Cena izvodu Din !•—
Izhaja vsak četrtel Naročnina letno Din 30'—
Uredništvo in uprava: Kolodvorska ulica št. 8 v Ljubljani
Telefon št. 3770 Pošt. ček. račun št. 10'499
Prelom v novem letu
Z novim letom bo izhajal »Prelom« povečan in temeljito preosnovan, tako da bo ustrezal širokim krogom naših bralcev. Obsegal bo redno 6 strani. Pridobili smo mnogo novih sotrudnikov. Vsebina ho pestra. Pozornost bomo obrnili zlasti raznim gospodarskim panogam. Kmet, delavec in drugi stanovi bodo našli v »Prelomu«, kar jih zanima. »Prelom« bo tudi po novem letu neustrašen znanilec pokreta bojevnikov kakor doslej. Poleg tega pa ho skrbel za poučno, informativno, strokovno in zabavno čtivo. Spričo tega naročnina 40 Din na leto ne bo pretirana.
Tovariši! Težke so žrtve izdajateljev, da se naš »Prelom« dvigne na višino, ki jo vsi želimo.
Storite tudi vi svojo dolžnost in naročite list pravočasno, saj bo še vedno skoro najcenejši slovenski tednik, vsebinsko pa bo gotovo najbogatejši.
Vesel, srečen božič
želita vsem naročnikom, dopisnikom i podpornikom »Preloma«
Uredništvo in uprava.
Govor predsednika tov. Kustra
rta zboru delegatov 8. decembra 1934
-TS»-+
Božična beseda
Ko bodo zapeli božični zvonovi, ko se bodo pomikale nepregledne procesije naših mož in fantov, žen, deklet in otrok k polnočnim svetotajstvom, k ožarjenim jaslicam, se moramo spomniti vseh ljudi naše krvi, ki so dobre volje, čistega srca in poštenih rok. Spomnimo se vseh svojih tovarišev bojevnikov v ljubezni in zaupanju, posebno pa tistih, ki trpe skrb, pomanjkanje, glad...
Spomnimo se na tiste božične dni, ko smo zmrzovali kot živali ob puški in granati, raztreseni po bojiščih vsega sveta, spomnimo se tistih tovarišev, ki se niso vrnili. Ne pozabimo tudi na tiste, ki so razkropljeni tu in onstran morja, katerim brezsrčna tujina še danes reže grenki kruh. Spomnimo se na svoje srbske in hrvatske brate, katerim je dal Bog — tako k°t nam — Jugoslavijo v skupno usodo.
Iz starodavnih jaslic, iz katerih vro najlepši in najčistejši spomini naše mladosti, naj p riki pita odločna volja in trdna vera v naše delo, v zmago naše borbe, ki naj bo blagoslovljena in ki naj odreši naš rod in našo zemljo zla in strupa v znamenju sloge, pravice in ljubezni. Premagajmo zver v človeku, bodimo pošteni, zahtevajmo poštenje! Naj zavlada božični mir med nami!
Vesel, zdrav in srečen Božič — tovariši borci!
NAROČNIKI!
Plačajte zaostalo naročnino še pred novim letom! Porabite v to svrho položnice, ki so bile pred časom priložene. Ako ne poravnate do tega časa, se vam z norim letom list ustavi.
Uprav a.
Banovinski odbor »Boja«
(Zastopniki srezov in namestniki.)
Brežice: Dr. Hudelist Vinko, banov, zdravnik, Brežice; Fabjančič Avgust, vojni invalid, Senovo, Rajbenburg.
Celje: JeSovšek Josip, posestnik in trgovec, Petrovče p. Celju.
Kamnik: Kersnik Anton, pos., Brdo-Lukovica; Jerala Janko, pos. sin, Polje-Vodice.
Kočevje: Jelenc Ivan, pos., Velike Lašče; Rigler Josip, trg., Dol. vas pri Ribnici.
