SI 4 3 O 3 O 6
KNJIŽNIČARSKE NOVICE
6(1996)5 13. maj 1996
SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE
"KNJIŽNIČARSTVO JE ŠE ZMERAJ AKCIJA" Okrogla miza "Aktualnosti: Mreža splošnoizobraževalnih knjižnic in njeno delovanje", Bled, 19. april 1996
Stavek je, kot pojasnilo za zaplete pri financiranju splošnoizobraževalnih knjižnic, posredoval direktorjem oz. vodjem teh knjižnic samostojni svetovalec za knjižničarstvo pri Ministrstvu za kulturo. Ti so se zbrali na izobraževalnem seminarju za vodenje in upravljanje knjižnic (Permanentno izobraževanje ravnateljev knjižnic, Bled, 15.-19. april 1996), ki ga tudi kot "akcijo" financira Ministrstvo za kulturo. Te izobraževalne akcije naj bi vodstveni kader dopolnilno usposobile za boljše upravljanje, vodenje, nastopanje in prepričevanje. Že za slednje pa se zdi, da bo potrebno dodatno dopolnilno izobraževanje,
/T
saj direktorjem in vodjem knjižnic še sedaj ni uspelo financerjev prepričati, da dejavnost njihove knjižnice ni akcija, ampak vsakodnevna obveznost do prebivalcev njenega območja, ki informacije, knjižnično gradivo ter knjižnične storitve potrebujejo za svoje aktivno življenje. Dejavnost svoje knjižnice morajo vodje skrbno in racionalno načrtovati in pri tem upoštevati na eni strani potrebe prebivalcev in na drugi standarde in normative za organizacijo in delovanje knjižnične dejavnosti. Za izvajanje programov pa potrebujejo knjižnice poleg strokovnega in organizacijskega znanja za vodenje tudi sredstva in informacije:
-	je program njihove knjižnice sprejet in v kakšnem obsegu,
-	bo financiran, v kakšnem obsegu in po kakšnih merilih, od kod bo denar pritekal in koliko ter v kakšnih intervalih.
Problem vodenja knjižnic v sedanjem času je, poleg pomanjkanja sodobnih znanj za vodenje, ki jih direktorj em splošnoizobraževalnih knjižnic pomaga pridobivati Ministrstvo za kulturo, še kronično pomanjkanje sredstev in rednost njihovega nakazovanja, pa tudi po-
manjkanje informacij za upravljanje in vodenje.
Posledice tega so nezadovoljen uporabnik, neučinkovita izraba delovnega časa in delovnih sredstev in nezaupanje, ki se poraja pri porabi sredstev, namenjenih javni porabi oz. knjižničarstvu. Dvom, ali so sredstva resnično namensko, pravilno in upravičeno porabljena na svoji poti od davkoplačevalca do knjižnice, se pojavi zaradi neizpolnjenih obljub, sklepov in pomanjkljivih informacij, ki jih fi-nancerji, Ministrstvo za kulturo, lokalne upravne enote in združeni zavodi v primeru nesamostojnih knjižnic, posredujejo knjižnicam. Vodje oz. direktorji knjižnic morajo o delu svojih knjižnic poročati (kot javni zavod najprej neposredno svojim uporabnikom), njihovo delo oz. uspešnost se analizira (navadno to naredi Republiška matična služba za knjižnično dejavnost v Narodni in univerzitetni knjižnici), vendar nikoli v primerjavi z načrtovanim programom in potrebnimi sredstvi za njegovo realizacijo, ampak le s sredstvi, ki jih prikaže računovodska služba knjižnic ob zaključku poslovnega leta. Zgodi se tudi, da marsikateri vodja šele takrat zve za višino sredstev, ki jih je porabil med letom in kako jih je porabil, pri čemer pa ni prepričan, da so to vsa sredstva, ki so bila namenjena splošni knjižnični dejavnosti oz. njegovi knjižnici.
Nepotrebni dvomi, ki jih velja takoj razpršiti. Predlogov ne manjka:
- Sredstva za knjižničarsko dejavnost oz. za delovanje splošno-izobraževalnih knjižnic naj bi se v proračunu Ministrstva za kulturo, lokalnih skupnosti, zdru-
ženih zavodov prikazovala ločeno od sredstev ostalih področij.
-	Izhodišče načrtovanja porabe naj bo program knjižnice in strokovno dogovorjena merila za njegovo financiranje (ne pa indeksiranje).
-	Vodstvo knjižnice naj bo seznanjeno z višino in namenom sredstev, ki jih bo knjižnica prejemala, s številom in višino obrokov v tekočem letu in kdo jim jih bo nakazoval, pri čemer naj bodo razvidni vsi financerji in njihovi deleži (Ministrstvo za kulturo, lokalne skupnosti).
-	Sredstva naj se nakazujejo redno mesečno, brez zaostanka do sprejetja proračunov.
-	Knjižnica mora biti prav tako seznanjena z namensko porabo in višino sredstev, ki se za njeno dejavnost porabijo kot enkratna (v tem primeru bi jim lahko rekli akcija, npr. investicije v prostor, opremo), ne glede iz katerih virov so odobrena, in jih mora v svojem letnem poročilu tudi prikazati.
Način financiranja je pravzaprav javno stališče financerja, ki ga ima o splošnoizobraževalnih knjižnicah, njihovi vlogi in pomenu. Danes to ni stališče, s katerim bi se lahko pohvalili. Knjižnice so namreč premalo in neustrezno financirane, hkrati pa je priznavanje njihove strokovne usposobljenosti (tudi če menimo s tem samo knjižničarsko stroko ne pa npr. znanja o vodenju) navidezno, saj v resnici o knjižnicah in njihovem delu ne odločajo niti knjižničar (stroka) niti uporabnik. Pa vendar sporočajo knjižničarji v imenu dejanskih in potencialnih uporabnikov splošnoizobraževalnih knjižnic ponovno svoje večinsko mnenje, sprejeto na okrogli mizi "Mreža splošnoizobra-
2
ževalnih knjižnic in njeno delovanje" na Bledu, 19. aprila 1996:
V Sloveniji želimo ohraniti in razviti mrežo splošnoizobraževalnih knjižnic, ki jo razvija šestdeset območnih splošnih knjižnic. (Krepko poudarjene besede so predlogi za novo poimenovanje knjižnic, njihove dejavnosti in organiziranosti. Op. av.) Te knjižnice naj bodo imenovane v nacionalnem programu za kulturo, pri čemer naj knjižnice na območju z več kot 50.000 prebivalci delujejo kot osrednje območne splošne knjižnice s poudarjenimi nalogami na področju domoznanstva, matične dejavnosti in specializirane knjižnične in informacijske ponudbe, ki jo bodo opravljale za širše območje (pokrajino in za mesto z nad 100.000 prebivalci). Območne splošne knjižnice naj bodo samostojni javni zavodi, ki se kot taki lahko ustanovijo za območje z več kot 8000 prebivalci, ali pa se kot enote priključijo najbližji že obstoječi samostojni območni splošni knjižnici. Delovanje splošnoizobra-ževalne knjižnične mreže je skupna odgovornost države in lokalnih skupnosti, za katere pripravi knjižničarska stroka predloge in izhodišča za racionalno in strokovno učinkovito načrtovanje in izvajanje dela in prevzema odgovornost za prav tako porabo sredstev. Knjižničarji prav tako ponovno sporočajo, da knjižnice niso slabo razvite, ker imajo prezahtevne standarde, ampak predvsem zato, ker so neustrezno financirane. Normativi in standardi za splošno-izobraževalne knjižnice (Poročevalec KSS. 14.4.1987) upoštevajo potrebe Slovenije in njenih prebivalcev in niso prezahtevni. Vsak drugačen pomislek naj bo strokovno utemeljen in našel bo mesto med pred-
logi za spremembo določenega standarda ali normativa.
