CITATELJI! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Va*a naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen/ potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Lisi slovenskih delavcev v Ameriki.
Bantered m 8**«ad CUm kUtter ge»i«»fc«r tStk. 114« at tb» PMt OM« •» New York. N. V, «nd«r Act •! Ctocrai of llarch Jrd. 1*71.
i n
ZA NEKAJ VEČ KOT
na dan dobivate . • • 'C 'GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (irrggnžt »»bat, nedelj ta prmzniifT
ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA
No. 77 — Štev. 77
(Telephone: CHelsea 3-1242)
l/N;
NEW YORK, MONDAY, APRIL 20, 1942 — PONEDE LJEK, 20. APRILA, 1942
VOLUME L. — LETNIK I>
JAPON. MESTA BOMBARDIRANA
JAPONSKO VRHOVNO POVELJSTVO JE NAZNANILO, DA SO AEROPLANI, KI SO NOSILI ZNAKE AMERIŠKIH--—--
AEROPLANOV, V SOBOTO BOMBARDIRALI TOKIO, JOKOHAMO, KOBE IN NAGO JO. — POROČILO IZ BERNA Argentinski "komUIlisti"
TOKIO je glavno mesto Japonske, NAGOJA in KOBE pa imata velike industrije. JOKOHAMA in Kobe sta tudi največji japonski pristanišči.
O kakem zračnem napadu na japonska mesta ameriško vojaško poveljstvo ni ničesar sporočilo m je tozadevno poročilo prišlo po radio saim> iz Tokija in šele včeraj je tinti radio postaja v Benin v Švica i*>roeala o na-ItafJHi. Beri ruska ]>ostaja pravi, da je v Tokio nastalo več požarov in je bilo tudi porušpuih več tovarn.
Poročilo, ki prihaja iz Beana. pravi, da so švicarski poročevalci /. dovoljenjem japonske vlade sporočili v Hern, da je tSO aeroplauov tiapatJlo japonska mesta. V nekem predmestju je bomba zadela neko šolo in 140 otrok Je bilo ubitih. 30 otrok pa je bilo ubitih s strojnicami.
Berlinska radio postaja pravi, da je japonska vlalla določila zadostno vso.o, da l<xk> popravljene ponujene tovarne in hiše v Tokio. I?*to poročilo tilli pravi, da je .bila v Tokio poslana obleka za one, ki so trpeli od živčnega napada.
Od kod so prileteli aeroplani. ni znano, radio poi-o-čilo iz Ointkiuga pa pravi, <ia a crop lam i niso leteli iz Kitajske. tdla pravi, da so se aeroplani nepoškodovano vrnili na svoje mesto.
Nek ameriški častnik, ki je p rid el j en štabu generala Mae Arthur ju v Av^lralj i, je rekel, da mu ni ničesar znanega o zračnem napadu mi japonska mesta.
Italjanski list "Oazetta del Popolo" pa pravi, da imajo ameriški aeroplani, ki so bombardirali Tokio in
Rusi pričeli ofenživo proti Fincem
Včeraj so pričeli Rusi močno ofenzivo proti Fincem, toda zaradi velikega števila min prodirajo le počasi. — Ves dan včeraj so bili zelo vroči boji, ker so Finci vrgli v boj močne rezerve s tanki.
Finci so položili nune pod sneg in ruski inžinirji so jih morali najprej odstraniti, pre-dno je mogla armada prodirati daljo. Kot pravi list "Pravda", je bilo libit Hi več tisoč Fincev,
Pilot Biokov je bliisu Moskve izstrelil 7 nemških aeroplauov.
Mulo nižje proti jugu, v o-koliei Leningrada, kjer poveljuje ruski armadi. general K. A. Me reck ov, nemški fekhnar-šal Wilhehn Rift .ter von l^eob, Rum še vedno napredujejo, dati ne poročajo o nikakih novih pridobitvah. Po roe i la pa naznanjajo, da imajo Neam-i iui vseh krajih fronte velike izgu-l>e in da morajo pošiljati v boj velike rezerve.
General Miha i 1 Gromov, ki je vodil polet čez severni te-
idrucra japonska mesta, svoje oporišče v Rusiji, vsled če-; *.aj v Ameriko, piše v "Izvesti-sar bo prišlo še do "resnih zapletljajev" med Rusijo in	da so sicer Nemci zopet
Japonsko.	.pričeti.z zračnimi boji, da pa se
Janounki ikrt Asahi pravi.	aeropiaTH, ki txtfir- j nikakor ne morejo primerjati
be dira 1 i Tokio, srednje velikosti, da imajo po }>et mož k lanskimi, zlasti v novembra, nosajlike H da lete ]x> 300 milj na uro. Dal:e pravi "Asa- Gromov pravi, da Nemci ob le-hi", da so trije bombniki prileiileli nad Tokio s severa, pet peni vremenu s skupino 50 ae pa od vzhoda in da so leteli v višini 24,000 čevljev.	Jroplanov bombardirajo
Poslanik adm. Leahy poklican iz Vichy-ja
Državni podtajnik Sumner Welles je v soboto naznanil, da je po naročilu predsednika Roosevelta odpoklical iz Vichyja poslanika admirala Williama D. Leahyja, ker je zopet prišel na krmilo francoske vlade Pierre Laval.
Uradno je bilo naznanjeno,
železnice, ceste in mostove, ob slabem vremenu pa samo posamezni aeroplani napadajo razne kraje.
"Racionalizacija" življenjskih potrebščin v "Neodvisni" Hrvatski
Zagrtb, aprila (J K'). — V Zagrebu so nvedH. novo racionalizacijo za življenjske po-treJbščiue. Vsaka oseba ima pravioo do 200 gramov kruha na dan (težaki dobivajo 400 gni na dan) iu dvakrat na teden po IGO gin mesa. Nova u-redba je povzročila med prebivalstvom mnogo ogorčenja.
Nemški vojaki se upirajo
Belgijska vlada je v London prejela ©poročilo, ki pravi, da so se nemški vojaki, ki so bili v Belgiji na dopustu, spoprijeli z nemško vojaško policijo,
RUMUNSKA PROTESTIRA
ftuntuiiska vlada je pri posebnem nemškem poslaniku Karlu ('Jod i us u v Bukarešti vložila protest proti "roparskemu" izkoriščanja rumuu-skih petrolejskih vrelcev. Protest pravi, da hočejo nemški inžinirji podvojiti produkcijo pe-troleja navzlic nemški obijubi ob kapitulaciji Rumimske, da 1m» produkcija povečana Ahiio za JO odstotkov.
Ko je ministrski predsednik general Antonescu poslaniku| vročil protest, mu je rekel, da
44 In če me Castillo po vojni odredbi hoče poslati v koncentracijsko taborišče, naj me samo pošlje."
*e bodo vrelei v nekaj lotih po- ..	.	.
.... , , , ; li■■»; .. ji sovražnik Hitlerja v Argen-snsdi, ako se bodo i/.rabljnli % J. .	............^
Dr. Augusto Bunge, ki ga pogosto nazivljaio "Stafford Cripps" Argentine, in 26 drugih "komunističnih agitatorjev" je dobilo povelje, da odpotujejo iz Argenine, ali pa bodo vrženi v ječo.
Na posebno odredbo podu-jočega predsednika Ramona
Castillo so bili "komunisti" aretirani in poslani v zapor.
Dr. Bunge je odločno zanikal, da je komunist ter od |x>-lirijskega načelnika generala Domingo Martineza zahteval, da se javno opraviči za izdano povelje. Martinez je sam prišel k dr. Bungeju in mu sporočil, da mora od|x>tovati v Trn-gvaj, ali pa bo poslan v koncentracijsko taborišče. Toda dr. Bunge se mu je odločno uprl.
Dr. Bunge prihaja iz naj:>d-ličnejše ai"goutii>ske družine ter j«> IrM kot finančni zvedenec več let predsednik poslanske zl»orui<-e in poznan kot največ-
sedanji meri. Stavil je predlog,
ki jih je skuhala prisiliti, da'da je postavljen skupni odbor se \Tiiejo na rusko fronto. V j rimiuuskUi iu nemških inžmir-vročem boju v liiege in Tour- jev, ki i»o <xl časa časa do-naiu je "bilo ubitih sreč neinr ločal, k*Ujie j>otrebno odpreti škili vojakov, tfc lipoTov med
vojaki je prišlo tudi v drugih Clodius pa je Antoncscdi od-
belgijs'kili mestih in tudi v govorili, da je ravno tako po-Enghienu.	• trebno za Nemčijo in Riunuu-
sko, da se petrolejski vrelci izrabljajo do skrajnosti, da l»o J dobljena zmaga. In Nemčija I mora vzeti ]>etrolej t am, kjer
'Hrvatski Sabor"
Ženeva, v aprilu (JI<?). —
"Pogla\-nik" je izdal zakon st	, ,
i , -	j. ... j	ga more dafl>iti.
^	... • j vr . katerim zaradi "izrednih o- |a___
(trcinov tudi pravi, da Nan-i, ,	. .	.
ei že dolgo napovedujejo, da k°lno* \	„	e [Hitlerjev rojstni dan
K	hrvatskega -sabora", ki ga I 1>anes jt> Adolf Hitler do-
je neda\no sklical. Ta zakon jpo]nii sVOje ,r)3. leto. Nemški postavlja '*sa1>or" v isti polo- 1
tla je bil Leahy poklican v "Washington na "posvetovanje", kar pouieui, da <se bo zo-]>et mogel vrniti na svoje me-fc"to, ako se položaj v Vicbvju obrne kdaj na boljše.
Francoska vlada je bila obveščena, da je bil admiral
po veda I, da njegovega protesta nikakor ne more maže vati, ker je njegova vlada protest predložila v odobritev neneški vladi, predno ga je poslala v Washington. Welles mu je povedal, da je to nekaj prav nenavadnega v vseh 150 letih pri-
Leahv odpoklican, kmalu za-' jateljskib odnošajev med Zdru-tem, ko je a^hniral Darlan od- ženimi državami in Francijo, stopii kot ministrski podpreti- Welles ura je povedal, da. t*? sednik, da napravi mesto L&r Združene države bore ravno valu.	tako za Francijo kot za svojo
Admiral Lealn pa ne bo mo- IaMno ^oibodo in gel takoj odpotovati iz Vichv-!nost FrallC1^ VO|T" ^m-ja, ker je bil šele pred enim ;7'ato 1^«ovos:a Vrote^a Iie tetlnom operiran in še ni do in,ore	.
volj okreval, da bi mogel iti na I fz Te?y Je razv;d"°' ^ daljno j>ot. In kot pravi poro-»žene drzaVC m: bodo ^^ čilo iz Vichyja, bo admiral I,ca- prijateljih otluosajev s * raii-liy mogel odpotovati komaj v cijo, <k>Her bo na krmilu ran-treli tednih.	vlade I^erre I W Iu to
bo imelo za Francijo zelo sla-
da
bodo spomladi |>oslali v bo.i nove aeroplane, ki so boljši in hitrejši kot vsi dosedanji, toda do sedaj takih aeroplauov še ni bilo. razun Mes>serschmidto-vega št. 115, ki pa ni mnogo drugačen kot poznani št, 109, katerega se ruski piloti ne boje.
