.00 Za Evrope.....$4.00 j| Posamezna številka - - - 3c Vaa pisma, dopisi In densr naj se pošllfa na "Ameriška Domovina" it 10 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, Ohio Tel. Cuy. Princeton 189 i JAMES DEBEVEC. Publisher _LOUIS J. P1RC, Editor " ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY Raad by 2S.03D Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only < Entered as second-class matter January 5th 1009, at the post office at | Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1870. y ——- N0 — Mon A j 28 igi9 i ™ '________—_ 1 Ali pride do vojne? V • Povprečen Amerikanec se za italijansko-jugoslovau-sko vprašanje ne zanima več kot za vsak drug dogodek | večjega pomena. Amerikanci se toliko zanimajo za reši- j tev tega vprašanja, v kolikor vidijo, da predsednik Wil- . f.on v Parizu rešuje to vprašanje. Res je, da je ameriško časopisje precej naklonjeno Jugoslovanom, res je tudi, 1 da ameriški vojaki, ki so bili poslani na italijansko fron- 1 to, so po sklenitvi miru in še danes bolj sft^patizirali z Jugoslovani kot z Italijani. Kdorkoli ima smisel za pravi co, razum in pošteno dušo, vidi takoj na prvi mah, da it A- a lijanske zahteve niso pravične, in posebno Amerikanci 11 lazumejo, da ameriški vojaki niso šli v vojno iz tega 1 vzroka, da bi pomagali kaki državi, ki je poleg tega še kraljevina, krasti dežele drugih narodov. Amerika je šla L v vojno iz vzroka, da uniči militarizem in avtokracijo za vselej in pomaga malim, prej zatiranim narodom, do svo- r Lode. , t Takega mnenja je Amerikanec, in dosedaj smo vi- K deli, da mirovna konferenca v Parizu, pri kateri imajo ; ameriški delegatje jako važno, če mogoče ne glavno be- l sedo, je raje ugodila Jugoslovanom kot Italijanom. Je ; pa nekaj v celi zadevi kar ni prišlo v javnost še. Zadnjo K[ Čase se je dvignil velik krik na mirovni konferenci gle-de Reke in Dalmacije. Italijani so zahtevali na vsak na- ' čin Reko in Dalmacijo za sebe. Načrt je spodletel ob Wil-sonovi odločnosti, ki se je izjavil, da Amerika nikdar ne bo dovolila, da pride Reka pod italijansko oblast, ker je ^ mesto Reka vitalne potrebe za Jugoslovane. Toda nekaj bolj resnega je še v tem. V tem ko se ; prepirajo kdo bo dobil Reko in dalmatinske otoke in obrez, e, pa se nikdar ne omenjata Trst, Istra in Gorica. Iz ^ gotove strani se celo namiguje, da je Trst, Gorica in Istra j že sigurno vse italijansko, in da Jugoslovani niti vpraša-ni ne bodejo, če hočejo protestirati ali ne. Na ta način se t. zna zgoditi, da dobi Italijan 400.000 Slovencev in Hrva- A tov pod svojo pest, in ustvarjena bo druga Alzacija-Lota- u tingija. V tem ko časopisje piše o Reki in Dalmaciji, mol-Čl o Trstu, Istri, kot bi bilo samoumevno, da so ti kraji ' italijanski. Drobtine vidimo, da padajo z mize na tla nam Jugoslovanom, toda masleni rkuh in sveže meso našega i naroda iz Gorice, Istre in Trsta je že razdeljeno Italija- r noml J. Mi ne vemo, ali je ameriška mirovna delegacija s ' predsednikom Wilsonom na Čelu dovolila Italijanom, da anektirajo Istro, Gorico in Trst. O tem sploh nobenega ^ govora ni bilo, iz mirovne konference se ni ničesar po- {{ ročalo, in najbrž se je vse skrivaj pod roko naredilo, ne ^ da bi nas kdo sploh kaj vprašal. . Vprašanje je sedaj po kakšni pravici so Italijani pri- f. Ui do Trsta, Gorice in Istre? Nikakor drugače kot po fa-mozni Londonski pogodbi. V tej pogodbi je natačno ^ omenjeno, da Italijani dobijo Istro, Trst, Gorico in dru- ' i>e slovenske kraje za "plačilo" vstopa v vojno. In ravno v tej Londonski pogodbi ni nikjer omenjeno, da Italijani dobijo Reko, toda jo kljub temu zahtevajo. Italijanski mirovni poslanci zahtevajo, da se izpolni Londonska pogodbo. Dobro, kot vidimo so dobili vse, kar je v tej pogodbi dovoljenega, toda za kaj pa potem zahtevajo Reko? Ne vrjamemo pa, da bi Amerika dovolila tatvino na- s Sih primorskih krajev., in sicer raditega ne, ker se je Wil- -son izjavil, da ne prizna Londonske pogodbe, in da Ame-lika ni podpisala dotične pogodbe in se ji toraj te pogod- j1 be ni treba držati. Toda ali je Amerika, oziroma ameriški ir.irovni delegatje, ali so oni že dovolili Italijanom, da za večne čase obdržijo Trst, Gorico, Istro? To so skrivnosti ' mirovne konference, o katerih ne pride ničesar na svitlo. Če bi bili ameriški mirovni delegatje logični in če jim je res kaj do tega, da se Londonska pogodba ne sme i/vršiti, tedaj bi morali ameriški mirovni delegatje v pr- . h' vrsti protestirati, da se Italijanom dovoli posest Trsta, Mre in Gorice. Toda dosedaj nismo še o tem ničesar sli- 5 ši li. Ali sc bo zgodilo da medtem ko se prepiramo za Reko, zgubimo naše najboljše slovenske kraje? Ali je mogoče res, da je Italija z Reko in Dalmacijo povzročila u-meten manever, da nam zatisne oči v trenutku, ko bo po-basala v svojo roparsko malho 400.000 Jugoslovanov? V i svet kriči Italija o Reki, a medtem za našimi hrbti ropa . druge kraje, ki so tudi velikega pomena za