Silva Novljan
DIREKTNA IN POSREDNA NABAVA KNJIŽNEGA IN NEKNJIŽNEGA GRADIVA V OSREDNJI KNJIŽNICI SREČKA VILHARJA KOPER
Nabava pri posrednem, za vse knjižnice celo istem, centralnem dobavitelju ali direktna nabava brez posrednikov ali kombinacija obeh?
V Osrednji knjižnici Srečka Vil-harja Koper poteka večji del nabave pri trenutno 6 osrednjih dobaviteljih in manjši direktno pri založnikih. V letu 1995 sta bila za 64% naslovov glavna dobavitelja: NUK (za distribucijo obveznih izvodov) in knjigarna Libris iz Kopra. 8% naslovov v italijanskem jeziku kupujemo z osebnim ogledom direktno v knjigarni v Trstu. 6% knjižnega gradiva v italijanskem jeziku in zamejskega v slovenskem jeziku (poleg tujih serijskih publikacij) naročamo preko posrednika in uvoznika Distriesta. Izdaje založbe Mladinska knjiga kupujemo pri drugi lokalni knjigarni v Kopru. 3% gradiva v tujih jezikih, gradivo nekaterih manj znanih založb, samozaložb... naročamo pri knjigarni Konzorcij. Tako 85% naštetih knjižnih in neknjižnih naslovov nabavimo preko šestih večjih dobaviteljev.
15% naslovov je direktnega nakupa od založb, podjetij, samoza-
3
ložnikov... Za tak nakup se odločamo glede na izkušnje, ki jih imamo z dobavitelji, glede na ugodnost rabata, hitrost dobave (za vse naslove ni enakega pomena) in navsezadnje glede na to do kakšne mere si lahko privoščimo razdrobljenost, da je ta nabava za nas res cenejša. Pri naročilih vseh fakultetnih učbenikov in večini domoznanskega gradiva je direktno naročanje edina možna, včasih trmasta in vztrajna, vendar zanesljiva pot, da do gradiva pridemo. V letu 1994 je 15% naslovov pridobljenih z direktnim nakupom od 150-ih različnih dobaviteljev pomenilo 305 direktnih naročil in prav toliko zajeten kup dobavnic in računov.
Popusti so pri nekaterih dobaviteljih zaradi direktnega naročanja 5-10% višji. Takšni popusti velikokrat pomenijo, da se moramo vnaprej odločati za določeno število naslovov le na podlagi golega naslova in avtorja. Izkušnje kažejo, da so tudi pisne ponudbe z ocenami publikacij včasih zelo nezanesljive. V vseh teh (posiljenih) primerih se zato odločamo za najmanjše, a kolikor toliko zanesljivo število izvodov, ki jih po potrebi dopolnimo z dokupi iz knjigarne. To seveda pomeni, da imamo za isti naslov tudi več računov, dobavnic, poštnih stroškov, večkartno prevzemanje, plačilo takoj ali vnaprej. Tako si ne bi upala trditi, da ravna potratno tista knjižnica, ki zaradi dobrega in ekonomičnega poslovanja s knjigarno npr. Eptine slikanice kupuje le s 15% in ne 20% popustom za ceno brez prometnega davka (na 20 izvodov slikanic je to 1 izvod več).
Krmarjenje vsake knjižnice med dobavitelji je gotovo odvisno od uspešnosti in podjetnosti lokalne knjigarne. Obe lokalni knjigarni
nam nudita 15% popust na ceno brez prometnega davka. Knjige nam prinesejo in pustijo na ogledu, dostavijo vsa ponaročila, vključijo nas v vsa prednaročila in račune izstavijo po dogovoru. Gotovo danes tudi za dobre knjigarne ni enostavno poloviti vseh naslovov, ki jih izdaja pisana druščina založnikov, kaj šele, da bi za večino naslovov morale to početi knjižnice same. Manj kot 40% naslovov v slovenskem jeziku izide pri osrednjih založnikih. Za vključitev 5212 naslovov knjižnega in neknjižnega gradiva v letu 1995 v fond Osrednje knjižnice S. Vilharja je bilo potrebno prečesati še skoraj toliko naslovov. Poleg direktnih, razdrobljenih poti od založnikov in sodelovanja s posredniki, lov za popusti še dodatno razdrobi nabavo v pravo papirno vojno.
Obveze kupovanja subvencioniranih naslovov knjižničnega gradiva s 25% popustom, ki nam jo nalaga Ministrstvo za kulturo, ni enostavno izpolnjevati. Razen tega, da program subvencij zaide v knjižnice sredi leta, se sprašujemo, ali je 10% večji popust pri vsem vodenju evidenc za 200 knjižnih subvencij, naročanje enega izvoda zaradi ogleda, pisna in telefonska ponaročila za dodatne izvode... še popust? Knjigarna Libris v Kopru se razen z založbo Mihelač, kjer se moramo za 25% popust vnaprej odločati za določeno število izvodov, ni uspela dogovoriti z založbami, da bi preko njih za subvencionirani program ta popust dobili.
Zelo redko sodelujemo z zastopniki založb. Nudijo nam enake popuste kot knjigarne, kapljajo neredno, ponujajo največkrat, kar že imamo, novitet ne znajo predstaviti, zastopajo enkrat to drugič drugo založbo, nimamo možnosti,
4
da bi se o novitetah odločali po preudarnem razmisleku in ocenitvi na nabavni komisiji.