Po odhodu poslanik udmira-
be posledice.
pod vodstvom »svetnika 8. Piukneya Tucka.
Ker je bil poslanik Leahy odpoklican, 'bo najbrže odpoklican tudi francoski i>oslauik Gaston Henry-Haye.
Heury-Haye .je od Wel'lesa
kajti Zdrnžene po
, .v,	filiale raznih živU, ki so jili ]>o-
poslanskega	^ ^ lcta ]940> ko si jo
je osvojila Nenwija.
la Leahyja pa bodo P^^^ i	w(bodo F,-anciji več
uradsti/ki «e ostali v \ idiyju	c mtdh ^ ki so j51l
SABOTAŽA V ITALIJI
V Pazinu v Istri je bil sinoči Ob 9. zvečer iztirjen vlak in italjanske oblaki pravijo, da je 'bila izvršetia sa-l>otay.a. Dve osetbi ste bi H nevarno ranjeni.
Poročilo iz Rima pravi, da je vlak prihajal na postajo, ko je skočil s tira ter je prebil zid iu za vozil v čakalnico.. Neuradna poročila pravijo, da je bila ob onem času čakalni<« polna ljudi.
veliko kampanje za nabiranje
sklada za Rusijo.
Dr. Bunge je rekel, da je poslujoči predsednik Castillo pod pritiskom naeijske Nemčije pričel preganjati "komuniste", da bi s tem preprečil pomoč Rusiji.
"Od tukaj se ne bom premaknil," je rekel dr. Bunge.
Stimson napoveduje ofenzivo
Na časnikarski konferenci v soboto' je vojni tajnik Heurv L. Stimson rekel, tla bo ameriška -armada kmalu pripravljena za ofenzivo in jo bo tudi pričela ob prvi priložnosti.
Ob tej priliki je ŽStknson tudi povedal, da je bilo na Ba-taanu vjetrh :J5,000 amerišlkih iu filipinskih vojakov, med njimi tudi 16 generalov ter 25
tisoč civilistov.
Iran prelomil z Japonsko
Iranska vlada je »poročila, da je prelomila diplomatske od-noša je z Japonsko in ukazala jajKrnskemu poslaniku Hikota-
tini. Zadnja leta pa je zelo eudoval Rusijo in zlasti v njeni junaški vojni proti Nemčiji. Pred leti je dr. Bunge potoval ( po Rusiji in je o njej izdal tu-jdl posebno knigo. Vodil je tudi r(> likava, da mora v šestih
dneh zapustiti Iran.* Vlada pravi, da' je japonski poslanik 4'podtalno deloval" in da so bile zaradi tega prekinjene diplomatske zveze.
Jai>onsko poslaništvo v Teheranu je bilo središče o-siške propagande proti Tranu iu obenem proti združenim narodom.
Gen. Marshall
General George O. Marshall, šef ameriškega generalnega štaba se je včeraj vrnil iz Ixm-dona. Z aeroplanom je dospel
i>or" v isti poio- j pro papain I ni minister dr. .fo-žaj kot sta parlamenta v It a- !.wPph Paul (ioeW>els je sevtsla liji iu v Nemčiji: <hl ploska ji;tlerja mi vse pretege slavil Poglavniku, Duce-u in Fuerer- IUO('i drugim tudi rekel: ju kadar oni hočejo in zalite- "Večje sreče ni na svetu, kot J vajo.	služiti ženi ju našega naroda."
Zločince bo zadela zaslužena kazen . ..
London, aprila. — Predstavnik jugoslovanske vlade je v svojem govoru spričo novih
na La Guardia letališče v New nemških groženj med drugim York u ter je takoj odletel v dejal: "l\o bo prijel čas za Washington. Z njim sta prišla končni obračun, bo ju gos lova n
V zve2i z Mihajlovičevo borbo in nemškim ultimatumom
Beograd, 10. aprila. — Nacijski list "Novo Vreme" pri občuje besedilo nemškega ultimatuma generala Draži Mihajloviču. Besedilo se glasi:
"Policijska oblast tem pozi-	~~	" "
va generala Draža Mihajlovi-! borbe proti generalu Mih»jlo-ea in vse voditelje četuiških, vlčp ponesrečile. A oni dobro oddelkov v Srbiji, da se oreda- j vedo, da 'bodo vse surovosti jo v roku 5 dni. Ce se ne bodo'proti narodu, kakršen je jugo-pokorlli ukazu, bomo prijeli j slovanski, mal^ zalegle. Jugo-
tihli <lva visoka angleška častnika in nek visok državnik. Ž njim se .je tudi vrnil predsed-
ska vlada zahtevala strogo kaznovanje za vse zločine, ki so jih izvršile nemške ohladi
člane njihovih rodbin in jih slovanski narod se
"Neodvisna" plačuje davek Italiji
Ženeva v aprilu (JIC). — v petek slišal tudi nekaj pikrih [Neodvisnost Neodvisne Hr-besed, Iko se je pritožil pri jvatske Države" najboljše po-We lie sil, ker so Združene dr- jnazornje dejstvo da Hrvatska žave priznale ol>last'Vv^bodne odplačuje Italiji za >"t roške
Franci .je" nad francoskimi po-^ostvi a- Afriki. Welles je po-
za sedlbe 1*20,000,000 dinarjev na mosec oziroma eno in pol
«laniiku Henry-Haye-u odločno milijardo dinarjev na lerto.
Amerikanci poklicani iz Francije
Ameriški konzuli so pozvali vse Anierikance v nezasedeni Franciji, da ob prvi dani priložnosti odpotujejo v Združene države.	t
Konzula v Lyomt in Mar-tieillesu sta opozorila Anierikance, da takoj otipotujejo iz Frainije.
Nemško priznanje
London, < radio>-^J IC). — Pred »esitiiiri nieset^i je nemški radio zatrobil v svet da je ruska vojska uničena. Danes pa uradno poročilo nemškega poveljništva priznava, da je šest divizij ruskih čet prešlo v proti napad.
n iko v osebni zastopnik Harry, bodi direktno, bodi po svojih Hopkin-s.	brezvestnih agentih."— (VP).
i Mac Arthur bo pričel ofenzivo
General Douglas Mac Arthur je iz Washingtona prejel sporočilo, da je bil imenovan za vrhovnega poveljnika na jugozapadnem Pacifiku. Poročilo ne pravi, kako daleč sega njegova oblast v zemljepisnem oziru in tudi Nova Zelandija ni bila imenovana, toda avstralski ministrski predsednik John Curtin je v svojem pismu generalu MacArthurju tudi Novo Zelandijo vključil med združene narode.;
General Man'Arthur je že več kot pred enim mesecem prišel v Avstralijo, pa ni bilo naznanjeno, kaka Oblast umi je bila podeljena in je šele sedaj bilo sporočeno, da je vrhovni poveljnik zavezniških armad, mornarice in zračne die.
MailVrtbur pa je iz Washingtona ofbenem tudi prejel naročilo, da naj pripravi ofenzivo proti Japonski.
General MacArthur je imenoval za poveljnika armad na jugozapadnem Pa ci trku avstralskega generala sira Tho-masa Blanicya, za poveljnika zračne sile generala Georgoa H. Bretta, za poveljnika vojnega brodovja pa admirala Her-berta F. Learvja. General Jo-natiliau M. Wainwriglit še vedno ostane poveljnik na Fili-ipinih.
kaznovali za vse posledice na daljovauja odpora. Prav tako bomo zaprli tudi sorodnike vseh. ki imajo kakršnokoli zvezo z generalom Dražom Mihaj-lovičeni, njihovo imetje pa bomo zaplenili."
London, 10. aprila. — V govor na nemški ultimat je Mihajlovič začel s spomladansko ofenzivo v Jugoslaviji. To
vsemi
».redstvi, ki -o mu na razpolago, bori za svojo svoIkkio.
Carigrad, JO. aprila (ION)—-
Neda\nio je v okrožjih Toplice in Jablanica prišlo do ostrih bojev med četniki in Nedieevi-mi četami v slrfžlbi naeijev, ki jim pomagaj o bolgarski od-delkl. V vasi Vojniku. jabljan-sko okrožje, so jugoslovanski jjludi n tekov odgovor na gro-''rodoljubi napadli večji ^jigaT-žnjo generala Nediča, iia bo-ski oddelek *m ga uničili Bol-ubil vseli lb,tKKJ talcev, če ne bo garskečete so se maščevale nad četnrška vojaka takoj preneha- prebivalstvom s trni. da so pola z delovanjem l)rotl zase- rušili dve sosedaiji vasi- m po-dnim oblastim. Mihajlovič je b:li prebivalstvo, starce, žene vest o nemškem ultimat umu sporočil svoji tajni radijski jjostaji.—(Poročilo VV.)
Lomion (posebno s|»oročilo JIC f>o radiu) — Ijondon-dci "Ti^nes" piše v zve>zi; z nemškim ultiniatmiiom Mihajloviču: "Suro-vi ukrepi Nemcev so oči\*i<fcno njihov zadnji obupni jKikskus zatreti nezlomljivi odpor jugoslovanskih rodoljubov. Nemške grožnje so nov dokaz, da so se vsi poi«ku<?i in
in otroke so i>okositi s strojnicami.
Bolgarsko vojaštvo je napravilo še drug strašen zločin v bližini Niša, kjer imajo koneen-tracijc4ko taborišče z mnogo slo jugoslovanskimi rodoljubi Z a j in vi, so ravnali strašno. Pred kratkim so ujetniki ubili dva stražarja in polbegnili. N-snško i-n bolgarske P-ete so nato obkolile taborišče in pobile vse ostale ujetnike.	J
CITATELJI IN ČITALNICE! VAŽEMU SLOVENSKEM USTIJ LAHKO PONUDIT E PRIJATELJSKO ROKO V POMOČ S TEM, DA IMA TE VEDNO VNAPREJ PLAČANO NAS0ČNIN0.
-GLAS NARODA" — Nw York
MONDAY, APRIL 20, 1<
VSTANOVLJEN LETA 18»
"GLAS NARODA"
(TOIO OF TU FtOfLI)
Mednarodni pregled
'Zveze" in "bloki" na Balkanu in v srednji Evropi.
OvMd ud Published by BUrail« PaMlahlag (l|>Hf. (A Oorponttoa). VitlK Biknr, Pf«aUeot; J. Lopatu, Sec. — Place of btuUwn of the MfKMJoa ud eddreaee of above officer«: 21« WBST 18th BTEOT, ' • 'J S -NEW YORK. N. Y.
49th Year
•Wu Naroda" to laraed every dej except BttudiTk, Sundays and Holldaya Yearly H-. AdverttoeBent on
Ea celo leto velja list se Ameriko In Kanado $«.—: aa pol leta ffe-f* ea Četrt leta IIJO. ' Za New York aa celo leto t7.—; aa pol leta Ea lnoeesaetro aa eelo leto *7—; aa pol leta S8.80.