nas. Molk o Trstu in Istri postaja sumljiv. Narod bi rad /vedel resnico. Posebno naš jugoslovanski narod bi rad • vedel, ali bo 400.000 sinov tega naroda v bodoče moralo poslušati italijanskega kralja in radi bi vedeli, ali bo 400.000 Jugoslovanov prodanih italijanskemu kraljevemu • veličanstvu, ali se bo dovolilo tem ljudem svobodo, da sami odločijo, če hočejo živeti v jugoslovanski republiki? Zakaj ta mrtvaški molk? * i Italia trdi sedaj, da bo z vojaško silo zasedla Reko in Dalmacijo, če ne bodo dobili teh krajev od zaveznikov. Za vezniki pravijp, da mora biti Reka in Dalmacija jugoslo- < vanska. Toda pri tem nastan«? vprašanje, kaj bodejo zavezniki narediti, v slučju namre£, če bo Italija kljub za- i vezniški odločitvi v resnici hotela zasesti Reko? Ali bodejo zavezniki napovedali vojno Italiji raditega? To je lo- • gično skoro nemogoče. Kdo bo Italijane pregnal iz Re- t ke, če jo zasedejo z okolico s pol miljona vojaki? Ali bo jugoslovanska armada dovolj močna, da prežene Italija- 1 ne, ali bo moralo pasti zopet par stotisoč slovenskih, hr Bife'-. %.. » fl^HuL . ifcjP --.is*, -t : j - - m >' IS •• ■ vatskih in srbskih sinov r«di roparske Italije? Govori se v političnih krogih, da je Italija sklenila tajno zvezo z Japonsko. Velik del Japonskega vojnega = brodovja se sedaj nahaja v Jadranskem morju, in Italijani so kar blazni od veselja radi prijateljstva Japoncev. ® Koliko homatij bodemo še imeli? Koliko klanja bo * morala še videti Jugoslavija? Ali more Wilson garantirati Jugoslovanom, da bo Reka njih v očigled italijanske 9 grožnje, da zasedejo Reko? Ali bo Amerika menda po- - slala svoje vojaštvo v Jugoslavijo, da prepreči Italijanom - ;op naših dežel? To so vprašanja, ki so največjega pomena za nas. Trst, Gorica, Istra, Dalmacija in Reka so bolj trd oreh kot • je bilo vprašanje nemške odškodnine. Edino kar upamo je y da se bo jugoslovanski narod v tej uri potrebe in bridke preskušnje združil in stal enotno s svojimi voditelji. Da-t nes vse zgleda, da se brez vojne ne more rešiti jugoslo-_ vansko vprašanje. Smrt nam preti, če nam poberejo na-, še najlepše kraje, smrt nam preti, če bodemo morali v boj 'm radi njih. ) Tužna jugoslovanska usoda! Med volkom in hijeno. Kadar se ljudje skrivnostne in nečiste vesti medse-L bojno sprejo, tedaj je navada, da vselej eden drugemu ! piše ali govori, kar pač ve in zna. Nihče ni toliko iskren . in točen o karakterizaciji svojega nasprotnika kot lopov , ki se prepira za prazen nič. To velja za naše ljube Italijane in njih časopisje, izmed katerih omenjamo dva: "Gior ! nale d' Italia" in "Corriere della Sera." V Italiji je nastala zanimiva politična prepirka med . tema časopisoma. "Giornale d' Italia" izhaja v Rimu, . a "Corriere della Sera" pa v Milanu. Prvo omenjeni list , je strog pristaš politične italijanske črne roke, da nam-t i«č Italija naropa in nakrade kar se da od drugih naro-, ciov. Milanski list pa je šviga-švaga, ki danes z ljubeznijo, | drugi dan s palico ponuja Jugoslovanom italijansko pri-( teljstvo, a v sredi igra politiko svoje vrste, ki je v glav-.. nem ravno ista kot jo predstavlja "Giornale d' Italia." Rimski dnevnik očita milanskemu dnevniku sledeče grehe: "Corriere della Sera" priobčuje en dan o poro-, čilih njegovih zastopnikov v Istri o'siloviti slovenski nesramnosti v Istri, a drugi dan trdi, da je bil "Corriere della Sera" neprestano jugoslavofil, tretji dan preklinja list , c/dlcčnost mirovnih poslancev v Parizu, Četrti dan prepeva podoknico Rimski pogodbi, peti dan zahteva, da se /vrši Londonska pogodba, šesti dan pozivlje zaveznike naj ne pozabijo italijanskih interesov, a sedmi dan nas s palico udriha, ker ne uničimo Jugoslovane, te nekdanje lakaje in stebre avštrijaščine. Naročniki "Corriere della Sera" morajo po tako različnih razmotrivanjih priti ob pamet." In nadalje piše "Giornale d' Italia": "Milanski list rim je priporočal, da skupno delujemo z raznimi Trum- ' biči in Korošci, in s tem je milanski list Jugoslovanom ( nehote ali hote dajal v roke orožje, s katerim udrihajo j proti italijanskim interesom. Toda danes priznava milans ki list, da je ta njegova politika izigrada. Na ta izivanja odgovarja milanski list sledeče: , "Giornale d' Italia" igra Jugoslovanom v roke. Dočim je , naša politika ta, da po malem, previdno in trezno zlomimo moč Jugoslovanov,v hoče rimski list z enim samim u-larcem poraziti jugoslovanski narod. To je zgrešena po-Utika. Ako hočeš človeka ubiti gotovo in sigurno, ga mo- I raš počasi trpinčiti do smrti, če ga pa udariš samo enkrat, se zna zgoditi, da udarec preboli in zopet pokaže svoje i oge..... Tako pišejo italijanski bratci o nas Jugoslovanih. Njih medsebojni prepir je umeten, in se razlikuje le v tem: Rimsko časopisje bi nam Jugoslovanom rado z enim mahom odsekalo glavo, a milansko časopisje bi nas postavilo v srednjeveško mučilnico, kj^r bi počasi umirali na mukah. To je boj med volkovi in hijenami. In take pisave so 1 /možni le črnorokaški uredniki blaženega italijanskega naroda. t , ŽE BE L J V GLAVI- (Spisal Pedro de Alarcon, poslovenil P.) (ialiriela sloji pred nami s sklenjenimi rokami. Njen po-vfle'! se je /a/ri v daljavo. "IViznala bodetn," reče. "in trie je priznanje 1><> moja obramba, da si nt*# dovoli tin ena, da me rrši vislie. P<>-lnšajle torej \-i. Zakaj bi tajila, kar je očit-;i,t'J Bila sem sama / možem, ko je n mrk Služabniki in zdravniki ivrisegli to. Torej nihče dru-i ^a ni tuo^el umoriti kot jaz. ha, inž sem storila zločin, pri-iljena po nekem dru..'eni moškem.'1 Sodnik #e je stresel, ko je i ii*.al te besede, toda on pre-■oajja samega sebe in vpraša: "Imenujte nam moža, -pa! Itnennj' e nam neinudi ma ime 1 ' epa top« >\ a !" (ia' riela p ^lvda sodnika z /raz«-m neskončne ljubezni, 1 ;«»t '.i pogledala mati o roka, 1 »aiert^a .obožuje, iti odgovori: f 4Z eno ramo besedo bi lahko po-'e nila tega človeka v qduboei-' to ? menoj. IVd i ne! Nikdar nihče ne. . zve njegovega i-mena, kajti ljubil me je in jaz • eni ljubila njega. Da, ljubim »a. je napoj vstal stola in stegnil svoje r<»ke. toda ona a pogleda kot bi hotela reči • "Bodi previden, ker sicer se izdaš!" Soklh i k omahne na stnl, Ga-briela pa nadaljuje: ^Prhilili so me, da ?e poro- čim z možem, katerega sem sovražila. Tri le>:a sem živela v mu-čeništvu. Vekeiga dne sem pa srečala moža, katerega sem ljubila. Zahteval je, da ga poročim, prosil nte je,vda (pobegnem z njim v nei esa sreče in zadovolj-ltosjti. Bil je mož krasnega značaja, vi>' k in plemenit, katerega edina n.ipaka je bila, da me je ljubil | ruveč. Če bi mu povedala: "1'reslepila sem te, jaz nisem v. o a. moj mož še živi, tedaj sem prepričana, da bi me ta'< j zapit tfl. Iznašla'-em tiso-I č.' i. .vor v, toda on mi je ved-iv.» ckI;; ivarjal: "Bodi moja!" K.ij em hotfcla narediti? Privezana sem ila na moža, katerega sem -uvražila iz sivoje* duše. 1: i!a ^m ga v prepričanju, 'i * t«m un plemenito delo, in ; !-og nte ie kaznoval, kaj*tx moj jljrbirriec me je zapustil. Sedaj sem pa p > tala brezbrižna za ta ' svet, in ue prosim druzega kot, •da me pustite kmalu umreti" I Cia rieln preneha z govorom. S dnik m je z rokami zakril it !>ra/, kot d nekaj premišljeval, toda vi ki sem. da se je tresel kot .;»: a na vodi. I a: i čast," ponavlja Gabri-; ela, 'MovoHte mi željo, \!!a smem kmalu umreti." Sodnik tla znamenje straži, da odpel je ro obtoženko. In pred-nt> je -lcili:a straži, me je1 strahovito pogledala, in v tem po-j g ledu je bilo vec ponosa kot ke-j sanja. * i ' -f-T-igi*,r ;. : ^ J. , nfka prihodnji dan. V-njem se je 'boril mož s sodnikom, in kone-čno je zmagal jsodnik—potrdil je smrtno obsodlbo. Drugega dne so bili' papirji poslani na prizivno sodišče, ko j«/prišel Zarco k meni in mi dejal: Čakaj tu, dokler se ne vrnem. skrbi za to nesrečno žensko, toda nikar je ne obišči. Ne vprašuj kam sem namenjen, nikar ne misli, da mogoče postanem samomorilec. Zdravstvuj in pozabi na gorje, ki sem ti ga povzročil." Dvajset dni potzneje je prizivno sodišče potrdilo obsodbo, in Ga1>riela Zahara Je bila prepeljana v mrtvaško celico. # * * Prišlo je jutro, iki je bilo namenjeno za izivršitev smrtne obsodfbe, tOdla sodnik se ni še vrnil. Postavili so stebrišče na sredini mestnega trga in silovita množica se je pričela ztbirati. Jaz sem stal pri vratih ječe, kajti spolniti sem hotel željo sodnikovo, da ne obiščem Gabriele, a'spremljati sem jo Ihotel na njeni zadnji poti. Ko se je prikazala, obdana od straže, sem jo komaj spoznal. Postala je jako suha in zdelo se je, da ima komaj 'dbvolj moči, da premiku|je ustnice in poljubi križ, katerega je držala v rokah. "Tu sem, senora,'" rečem. "Ali vam morem kaj pomagati?" ' Dvignila jfe svoje globoke oči napram meni, in ko nte je- spoznala je rekla r "Ah, tovala, hvala! To je ve-lika tolaž« a za mene. Oče," reče napram duhovnu, ki jo je spremljal, "ali smem govoriti nekaj besed s tem plemenitim šesto poglavje. 'Dospeli smo v ječo ob štirih zjutraij. Velika sprejemna sd.a je bila briljantno razsvitljena Straža, ki je idržala črn zavoj, v caterem se je nahajala mrtvaška glava Se nor Romerala, nas je | pričakovala. Sodnik je zasedel svoje mesto Ob .koncu mize, državni ipravnik se vsede na njegovi desni strani, ' dočim iscoji načelnik policije s I rekrižanimi rokami za nami. Jaz in tajn k sediva ob sodnikovi levici. Kakih deset policij skiili častnikov in Uetektivov je obstalo pri vratih. Sodnik pozvoni In zapove je-tniskemu ravnatelju: "Pripeljite d ono Gabrielo Zahara!" Čutil sem, da umiram', in namesto da bi gledal proti vratom, sem gledal sodnika, da uganem, če morem, kaj se .godi v njego-\i notranjosti. Videl sem ga vkrajno nervoznega, z. rekami se je prijemal za vrat. Nesrečni mož je vs.alis stola; menda je nameraval zapustiti dvorano. "Sodnik!" zakličem, in ta besed:! mu je takoj naznanila, da se mora držati svojega poklica !n ohraniti dostojanstvo in mir. Pomiril se je, zopet se je vsede!, in