Iz naših potreb izhaja želja po boljši lokalni knjigarni, ki nam bi knjige posredovala v čim krajših rokih in v kateri bi večino gradiva dobili takoj po izidu, ali po uspešnih in ekspeditivnih posrednikih, ki bi nam v roku sedmih dni odgovorili na vse naše potrebe. V knjižnici želimo delati v urejenih knjigotrških odnosih, ki bi prinesli nižje cene, da bomo lahko gradivo, ki je za večino ljudi predrago, kupili in ponudili.
Zaključimo lahko, da nas pri vsakdanjem delu vodijo delovne izkušnje, občutki in strokovnost, kar seveda vključuje tudi ekonomičnost in racionalno uporabo sredstev. Vsi dosedanji poskusi intervencij od zunaj so se zaradi nepoznavanja dela in potreb knjižnic izrodili prej v potratnost kot obratno. Določen in za vse knjižnice enak kalup nabave gradiva, bi zmanjšal konkurenčnost, prezrl specifiko vsake knjižnice, avtonomnost pri izbiri in različnost, ki je za razvoj vedno potrebna.
Nives Ventin
MEDNARODNI DAN KNJIG ZA OTROKE V LAVRIČEVI KNJIŽNICI AJDOVŠČINA
V Lavričevi knjižnici smo se letos odločili, da bomo 2. april - to je mednarodni dan knjig za otroke - proslavili na poseben način. Že v začetku februarja smo na vse osnovne šole ajdovske in vipavske občine poslali vabilo učencem od
1. do 8. razreda, naj se udeležijo literarnega natečaja, ki smo mu dali pravljični naslov "Za devetimi gorami in sedmimi vodami". Tako se ponavadi začenjajo pravljice in naš cilj je bil vzpodbuditi otroke k pisanju pravljic.
Zakaj smo se odločili prav za pravljico? V prvi vrsti smo želeli, da učenci usmerijo svoje misli v neke vrste "domišljijsko potovanje". Izhajali smo iz dejstva, da je pravljični svet tisti, ki ima prostor za različne starosti otrok. Tudi Hans Christian Andersen je najbolj znan po svojih pravljicah. V učencih smo želeli vzpodbuditi čustveni in čutni svet njihove domišljije ter izražanja ter jim razviti bralni interes za branje pravljic.
Odziv na natečaj je bil zelo velik, prejeli smo dvesto različnih besedil - to so bile prave pravljice, moderne pravljice, smešne pravljice,... Nekateri učenci so izdelali celo knjige in glasbila, v katera so napisali svoje stvaritve.
Vsem sodelujočim smo že v razpisu natečaja obljubili, da bomo izbrali deset najboljših izdelkov, zato smo sestavili posebno tričlansko komisijo, ki je besedila pregledala in določila nagrajence.
Razglasitev rezultatov ter podelitev knjižnih nagrad smo pripravili 2. aprila in v goste povabili mladinskega pisatelja Vitana Mala. Z veseljem so mladi pisatelji, njihovi mentorji, starši ter ravnatelji šol prisluhnili njegovemu pripovedovanju o tem, kako piše, kako so snemali njegovo filmsko uspešnico Sreča na vrvici..., še posebej pa so bili navdušeni nad povabilom za sodelovanje v njegovih radijskih oddajah za otroke.
Hans Christian Andresen je v svoji pravljici zapisal "misli vrejo prav kakor zvoki iz gosli, zvenijo kot biseri, bučijo kot vihar skozi
5
gozdove", in res so to dokazali mladi ustvarjalci ajdovske in vipavske občine.
Marija Baje
OBISK V OSREDNJI KNJIŽNICI SREČKA VILI I AR J A
V soboto 30. marca je skupina knjižničarjev včlanjenih v italijansko poklicno združenje Associazione italiana biblioteche obiskala Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja v Kopru. Namen obiska je bil ogledati si najbližjo pomembnejšo knji-žnjico v Sloveniji, ter spoznati njeno delovanje in razvoj slovenskega knjižničarstva nasploh. Pod vodstvom bibliotekarja Ivana Mar-koviča si je skupina ogledala knjižnico ter se pogovorila o stanju stroke v Sloveniji, ter o vrednotenju knjižničarskega dela. Posebno zanimanje je pritegnila seznanitev s slovenskim knjižnično-informacij-skim sistemom in z dosežki programske opreme COBISS. Obisk se je zaključil z ogledom koprskih kulturno-umetniških znamenitosti.
Ksenija Majovski
IZOBRAŽEVANJE
POMLADANSKI TEČAJ ZA PRIPRAVO NA STROKOVNE IZPITE
Tečaj je ponovno potekal v mesecu aprilu (dva tedna) in se ga je udeležilo 35 knjižničnih delavcev. Skupina je bila zelo heterogena tako po izobrazbi, vrsti knjižnic, kot predznanju s področja knjižničarstva, vendar pa so se udeleženci zelo lepo medsebojno "ujeli". Njihove predloge glede vsebinskih dopolnitev oz. sprememb tečaja bomo upoštevali (seveda, kar je izvedljivo) pri organizaciji naslednjega tečaja, zlasti pa rezervirali še kakšen popoldan za vaje. Mogoče bomo en popoldan pred zaključkom tečaja izkoristili tudi za razgovor med predavatelji in tečajniki.
Razveseljiv je podatek, da se je udeležencem tečaj zdel koristen in so bili kljub resnim težavam prva dva dneva (močan hrup) zadovoljni tudi z organizacijo. Tudi družabnega srečanja so se udeležili skoraj vsi in tako dokazali, da je koristno mogoče uspešno kombinirati s prijetnim! Žal pa jih je bilo kar precej presenečenih nad "sivino in hladnostjo Nukovih prostorov (nobenih živih in veselih barv)", še zlasti pa njihovo neprimernostjo za knjižničarsko delo. (Žal - zato, ker marsikdo, ki prvič stopi v našo "hišo", verjetno pričakuje, da smo takšni tudi zaposleni v njej!).
Posebnost te skupine je bila tudi ta, da so v povprečju bili vsi zelo kratek čas zaposleni v knjižničarstvu in bodo strokovni izpit
6
res opravljali po zaključku pripravništva oz. usposabljanja za delo v knjižnici. Manj razveseljiv pa je podatek, da jih skoraj polovica v času svojega pripravništva oz. usposabljanja ni imela ustreznega mentorja in programa pripravništva - kar pa je stvar, na katero NUK žal nima nikakršnega vpliva. Neprijetno je tudi dejstvo, da je bilo na tečaju nekaj udeležencev popolnih samoplačnikov -njihove ustanove (zlasti šole!) namreč sploh niso zainteresirane za njihovo izpopolnjevanje - in da je skoraj polovica udeležencev izjavila, da se ne morejo udeleževati vseh tečajev, ki bi si jih želeli (jim njihove ustanove to ne omogočajo).