•las Naroda" lahaja vsaki dan lavsemM sobot, nedelj In praanlkov.
ML AS NARODA." tU WK8T
lWs 8TRKET, NSW GHelsen >—114*
YORK. N. Y.
IZDAJALEC — LAVAL
Pierre Laval, i&kjadec, ki jv že enkrat pobegnil in živel, da je izdal drugič, je zopet v Yichyju.
Vsak Francoz ve, da njegovo življenje ni vredno ene ga sonca. Lami je "zapisani" in rako je tudi že pripravljen marsikateri Francoz, Hla nad njim izvrši smrtno obsodbo.
Malo pred Božičem leta 1940 je Laval pobegnil iz Vi-chv ja iti samo po milosti Atfolfa Hitlerja.
I(JXC.) — Poročila iz Evonpe govorijo že več dni o ustanavljanju nekake *4 male antante" in 4'balkanskega bloka" med Rum unijo, Slovaško in Hrvatsko proti Madžarski in Bolgariji. Iniciativa za te "pakte*' in "zveze" je-povztla Anton«*eu-jeva Rumainija, ki je nedvomno najbolj ogrožena za: at I i zahtev Madžarske in Bolgarije in ki je še vedno, navzlic svoji fkapitulactj-i in aktivni udelcž-(bi v vojni Nemčije proti Rusiji nezavarovana in prepustna svoji usodi. Nunciji Ru-munija ni mar. Prisothost Slo vaSike in Hrvatske v rej zvezi je nejasno, nepojasniivo in nr razumljivo.
Ma*ižair.ska in Bolgarija zahtevate zarse politiko čistega iniperializioa v donavskem bazenu in na Balkamu in smatra-»te stališče Rumfunije, Slovaške in Hrvatske kot "iredentistič-ne revindikacije ponorelega re-vizioniana." Vendar, besedi 1' Jreclint izem " in " revizioni -zein" ste čisto madžarskega in
KUP.U JTE
Neke mrzle zimske noči je Laval v spremstvu taco- |,bolke^a	Rumom
Hotel du Pare v Vtchy- U<^loT^Anvatska
sred nje-evro peke ga in balkanskega življenja. Torej je po-veem razumljivo tudi- da na satelitske države, ki jili je Nuncija ustvarila v organizmu Oe-Jioelovaške, Jugoslavije in Ru-munije- ki ji/m danes dajejo iimetna Sl&vaŠkii, Hrvatska in "mala" Rumunija, vplivajo s starimi sistemi regionalnih an-Hant. kaki^sne so bile "Maja Atlanta" in '^Balkanski sporazum." Seveda, med tem, ko tako (postopajo, se ne zavedajo, da na razritem in poiušenem ozemlju z državami, ki v resnici sploih niso samostojno temveč so isaimfo nekake sence držav, ] ni mogoče uporabljati neko ve-|li)ko politiko zvez. katere so se prej posluževale prejšnje samostojne in svobodno državne enote. "Ideologi" ki poizkušajo danes voditi zunanjo politiko Antonescu-jeve Bukarešte, Za-■greba in Bratislave, nahajajo seveda na iste težave, ki so jih ivnele Jugoslavija, Runrunija iai f*eihoslovalška iki so jrh oni •rušili in jim paralizirali njiho-
—


Peter
PISMO IZ BOLNI&NIC&
lil.
UNTED STATES SAVINGS BONDS in STAMPS
čkili detektivov prišel iz palače ju, kjer se je po premirju nastanila francoska vlada. Te-' Haj niti najmanj ni vedel, ako bo še »kdaj prišel na svoj dom Cliaiteldon, nekaj^milj od Viehvja,
Detektivi so ga precej robalrio potiskali pred seboj, moža. ki je bdi nekaj minut prej vesmogočen. Povešenih oči je šel Laval proti čakajočemu avtomobilu; sempatam pa je pogledal sedaj plalio, sddtfij jezno in preteče s svojimi majhnfmi očmi. Na zunaj je izgledal miren, v notranjosti pa je divjal vihar, kajti malo prej jelbila zelo viharna kabinetna seja. na kateri je bil odstavljen kot minisHr-& ki podpredsednik in naslednik maršafla Petaina.
In komaj 12 ur zaitem se je že vrnil v Vichy, kajti v Parizu se je pogodil z Nemci in je dobil vso nemško pod-jioro pri tem, da drži Francijo za vrait.
Laval je zmagoslavno sporočil Petaanu in njegovim ministrom, kaj je posegel v Parizu in db istem času so že ropotali težki nemški :t*ruki z m uničijo in tanki prOti ita-ljanski meji, kar je bilo proti pogojem premirja. Tedaj pa je prišlo presenečenje.
"Kaj pa bodlo rekli Francozih! ga je vprašal stari Petrin s svojim mirnim, globokim glasom.
Laval je bil preveč razburjen, da bi se zavedal te; svarila.	ii |l
"Meni nič mar," je odvrnil trmoglavo.
Predno pa je skončal, telctaj sta skočila proti njemu tedanji vojni minister general HuaKtziger, ki je lansko leto izgubil življenje pri nesreči z aeroplanom, in notti*anji minister Marcel Pevrouton in sta ga s pestmi zbila na tla.
Vnanji minister Baudoin in drugi ministri so Lavaki priskočili na pomoč in je slednjič, pemeč se od jeze, zlezel na noge.
:'To boste še klrago plačali," je za vpil. "Vrnil se -bom v Pariz in bom o vsem poročal nemškim oblastim."
Petain pa ga je zopet preikinil:
"Ali ste v nemški ali francoski službi?"
Predno pa je mogel Laval odgovoriti, je bilo jk>1jk> Petaimovih vojakov v dvorani. To je preskrbel Pevrouton, ki je sovražil Lavala, kot ga sovraži vsak pošten Francoz.
Dva dni pozneje je prišel v Vichy nemški "poslanik" v Parizu Otto Abetz, da reši svojega prijatedja in zarotnika—Lavala, PdJ varstvom nemške vojaške straže na motornih 'kolesih se je Laval odpeiljal z Abetzom.
Ves francoski narod se je oddahnil in Petainova slava se je dvignila.
Sedaj se je Laval zopen vrnil v Vichy na zahtevo
ve naravne akcije na diplomat-zveza iskom polju. Sla'bi, brez moči in dopušča tudi možnost oborože- j utajili nI. ne predstavljajoč ne nega spopada v slučaju, da Ma- narod ne dižavo, niso spo<ob~ Tt-x-Uv-i džatvka in Bolgarija zahteva-jni razvijati politiko medu ar od -te novih priključitev ali se spustite v nova agresivno im-
CRNEC JUNAK V PEARL HARBOR.
I Pred tremi leti je 19-letni Omec, I>orie Miller iz Waco. Tex. prostovoljno vstopil v a-meri^ko mornaric. "Postanem dofber mornar," je rekel tedaj.
Pred nekaj thieA-i je sekretar mornarice Frank Knox uradno polival i l 22-letnega Črnca iz za junaštvo pri Pearl
perialistična osvajanja in odvzemanja teritorija. Maelžar-Kka in Bolgarija s -svoje strani prav tako reagirata z "zvezami" in / 'pakti^. odločno se u/pi.rajoč. rumunski 1'ofenzivno-ati". Nemčija, ki je v resnici v tem kratkem času R-umvmijo popolnoma uničila in prav tako ves donavski bazen, je zaradi sedanjega stanja v resnih skrbeh. .
Pomenljivo je*, da nacij*ki upravitelji "novega reda" po padcu Jugoslavije niso mogli vapofitaviti v tem predelu, kjer je Jugoslavija jfiprala vodilno vlogo, nobenega reda. Mednarodno politično in zgodov.nsko je ves ta predel uničen in v njerrt nemogoč vsak normalni dbstanek.
(Kajti v njej ie eluli odpora vedno vel z enaiko silo. Razde-livtsi Jiugoslavijo je Nemčija, čisto razumljivo, napravila globoko razpoko v sredi srednje Evrope in Balkana, ki danes pripravlja razkroj vsega sistema normalnega in naravnega
IZŠLA JE NOVA KNJIGA V ANGLEŠČINI O ŽIVLJENJU AMERIŠKE DIVJAČINE POD NASLOVOM
_ . - .. j XT	, Harborju s sledečo citaci jo:
ne samo^tojnoeti pred Nemeujo,	, .
pa tudi Madiai*ko in Bolgari-	, J* 0111 ^ . ^-Poln-jeva^e
jo, ki se čisto dosledno bore	izredni pogiiin in pre-
prvenstvo pri razdeljevanju
plena na bojišču, ki ga je za te-
boj pustila Nemčija. .
{Razen vseh teh konstatacij tudi vsa poročila zatrjujejo, da ee je s padcem Jugoslavije zračilo mednareKhio ravnovesje na jugovzhodu in na Balkanu in da je osišče nesposobno vzpostaviti red 5n ravmovesje v predelu, v katerem je Jugoslavija ne samio kot suverena in neodvisna dižava, temveč tudi zaradi sposobnosti svojega 2ia-roda predstavljala glavno jamstvo miru, napredka in sodelovanja. Vse- kar se dimes dogaja ob Donavi in Balkanu, jasno kaže, da Jugoslavija ni bila neka "umetna tvorba" teirivet* naravna posledica zdru ženja naroda in kot taka logičen element v odnosih sil na Balkanu in v srednji Evropi, ki je £e danes v odporu njenega naroda dominantno nad
Laval ve, da Francozi scU'aj niso več tako omoteni. kot so bili po prvem velikem vdarcu, po porazu in po sramotnem premirju. Zaveda se, da njegovo življenje ni varno in sam bo tudi ski^bel, dia bo vsak/Jb odstranjen, ki mu streže po življenju. Prvo njegovo delo pa Ibo, da zlomi vsako nasprotje proti svoji vladi. Nato pa bo pripeljal Francijo na pot, ki bo peljala vsporedno s cesto, po kateri koraka Nemčija.
Deset najboljših generalov sveta
Kateri generali spadajo v vrsto desetih najboljših generalov sveta? Vojaški strokovnjaki v Londonu so jih nedavno izbirali. V obzir <so prišli vsi generali, ki so se-dejansko udeležili vojne od meseca septembra I.	Tu navajamo angleški spiisek:
General MaoArthuc; gene-! ral Sir Archibald Wavell, Ve-1 lika Britanija; general Chiang Kaj-šek, Kitajska; maršal Simeon Timotšenko, Rusija, maršal Edwin Rommel in Maršal Kart von Rundstedt, Nerožija;
AMERICAN
WILD LIFE
I zir lastne osebne varnosti te*-kom napada na brodovje v Pearl Harbor, dne 7. decemibra 1941. Stoječ ob boku svojega fkapetana na n*osUi, je Miller JvzIbc- »o^Tažnikovemu streljanju in spuščanju bomb in požar ju (pomagal odnesti svojega fkapetana. ki je bil smrtno ranjen, na mesto, kjer je bila večja i varnost, in kasneje streljal iz strojnice*, dokler ni dobil povelja, da zapusti most."