Kranj: Šifrer Ciril, pos., Stražišče; Alojz Debeljak, zidarski pomočnik, Smlednik.
Škofja Loka: Rupar Franc, kovaški mojster, Škofja Loka; Gartner Peter, posestnik, Ždlezniki.
Krško: Lazarini Henrik, pos., Krško; Majcen Aleksander, pos., Mokronog.
Laško: Trop Ognjeslav, restavrator, Laško; Logar Karol, gost., Hrastnik.
Litija: Dr. Vinko Zorc; Lebinger Hinko, pos. in trg., Litija.
Ljubljana-okolica: Habič Peter, pos. in trg., Vrhnika.
Ljutomer: Dr. Adolf Salberger, Ljutomer; Slekovec Franc, pos., Grabe pri Središču.
Logatec: Modic Andrej, pos., Rakek; Maček Frane, čevlj. mojster, Dol. Logatec.
Maribor levi breg: Geč Franjo, voj. invalid, Maribor; Špari Franc, kmet, Ja-renina.
Metlika: Kremesee Josip, čevij. mojster, Metlika,
Murska Sobota: Bajlec Franc, Murska Sobota; Ratnik Franc, trg., Ranjkovci.
Tovariši! Zbor delegatov naše organizacije, ki se vrši danes ob tako številni udeležbi delegatov naših krajevnih organizacij iz vse sdovenske zemlje, praznuje obletnico prvega našega javnega nastopa na dan 1. decembra lanskega leta. Ob tem jubileju mi dovoliite, tovariši, da razgrnem pred vami malo sliko našega gibanja v kratki, a za nas pomembni in plodoviti dobi enega leta. Podal vam bom to sliko le v glavnih obrisih in povdaril samo okolnosti, ki se mi zde važne; podrobnosti so vam itak znane, ker ste vi vsi naši aktivni delavci in nositelji našega gibanja.
V globokem spoznanju, da moremo tudi mi Jugoslovani v tem težkem času, ko išče človeštvo nove oblike življenja, z odločno voljo stopiti na pot gospodarskih, socijalnih in duhovnih reform, ako si hočemo zagotoviti gospodarsko, narodno in državno bodočnost in častno mesto med drugimi narodi, v tem spoznanju je ustanovilo pet organizacij z vojaškim obeležjem pred dobrim letom dni »Združenje borcev Jugoslavije« v namenu, da pokrenemo vsenarodno gibanje in sode-
JNovo mesto: Klemenčič Josip, pos. in pečar. Novo mesto; Pezdirc Franc, posestnik, Dol. Sušica.
Ptuj: Felicijan Jakob, kmet, Grajena; Peteršič Jakob, kmet, Dornava.
Ormož: Munda Martin, poslov., Ormož; Vavpotič Franc, pos., Livanje p. Ivanjkovci.
Radovljica:	Kirhniajer Jakob, pos.
Rateče-Planica; Resman brane, ravnatelj hran., Radovljica.
Slejven jgradec: Švibal Anton, pos., Mislinje; ing. Vohnjak, Pameče pri Slov. Gradcu.
Šmarje: Turk Ivan, pos., Mestinje p. Podplat; Rupnik Jakob,, pos., Slivnica pri Celju.
Ostala mesta spopolni po skllepu zbora delegatov O. L O. na predlog skupin bojevnikov dotienega okoliša.
8. redna sela novega osredniaga šivršnaga odbora »Bo|a< v soboto, dne. IS* decembr© 1934
(^..e z k'e lia desno tovariši: Šifrar, Rozina, Sturm, Prezelj, preds. Küster, Cerar (Moravče), Češenj (Kranj), Trpin (Bevke), Onič ]\|./•v-'1 L	z 'eve na desno tovariši: Wagner, Osana, Lorger, Kuhar (Trbovlje), Zupan, Lajovec (Dev. Mar. v Polju), Knez,
cie, abjančič, Vidmar, Škrbec, Drobnič (Dobrepolje), Outrata, Zupančič (Grosuplje), Paulin. — Ostali tovariši so se opravičili.