In naj ob koncu izkoristim priložnost ter se vsem udeležencem tečaja zahvalim, da so bili z nami in jim zaželim uspešno opravljanje strokovnih izpitov!
Melita Ambrožič
3. MEDNARODNA KONFERENCA O PERMANENTNEM IZOBRAŽEVANJU V KNJIŽNIČARSTVU
Konferenca bo potekala kot prireditev pred začetkom konference IFLA in sicer med 27. in 29. avgustom 1997 v Copenhagnu. Glavna tema bo: "Human Development: Competencies for the Twenty-first Century" ter bo zajemala podteme: merjenje potreb po permanentnem izobraževanju, načrtovanje permanentnega izobraževanja, izobraževanje končnih uporabnikov, izobraževanje izobraže-
valnega kadra ter modeli permanentnega izobraževanja.
Kdor želi na konferenci sodelovati aktivno, mora poslati izvleček (250 besed) referata do 1. avgusta 1996 na naslov:
Niels Ole Pors
The Royal School of Librarianship Birketinget 6 DK-2300, Copenhagen DENMARK
Referate je treba na gornji naslov poslati do 1. decembra 1996. Sprejete referate bodo natisnili v zborniku.
Kotizacija za udeležbo na konferenci znaša 150 USD in zajema stroške registracije, konferenčna gradiva, skupno večerjo in napitek med odmori. Rok za registracijo: 15. maj 1997.
Dodatne informacije lahko dobite na naslovu:
Darlene E. Weingand, Ph.D
School of Library & Information
Studies
University of Visconsin-Madison Tel.: (608) 262-8952 Email: weingand@doit.wisc.edu Fax: (608) 263-4849
7
ij^ iji »ji jJ^ »J* »j^ »f*	^ »f* ^
VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE
STATUS VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC NA UNIVERZI V LJUBLJANI - DRUGIČ
Že v aprilski številki "Knjižničarskih novic" smo vas obvestili, da bodo člani Komisije za razvoj informacijskega in knjižničnega sistema Univerze na naslednji seji obravnavali med drugim tudi problematiko statusa visokošolskih knjižnic in knjižničnih delavcev.
Omenjena seja je bila dne 19. 4. 1996 na rektoratu Univerze in poleg članov komisije se je seje udeležilo tudi večje število vodij visokošolskih knjižnic. Posebej za to sejo je delovna skupina pripravila gradivo, v katerem so avtorji izčrpno predstavili vso problematiko, ki je povezana z dejavnostjo visokošolskih knjižnic.
Predsednik komisije, prof. dr. Matjaž Omladič, je na seji pov-daril, da soglaša z vsebino gradiva in s predlaganimi rešitvami. Obenem je tudi zagotovil, da bo reševanje statusa visokošolskih knjižničarjev ena izmed prioritetnih nalog komisije. V razpravi o tej točki so poleg vodij knjižnic konstruktivno sodelovali tudi člani komisije, iz česar lahko sklepamo, da so se ob tej priliki podrobneje seznanili s problematiko visokošolskih knjižnic. Sprejet je bil tudi sklep, da bo na rektoratu v Ljubljani v kratkem sklican sestanek, na katerem naj bi se dogovorili o
nadaljnih ukrepih, ki bi pripomogli k izboljšanju statusa knjižnične dejavnosti na Univerzi v Ljubljani. Na sestanku naj bi sodelovali rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Alojz Kralj; prorektor prof. dr. Janek Musek; prof. dr. Matjaž Omladič, predsednik komisije; Marjeta Vilfan glavna tajnica univerze in Ana Martelanc, svetovalka za visokošolske knjižnice v Narodni in univerzitetni knjižnici.
Ana Martelanc
ZBDS
PREDAVANJE ZA ČLANE DRUŠTVA BIBLIOTEKARJEV KOROŠKE
Pred prvomajskimi prazniki je Društvo bibliotekarjev Koroške organiziralo za svoje člane strokovno predavanje Izobraževanje in šolanje knjižničnih delavcev. Melita Am-brožič in Silva Novljan, iz Enote za razvoj knjižničarstva v Narodni in univerzitetni knjižnici, sta nam prijazno obljubili sodelovanje in koroškim knjižničarjem predstavili možnosti nadaljnjega študija in permanentnega izobraževanja. Njun obisk smo izkoristili tudi za ogled nove knjižnice Gimnazije Ravne in obnovljenih (pridobljenih) prostorov domoznanske zbirke Koroške osrednje knjižnice. V imenu vseh članov se jima zahvaljujem za izčrpno in zanimivo strokovno predavanje, ki je bilo hkrati tudi pri-
8
jazno druženje s kolegi. Taki stiki bogatijo naše medosebne odnose in nas povezujejo v dobro stroke.
Tik pred njunim obiskom se je Koroška osrednja knjižnica vključila v praznovanje Slovenskega dneva knjige. Knjižničarke so strnile svoje organizacijske sposobnosti in tako rekoč čez noč pripravile uspešen in odmeven kulturni dogodek. Koroška osrednja knjižnica namreč domuje v ravenskem gradu, ob prelepem parku, vendar izven centra mesta. Kljub temu smo na grajskem dvorišču pripravili prodajo knjig, risarske delavnice za mlade bralce, glasbeni nastop itd. Ves dan je bilo živahno, poskrbeli smo za objave v lokalnih medijih, posneli nekaj lepih fotografij ter bih z vseh koncev deležni pohval svojih uporabnikov.
Majda Kotnik-Verčko predsednica DB Koroške
KOMISIJA ZA VSEBINSKO OBDELAVO
Raba novih vrstilcev v COBISS-u
Polju 675 za UDK je dodano novo obvezno podpolje c z vgrajenim šifrantom. V šifrant so vključeni spremenjeni in dopolnjeni vrstilci skupin 8 in 9 ter splošni privesni vrstilci za kraj, ki jih pred tem nismo uporabljali. Hkrati z vgraditvijo šifranta in rabo novih vstilcev v podpolju 675c le-te odslej uporabljamo tudi v podpolju 675a. Zato vas ponovno obveščamo, da so spremembe in dopolnitve UDK vrstilcev skupine 8 in splošnih privesnih vrstilcev za kraj objavljene v Knjižnici 1995/4, spremembe in dopolnitve vrstilcev
skupine 9 pa smo vam poslali po elektronski pošti dne 14. 2. 1996.