Miller je bil junak, še pridno «e je spoznalo, kdo je. Tisk in radio so t^koj poročali o njegovem junaštvu ali junaka so navajali le kot "neimenovane-iga ČJmeu."
I Kimal u po Pearl Harborju je Miller pi^al starišem. da je varen. "Ti črni oblaki boelo od-sšli," je pisal, "in jaz bom še vedno na solnčni «trani. To je kar sem pričakoval in seelaj «e je zgoelilo in se mi dobro goeli.''
general Ileinter Poorten, Nizozemska Indija; general Dra-ža Mihajlovič, Jugo^avija in general Tomovuki Yamasita, Japonska.
('4 American Observe r,'' 23. marca, '42.)
v knjigi je nutau&iio popisano živ-Ijcuje iKteiunejuilh živali, živetih na snhem, t morju in v zraka, tako da bo xsakdo, ki ljubi naravo iu njeno pestro živalstvo, knjigo bral z velikim zanimanjem, ker bo v njej našel marsikaj iz življenja divjih živali, kar inu dosedaj Se ni bilo znano.
rrvotao je bilo nameravano to veliko delo izdati v iietih knjigah, toda je slednjič izšla v t-ul sami knjigi, ki pa pri vaem svojem skrčenju pri nafta , -r> j
roroLNi popis Življenja ame- ratonavju.
HIŠKE DIVJAČINE.
Ipijigo bo z užitkom bral lovec; ker navaja in popisuje vse živali, ki jih je dovoljeno in prepovedano streljati; farmer, ker so popisane živali, ki na l»olju koristijo ali škodujejo ter slednjič ribič, ker so v knjigi naBtete vse ltIBE, KI žive v AMERIŠKIH voDAH.
Poleg poljudnega popisa in pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) ; 6 slik v naravnih barvah, v velikosti rele strani, ter ima 778 fitrani. Velikast knjige je 9 x 6 inčev. Knjiga opisuje sesavee. ptiče, ribe, fca-fe in iirali, ki so ravno tako na snbem kot v,vodi doma. — Vezana je v močno platno z zlatimi črkami.
POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO l»odite »seoaj ZA ceno:
Sedaj $3.50
Naročilu poSljite .... KNJIGARNI SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY 216 W. lStb STREET, NEW YORK,
v.sem razvojem situacije v tem 4riu Evrope-. ^Tala Antanta in Balkanski sporazum, kakor so si jih zamislili njihovi tvorci, so bili logični organizmi, ki so nastal ,v pravilnem razmerju z ravnovesjem sil in naravnan politienin razvojem dežel, naT rodov in držav, ki so jih .sestavljale. 8 splošno sprenienitvi— jo situacije v Evropi niso mogli izpolniti svoje misije, a dane« je jasno, da so bili neobhodno potrebni, ke-r se na nje vračajo celo tisti, ki so jih s svojim razdejalnim, destruktivnim in protinarodnim delom sabotirali in rušili
Odsotnost Jukoslavije bo še naprej povzročalo skrbi Nemčiji in vsem dnzavan. ki so se prehitele pri improviziranju Svoje politike, kajti brez Jugoslavije ni možnosti m vzdrževanje miru in konsolidacije odnošajev sil na Balkanu in v
NAZNANILO.
Tem potom se sporoe-a v.-em delničarjem Slov. Xar. doma v BrooQvlynu, da st vrši delni-čarska seja prihodnjo nedeljo dne 26. aprila ob 3. uri popol-fcime v dvorani Slov. Xar. doma. 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. Alko kateri ne bi prejel il^ismeneiga toza<le^*n(gea obvestila naj-blagovolji to naznanilo vjpestevati kot pismeno va-tbilo. Seja bo zelo važna v \~seh ozirih, ter je vsak delničar na-prosen. da se zagotovo udeleži.
Uprava Slov. Nar. doma.
Bolniki
A našem oddefku bi bilo v sili prostora za štiride^t bolnikov, toda zadnje tedne v njem samo trideset postelj, in med njimi je včasi precej praznili.
Bolniki so od vseli vetrov in strani* udarjeni z najrazličnejšimi boleznimi, izvzemši slučaje jetike, spolnili bolezni in kožnega ralka. VTseh starosti so in vseh poklicev.
Ob prihodu je vsakdo sme-šno-nerodeii. Ne ve, ko^a kaj vprašati, prositi. Vsak šum, vsak krik ga vznemiri. Že prvi dan se vsakdo kesa svojega prihoda, in bi najraje šel domov.
Blržuji sotrpini kaj hitro iz vlečejo iz njega, Ikdo in kaj je, kakšna bolezen ga muči, če ima družino, sorodnike in če se nada obiskov.
Po nekaj elneh se vsemu privadi.
Slehernemu preiščejo takoj po prihodu kri in vodo ter mu dajo pet do deset raznih injekcij, sam ne vem, zoper kaj.
Nekaterim je dovoljeno že naslednjega dne vstati, nakar se* sprehajajo oziroma posedajo j K) ward u.
Po krstnih in rojstnih imenih se ne poznajo. Nazirajo se po boleznih: kar je spočetka zelo čudno slikati. Na primer: "Hej R he uma!" "Daj mi »ve plenko, Legless/*' "Gallstone, skrij cigareto, doktor gre!"
Največji reveži so starčki brez denarja, družine, sorodnikov ali prijateljev in jezika ne znajo.
Pri nas so trije taki Italijani in dva Poljaka. Zdravniki in bolničarke jih ne razumejo, oni pa bolničark in zdravnikov
ne.
Njihovo zdravstveno stanje, —ko je bolezen enkrat dogna-na,—je treba torej presojati edinole po telesni teiii|>eraturi in utripih -srca.
V zavodu je sicer nekaj mladih njihovih rojakov, ki pa no če jo tolmačiti; ampak trdovra tno molče; najbrž jih je materinščine sram.
Bolniki se dele v elva razreda: "'Mlade" in "stare može Starost sicer pri tem prav nič ne oelloča, pač pa čas, ki ^a prebije bolnik v bolnišnici. Najmanj tri mesece mora biti tulkaj, dii zasluži saržo "starega moža."
Njihova beseda je precej veljavna, skoro bi rekel oelločilna. Z bolničarkami se šalijo, nadležnim zdravniškim abi-Srkom se znajo skrbno izogniti, smejo kadarkoli hočejo v ku-
'V ^rezi s temi opazkami se nam ne adi potrebno omeniti, da je vse, kar satelitske države počenjajo na legalnih or eranizmilh Jugoslavije in Ceho-slovaške, brez vsake mednarodne pravne podlage in da je vfce to delo protizakd^ito in protinaravno. kajti narodi Jugoslavije in Čefcotelovaške so 6e V vojni, vojna še ni končana in zato Baimo njihove vlade v izgnanstvu predstavljajo legitimnost držav in narodov.
mrcnMiifflwwKi^^
KLOBUČARJI
izkušeni' na liidravličnem stroju, na moških klobukih, dobe delo pri: GOOD VALITE HAT, 19 W. 4th STREET, NEW YORK CITY
% a. % % % a % % %	•> ^ *> ^ •
I1
m
i H if iM
i ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^!/
11' | Eecepti so napisani v angleškem jeziku; nonekod pa so| l |tudi v jeziku naroda, Ip mu jc kaka jed posebno v navadi V
i »i i Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo zai 5 i H1 kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati inr<1 izpopolniti.	_ Jj |
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes §f Ali Nations
(V angleškem jeziku)
RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo $
00
JJaročite pri ^
U T'-' '
KNJIGARNI SLOVNIC PUBUSHJNG CO.
hiiijo, najbolje posteljno perilo si že prejšnji večer preskrbe*, še predno je jed prenesena k ležišču, si zajamčijo najboljše iu največe kose, smejo teleto-nirat^ in imajo sploh pravice, ki jih jim "mladi" po vse pravici zavidajo;
M imogretle naj tuell.onieuini, da izgubi sinit svoj pomen pri eh sosedih umirajočega.
Ko privale bolničarji k bolnikovi postelji tanke kisika (oxygena), ko obdajo njegovo posteljo s platneno ograjo in ko mu ponoči luč gori, vemo Vj-i, da se mu je približal konec. Zdravnik za zdravnikom ga obiskuje, bolničarke mu merijo vročino in vbrizgadajo mamila, dihanje mu postaja spočetka lutreje in težje, nakar policial je, dokler .povsem ne po-oeha. Zdravnik ugotovi smrt. Bolničar ga sleče in vsega u-inije,-bolničarka mu obesi krog vratu listek z njegovim ime*nom in časojn smrti, pokrijejo ga z belo rjuho iai ga odpeljejo v pritličje v ledenico, kjer čaka sorodnikov oziroma pogrebnina.
Njegovi sosedje smatrajo vse to kot nekaj enostavnega in samoumevnega. Po nekaj uvah je pozabljen, kot da bi ga nikelar ne bilo.
Me'see-a marca in aprila s>o igrali trije bolniki pinocle, dan za dnem, od jutra do večera. Bili so resnični prijatelji in -o si bratsko ^delili vsako najmanjšo dobroto. Nekega dne po kosilu se najstarejši med njimi (imel je menda srčno napako) kar zlepega zgrudi s stola na tla. Bil je pri priči mrtev. Eden tovarišev obvesti ^bolničarja o njegovi smrti, dočim začneta dva iskati po wardu novega tretjega partnerja za pinocle. Po preteku dvajsetih minut se je igra nadaljevala, kot da bi se nič ne zgodilo. Mrtvi je bil pozabljen, in nisem več slišal omeniti njegovega imena.
No"bena bolečina ni prijetna, največ preglavic pa povzročajo bolniku, ki leži dolge tedne v postelji, žulji, kateri se pojavijo i>o zadnji otrani telesa.
Amerikanci jim pravijo "bedsores". Koža se prav do mesa oguli, kar brez prestanka žge in peče. Mazila lil powdri nič ne zaleže jo. Edino sredstvo bi bilo štirinajstdnevno leža-nje na trebuhu. Nekateri poskusijo, in jim uspe. Jaz, ki imam več kot dvajset kakor srebrn tolar velikih žuljev, sem večkrat" poskušal, pa nisem trajal več kot dvajset minut.
Najiskrenejša želja vsakega bobiika je. vrniti se čimprej domov—boelisl ozdravljen ali ne* —poleg nje ima pa vsak še druge želje, izpoljive in neizpol-njive.
Sam ne veni, kaj mi je bilo. da sem preel Veliko nočjo za hrepenel po prestah, kakršne so pe&Ii in prodajali v starem kraju. Celo sanjal sem o prestah.
$e danes ne vem, kdaj in kako se je ta moja želja vbese-dila in prišla na uho pekovskemu mojstru Bcnčiču v Brook-lvnu. Kadarkoli me on in njegova žena obiščeta, nri jili pri-neseta celo zalogo. Najlepša hvala jima t
Trdno sem upal; aa- bodo mojo največjo željo zdravniki že vsaj za velikonočne praznike izpolnili in me pOsbvli domov, pa nočejo iu nočejo u£e-siti tega mojega silnega li repe-nenja.