da nisem opazil sijaja v njegovih očeh bi mislil, da je mrtev. Da,mož v njem je bil mrtev, samo sodnik je še živel. Potem se pa obritem proti obto-ženki, ki je med tem dospela v dvorano. Sveta nebesa1!' (»abrie-la Zahara ni bila samo Blanka, ženska, katero je moj prijatelj tako blazno Iju'oil, ampak to je bila tudi ona ženska, J,o posrečilo? To je moje zadnje upanje. Gabrieia, (klicali jo bodemo d se ci j po njenem 'pravem i-tneiiu), je bila smrtno bleda, to- * da mirna. Ali je zaupala v svojo nedolžnost ali pa v »labost sodnika? Naši dvfomi so bili kmalu razjasnjeni. Dosedaj ni obto-ženka gledala nikogar Gruzega kot sodnika. Ne vem ali mu je hotela dati pogum ali ga je hotela strašiti. Toda iko je opazila strašni mir na.sodnikovem obrazu, se je dbrnila s pogledom do drugih. Njeno oko se zazre v mene, in lahka ru'dečica seji pojavi na licih. Zdelo se je, da se je sod-nik zdajci prebudil s svojega premišljevanja, kajti s precej neuljud-nirn glasom vpraša: "Obtoženka. kaj je ivaše i- j "Gabrieia Zahara, udova Romerala r je odvrnila z meihikim glasom. Zarko se strese (po vsem telesu. Pralvkar je cul iz njenih uwt, tdb, Blanka nikdar ni živela, po-vedela mu je sama-ona, ki je komaj pred tremi urami priznala svojo 15ubezen in obljubila postati njegova žena! K sreči ni nihče opazoval sodnika, pač pa je bil pogled vseh obrnjen napram Galbirieli, katere mramornata lepota in mir je očitno dokazoval ivsem o njeni nedolžnosti. Z močnim glasom zapove zdajci sodnik, da prinesejo črni zavoj z mrtvaško glaivo. "Gospa," reče sodnik tresno, in zdelo se je, da sije plamen iz njegovih oči, "približajte se in povejte mi, če poznate to glavo!" Na znamenje sodnika odpre straža zaboj in dvigne mrtvaško glavo. t Krik smrtne borbe zadoni po dvorani; nihče ni mogel reči ali pomeni «:a krik stra'h ali blaznost. Žensika odskoči za par ko- či: "Alfonzo! Alfonzo!" Potem jpa seje zklblo, da je padla v topoglavost. /Vsi se obrnejo k sodniku in mrmrajo: "Očividno je kriva!" "Ali spoznate lžebelj-, ki je povzročil smrt vašega (soproga ?" nadaljuje sodnik, ki je medtem vstal in bil podoben mrtvemu truplu, ki je pravkar prišlo iz groba. .. "Da, gospod," odivrne Gabrieia mehanično. "Vi hočete reči, kita priznate, da ste umorili svojega soproga?" vpraša sodnik, katerega glas se je .tresel. "Gospod," odvrne obtoženka, "meni ni mar za življenje, toda predno itnrem, bi rada podala neko izjavo." prijateljem ?" "Da, hči moja,"j odvrne častitljivi duhoven. Potem pa me Gabrieia vpra-šaša: "Kje je on ?" "Odsoten je-" "Naj ga ne blagoslovi in naj bo srečen! Ko ga'vidite, ga prosite, /c!a mi oprosti, kot senri| Dalje na tretji stran' «M« 11 'M' t-1-1-11 11 1 I I WI-WfWH" ■ ■ MI PRODAJAMO PAROBRODNE LISTKE ZA VSE PREKMORS- ' ■ : KE PROGE V EVROPO. ! | : ReaI EMtate- Makranczy Bros. Notltry Pl>blic- :: 2815 Lorain, ave. Cleveland, O. ■!■ M l"HI>W I I I I 1 I I H I I j I I I 1 1.1 1 1 t |ft | | tn|..|..|. j ? AMBULANCA.1 lwf ) Z t vsuki slučaj n* srrir uli bolezni, č potretmnu' ^ uiiilmlanCft ali tn>l iski voz, pokličite kritcrkoli — telffon vsak čas, po iMiči ali u»idnevu Mi vrrlito čnjemo in ml^orHrtaruo teivf 11 ktr zvoni v hiši ^ ^ PRINCETON »bencin Ako vnm ojwrfitor n-č«. jl». ^ sim if ne vriemite, sahte*«jtc »uitervison«, in do-J^^J bite odgovor od nas takoj. I Bell Uk ANTON GRDINA | I lool 6127 St Clair Ave. Cleveland, O. H TW> Or—t SW "SEEANDBEE" — "CITY OF CRC - "OTY OP BUFFALO" CLEVELAND — Dally, Slay lat to Kov. 15ih—BUFFALO \ LMK CLHVHIA/D • 9i00 P. M. > V\trtaet f Lemrt BntVAta - 9»<10 P. M. Arrire Buffalo . T:30 A. It. J St<>daf-h Ttmr ? Arriro Cu-vc. akd 7:1)0 A. M. CoiuiMtinr.il nt BtlfTwlj for Mla^nn FV'li oikI oil Eact-m and Crinad'm p"^- DniltuniJ ttrKrta Iraading tou!» acn Licrvjlunil and I'.uOTklo as« gjotl for t rune per ti., i on o .r »tKU.Tcr«, Auk toot ticket«flrcnt or Aracriwa EcnwAgMt fer ff. 'c«t» C. & II. L n«. Ncv loji^tAt iuawUI* hrnte—$/■!/) Itou/iJ Trip, with 2 k for tnw pH-^rčt a^d drscrirrtlvj Hr!:;ei frp«. lb. Cl.TeUnd 4 Buffalo " —tS« lar^es« and nwwt «u«tlT 11 |taan«n((«ir StcauMir on Inland * walrn of lite world. Slraplng aMgJfct^MMB^MBSMMlB^I^IČr capacity, 1500 paaoingare. BOLNI LJUDJE. ■ če vi nisle mogli dobiti olajšanja svoje bolezni in ate popolnoma obupali in zgubili vsako nado, da kdaj ozdravite, pridite k nam^ da vaa zastonj preifi'emo; dajte nam priliko, da vam pokažemo kaj lahko naredimo 7,a vaa. Imam dvanajst let prakse v meclMni in zdravilstvu in zdravil sem KRONIČNE, NERVOZNE in KOMPLICIRANE BOLEZNI pri MOŠKIH in ŽENSKAH, vi imate dobitek od meje skušnje, ker vaa \ vselej osebno vidim, ko Se oglasite. Dal vam bodem najboljše moderno \ znansLveno zdravljenje, električno in zdravilsko. MOŽJE IN ŽENE ki trpijo ra kronani, nervozni, krvni aH kožni bolezni, Te imate bolezen v želodcu, jetrih ali obistih, ali te imate revmatizem, bolečine v hrbtu, te ste zgubili apetit, imate glavobol, st« zaprti, vrtoglavost, katar, vprašajte