Darko Vrhovšek
**1>	J/ J/	«1/ Oy j/ »i* j/
f* T" T" *T* T» T* T* T»	T*	^T* T*
MEDNARODNA SREČANJA
KONFERENCA ELAG 96: QUALITY OF ELECTRONIC SERVICES
Letošnja že dvajseta konferenca ELAG (European Library Automation Group) je bila v Berlinu od 24. do 26. aprila. Iz NUK sva se je udeležila Rok Vidmar in Maja Zumer.
Posebnost teh konferenc je, da so razdeljene nekako na tri vsebinske dele, ki se med seboj prepletajo skozi vse tri dni. Prvi del predstavljajo referati. Letos smo med drugim slišali zelo zanimivo razmišljanje o različnih pogledih na kvaliteto informacij, ki so dostopne preko Interneta (E. Flood: Quality of Information and Information Services on Internet), predstavljenih pa je bilo tudi nekaj evropskih projektov na tem področju (SUBITO, WEBDOC, ONE ...).
Drugi vsebinski sklop je skupna obravnava letnih poročil o stanju avtomatizacije in informacijskih sistemov v posameznih knjižnicah. Ta poročila vsi udeleženci pripravijo pred konferenco. Žal je za obravnavo predvidenega razmeroma malo časa in se razprava večinoma omeji le na posamezna vprašanja.
9
Tretji, verjetno najzanimivejši del pa so delavnice. Te potekajo vzporedno, tako da se vsak lahko udeleži le ene. Skupina potem v večih sestankih oblikuje poročilo o temi delavnice in to poročilo predstavi vsem ob koncu konference. Letos so bile organizirane delavnice:
-	Varnost in kontrola dostopa na WWW
-	Indeksiranje Interneta
-	Nabori znakov, jeziki in problem globalizacije programske opreme
-	Natančnost	in	odziv (precision/recall) v mrežnem okolju
-	Katalogizacija v markirnem jeziku
-	Copyright elektronskih publikacij
-	Avtentičnost elektronskih dokumentov
-	Retrospektivna konverzija katalogov
-	Problemi večjezičnosti v mrežnem okolju
-	Etični kodeks omrežja
-	Elektronske naslovne strani monografij
-	Grafični uporabniški vmesniki
-	Kvaliteta elektronskih servisov v mrežnem okolju
Vsaka delavnica ima modera-torja, ki vnaprej pripravi izhodišča in teze za razpravo. Vsi udeleženci pa prispevajo k razpravi s svojimi izkušnjami in mnenji.
Pri delavnici Retrospektivna konverzija katalogov se je v razmeroma majhni skupini (bilo nas je le pet) razvila zelo zanimiva diskusija. Poskusili smo analitično slediti celotnemu procesu, skozi katerega mora iti knjižnica, ki se odloči za ta izredno težak in zahteven projekt. Ker gre tu za praviloma izredno drage projekte, je še toliko pomembneje narediti
zelo podrobno analizo razpoložljivih podatkov in zahtev. Obravnavali smo tudi vse trenutno možne tehnološke rešitve in primerjali izkušnje pri nekaterih že uspešno zaključenih konverzijah.
Prevladujoča tema konference je bil (kot že nekaj let) Internet in njegov vpliv na delovanje knjižnic ter vloga, ki jo imajo knjižnice pri njegovem razvoju. Dvomov o tem, ali Internet spada v knjižnice, ni več. Knjižnice se ukvarjajo s problemom vsebinske obdelave virov na Internetu in navigacije po Internetu. Pomembno je, da vsaka knjižnica nudi svoje informacijske vire, pri tem pa se srečujemo z mednarodnim sodelovanjem in standardizacijo. Zelo zanimiva so razmišljanja o mednarodnem sodelovanju pri normativnih datotekah.
Udeleženci konference so večinoma računalniški strokovnjaki iz knjižnic in načrtovalci informacijskih sistemov. Prav zaradi pomembne vloge, ki jo knjižnice in knjižničarji v Internetu imamo, bi bilo zelo koristno, če bi se z razmišljanji in zaključki te konference seznanili tudi drugi knjižničarji. Tehnološke rešitve so samo nujen pogoj za izvedbo, pravo vsebino pa lahko dobimo le s poznavanjem potreb uporabnikov in znanjem pri upravljanju z informacijami.
Zbornik, v katerem bodo objavljeni referati, letna poročila in poročila delavnic bo izšel poleti in bo na voljo tudi v INDOK/knjižnici za bibliotekarstvo v NUK.
Maja Žumer
10
PREDSTAVLJAMO VAM
*J> «i/ J/ «j/ J/	» »J*	^ ^	»J* vi* J/
»j» ^ »p »J*	»T» "T* T* «T» 1* T* T* 1* T» »T» T*
25 LET UNIVERZE IN NJENE KNJIŽNICE V CELOVCU
Univerzitetna knjižnica Celovec je največja javno dostopna znanstvena knjižnica na Koroškem s sočasno funkcijo deželne knjižnice. Njena dolga zgodovina sega v leto 1571, ko se prvič omenja biblioteka Collegium sapientiae et pietatis, ki ji je zapustila dragocen fond srednjeveških rokopisov (300), inkunabul (300) in zgodnjih tiskov (1.000).
Od leta 1971, ko je postala univerzitetna knjižnica, si direktor s sodelavci prizadeva uresničevati tri prednostne cilje:
1.	Skrb za literaturo za potrebe univerze:
fond se letno poveča za okoli 15.000 knjižničnih enot. Sem sodijo dragocene zapuščine oz. darovi (delovna biblioteka filozofa Karla R. Poppa jim je letos zapustila poleg njegovih prvih izdaj še okrog 6.000 knjig, 300 zvezkov obsegajočo zbirko antičnih knjig ter pisemsko zapuščino, med drugim pisma Alberta Einsteina).
2.	Nabava, obdelava in razpolaganje z znanstveno literaturo s področij, ki jih Univerza Celovec s študijem ne pokriva: letni prirast tega fonda znaša okoli 5.000 enot.