216 West 18th Street
New York, N. Y.
(Dalje prihodnjič.)
•GLAS NARODA" — New Torti
Kratka Dnevna Zgodba
MONDAY. APRIL 20, 1942
"jo krvavo daritvijo umikata.!-' Taiko morajo posebna ču-mirnenau podjedekfu, ki daruje tilOi tmkaj sprehajati. tudi sle-
VSTANOMJES LETA 18fS

.IOSIF (^iltlNKC:
STRNENO POLJE
Kod se je prvikrat rezala brazda, kdo je prvikrat, sejal — tega nam ue pripoveduje zgodovina, ker ona Kama je šele hči tistega človeškega napredka. ki se je v tekli stoletij porodil iz pol jed' lstva. Na j-starejša poročila o ratarstvu
zajemarito torej samo iz mračnih pripovedk, po kater m je bil sam Bog i nebes. stopil na zemljo, dairt svojim ljubJjen-oem meti ljudmi naj več j? dar, ?'lo, ki u as živi. Kako značilno iu pomenljivo je to slovansko ime!
U>a, re»- izmed v&e je vesoljnemu človeštvu ni imeni hiejže stvari cd strni. Ozrimo se aH v starodavne ali današnje ease. Koder namreč se o«tri meč preii|enjuje v črtalo, tam se povsotl zverino goneči lovec in potikajoči pastir s svo-
Slovenske Knjige
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . .
(Finžgar)
IDIOT
Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE—NAD 60« sir. Krasen romau euetja najbolj-51!» ruskih piautejje*. — upta __ mladeniču, ki je imel že ▼ najbolj rani 'mladosti nngnenja k nenormalnostim. Opis jo živahen in ne utruja kot nekateri drugI rumu ni Dostojevste-ga.
Cena $2.25
LISTKI
Spisal K sax ar Meiko.
(144 straui.j
Cena 70c MARKO SENJANIN —
SLOVENSKI ROBINSON
Cena 75c
MILIJONAR BREZ DENARJA
Spiaal Phillips Oppenbeim.
(92 strani.)
Do btrajnosti napet roman iz modernega Življenja. Oppen-helm je sna ni angleški romanopisec poznan po celem rre-tn.
Cena 75c
MOŽJE
MALENKOSTI
Spisal Ivan Albreht.
(120 strani.)
Cena 75c
Spin I Emerson Hurta.
<309 at rani.)
Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu fltateiju. Prevod prav_ nič ue zaostaja za originalom.
Cena $1.50
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko Kal.
(117 strani.)
Štajerski rojak KaC ni do svojega Štiridesetega leta stopi! ▼ javnost. Nato je začel pisati kraJ3e črtice, ki JUi vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel m svojim romanom — "Gruntom."
Cena 85c
SODNIKOVI
Spisal JOSIP STRITAR
Starosta naših pisateljev In pravzaprav ofce pravilne sio-▼enSCine v tem svojm romana Sivo in EauimlTo popisuje življenje na deželi.
cena $1.75
POUČNI SPISI
angleško slovensko berilo
(F. J. Kernt — Zvezano
Cena «2—
Bodoti državljani naj naročijo knjižico —
"how to become a citizen of the united states'*
V tej knjigi so vsa pojasnila in zakoni za naseljence.
Cena 35 centov
domači žmnozdkavnik
Spisal Franjo Duaar. — 27S strani. Trda vez. — Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje: slike.	Cena $L3«
GOVEDOREJA	^
Spiral H. Legvart. 143 strani s idilami.	' Cena $1.—
knjiga o dostojnem VEDENJU	" * '"
111 strani.	Cena 59 centov
MLEKARSTVO
Spisal Anton Pevc. s slikami. lOS strani..— Knjiga za mlekarje Iu farmerje v sploftuem.
Cena 50 centov
obrtno knjigovodstvo
258 strani, czuna. — Knjiga je uamenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter 2f-lezolivarstvo.
Cena $1—
i-mni čebelar
Spisal Frank Lukmaycr. 1G3 str.
Cena $L—
ZDRAVILNA ŽELlSf A C-' Strani.	Cena 25 centov
V ROBSTVTJ
Spisal Ivan Matiric.
'*J55 strani.>
Ivan Matičič je edt-ii tiftih redkih na>ih Ijtull, ki ne pozna samo vojne In njenih grozot ter posledic, aui]«tk zna tudi vse pretresljivo opisati.
Cena $1.25 ZADNJI VAL
Spisal ivo &orli
Pozuanl slovenski pisatelj nam v tej knjigi podaja zelo zrtnimive' podatke o svo-jih doživljajih v Rogaški Slatini.
cena
1
RAZPRODAJA
SLOVENSKIH
KNJIG
po zmerni ceni
Po 50c zvezek
Andrej Ternovac (Ivan Albreht) Bel® noči mati Junak, (DosttjevakiJ) Filozofska zgodba (Alojz Jiraack)
Na rmzlienili potita (Ftmm Frtscfa) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Varne duše v vleah (Prosper M i rime) Zapiski Iz mrtvega doma (A. M. Dostojevski)
Po 75c zvezek
Belfegor (Artnr Bernede) Po strani klobuk (Damlr Feiget)
Po $1 zvezek
Veridicus (Pater Kajetan) Sivko <E. S. Thompson) Radarska balada (Marija Majerjeva) Prigodbe čebelice Maj« (Waldemar Bonsels)
Pingvin ski otok (Anatole France) Pisane zgodbe (Janko Kad
Po $1.50 zvezek
Zločin in kazen (F. M. Dostojevski))
Tisto knjigo, ki jo bi radi brali to zimo, naročite še danes!
KNJIGARNA ■
ufki vavir -pridelek; iyjdo bi se lu ne spominjal Abelove in Kainove daritve? — Vsak na svojih tleli hoče takoj tudi imeti družabni ied; mejniki kažejo, dokle t»amo ima i,o*ed pravico; namesto udoauačojiih živali »e laže razdelitno žito prina&a na semenj tir na prodaj. Kjer je poprej stal pre-mično šotor, tam se kmalu hi-prirode priraste tako nekoč k tlom.
druga po drugi pridruži, da polagoma nastane va?, mesto-kakor drovo z listov jem; cvetjem! In *ad;iem iz neznatnega zrna. A not ri v Iliši umna gospodinja vlada in za kolovrat toirt prede nit zkrtega mirn.
Xeprcaiii't-no domovanje začenja "buditi lriWl družalmega življenja. Godovi, gcMi 111 razveseljevali ja. katera se vrača-jo leto za letom, dobrodelno pospešujejo medsebojno oboe-vanje, iz katerega edino ra.«te veliko. Raznostrano prizadet vanje vnema duhove, ki potem z vednostjo in umetelnostjo blažijo ;n* svetijo, da vidimo in spoznavamo- kaj ie koristno, k ni lepo?
{Po|jdels1vo torej povaja vso AToVeško omiko ter .jo po-viadigirje na vfcjo in višjo stopnjo. A ker navadno vse, kar pi elovik obrača samo na korist in dobiček, gubi svojo naravno, prvotno milino in poezijo. utegnil bi nwednik meniti. kako piozjiirno pač nmra Ibiti stmeno polje, iz kateregn si khi^etK* res "v potu svojega obraza" ga vsakdanji svoj ikrub. Ali glej — tudi polje popolnoma ne pogreša poezije. (>zn"mo se nanje!
tlvo o<tleze »niegv ko je po le-dinrfb še v-e rjavo, in predno traATiik- zeleni strn na njivi. Tn k£ko dobrodejno blaži v prsi. kako porzdigruje srce in vedr; dušo to pivo, nežno in uponosno pomladanjsko zelence. nad kateilm zsrodnji škr-janc. zLbajc- se visoko gt>ri v zraenib krogovrh, prepeva svojo veselo alelujo!
JTo š; laltko kla^ovge s»e zdaj ljlibo yjozibava iu v godnem zraku, "ko krotmk vetrič, igraje iu ljubeč i-e ž njimi, jxiplesava z njive na njivo povrhu zelenkasto sivega «trn onega polja. Vendar, da ^prevelika enoličnost ne žali pozornega očesa, naijjka =e skrbna mati narava tudi v to svoje pohlevno krilo nekoliko m'mega in zalega lepotica.
(Kraj razora zao^nji izza gostega bilja rdeea punpara. Hvo žaret5a, kakor danica. na poro-/bju jutranjega ndbe^a. Tam ter tam ražaiocvetni kokolj izpenja svoje versioe malo vi5e med klasje; njemu se druži jasne višnjevi posedec in od spodaj gori rdečikastl. grabor m belo rtvetoči oslat hitita ob ^katerai bilih lcviSktt, nati-boana ovijaje in venčaje te ponižne stebrce, ki j>odpirajo vse rtovc^anstvo.
iSkoraj potem začne svetli zor objemrijati laWko pripogiba-joco še $=trn. najprvo žolti jeo-inien, potlej bledo rž ter nazadnje zlntommeuo pšenico, da povsod tako zemo odmeva preko prostranega polja ter se tako bltsčavo razgrinja s krajev, v rae»ic, kader na večera veter valove vali dalje in dalje po nji vali.
lin zdaj je tisti čas, da gre 'kmetic ob npdeljali popoldne tako rad malo doli po polju. Kateo le ugoidno, kakor po kruhu diši s tistega, napotnjene-ga klawja. Kako dobrodejno mu je pri srcu, počasi pothajajoež" nrfu po mejah med njivami ter videeernru tu svojib žnljavih rok stoletni sad. ki se mu zdaj «;ami ob sebi na obesa v naročje. Kako hvaležno se niu oko drvi-ga proti nebesoni, premišlja je,
liemega drugega mislečega človeka.
Kjakšen mik, kako samovlast-na poezija pač opoldne počiva
nad strnem im poljem. Nobena j |Predfiechuk Bo<mWf lt: je O fcapiea ne dabne, noben kla* ne anačil nedeljo 17. maja kot dan Šane, nobena tica ne zascebeta-.^I aan an Ainieidean." fe črni i^urin ter dolgojpfcta,
Dan na proslavo gesla:
"AMERUCANEČ šM-
zelena kojjilica, ki netindoma preovrčavata ves dan, molčita ttJdaj. Sani>o gori s srede či«to modrega nebeškega stropa solnioe sveti in pripeka doli, da vse mtdli iai po.jtHiia (xl vročine, da laabeljcni zrak živo mi-nad prepaljeno strnjo, v kateri vse tli in čudno *ika, ka-kor bi skrivne moči snovale tu jiotii.
Afli na večer! Kako tu nad žitom migajo gosti roji komarjev, 'H-ci solnce doli spravljajoč Za hladnega večera že prepelica, ko se pod težkim klasjem v razoru napije rose, kliče kmetu v vas: "pet pedi, pet pedi!" In ko malo pozneje debeli mesec počasi prileze izza Jroi'e, pooglalša -se tudi kosec poleur Btrni v detelji: "tesk. te^k" do drteva!