mene SEDAJ. ODLAŠATI JE NEVARNO. Uspehi so ki štejejo. Mnogo bolezni, ki so bile zanemarjene ali nepravilno zdravljene ali katerih niso mogli ozdraveti, so se udale mojemu zdravljenju. Pridite in jaz vam povem, kaj morem urediti za vos. NASVET IN PREISKAVA ZASTONJ. Meji računi za zdravljenje^o jako zmerni in Jih lahko vsak pla:a. Mi ne sprejemamo bolnikov, ki jih ne moremo ozdraviti. Pridite k meni že danes. Uradne ure: PREISKAVA OB NEDELJAH I Od g. z j. do 8. zveč. IN NASVET od 10. z. do 2. pop ZASTONJ. DR. KENEALY 647 EUCLID AV. DRUGO NADSTR. CLEVELAND, O NASPROTI ' POLEG TAYLOR ARKADI. STAR GLEDIŠČA. Republic Building. ...................................................................................................... m ■ I Čistenje in likanje oblek. I I ■ DOBRO DELO: NIZKE CENE: Moike obleke............2en«k« kiklj«................... 50c Molke tuknje.............. $1.25 * 2en*ke dolg« suknje--------$1.25 Jopiči . ....... ...................50c ' 2enake obleke................$1.60 j The Damm Dry Cleaning Co. |9 Princeton 790 2381 E. 82 ST. G*rfWM 2680 IB Al. J. DAMM, poalovedja L ? 1 " . . _______■_____________________________________? J I^P^iTiii'^i ' i- r'.i I'lir^im prosila Boga za afproščenje. Povej te tnu, da ga še vedno ljubim, dasi je ta l^ulbezen kriva moje smrti." Prišli smo medtem do vislic, 4c'jer sem bil prisiljen ločiti se od Gabriele. Solza, mogoče zadnja, ki je še ostala v očeh nesrečne ženske, ji zdrkne po dbrazu. Še enkrat mi reče : "Povejte mu, da sem umrla njega Iblagolslav-ijajoč." Mahoma se je začel zSdlajci velik šum. Ljuds-ka množica se je pričela umikati, majati, pehati, kričati, plesati ikot blazni, in v vsem tem hrušču se je slišala silna beseda: "Pomiloščena! Pomiloščena!" Pri ivihodu na trg se je prikazal mož na konju, Iki je kot blazen dirjal proti vislicam. V rokah vihti bel robec, in njesgo»v iglas je odmeval nad vso množico: "Pomiloščenje!1 Pomilošče-nje!" Bil je »sodnik. Ko ustavi sopi-hajočega konja pri vislicah, iz-| xoči neki papir policijskemu načelniku. f Gabriela, ki je že korakala po s.opnicah navzgor, da pride do vislic, pogleda sodnika z izra-! zom neskončne lju'bezni in mi-lojbe. "Bog te Nagoslovi!" reče potem pa pade nezavestna na tla. Kak-orlhitro so oblasti dognale, da so ipodpisi na listini pravilni in postavni, sta sodnik in trluhoven hitela k obsojenki, da iji razvežeta roke. Toda ves> njih napor je bil zaman. Gabriela je bila mrtva. Konec. ■ -.....o DOMOVINI. (Franjo Neubauer.) Bili dnevi so soparni, plameni so švigali, I bogatinom in iprohjakom J domove zažigali. j Hile so noči pregrozne, seval je požarov soj, jck in-stok ihtel obupen,' Ibežal je pregnancev roj. Domovina, hčere, sine, dan miru ti vrnil je, ali zopet s plaščem žalnim mater te ogrmil je. Še nam Idlole, še nam griče jemlje tujec silovit, in zavit v temine goste pla'ka še svobode svit! -o- V Bay Village, O. so modri mastni očeije kupili motorno kolo za policijsko službo, težava pa je sedaj, ker. ne morejo do bi i človeka, ki hi se »znal voziti z motorjem. # * * čiije se vesela novka, «da se je Zvonko zgubil v velikem u-rcduiskem košu. Kdor bi ga našel naj ga proti primerni na- adi - pusti tam kjer je. * * * Ameriški raziskovalci so odkrili na Filipinih več kot tisoč vrst cinka. fj i. ...... j— Rojaki, ki nimate dela, oglasite se v zvezinem ura-Jdu za delavsko posredovanje, United States Employ-f ment Office, 6204 St. Clair a v C- Mr. Slater, poslovodja oddelka se je izjavil, da lahko nemudoma preskrbi za <500 mož delo najbolj različne vrste, od navadnih del do finih rokodelskih. Mr. \ Slater pravi, da je dela dovolj samo če bi se ljudje oglasili. Vzemite toraj priliko k« se vam ponuja. NAPRODAJ je krasen Pla- ■ ver Piano in 50 roll. Mahagonijev les. Proda ise titJi en davenport ter nekaj preprog. Po nizki ceni, radi odpotovanja v staro domovino. Vprašajte na 313:1 ■ ■ 't—■*.'. . •1 —. V najem se odda soba za 1 fanta, 1221 E. 60 th St. ___(51) Priletna ženska išče službe pri udovcu z otroci. Vprašajte pri M. Smole, 1101 E. 66. St. (50) — —— Hiša naprodaj, za eno družino, 7/ sob, kopališče; lot 40X140. Krasna prilika. 1612 E. 41st St. lastnik. (52) Stanovanje se odda v na jem za. 1 ali 2 fanta, s hrano ali brez. Vprašajte na 1032 E. 70th St. • (52) FARME NAPRODAJ, vsa-ke velikosti, s živino in poljedelskim orodjem. Imamo tudi farme v zameno za mestna posestva. Oglasite se osebno ali pismeno na Anton Laurioh, R. F. D. i. Perry, Ohio. (52) DI.S.Rubm zobozdravnik 5506 St. Clair Ave. zraven E. 55th St. Mi vam popravimo vaše zobe brez vsakih bolečin po najnovejših zdravniških metodah. Nasvet zastonj. —--- Delo dobi dekle za hišna opravila. Oglasi naf se v u-pravništvu tega lista. (51) i iT,: ' slovenske in hrvatske gospodinje! Gotovo ne pozabite, da dobite pri meni še vedno najboljše grocerijsko bla go ceneje kot kje drugje. Najboljše vrednosti Pridite v našo trgovino, da vam postrežemo. John Centa, 6105 St. ' Clair ave. slovenska grocerija. (x) j Dr. S. Hollander, | zobozdravnik ... i: 1355E.55thSt.vog.St.Clair ji ;; Vstop na 55. cesti nad lekarno :: Ure od 9. zjutraj ;; do 8. zvečer. ; ;; Zaprto ob sredah pop. ;; ;; tudi v nedeljo zjutraj. ■l.fr.H..