3.	Zbiranje in razpolaganje z literaturo, objavljeno na Koroškem.
Knjižnica je vsem brezplačno dostopna 49 ur na teden. Za izposojo uskladiščenega fonda (ob koncu tedna in med počitnicami) in fonda, ki je v prostem pristopu v obeh čitalnicah (s 360 delovnimi prostori, listkovnimi klasičnimi katalogi in PC-ji) je potrebna izkaznica. Razen tega ponuja Univerzitetna knjižnica Celovec svojim študentom posebno uslugo: od 525.000 enot je okoli 200.000 sistematično urejenih enot s področja filozofije, psihologije, prava, družboslovnih in ekonomskih ved, jezikoslovja in književnih ved, zgodovine, geografije, matematike, informatike - aktualna strokovna literatura za znanstvene discipline, poučevane na univerzi, torej priročno dostopnih. Prav tako prosto dostopna zbirka učnih knjig razpolaga (za izposojo) s pomembnejšo literaturo za študij v več izvodih. Od 2.700 naročenih strokovnih revij in drugih serijskih/periodičnih publikacij je zadnjih pet letnikov postavljenih v prostem pristopu. V praksi pomeni to precejšen prihranek pri iskanju literature.
Razen običajnih klasičnih katalogov in tiskanih seznamov literature zagotavljajo sodobni informacijski mediji, kot je online dostopni vzajemni katalog avstrijskih znanstvenih bibliotek ter številne digitalizirane bibliograske enciklopedije, ki se lahko uporabljajo kot CD na PC-ijih, hitro in popolno iskanje literature. V obeh čitalnicah je mogoče uporabiti poleg kopirnih strojev še AV-medije, mikrofilmske čitalnike ter en CD-ROM stolp.
Knjižnica je odprta od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 19.00 in petek od 9.00 do 18.00. Naslov: Univerza za izobraževalne vede v Celovcu, UniversitatsstraBe
11
65-67, 9020 Celovec. Tel.: 0463/2700.
Sonja Stergaršek
«J« «1/ «b	«J/	»i* J/
^	»P »j» »J» »p	»T» »j* t* 1* T«	T* T* »j» T* T* T» T*
NOVE PUBLIKACIJE
J/	J/	J/ J* »1*	%J> J* J/ vi*	«J*	«J*	vi,» JJ
»j*	^ »T*	»p	T*	T*	»p T* i* »j»
METODOLOGIJA IZDELAVE TEZAVRA
Pred kratkim (marec 1996) je v knjižni zbirki "BiblioThecaria", ki jo je začel izdajati Oddelek za bibliotekarstvo pri ljubljanski Filozofski fakulteti, izšla prva publikacija z naslovom "Metodologija izdelave tezavra", avtorja dr. Jožeta Urbanije.
Avtor v delu najprej opredeli izraz tezaver, njegovo funkcijo in strukturo ter nam predstavi vrste tezavrov nato pa preide na metode za sestavljanje tezavrov (spoznamo analitično oz. pragmatično ter globalno oz. sintetično, sistematsko metodo). V poglavju o deskriptor-jih spoznamo njihovo funkcijo v tezavru; način izbire besed za deskriptorje (kriteriji za izbor, postopki pri zbiranju izrazov); formalna določila; način predstavljanja pojmov z več deskrip-torji; zahteve glede oblike besed in upoštevanja pravopisa knjižnega jezika; predstavljena je struktura deskriptorjev (širši izrazi, ožji izrazi, sorodni izrazi, sopomenke) in njihovi medsebojni odnosi (odnosi ekvivalence, hierarhični, generični, partitivni in asociativni odnosi).
Posebno poglavje je namenjeno problemu t.i. lažne koordinacije
med deskriptorji, ki je vzrok, da uporabnik glede na svojo informacijsko zahtevo ne dobi relevantnih dokumentov ("informacijski šum"). Glede samega razvrščanja pojmov v tezaver sta v delu opisani metodi razvrščanja po temah (tematski tezaver) in metoda razvrščanja po fasetah (fasetni tezaver) ter seveda prednosti oz. slabosti obeh. Avtor nas še posebej opozarja, da je tezaver "živ" in ga je treba stalno posodabljati (preverjati pogostost uporabe deskriptorjev, jih črtati, dodajati nove), navaja pa tudi dele, ki jih mora tezaver obvezno vsebovati (naslov, uvod, abecedni register terminov, sistematski register deskriptorjev itd.). Ob koncu pa je "za bolj poglobljen študij obravnavane problematike", kot pravi avtor, navedena še strokovna literatura o tezavrih, ki je dosegljiva v NUK in na Oddelku za bibliotekarstvo.
Drobna knjižica (70 str.) je izšla kar preveč "tiho in skromno", saj je vsaka samostojna publikacija v našem knjižničarstvu še kako pomembna za nadalnji razvoj in status stroke. Zaželimo ji uspešno pot med bralce, novi zbirki pa čim več izdanih del!
Knjigo "Metodologija izdelave tezavra" lahko kupite ali naročite pismeno na Oddelku za bibliotekarstvo, Filozofska fakulteta, Ljubljana, Aškerčeva 2. Cena 1 izvoda je 1.800 SIT.
Melita Ambrožič
12
OB NOVI KNJIŽNI
ZBIRKI BIBLIOTHECARIA
Publikacija "Metodologija izdelave tezavra" je prva v novi knjižni zbirki "BiblioThecaria", ki jo pričenja izdajati oddelek za biblio-tekarstvo na Filozofski fakulteti.
V zbirki želimo izdajati besedila, ki jih bodo študentje lahko uporabljali kot literaturo pri študiju, pa tudi taka, ki bodo prispevala k poglabljanju bibliotekarskega znanja. Želimo, da bi po zbirki posegali tudi bibliotekarji, ki se bodo v njenih knjigah lahko seznanjali z aktualnimi temami in tako poglabljali svoje strokovno znanje. Namen zbirke pa je tudi, da bodo v njej učitelji Oddelka za bibliotekar-stvo objavljali svoja dognanja in raziskave iz različnih področij bibliotekarske vede.
Že poimenovanje zbirke BiblioThecaria nakazuje njeno bodočo usmeritev: besedo "Biblio" lahko razumemo tako, da pomeni področje vsestranske obravnave knjige v najširšem pomenu, "Theca" pa pomeni področje organizacije knjižnic in njihovih zbirk, spet v najširšem pomenu, torej tudi v odnosu do uporabnika in njegovih potreb in zahtev tako po knjižnih zakladih in skladih, shranjenih v knjižnicah, kot tudi po sodobnih informacijah. To pa že predpostavlja tudi vpetost knjižnične organizacije v nacionalno in globalno informacijsko mrežo. Spremenjena vloga sodobnega knjižničarja in knjižnice naj bi tudi našla mesto v zbirki. Zbirka BiblioThecaria bo torej odprta vsemu znanju o bib-liotekarstvu in knjigi, v vseh različicah, ki jih skupaj označujemo kot znanost o knjigi.