V tem stim tudi dozori. Mik-la in vsa oneaiogo plolegla težko tehta v tla, čakaje samo še snpa in prijazno k'jitaje ženji-ci: pridi me, pridi žet!
lin ženjice v četab hite in v vpstali se razstavijo po polju, rado-1 no in z veselim ter po-vzdigiijenim artrm prepevajo ley k* domače ptsmi, dasi so si dobro v s vest i, kako bo bolel ukrivljeni hrbet, kako bo s potnega čela kaplja pobijala kapljo, predno se konča to preime-fiitno delo. velika strn ena žetev
f^ovomo«tDi in.Jiriložiiostiii kot ^ržavljaiiov Združenih držav
in drža^- in oličin, kjer živijo.
"Ker je mnogp bolj potrebno za časa vojne kot za časa Qitrru, da ljudstvo popolnoma razirmeva obliko in duh svoje vlada iu odigovornosti. državljanstva, zato jaz, Franklin I). Jioosevelt- predsednik Združenih držav, s teni označujem nedeljo 17. maja 1942, kot "I am an American Day".; nujno pozivam, naj se ta dan posveti kot javna priložno«t za prL}x> ananje vseh našib di"ža.vljanov. ki so dosegli svojo polnoletnost ali .ki so bili naturalizira-ni tekom minulega leta; in vabim vse federalne, državne in meMne oblasti in patrijotjčno, meščanske in vzgojne organizacije, naj se tega dne vdele-x<-jo prireditev, ki bodo vsem državijanon> toliko turodnian kolikor naturaliziranim, dale vtis o dolžnostih in odgovornostih državljanstva in posebnih odgovornostih tistega, <ko je na-rcnl v vojni.
V pričo tega sem ta la^t-
lPreidse<žnik je pozval, m%j se ta dan proslavi aa tak naein,
da se vsem Amerikancem vtisne zavednost o "dolžnostih in| piiložncstili državljanstva in posebnih odgovor o ostili istega, tko je narod v vojni."
Popolno IVpsedilo proglasa pre<h=ednika Roosevelta se glasi:
'"Da tretja nedelja-maja takega leta bodi in s tem je do-ločena tkot Tlržavljaneki elan in da predsednik Združenih držav je s tem pooibla^ščen in naproxen naj vsako leto izda projylas, s katerim naj se ta dan potreti kot javna priložnost za pripo-znanje Vseh onih, ki v^lod nastopa polnoletnosti ali vsled naturalizacije so piišli na položaj državljanstva- in dan naj bo označen kot "I am an American Day.
"D|a civilne in šolske obla>ti držav, okrajev, mest in Vasi naj se pozove»}o in se s tem pozivajo, da priredijo vzporede za primerno proslavo tega tine in
za popolno nodučevanje bodojnoročno podpisal in dal pritis-č'h državljanov o njihovih od-'niti pečat Združenih, drža v."
TUJERODNO BELO PREBIVALSTVO SE JE ZMANJŠALO ZA 18%.
IPodatiki, -nedavno obelodan-
V malo dneh so vse njive po^eni	^^ Poka^-
----- da tujerodno belo prebi-
se je
amar*j.-3alo za 18.3 odst. med letom 1930 in 1940.
snopme. Kmalu potem cepec ^ da tujerodno belo poka na skednju ter nato pre- vaktvo Mrtvemh držav
dal stoka v žitnici; a strnena slama r-česu še dobro de, ko jo vidi, kako dobro in gorko po zimi odeva kmetsko hišico v va^i.
Kakor je žitp s polja, že jesenska mrkloH in otožnost le-.
kmet ič ne jemflje samo preža lostnega -slovesa od svojega ljubega polja, zagrne ga pred
jCenst^us Bureau navaja dva glavna vzroka za pojemajoče tujerodno prebivalstvo v tej deželi. Eden je ostri upad priseljevanja tekoan zadnjega de-
gata preko strnišca. Vendar da setietja vaied gospodarske kri-
zo v prvem delu desetletja, tež-•kočam proti izseljevanju"« strani raznih evropwkih dežel, iz-
Slovenic Publishing Con
216 West 18th Street	New York City
jim nežno zelenim krilom lijoč niu nadepolnega upa v srce, povrne čas, ko bo žel, kar je <*ejal. kakor stoji v svetem Pisarni zapisano:
J"A£eitjavala bosta dan in noč, vročina in mraz, setev in žetefv —dokler bode svet stal!'
ROJAKINJA V BOLNICI.
•Pred par einevi je bila ne-mucfoma prepeljana v bolnico »rojaki«ja 'M'rs. Ceraidine Ko-priwe'k, žena dobro poznftne-ga rojaka Mr. Jerry Kopriv seka. V bolnišnici se je morala takoj podvreči dokaj nevarni operaciji, katero .je dobro prestala, ter se ji zdravje obrača na bo^jSe. Tme bolnišnice se glasi.: Bethang Deaconess Hospital, 237 St. Nihdholas AveM Brooiklvn. Y. Obiskovalne ure so: od 2. do 3. popoldne iai od 7. do 8. zvečer, dnermo.
snegom ozsmma jznova p svp-jfbrribu vojne in splošno vsled
strogih priseljeniških zakonov in kvote. Dejanski, ako se primerja skupno število tujerod-cev, ki so tekom desetletja prišli v Združene -države, & številom tujerodcev. ki so odšli iz Združenih držav domov, alii kam drugaan, najdemo čisti primanjkalgaj - cd približno 47.000 v4ed izselitve iz Združenih držav. Drugi vzrok je primeroma visok odstotek smrti med tujerodci, v primer ju s tu rodnim prebivalstvom in to zaradi visokega odstotka starih ljudi v tujerodni skupini.
Število tujerodcev- naštetih v ljudskem štetju je bilo leta 1940 11,419,138. J*ta 1930 je atevjfto tujerodcev znašalo 13,-985,405.
Kar se tiče državljanstva. 7,250,252 oziroma 63.5 odst. iz-m>ed tnjerodcev je bilo natura-liziranžh. Za 3-343,814 je bilo sigurno dokazano, da so ino-V slučaju
Kupujte United States Savings Bonds in Stamps!
NOVE ČETNIŠKE BORBE.
(JIC.) — Predstavnik jugoslovanske vlade v Londonu je 17. aprila izjavil, da se vodijo ostre bortxi med četniškimi oddelki gemerala Maliajloviča in neniškimi četami v bližini Sarajeva in v Orni gori. Četniki so onemogočili uporabljanje železniške proge Bileče—Nik^šič, Obseg borb je najbolj nj z viden iz	da neka vest, ki jo
je pn ol^čil tisk pod naelzor-stvem Keffrtcn'. pravi, da je bi<lo ubitih 800 Srbov a 200 je bilo ujetih, in pozneje ubitih. Ia teh vesti tudi sledi, da sta padla dva neniska častnika 4n 67. nenjPkih vojakov v teli borbah. 20 Nemcev pa je bilo ranjenih.
SMRTNA KOSA
♦V Joliet- HI/ je pred dnevi umnla Anna Pape«li v starosti 51 lot. Zapušča moža Johna, 8 sinov in 4 hčere. Dva izmed sinov so v am*adi Strica Sama. Poleg teh zapušča tudi več drugih- sore^nfkov. med katerimi je tudi Rev. Fr. Paprsh. pomožni župnik pri sr. Juriju A' Slo. diicaco.
'Na tem mfetetu ji iz srca že limo da čtmiprej mogoče popol- zenici pripadniki-noma o-kreva ter povrne se medi 825,072 tujerodcev ni bilo na svoje prijatelje in iznance. Po-w	' 1
sebno jo pogreša kegljaški klub društva >v. Jožefa št. 57. K3KU katerega je vneta članica ter izvrstna kegljačica. i Požel ra v. Anthonv Svet.
ŽALOSTEN TEDEN
V SAN FRANCISCO, C AL.
I^aiosten tWen so imeli v slovenski naselbini v San Frančišku, ker je smrt posegla s svojo koščeno roko in vzela iz njih srede kar dve osebi na en dan. Pirvi je umrl Matija KamlbiČ v starosti 53 let. rojen v vasi Črešnjevec, fara Semič na Dolenjskem. Y naselbini je bil
izelo p rfljnbljen. Zapušča ženo koliko hudih tir se je od setvefiti eno hčer, katera je ottiiožena.
že drevile) na<t vsem tem pred
blagoslovoan, a vendar \«aka mu je prizanesla, ker- sam Bog drži svojo branečo roko nad njimi.
pogreb je bil za Eata-
njim tako botgato nakopičenim rmo G-rahek, -je bila stara
nad 70 let in nekaj mesecev je bolehala za srčno liibo. Pokojna je bila doma iz Semiča. Za-pasea sest poročenih hčera.
tariemh informacij, pretežna večina istih pa se domneva, da so inozerrici, tako da bi se skupno število inozemcev 1.1940 mjo-glo ooinačiti kot 4,168.886. Dne 31. cktoibra 1941 pa je ju stični department naznanil, da se je 4-921.439 oseb registriralo zaradi zakona o registraciji ino-zeinfoev.
!D(ržava New York je pokazala največje število inozemcev .820,006. potem sledi Illinois s 699.742 in potem Peimsvlvaaiia, s 46,759
iRatameroana najvišje število naturaliziranih državljanov je t>ik> v drža\-i North Dakota, Ikqer izmed 74^72 tujerodcev 'je bilo 58.934 naturaliziranih dTŽatvljanov..
Census Bureau v teh podatkih navaja le tujerodno' belo prebivalstvo in ne všteva zunanjih teritorijev ali posestev Združenih držav. ,
TO JE
KNJIGA
katero boste
Z VESELJEM ClTALI
ŽIVI IZVIRI
Spisal IVAN MATIČIČ
Knjiga Je sroJeTirsten poja*
▼ slovenski književnosti, kajti ▼ nji Je v trinajstih dolfcih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnth početkov T starem slovanstvn do danainjega dne: Knjiga Je verno zrcalo nagega Sivljenja ln trpljenja. la kdor Jo prebere bo ved« 6 Slovetidh ve? tot oni more nuditi katerokoU nafie xgodovinsko detei	; -
13 POGLAVIJ — 4IS STRANI
V PLATNU VEZANO *
Cena
Po&tnlaa pla&ina
t.
T
t
r
"O LAB NARODA" — New Torb
MONDAY, APRIL 20, 1942
rat
V8TAN0VLJEN LETA IMS

Kakor plaz
ZGODOVINSKI ROMAN.
SO
iii:^:tiiiiiiiiiiiiiiii%iii!iiiiii
Oh 6.40 zjitraj isnvo slišali po
radiju, da so bila napadena in
bombardirana minoga letišea v
državi, zlasti letališča v Skop-
lju. Ob .45 je prišel u'kaz, naj
. ... , i - i * w iu- j ,___ -.	odleti izvidnica, aestoječa se iz
Karom »a, lagal 1» vko bi hotel trdih, da seui ^ im>,1 dvrfi ^ ^ J ^
l.ubeztn. Jaz nisem tako domišljav, da bi mogel verjeti,
Borbe nad Beogradom
-—--Nadaljevanje --
Začetek bitke.