|,.H..H ' HUtWM IfHH POZOR! PLUMBING! Ako rabite v hiši zanesljivega delavca za vsakovrst no plumbersko delo/ potem se oglasite pri vašem starem, dobro znanem prijate-lju Geo. A. Lorentz, 6203 Superior ave. Sprejemam vsakovrstna popravila, postavljam kopališča, vsakovrstne sinke, boilerje na paro, za vročo vodo toilete in najnovejše, vrste fornese. CENE NIZKE IN DE LO GARANTIRANO! Bell Phone Rosedale 5224 Princeton, 1319 W. (x25) NAZNANILO. ■ Naznanjam rojakom v Col-linwoodu in Clevelandu, da popravljam hiše in izdelujem garaže za avtomobile, popravljam porče, izdelu-mreže, okna, itd. Ako rabile kako popravilo se ogla site pri John J. Okršljar, < 1422 Larchmont Rd. blizu E. 181. ceste in St. Clair ave v I i na 1230 Norwood Rd. ___(50) POZOR! JAKO VAŽNO! Naprodaj je trgovina, najlepša prilika za pravega človeka. Za $40.000 lahko kupite jako dobro poznano in priljubljeno podjetje za čiščenje in likanje oblek, (Dry Cleaning). V ceni je zapopa-dena trgovina, vsa poslopja, stroji in ves materijal. Najlepša prilika za 4 ali 5 podjetnih mož, ki bi se združili v kompaniji. $30.000 se zahteva takoj. Za nadaljna pojasnila pišite v angleškem jeziku na sledeči naslov: A. N. B. 6119 St. Clair ave. Cle veland, Ohio. (51) Zidana hiša za dve družini | ta prodaj, blizu Addison 2 Moderno urejena. Pro- 1 ia se radi bolezni, za $4450 = Poizve se na 1065 E. 66th = st. ali na 6508 Št. Clair ave. I ________(54) = Spalna soba se odda za 1 « ili 2 fanta, kopališče na raz- « )olago. 15801 Waterloo Rd. Jollinwood. (51) g tp ea Rad bi dobil dobro slo- ! /ensko družino, da bi po- S nagala na farmah. Za nada- jj jne podrobnosti se obrnite J c John Prijatelj,, 6212 Carl | ive. Cleveland. Ohio. (50) j Naprodaj je dobro idoča l grocerija in mesnica, po niz i ci ceni. Krasna prilika za t jodjetnega človeka. Vpra ;ajte na 16319 St. Clair ave. __(51) Dva lota sta naprodaj prav }oceni, nastop 126 v Not-ingham. Lepa prilika, da se cupijo. Več se pozve na5700 Bonna ave. (51) I DR. L. E. SIEGELSTEIN "j 5 Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša posebnost. 308 1'ermanent Hldg. 746 Euclid Ave. near Emit 9th Si. = Uradne ure v piHarni: ud 9. zjutraj <»o 4. popoldne od 7. ure do S. tveter Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. ^<»»iii«iiiiiiii»iiiiiiiHiiiBiiiii»iitiiiBBiii»iiiii«ii«iiiiitintiiiiiifsiiiiiiiimiiimiBiifMHiKl ^ ftp ^Hm^SflH^ Igluje slihc za ženit be in druliuake *liketr.trolke Es c^m alike, no naj ovejli mqdi in po nizkih c« n«b. Za, fie ^m^mjmHm ^^ f>0 vri'flnotittilhsliit (endncHt), naredim« affl eno veliko s! ko v r.uravni velikoiti ZASTONf, Q| §K VSE DELO JE GARANTIRANO. j" ,. .s | Bell Main 1441 Cuy. Central 8821-W MIHAEL S. ČEREZIN, j Hrvatsko-slovenski odvetnik 1'isarna: 414 ENGINEERS BLDG. 4. NADSTROPJE VOGAL ST. CLAIR IN ONTARIO. r | Zaupno pravilo dela čndeže. ^ Skoro že trideset let se Tdnerjeva zdraviia rabijo z največjim zaupanjem. A tj to tudi radi pravega vzroka, kmo"\ Jako dobro je tud; v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi Si za drgnemje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. I TRINERJEV ANTIPUTRIN u je izvrstno inp«rav pr j'ctno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpi- rj) ranje grla i»n st; istetako za čiščenje rwn„ izpuščanje in drugih kožnih otvorov. y Dobi ^o ,v vse/h lekarnah. ^ Naj novejše nagrade so dobila Trin^rjeva zdravila na mednarodnih razstavah: jjj Gold Medal—San Francisco 1915 Crind Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, a MANUFACTURING CHEMIST. I 1333-1343 So. Ashland Ave. Chicago, III i\ * Račun med krajevnimi društvi in SDZ. Asesment št. 64. Februar, 1919. | DOHODKI | STROSKI 1 ČLANSTVO * '•o -' I ■ -% I | j 8*1 2 « ! ^ S ^ i > _ S4 i g .- irit? N i S iS I > p "S* f ^ 2 g* S * 4 i&Ld f § 'S | n 5*0 o » o g p k J S -3 § G 5 3 3 Q m -o fXiS O) ni D« Ui CL. NJ;CO<>a> c/5#lc/5 oo 7^5-33 I I 1 57-3° I HI " ---- I ! -75 I 455 1 455-^ I 39^ j ..... I 39^ 2 j 104.67 j 50.17 1 43.00; 11.25! j........ I -2s I — II' 21.00 1 21.00 1..... ; 72 72 3 j 140.18 70.55 5948 i 9.15 j i.oo ........ 1 ... i .... j 8.00 8.00 j 6r j____ 61 4 1 55&93 I 30548 191-75 ! 52.20 ! 5.25 .........50 1.75 j 62.14 62114 I ..... I 35» 35« 5 ; 126.67 i 58.77 54 00 9.90 I 4.00 ...........j---- J 25.00 j 25.00 ] 66 I---- 66 6 j 122.59 I 61.44 ; 46.75 9.15 j 5.00 .........25 j---- f 96.86 ; 96.86 40 j 22 62 7; 124.0^ 59,10 j 55.61 9.30 j ............... j .... ! 103.00 j 103.00 65 .... 65J 81 Kr.74 45.39 j 48.25 8.101................. i.... 11....... 1..............47 3 9 j 269,53 J 127.17 I 116.36 j 19.50 j 4.00 j:____ 2.50 ... I — || 126.00 ] T26.OO 128 ____ 10 I 245.75 j 'M6.25 j 109.25 i 20.25 I ...... !........... I---- II 48.00 48.00 98 36 11 i£6.4i I 98.7:1 j 69.75 16.95 ! 