V letu 1997 bo študij biblio-tekarstva na Filozofski fakulteti praznoval svojo desetletnico. To je hkrati tudi desetletnica univerzitetnega študija bibliotekarstva v Sloveniji, ki se je razvil na tradiciji dvajsetletnega študija knjižničarstva na Pedagoški akademiji. V tem času je Oddelek prebrodil svoje začetne težave in v študijskem letu 1996/97 pričenja z novim programom samostojnega študija. V novem študiju bodo razpisani tudi prvi programi magistrskega študija. Tako lahko rečemo, da bo ob desetletnici program študija bibliotekarstva zaokrožen in bodo kandidati na Oddelku za bibliotekar-stvo lahko študirali na dveh dodiplomskih programih, poleg tega pa tudi magistrirali in doktorirali iz bibliotekarstva.
Naj končno opozorimo tudi na to, da v Sloveniji doslej še nismo imeli redne knjižne zbirke, ki bi objavljala strokovna in znanstvena dela s področja bibliotekarstva. Zbirka BiblioThecaria torej tu orje ledino.
Mislim, da prvi zvezek zbirke, delo dr. Jožeta Urbanije "Metodologija izdelave tezavra" že zapolnjuje eno od vrzeli v slovenski bibliotekarski literaturi.
V novi zbirki bodo knjige izhajale občasno. Vse bo odvisno od razpoložljivosti in primernosti rokopisov, ne nazadnje pa tudi od tega, kako jo bodo tisti, ki jim je namenjena, sprejeli.
dr. Martin Žnideršič Predstojnik Oddelka za bibliotekarstvo
13
NOVA KNJIGA
V Trstu je pred kratkim izšla drobna knjiga z naslovom La biblioteca strumento di pace, ki je svojevrsten prispevek k razmišljanju o vojni v bivši Jugoslaviji. Denarno je izid knjige podprla Tržaška pokrajina, in sicer na podlagi zakona za mir in sodelovanje med narodi. Poudarek publikacije je predvsem na bibliografiji knjig o vojni v bivši Jugoslaviji od leta 1991 dalje, ki so na razpolago v tržaški Mestni knjižnici (Biblioteca civica) ter v Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Uvodno razmišljanje je prispeval prof. Jože Pirjevec, zgodovinar in predsednik upravnega odbora Narodne in študijske knjižnice. Knjiga je opremljena z izvirnimi fotografijami Tizi-ana Neppija o vsakdanjem življenju v obleganem Sarajevu. Knjižnice, ki bi jo želele, lahko telefonirajo v slovensko knjižnico v Trstu (040/635629).
Ksenija Majovski
OBVESTILA
Narodna in univerzitetna knjižnica pripravlja seminar o ZAKONU O AVTORSKI IN SORODNIH PRAVICAH. Ker bi radi udeležencem nudili konkretne odgovore na aktualne probleme, vas prosimo, da nam do konca tega meseca sporočite pomisleke in težave, s katerimi ste se v svojih knjižnicah srečali zaradi sprejetja Zakona o avtorski in sorodnih pravicah.
Kontaktna oseba: Eva Kodrič-Dačič, NUK, Turjaška 1, Ljubljana. El. pošta: NUK::EVA_K ali eva.kodric-dacic@nuk.uni-lj .si
14
V KROŽENJE
KNJIŽNIČARSKE NOVICE, 6(1996)5. ISSN 0353-9237. Izdala in razmnožila: NUK, Turjaška 1, Ljubljana. Urednik: Jelka Kastelic. Uredniški odbor: mag. Melita Ambro-žič, Ivan Kanič. Naklada: 680 izvodov. Cena posamezne številke: 500 SIT. Knjižničarske novice lahko naročite za pol leta (januar-junij ali julij-december) ali za celo leto (januar-december). Naročila in odpovedi pošiljajte pismeno. Prejetih tekstov ne lektoriramo in ne honoriramo. Razmnoževanje ni dovoljeno.
Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/179-92 z dne 16.3.1992 štejejo Knjižničarske novice med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Naslov uredništva: NUK, Enota za razvoj knjižničarstva, za "Knjižničarske novice", Turjaška 1, 61000 Ljubljana. Prispevke lahko pošiljate tudi na disketah (v ASCII formatu), ali po elektronski pošti (NUK::JELA).
15
Strokovno posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije
KNJIŽNICA IN NJENI UPORABNIKI
Terme Čatež, 11. - 12. november 1996
REZERVACIJA HOTELA IN BIVANJE V TERMAH
ČATEŽ
(Navodila)
• Rezervacija hotela
Posvetovanje bo potekalo v Termah Čatež, kjer smo že rezervirali namestitvene kapacitete. Zaradi omejenega števila razpoložljivih sob, so za udeležence posveta rezervirane izključno dvoposteljne (ali večje) sobe. V posameznih objektih je rezervirano omejeno število sob in si zato le s pravočasno rezervacijo lahko zagotovite bivanje v željenem objektu. Vkolikor v objektu, kjer boste želeli rezervacijo sobe, ne bo več prostih kapacitet, si Terme Čatež d.d. pridržujejo pravico, da bodo za vas izvedle rezervacijo v drugem objektu.
Rezervacijo sob morate opraviti najkasneje do 22. septembra 1996, kajti glede na pogodbo med ZBDS in Termami Čatež, bodo slednje po omenjenem datumu rezervirane kapacitete sprostile za prosto prodajo.
Cene so navedene v DEM, plačljive pa so v SIT, po srednjem tečaju Banke Slovenije, ki velja na dan fakturiranja storitev. Udeleženci lahko stroške poravnajo z avansom, z gotovino na recepciji, s kreditno kartico ali z bariranim čekom.
Kopijo izpolnjenega formularja, ki ga objavljamo, pošljite po faxu (0608/62-721) oz. po pošti na naslov Terme Čatež d.d., Topliška c. 35, 8250 Brežice - služba rezervacij, ga. Tatjana POHAR._
Gostom, ki bi želeli priti v Terme Čatež že pred pričetkom posveta, je na voljo vikend paket, ki traja od petka do nedelje (Hotel Terme) ali tudi druge dneve (Zdraviliški dom in bungalovi) in vključuje dva polpenziona. Zainteresirani lahko to zabeležijo na rezervacijskem listu, še bolje pa je, da rezervacijo uredijo po telefonu s službo rezervacij (tel. 0608/35-000). Cene vikend paketa so ugodne, za mesec november bodo znane konec poletja (kot orientacijske pa lahko upoštevate trenutno veljavne).