Iliuilllillllllllllllilllllllllllllllllllllllliui
112
da lahko še v avojiih letih še za v o ju*jeni žensko srce. Toda t » Uenotek je čuden. Tako lopa ste in tako bogato obdarjena z yzr.'dnim srčnim in duševnim bqgastvouit. Skoraj bi vaše 1 oH-de v meni vabudile čustvo, da bi lahko še solnčtia jesen •zaključila moje življenje. Toda na to nočem verjeti."
"Vrnite se zopet in jaz vam hočem vzbuditi to vere. Spominjajte se name, ko izvršite svojo veliko nalogo/'
Ginieno in v vzbujajočo se nado ji je iskreno z: 1 v oc:. Nato ji > hotel poljubiti roko. Odtegnila irtu jo je. Pač pa ga jo objela z obema rokama in naenkrat je čutil na svojih njene mehke, sladke ustnice. V tem trenotku se je v njem vzbu-dilo nezlomijeno moško čustvo. Pritisnil je vitko, v blažrn-stvu trepetajoče telo na svoja pnsa. V tesnem objemu sta pozab la na čas in svet. Bil je to trenotik najsvetejša sieče. Barci:e*a <o je končno neži.o izvila iz njegovega objema.
t4?*euaj si irtoj, moj junak, moj rrfšitejj. Vrni s? skoro in moja ljubezen te olxlari. kar ti je odreiklo življenje, z radostjo in .-vttlobo, s solneem in toploto." Suho je odvrnil:
"Povrnem se in ta'kiat te vprašam, ako ta Ir^nolek še živi v tvojem srcu/'
Zopel jo je stisnil k sebi in jo poljubil na čisto, bele dekliško čelo..
Priklenil >e ji je* in odšel. V njegovem Kreu .>o valovala na-protujoča si čustva. Tako lopa je bila devojka in zavedal se je, da bi ga še lahiko osrečilo, obenem pa je obupaval ob misli, da bi vezal nase rože v njenem razcvetu- Razlika v letih se nlu .je želela prevel ka, da bi ne izzivala zasaneh in zavid-Ijirvoet. Kako bi »vet sodil o tem njegovem dejanju! Starec in pravcato deklo! Potvoia ljufbezn"!
nijsko koso v višini 30(H) metrov, kajti slišali smo, da so neka letala preletela e»oz našo mejo z Madžarske. V prvi izvidniki sva letela podjwroeni'k I>rago^lav Kot^ič in jaz. Kro-žila sva med Indijo in Obrc- T ^^^ ™ naujejo novcem v višini 3000 m in opa-|™*_ ^ novega streli zovala nebo. Č*ez deset minut «va dobila naročilo, naj paz-va, ker 'bodo sovražna letala kmalu prišla in se bodo vsa naša letala dvignila v zrak. In res, čez pet ali šest minut sva videla naša letala, ki so se po dve dvigala v zrak in v lepem redu nekatera od letela na Pan-(Vo in druga nad Obrenovae. Midva sva krož la nad Pazova, boli blizu Zemuna. .
(Prva kitala, ki so priletela, da bombardirajo Boograd, so se bližala od romunske meje proti Pančevu. Zapazila sva jih od Zemtima in jim letela nasproti. A takoj «va zapazila, da se letala bližajo od vseli strani: od Avale in od madžarske meje. Kmalu sva opazila pod j?eboj v viš ni 2000 m skupino 12 letal tipa Do-37 in ker so l»ila najbližja in je najin položaj bil ugodnejši za ta napad, sva se takoj odloČila, da jih napadeva. .
Uogovcrila sva -se- naravnala
idevjo. in to je za vzpostavitev monaithije in niti na pamet mi i prišlo, da bi gradil za vas, elkscellenca, stepnice k prestol/a."
(Nadaljevanje.)
Zadnja bitka.
Nastop Romunov je razpršil rdečo armado skoraj brez vsakega boja. Mogotci v Budhnjpešti so pod pezo svojih zločinov okušali rešiti življenje in plen s tem, da so pobegnili. Bela Kirhn z nekaterim* tovariši je utekel na Dunaj, kjer niu'^yojiletali ill pomerila na svo-je dala takratna saeaal-eleinokratičua vlada kljub njegovim raz- je tapičo in »trojnice. Najprei noter m zločinom zavetišč;* in zaščito. Tiborja Szamsuelvja j,, podporočnik Krstič ne--o prijeli na avstrijski meji. Krvnik madžarske sovjetske nadno spustil z letalom na-" ^publike je iavii-.il ^amouior, ker je bil prestrahopeten, da bi -vtxIo] in takoj za njim jaz Nase pokoril za svojo krvne krivdo. Zopet vzpostavi jene retdme',pa<jia sva zadnjo trojko so-oblasti so elale aretirati najhujše komuniste z njihovim krva- vraanih letal. Ki«tič je napa-vim v< diteljeau CseruoObem in jih vreči v ječo, ki so jo za- |<iel njenega voditelja, jaz pa pustili Šele, ko so «e odpraivljali na pot k vislicam. Madžarska' njegovega spremljevalca z leve je oddahnila oel strašne more komunist Čne strahovlade, 'stran i. Spuščajoč se strmo Kot rešitelj in osvoboditi Ij je vkorakal pod admiral Horthv s proti letalu ki sem si ga vzel svojimi četami v vri«kajočo prestdnico Mmlžarske. Rumuni na muho. sem opazil Krstičevo pokoreč se ukazom Antante, *o se umaknili iz Budimfwste. hetaTo, kako je švignilo narav-
Naerti grofa \\ olkenstema so se vsi brez izjeme uresniči li.'710(st v rcp SOvražnikovejra Na krasnem l>eleu je jahal Ilorthv *kozi p r stolnico, kaiktere ^iUbnika. takoj za tem pa je ulice so bile v?« v zastavah. Prekipevajoče ovacije je spre- kakar kajnven paxllo naw<dol jemal s trdim nepremncmm izrazom na svojih licih. Ote'mMii sem, da s0 «:a ziušili. s s vi jim strumnim nastopom so vzbujale največje navelušenj>? j
prebivalstva. Ko so pri jahal: pvvi madža^ki luizarji. >o baje'	saiu	*<? nemškemu
matere dvigale kvišku svoje otroke in jim kazale to iK)nasno)letalu	približal, da mi 7
četo madžar.-kih jezdecev. "Madžarski huzarji, r.aj jih Bog ° JH^j^U iz strojnic nič ni moglo, ohrani!" tako so klicali, saj so jim bili <sim(bol madžarske na-:^am<> plamene sinjega dima cijo, v čije delovanju in nehanju sploh ni prostora za nutd- Koin videl, isikajoče iz cevi in narodne ideje. .	j Švigajoče mf nad glavo. Ko
Horthv se je po svečauotsni službi božji nastanil v sijaj-|b€irt sovražnika dobro ujel na nem hotelu Gellert. Tu si je uredil .^voj glavni stan in z v*o' Tuuho. sem potufignil sproži-odločnostjo vzel v roke državno krmilo. Po službenih spre- ^ ga zasul z ognjepi iz jemih se je umaknil, ves utiujen v svoje privatno stanovanje in je sprejel samo še enega posetnika, ki se je kasno priglasil. Bil jv to grof Wolkenstein, ki je prišel, da spomni podadmirala na njegovo obljubo. .
Z razprostrtimi rokam! ga je Horthv sprejel.
"Mojo naj i skrene jšo zahvalo, grof Wol'kcnstein. Svojo oblji*l>o ste izpolnili v vsakem oziru."
Grof je vljudno pripomnil:
"Štejem se za srečnega, ekscellenca, da vam lahko čestitam k vašemu uspehu. Ako sem k temu uspehu tudi jaz nekoliko pripomogel, se sfluem nadejati, da mi ekscellenca ne boste zamerili, ako vam stavim eno vprašanje."
"Le vp.atšajte, gref! Storil bi za vas pa tudi več, kakor da bi oelgovoril na vaše vprašanje, in bi vam s tem dokazal svoje priznanje."
"Iiobro, ekscellienca. Kakšni so izgledi na zopetno vpostavitev njegovega veličanstva"
"Odkrito vprašanje zasluži prav tak odgovor. Izgledi so naj-laibši, ki si jih" morete misliti! Za enkrat ni mogoče na to niti misliti. Kralj Karel je s tean, da je neposredno po ksonanju zapustil Budimpešto, zaigral vse simpatije prebivalstva.. Njegova politika med vojno, ko ni hotel uvaževati upravičenih zahtev maelžars;k€!ga naroda, ni bila v stanu- da h; mu zopet pridobila izgubljene siflifpatije. Republika j« izlivala zadnje niti zvestobe napram db?ovraženi dinastiji. Sedaj ni mogorie misliti, ela bi se zopet ntoglo vzpostaviti kraljevsko dostojanstvo."
"Torej vas ne vabi t lava generala Monka, vojskovodje, ki je svojega kralja zopet vzpostavil v njegove pravice?"
"Zeli se mi. da Monkova vloga v angleški zgoelovini ni bila baš na.islavnej^a. Druga resolucija je nato pometla z nepoboljšljivimi Stuart i."
w^Fllasoellenca. moja elunžba je bila poisvečena cesarju."
"Za to službo se van«, zahvaljuje narod, ne pa nesrečni njegov vladar." 1 S pridušenim gnevom je odvrnil Wolkenstein.
"Zdi se m", da se mi za to službo zahvaljuje general, ki si remi po gospodstvu. Storil sean vse, kaT se«n mogel za svojo
dveh topov in «trojnice hkra-tu. Videl sem natammy. kam zadevajo streli, kajti imeli smo »voteče sti^elivo. Iiz Ie>žajev le-veiga motorja sovražnikovega auo to rja se je pokaaal črni diti\, letalo so je vžgalo, se pre»vr-nilo čez krilo in zletelo v globino. Kidaj je udarilo v tla, ni-®eni 6pazil. a (ko sem «e vračal na letališče, &©m opazil, kako se nekaj kadi na njivi med Be-zanijsko koso in Staro Pazovo. VpraiMid »ejn po radiu, če naj se spurstia«. da mi nalijejo go-
va.
Odgovora ni Vilo. Ko sem se približal letališču, sem videl naša letala posejana po vsem pristajal'H5iL Posrečilo »o mi je spustiti se amed njimi. Rojaki so me začeli objemati in iz-(praševati me o podrobnostih. Povedali so mi, da *o opazovali mojo bor^bo in da so vieleli, kako je sovražno letalo v ogenj zavito padlo na tla. Ko so mi meihaniki polnili letalo s strelivom in z gorivom, je prišel podporočnik Krstič tu pripovedoval, kako mta je pri napadu ■na vodjo trojke desni spremljevalec s stojnico poškodoval motor in k ali o se mu je posrečilo pristati, brez koles, ki jih ni mogel odipreti.