100 I............... ||................... ..........113 1*2 12 j 107.76 1 56.16 1 43.50 1 8.10 !...... 1........ ... ; — jj 7100 71.00 f 54 .... jm 14 ; 270.59 I 1211.99 1. 126.75 I 19^35 j 2.00 ........ I .50 --------178.00 178x0 ! 128 ____j hU 16 2i.2i ! 1-5.66 I 1.50 ! 4.^5 i —... 1 .... I.......I -A. || :...... I....... j 29 .... j YJM 17 j 168.69 I 91.04 66.00 i 11.40 j ...... j ____;.....25 — 105.00 j 105.00 i 73 ____Ji 18 74.92 39-'»7 27.00 I 5.25 j ( 11.50 I 1 .o< J.. ... jjMjjam ji ....... j ....... j 3»' 20 . 320.05 j 141.90 ! 151.50 ! 25.65 I .75 I —....... I .45 j! 140.00 j 140.00 i 130 ; 40 21 I 178.53 i 83.33 I 7f prosu. • o» k kršnokoli podjetje. Zlasti za žago bi bil kakor nalašč." Ko so prišli nekoliko dalje, je razkladal: "Tu se začenja Gabrovče-vo posestvo. Prav tja pod hrib sega do onih štirih hrastov, ki se od tukaj prav dobro vi- < dijo. Tudi to bi ne bilo napa- i čno, kratka pot s ceste, in i vse bi bilo v redu z majhnimi stoški." i "Ali glavno manjka, go- < spodje, glavno," je poudarjal j Birk. "Izlepa ne pojde, Čr- i njan ne bo prodal niti pedi : zemlje izlahka. Niti pojma ] nimate, gospodje, kako drži- i jo ljudje svojo last. In poleg i vsega jim pridiguje župnik i vedno o tej "domaČi grudi", 1 kako jo morajo ljubiti, da je s ne smejo zapustiti nikdar. In I učitelj mu sekundira in celo I gozdar Jelenko, ki ima tudi \ velik vpljiv med ljudstvom, i se je vpregel v župnikov ja- i rem. Človeku se že gabi vse I to. Da, ako bi teh ljudi ne bi- i lo na Črni, to bi bila žeteV. i Tako pa." i "Ne obupajte Birk. Začni- 1 te kakor veste in znate," je ; dejal Depauli. "Denar stori ] vse in iz svojega ne boste da- < jali, dokler delate za nas. 1 Te dni si ogledamo še njih i gozde in ako tudi oni odgo- I varjajo našim načrtom, te- i da je treba zastaviti vse sile 1 da dosežemo svoj namen. Pa < še nekaj, gospod Birk! Ako I z vašo pomočjo dobimo, kar j potrebujemo, vam nikdar ne i bomo ovirali vstopa v našo j družbo. Koliko bo neslo, si 1 lahko vnaprej izračunate." < "Vse storim, gospodje, vse. c Pritožiti se ne boste mogli i nad menoj. Toda, koliko časa 1 mi pustite v izvršitev?" "Sedaj imamo približno še f dve in pol leta dela v Cerov- t cih, potem bo tam nekoliko prenehalo, za nekaj let. Torej i v dveh letih mora biti tukaj vse v redu," je dejal Klari, t "Več ko dovolj," je vzkli- J knil Birk. "V tem Času je vse, ali skoro vse naše!" Gospodje so ostali pri Birku še tri dni. Te tri dni so si prav tako skrivno ogledali gozdove, ki so bili lastnina \ Črnjanov in poleg cesarsko- i ga gozda. Tudi ti gozdovi so ■ bili precenjeni natančno in ■ izračujeno je bilo, kako velikansko podjetje bi se dalo tu- ; kaj ustanoviti. "Vi ste moder človek, gospod Birk," so mu nazadnje 1 priznali vsi."Daste nas na x Črno opozorili, je vaša velikanska zasluga, ki jasno ka- > da imate neprecenljiv tr- s govstci dar in čut." Gospodje so tiste dni pu- 1 stili lepih denarcev pri Bir 1 ku zakaj niso štedili v naj- ; boljših jedilih ne v najboljši piiači, kar jih je premogla Birkova klet. j Črnjanom se ni niti sanja- , lo, čemu so ti možje na Črni in kakšne naklepe kuhajo , proti njim. Kakor Birk sam, . tak o so oni pozdravljali Čr- L njane najvljudneje in otroci, , L/ajoci se na poti, so odnesli marsikatero desetico, ki so jim jo darovali gospodje. ! "To so prvi letoviščarji, ki i Ji ima Birk, in nikakor niso ■ napačni. Za njimi pridejo i drugi, Birk bo obogatel," je i priznal .nekega dne sam župan Gabrovec. četrtega dne se je pa koči-a odpeljala in Birk je še dol- . go pozdravljal s klobukom v roki, stoječ sredi ceste in zroč za njimi, dokler jih jej bilo videti. Sam s seboj skraj no zadovoljen je potem stopil v hišo, ter dejal svoji ženi: "Ali si se že kedaj pokesa-la, Ivanka, da si me vzela?" Ivanka ga je pa samo po- , gledala in mu ni odgovorila ničesar. « * * ^ Veselo je bilo nekega pon-deljka pozno pod jesen v kr- , Čmi Pri jerebici* v trgu. : Fantje so imeli prejšnji dan , veselico in so nadaljevali še ; drugi dan, ki je bil skoro huj- < ši od prvega. Med njimi fc> « bili ostali tudi nekateri dvom- J čevati od vinjenih fantov in so se hoteli dobro naživeti na njih stroške. In pri vsem \ tem so bili trezni kakor no- < vorojenčki, dasi so pili in raz- j grajali s fanti na vse pretege. Imeli so pač svoje čedne na- ] mene. Tedaj se je zgodilo, da je * privozil mimo Gabrovčev Lojze iz Črne in se ustavil, da bi si privoščil požirek vina, kakor je to storil navadno vselej, ko je bil na trgu. \ Vsedel se je kar v veži za s mizo, ter opazoval pri tem vrvenje v gostilni. Kar se mu , približa eden izmed meščanov, ter mu ponudi piti. Loj- , ze sprejme in se zahvali. Oni pa sede k njemu in pokliče , Še vina. Kmalu so bili -okoli , mize še- drugi njegovi tovariši, in od vseh strani so silili vanj ter mu napijali. Pri tem j so mu seveda pripovedovali, , kakšni gospodje .da so doma, j koliko premorejo, kaj jedo in