• Gostinske storitve
Polpenzion vključuje: Kosilo 11.11., prenočitev in 12.11. zajtrk. Informativna cena za morebitno penzionsko kosilo 12.11.1996 je 15 DEM. Udeleženci izleta, ki bo 12.11. popoldne, bodo imeli organizirano skupno kosilo. Stroški skupne slavnostne večerje, ki bo v ponedeljek 11.11. zvečer, so všteti v kotizacijo!
1.	Gosti, ki bodo nameščeni v Hotelu Terme, bodo imeli vse obroke v restavraciji tega hotela.
2.	Gosti hotela Zdraviliški dom in bungalovov bodo imeli vse obroke v restavraciji hotela Zdraviliški dom.
3.	Gosti hotela Toplice bodo imeli zajtrk v tem hotelu, ostale obroke pa v hotelu Zdraviliški dom.
4.	Gosti, ki bodo bivali v apartmajih, bodo imeli vse obroke v hotelu Terme.
5.	Gosti, ki bodo bivali v Mokricah, bodo imeli zajtrk v grajski restavraciji in ostale obroke v restavraciji hotela Terme.
Sprejem udeležencev posvetovanja bo 11.11. pred pričetkom plenarnega dela
srečanja v klubu Termopolis.
Skupna Slavnostna večerja dne 11.11. bo v restavraciji hotela Terme.
Vse namestitvene kapacitete so znotraj kompleksa Terme Čatež, hotel Grad
Mokrice pa je oddaljen od mesta posvetovanja 5 km.
Organizatorji posvetovanja in Terme Čatež d. d. se bomo potrudili, da bo vaše
bivanje v tej "oazi toplih voda" kar se da prijetno. Ne pozabite na kopalke!
Društvo bibliotekarjev Dolenjske
ZBDS
Terme Čatež d. d.
Strokovno posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije
KNJIŽNICA IN NJENI UPORABNIKI
Terme Čatež, 11. - 12. november 1996
REZERVACIJSKI LIST
Za udeležence posveta so rezervirane izključno dvoposteljne sobe, zato Vas vljudno prosimo, da pri rezervaciji sobe obvezno navedete imeni obeh gostov, ki bosta prenočevala v dvoposteljni sobi. Če želite, da drugega gosta določi služba rezervacij Term Čatež, to posebej označite.
PROSIMO, DA NA IME:
1.	GOST
Ime in priimek: _
Knjižnica/ustanova: _
Naslov: _ Tel ./Fax: _
Čas bivanja: od _ do _ Podpis: _
2.	GOST
Ime in priimek: _
Knjižnica/ustanova: _
Naslov: _ Tel ./Fax: _
Čas bivanja: od _ do _ Podpis: _4_
oz. □ želim, da mi sostanovalca določi služba rezervacij • REZERVIRATE DVOPOSTELJNO SOBO V:
□	HOTEL TERME (polpenzion za osebo/dan: 69 DEM)	
□	HOTEL TOPLICE (polpenzion za osebo/dan: 62 DEM)	
□	HOTEL ZDRAVILIŠKI DOM (polpenzion za osebo/dan: 55	DEM)
□	GOLF HOTEL GRAD MOKRICE (polpenzion za osebo/dan:	69 DEM)
□	BUNGALOVI (polpenzion za osebo/dan: 43 DEM) možna je rezervacija dvo ali triposteljnega bungalova	(2 spalna
prostora)
REZERVIRATE APARTMA:
□ APARTMA v počitniškem naselju Terme Čatež (cena najema apartmaja za 4 osebe/dan: 120 DEM)
cena za penzionsko kosilo 11.11. in zajtrk 12.11. znaša na osebo: 23 DEM
V primeru rezervacije apartmaja nujno vpišite imena vseh 4 gostov! 3. GOST
Ime in priimek: _ Knjižnica/ustanova: Naslov: _
Čas bivanja: od _ do
4. GOST
Ime in priimek: _ Knj ižnica/ustanova:
Naslov: _ Tel./Fax: _
Čas bivanja: od _ do _ Podpis: _
Turistična taksa: dodatno plačilo po odloku.
Cena polpenziona vključuje: 11.11. penzionsko kosilo, prenočitev,
12.11. zajtrk in kopanje v bazenih s termalno vodo
Vkolikor v objektu, kjer boste želeli rezervirati sobo, ne bo več prostih zmogljivosti, si Terme Čatež d.d. pridržujejo pravico, da za Vas izvedejo rezervacijo v drugem objektu.
Prijavo za rezervacijo sobe pošljite (po pošti ali po faxu: 0608/62-721) najkasneje do 22. septembra na naslov: Terme Čatež d.d., Topliška c. 35, 8250 Brežice, Služba rezervacij, ga. Tatjana POHAR.
Za dodatne informacije glede namestitve ali vikend paketa se prosimo obračajte neposredno na Terme Čatež - služba rezervacij, tel.: 0608/35-000.
_ Tel./Fax:
Podpis: _
Strokovno posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije
KNJIŽNICA IN NJENI UPORABNIKI
Terme Čatež, 11. - 12. november 1996
PRIJAVNICA
Prijavljam udeležbo na strokovnem posvetovanju ZBDS:
Ime in priimek:__
Knjižnica/ustanova: _
Delovno mesto: _
Naslov:
Tel ./Fax: __E-mail:
Društvo:	_
Plačana članarina za leto 1996:	□ da	□ ne
Udeležil-a se bom popoldanskega izleta (12.11.1996): □ da	□ ne
Kotizacija plačana do 1.8.1996 znaša 200 DEM za člane društev bibliotekarjev (ki imajo plačano članarino za leto 1996) in 250 DEM za ostale udeležence. Po tem datumu znaša kotizacija za člane 250 DEM in za ostale 300 DEM, plačljivo v SIT po menjalniškem tečaju na dan plačila. Kotizacijo vplačate na žiro račun ZBDS Ljubljana, 50100-678-47436. Prosimo vas, da prijavnici priložite kopijo plačila.
Datum: __Podpis:
ODPOVED UDELEŽBE: Odpoved že prijavljene udeležbe je potrebno v
pisni obliki nasloviti na Tajništvo ZBDS. VRAČILO ŽE PLAČANE KOTIZACIJE: odpoved pred 15. oktobrom 1996: 50%
odpoved po 15. oktobru 1996: Vračilo dela kotizacije bo izvedeno v roku 30 dni po končanem posvetovanju.
Prijave sprejemamo najkasneje do 15. oktobra 1996 na naslov: Tajništvo ZBDS, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Dodatne informacije: ga. Lili Hubej, tel.: 061/1262-080, 1262-090