Med temi pogovori smo zapazili dve letali, ki sta se iz Beograda bližali letališču. Bila sta dva Mie!sser=cihm'dta, samo čigava sta, ali naša ali ^o-
T U fj NE W
ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE
Spi«! *nani profesor na Stevens Institute of Technology r angletttjil GEORGE W. BARNWELL
Podlago za mehanično znanje si morete dobiti s knjigo NEW ENCYCLOPEL
na tla, ker zaradi dima skoraj S0lftl««llIITlltlftllliltltlllftlllltlinillll11i^=
nismo videli pred seboj. Prenočili naj bi na zeanun-:kcm le-talžSču. .
V bombardiranem Beogradu.
Bil sem v sk tabeli za »vojo roelb no v Beogradu in zaprosil ■eni za dovoljenje, da jo ob-iščem. Odšel sem v mesto peš. Dočim Zemuna Nemci sploh niso ofb&treljevali morda iz obzi-■lov do neiri3kih naselbin v okolici. je Beograd nudii žalosten pogled, čhn si pršel čez most
„	„ y	j	.	JsLOVLNlAN DANCU
v me.«to. Levo. desno, kamor- vam da polka
koli ti je padel pogled, povsod j jezkku
porušenem zgorele hiše. Po! K O L o
Note |
za	=
PIANO- m HARMONIKO ali
KLAVIR M
BREEZES OF SPUINU
TIME OF BLOSSOM (Cvetni gas) ==
slovenski fantje vse bom prodala
SYLVIA POLKA
tam na vrtni uredi maribor waltz
ulicah trupla ubitih nesrtčni-1 orno valley kov, ponekod kar v kupih, žene in otroci med njinrfi. Nekatere sem si od blizu ogledal, pa nisem mogel opaziti nobene rane. Najbrž so mnogi bili ubiti zaradi silnega zračnega pritiska pri eksplozijah bomib. Iz akna neke pol porušene liii'e je
spavaj milka moja orphan waltz
dia or machine shop prac-.j! glavo na\Tz>dol viselo truplo
LciEI1i';ta„n^'S!ih Tv:,Utr Sir	ki ^ prcjkone ho-
popisuje in v slikah pokale temeljna , , .	, T :
dela mehanike. Eazloži rse natanko,'tela «koc«ti Hkozi okno, pa se je
kar mora znati najboljiH mehanik; pojasnuje vj>orabo rsakega stroja, o-rodja In meril. PouCl vas, kako je treba vporahit)! načrte (blue prints! ter ram tudi daje mnogo računskih tabel, da morete pospešiti svoje delo. Ne glede na to, ali »te fiele početuik,
vam bo ta knjiga selo koristna lit '..v,,, -i. ___-i. „ _
mnogo rreuna. - 1000 slik in risb. j^nih VOjasklh naprav tli DO-576 strani, trdo rezana knjiga stane'"
Samo
jiekam zataknila in obtičala.
Dl>rnil sem se proč od teh gro-	_
zot in odšel na neko vzvišeno! 2REMO Štajersko
.t stajeris
dekle na vrto
oj. marička. peoljaj	s
Zidana marela cpoika) veseij bratci fmasnrks)
barcica
mladi kapetanb
ko ptici ca ta mala zvedel sem nekaj
pojdi z menoj DOL r PLANINE
mesto na^e prestolnice. Ogenj HAFPY PorgA je požiral mnoge predele mcita]^ XA TUJKM ]>o vecmi take, kjer ni bilo no-
NaroCite pri:
KNJIGARNI
Glas Naroda
216 West I8tb Street
New York
I^^i^'^'Jreprai.........................................
streljati. Tedaj nas je bilo na .
letališču okroar 20; k sreči ni lzrazdrsvoje ol»Čudovanje. Sam
vrhovni poveljnik general Bo-rivoje» M .rkovič je objemal nc
11 nil*če ranjen in tudi letala niso zadeli. Mehanik? so imeli ukaz, da ne smejo polnili letal n>ed zračnim napadom, temveč da se morajo *tfkiti v zavetišča, vendar se na to niso ozirali; polnili so letala, govoreč: "Naj le napadejo, vseh nas ne morejo pobiti." Tedaj so se naši letalci v zraku Innrili z nem&kimii. .laz sam sem videl, kako je neki naiš p:lot (.pozneji? sem j*ve-del, da je bil kapetan Savo Po-ljanec) napadel nen^ke^a Stu-ko in ga zrušil v Pančeveko kopito.
čeprav so nemška letala prihajala val za valom, noši piloti niso odnehali. Čeprav jih je bilo manj in manj. so se dvi->erali in spuščali iz l>orbe v bor-Ibo m povzročali sovražniku ^koelo; mnoijri ?o to plačali p svojim življenjem. Naši višji častniki, ki so opazovali te bor-1be, «o nam globoko pretreseni
35 centov komad 3 za $1.
si opij, kjer je stanovalo samo civilno prebivalstvo. N't ulicah ni bilo žive elu5<\ Bile *o polne razvalin in povsem neprehodne. kajti hiše so se ziu-šile vanje in avtomo'o'li. ki =o jih lastniki puščali na cestah, da si rešijo golo življenje, ^o zastavljali pot. Prizor je bil
cibupen, vsa pota nepveliCKina vražnih letal tipa Stuka, pre-in nobenega upanja ni bilo, da I letela dva»krat me*sto, a ga ni
MOJA DEKLE JE ftE M I.ADA	== P« t je komad: Naročite pri
KNJIGARNI	=
SLOVNIC PURI.ISHING CO.	=
216 West 18th SU New York	=
«e bo mogel prebiti do hiše moje rodbina. Kaj sem moarel
kega pilota, ki se je spusjjl na zemljo, ko je uničil sovražnikovo letalo in mu govoril: "Nikdar si nisem mislil, dj% >niam tako požrtvovalne in hrabre pilote.**
Elrie 6. aprila je na prvem letu padel moj komandir, kapetan Milo^ Zun'fi. narednik V/d-nik Karlo Strben in podporočnik Hušan Forčič. Ranjeni so bili kapetan Savo Potjanec; rezervni poročn: k Bojovič, podporočnik M i od rag Boskovič in neki narednik, ki se njegovega imena ne spominjam.
Boj je trajal vse popoklne, in okrog štiiriih sta padla dva T>ilota s pomoržneara letal .^ča v Sremjakih ravnicah. Nemci so Ibamlbardirali Beogra<l tudi po-ndči, n>i pa se ponoči ni-mo mogli boriti, ker nismo imeli letal za nočne borbe.
obstreljevala, ker je videla bele zastave. Kar nas je ostalo
moral sem se vrniti ir odhitel živih. stn«o se dvitniili s svojimi

Molitveniki
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SRCE—štv. 415 214 * 3% InCev — z>4 strani
Cena 75 centov
RAJSKI GLASOVI — (it. 408)
2% 14 1 nče? — 255 stra-rf ▼števil Sr. Kriiev Pot
Cena «L5«
RAJSKI GLASOVI—št. 415)
2Vi X 4 InCer — '255 strani r ste ril Sr. Kriiev pet
Cena $1.5*
NEBESA NAŠ DOM — (it. 415) 2% x 4Vk Infer — 384 Infer
Cena 75e
SKRBI ZA DUŠO (it. 408) -3 x 4Vi Iiičev—512 strani
Cena «1.75
NEBESA NAŠ DOM—(št. 415) 2% x 4«/2 Inčev—3S4 strani
Cena 75e
(Ker se nam Je posrečilo dobiti te moiitrenike po selo nizki ceni, jih tod i moremo prodaJaU po o-znafenl ceni. Zaloga pa ni posebno velika, zato jih osrečite čimprej, da Vb m bomo mogli i ojiml post reči,
sean nazaj proti zemu i-ki mu letališču.
line 8. aprila ?eni bil ves dan na lctali35a- a sovražnika ni bilo. 9. aprila ob 5. popoldne je začri padati sneg in dobili smo ukaz, da ob tpol 6. odletimo v Sretmsko Mitrovico in tam prenočuix> na pomožnem letališču. Dne 10. aprila okrog poldne je priletelo nad letališče sovražno letalo in vrglo bombe, ki pa niso zadele in so padle na pelje. Tedaj se ie dvign'1 s svojim letalom M'roslav Si-mič. dohitel sovražnika nad FriT^ko goro in ga .-estrelil. Popoldne ob 3. je peta kolona — prav za ura v Nemci — obe-ila na svojih domovih bele zastave. znamenje predoie.
Ob št rih popoldne je nad Mitrovico pj'iletela skupina so-
letali in napadli sovražnika. Kapetan Todor Gogič in narednik Dlušan Vujič č sta sestrelila vsak svojega sovražnika. Tudi jaz sem napadel svojega Stuko vendar nisem dobro videl, če se je vžgal ali ne. Mislim pa, da «em \-a \-saj poškodoval, če že ne zrušil.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
V tem času narodne stiske potrebuje naša domovina vašo pomoč. Kupujte redno United States Savings Bonds in Stamps.
Angle&ki molitveniki:
(ZA MLADINO) KEY OF HEAVEN
fino reaano ..............Jt
r osnje resano ......... .71
CATHOLIC POCKET MANUAL ▼ fino usnje veta no......1,—

Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET . NEW YORK, N. Y.

Borba se nadaljnje.
Dne 7. aprila so Nemci botn-bardirali Beograd skoraj ve« dan. vendar ne v skupinskih napadili kakor prvega dne. temveč v osamljenih letih, toda vedno pod zaščito svojih lovskih letal, ki jih sprva niso pn ipeljali s «eboj, ker se niso nadejali tako močnega odpora. Naise letalstvo, čeprav okrnje-, no, je dajalo neustrašen odpor. Tega dne je padlo mnogo na-' š ih pilotov, jas sam vem za sle-i deče: kapetana Slavk;o KlaVo-ra in Živiča MHroviča- podpo ročniika Aleksiča in še neki drugi, čigar imena se ne spo-, minjaim, narednika M. Bikovi-1 Ča in D. Stojanoviča in mnogi j drugi s pomožnih letališč okrog, zemrtrn&kega aerodroma. Tukaj omenjami iniiena teb padlih borcev, ovenčana *z nesmrtno slavo, ker jih v domovini, kjer vlada sovražnrk, ni mogoče dostojno počastiti.
V pondeljek 7. aprila ob 4. popoldne smo odleteli v Srein-rfko Mitrovico z namenom, da tam prenočimo, vendar so nam okrog 7. zvečer naroSiiL naj se vrnemo v Zenran. Ko ento se, dvignili v višino 1000 m nad Srenr|sko Mitrovioo. smo opazili v Beogradu silen požar, ki se je širil po vsem mestu. Ko smo se malo približali Zwrann, na» je zajel oblak dinui, priba-jaijoč od Beograda in na« zaČe! duš iti. Komaj smo se spustili'
1!
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY
PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO
$2
so
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $......
Moje ime--------------------
Št., ulica ali Box št.-------
Mesto in država--------
Naročite lahko to knjigo pri:
KNJIGARNI
"Glas Naroda"
216 WEST 18th STREET
NEW YORK

5353482348534853232348235323