r pijejo, ter so ga celo vabili, s naj jih obišče, kadar pride v mesto. Lojze se je od začetka t branil pijače, a vendar se ni 1 mogel popolnoma odreči, ker > mu je laskalo, da ga takšni gospodje sploh ogovorijo. Ker tudi ni bil vajen pijači, 1 je kmalu uplivala nanj, da je 1 postal vesel in zaupen. Pokli- | cal je tudi on vina in plačal takoj. Pri tem je bil toliko } nepreviden, da je nehote po- \ kazal denar, ki ga je uprav . tisti dan prejel od trgovca v 2 trgu za les, ki ga je Gabrovec dajal že nekaj Časa. Bilo je v ] listnici celih petsto goldinar- , jev, ki jih je nesel očetu do- % mov. Oni so se pomenljivo r spogledali. Prijeli so Lojze- r ta, ter ga odvedli v sobo k j drugim. Eden pa je stopil na r dvorišče in velel hlapcu, naj « izpreže konje in jih spravi v i hlev. ' a Ni preteklo še dolgo, ko je prvi izmed meščanov potegnil iz žepa kvarte. I "Tako-le za kratek čas vr- k zimo eno," je dejal in mešal, k Takoj so bili nekateri fan- č t te zadovoljni, a Lojze se je tfranil, češ da ne zna. Dalj® prihodnji^. p —i' "Flajštri." '1 Mož je imel ženo, ki ise je večkrat nalašč naredila bolno in je nekega' ime rekla: "Kj, ljubi To- -ne, pojdi k zdravniku in mi pri- [ ne si "flajšter." J Mož takoj odide k zdravniai l in reče: "(losju d dolKar, flajšter, flajšter.. Ta pa je mislil, da pa ima To- ' ne /a norca iti ga ploskne za vsako uho enkrat. Tone se obrne in gre domov; ^ žena mu precej reče: "Tone, ali si >c na vrne k zdravniku. Ko ga ta ugleda, se nasmeje , in reče: "No, Tone, ali sta po- . magala flajstra?" Tone : "(lospod, dobro sta pomagala, pa obeh se po raj' il ni- t sem, jednega prinašam nazaj," \ rek si ga ploskne prav krepko /a s uho in oMiide. v Ne pomaga nič. I "Jaz nikakor ne vrjamem, da ti bi kaj pomagalo cepiti koze.' t pravi kmet zdravniku. Prav lani ■ Nte mojemu lakcu cepili koze, t a drugi dan je padel s skednja in pri tej priči obležal .mrtev." x "Kmetovalca." Al ravnik 2avba pokliče tesarja. da bi mu p• »pravil plot. Komaj pride a tir; vrt. zap i'ita • gori v bližnji vasi. " Tam meni pšenica cvete." vzklikne tesar, j ter sk: či čez plot, da bi bil prej pri ognju. V naglici sc pa »podtakne, pade, ter -i zlomi nogo. Mirno odgovori zdravnik : "Moja je pa že zrela." Bolje trpeti nego plačati. Kmetic pride k 'zobozdravniku in ga pro-i. da bi mu iz !t1 zob. Zdravniški pomočnik je l>il jako neroden človek, ter je potegnil namesto enega zolut dva. Kmetic jf bil xeio žalosten in -e ni dal utola/iti zaradi izdrtega zobu. Pomočnik ga tolaži in reče: "Pomirite -e. oče in molčite, zakaij če izve m-cj gospo da sem iztiri dva zoba, plačate za oha." To kmeta utolaži, da ta- ^ ■, - ■ .i 5, -t Na vaalc način pomagajo. Neki zdraivnik je trdil v družbi, tela še ni zapisal nobenega recepta/ ki lb.i ne pofnagal. "To ni mogočj," ugovarjajo nekateri. "Zagotovim vas na svojo čast," reče zdravnik, "če niso pomagali mojim (bolnikom , pa so pomagali meni in lekarnaifu." Dobro priporočilo. , Zdravnik: "Kaj vam fali?" Žena: ''Denarja, gospod doh-tar, če mi daste dolar, pa bom povsod razglasila, kako hitro ste mi pomagali." Pogovor na cesti. Janko: "Kam pa tako hitiš, Nace?" Nac$: "Po zdravnika. Žena mi nič kaj ne ugaja," Janko: "Počakaj, grem -še jaz s teboj, moja žena mi že dolgo ne ugaja." Nevarno. Z'liravnik, poklican k botoiku, zajpazi majhno rano, ter ukaže, naj hitro pošlje Ihlapca v lelkarn« po mazila. B Inikise ustraši in reče: "Ob, za 1 loga,gospod, mislim, d^ še ni tako nevarno." "iSila nevarno je," reče zdravnik, "zakaj če hlapec ne prinese hitro zdravila, pa se rana zaceli že prej." Sele prvi. Zdravnik je nekje stavil koze. Ko je delo končal, fer pospravljal orodje, odprla so se vrata in v sobo je stopila žena z jedno-letnim otrokom v naročji, ne-voljen reče zdravnik: "No, to je je pa menda vendar zadnji?" "Oh, gospod doktor," odgovori žena sramežljivo, "šele pnvil" • —l.-o—-- V Hillsdale. Mich, tožita Charles Flowers in njegova žena, Arturja Evens za $20.000 Povabljena sta bila namreč k njemu na 'večerjo, kjer sta (jedla meso, o katerem sta mislila, IcUa je goveji "steak", potzneje sta pa zvedela, da je bilo meso od "ranjcega" konja, Ikot vzrok to-žibe sta navedla, da sta izgubila apetif najjmanj za 20 let. , * ♦ * Pa je ret> čuldino na svetu. Ljudje bolj "kikajo" raditega. ker stane kos "paja" 20 centov, kot proti temu, da stane kozarček žganja 20 centov. * * razpAroko sta tožila neiki 87 letni trgovec v Brooklynit, X. Y. in njegova žepa, stara 18 let. Ni trc'ba še poseibej praviti. da je mož miljoner. * • * « Ker se je bal George Clark v Stevens Point Wis. datbi mu tatovi ne ink radi i-1 Liberty bondov, jih je sežgal. Well kf.ibr zna pa zna. * * * Žensika se.'bo vsacemu prej zlagala, kot možu, katerega ljubi. .Vložki se bo prej zlagal ženski, katero ljubi, kot proti vsakemu drugemu. / 41 * * Neki strokovnjak je "pogrun-tal" stroj za-barvati hiše. Vendar je Še "rokodelstvo" za katerega ne morejo "pogruntati" nobenega stroja, in