bijemo pri gospodarski, socijalni in duhovni obnovi Jugoslavije. Te organizacije so bile kot kolektivni člani nositeljice vsega gibanja. Povdarjalli smo, da je osnova našega narodnega življenja jugoslovanska država, ki je zgodovinska nujnost in ki edina jamči našemu narodu obstoj. bodočnost in prospeh; v okvirju te države in samo v njenem okvirju se moramo mi Jugoslovani boriti za tako ureditev, ki najbolje odgovarja interesom vseh Jugoslovanov, ne pa par privilegirancev. Ako so razmere v državi težke, tedaj smo za to odgovorni mi vsi, prav vsi; eni po svoji aktivni krivdi, ogromna večina pa po svoji pasivnosti in brezdelju. Zato smo oznanjevali, da se mora narod prebuditi iz težkega spanja, iz zločinske apatije in nemarne brezbrižnosti, da se morajo strniti vrste poštenjakov, požrtvovalnih in nesebičnih delavcev v borbo proti moralni gnilobi in korupciji ter za javno poštenje, red in zakonitost; učili smo ljudstvo, da je narod brez moralnih vrednot, brez idealizma zapisan smrti. Visoko smo dvignili med slovenskim ljudstvom ljubezen do našega kralja, ki je kri naše krvi. in do naše države, ki je naš dom in naše zavet je. Mirne vesti lahko rečemo, da še nikdar ni bila državna zavest našega ljudstva na tako visoki stopnji kakor sedaj; in to je naša zasluga, na katero smo ponosni in ki so nam jo tudi priznali na merodajnih mestih. Vsak naš član se mora zavedati, da je država živ organizem, da je on celica v tem organizmu in osebno odgovoren pred svojo državljansko vestjo in pred potomstvom za njen dobrobit in bodočnost; zavedati se pa mora, da ni brezpravni kuli, ampak, da je človek, ki je upravičen uživati vse državljanske pravice. In moč države ne sloni na bajonetih ampak na ljubezni in požrtvovalnosti državljanov.
Mi smo Slovenci, in ostanemo to, toda mi smo ravno, tako globoko prepričani Jugoslovani. Naš jugoslovanski nadjona-lizem je istoveten z enakostjo vseh Jugoslovanov pred zakonom, v pravicah in dolžnostih, resničnem bratstvu in slogi Srbov, Hrvatov in Slovencev ter medsebojnem Spoštovanju moralnih vrednot, jezika, kulture, običajev in prepričanja. Zavračamo in odklanjamo nasilje, gospodarsko in socijalno izkoriščanje, neenakost in krivice. Kdor nima srca za strašno gospodarsko bedo našega ljudstva, kdor ga dejansko ne brani pred izkoriščanjem od strani tujcev ali lastnega brata, kdor iskreno ne stremi za tem, da se osigura kruh vsakemu Jugoslovanu, ta ne zasluži imena Jugoslovan in naj se še tako baha s svojim jugoslovanstvom.
Smatral sem za potrebno, da naglasim tudi danes, ko se oziramo na svojo preteklost, naše osnovne pogllede; tudi to spada v kontrolo našega delovanja preteklosti.
Naše gibanje se je veličastno razmahnilo; postalo je v resnici to, kar smo hoteli: ljudsko, narodno gibanje. Od shoda do shoda, od tabora do tabora se je širilo kot mogočen val z elementarno silo in naglico^ ter zajemalo vedno širše Ujudske množice. Osvojili smo srce ljudstva in to je dokaz, da smo pravilno razumeli dušo in potrebe našega ljudstva. Naša triumfalna pot pa ni bila gladka, ampak trnjeva in polna ovir in nasprotnikov. Imamo pa danes mirno zavest, da nismo mi izzivali, ampak, da smo bili izzvani. Proti nam pa so se postavili ljudje, ki so vide-
!i v našem gibanju naj večjo nevarnost za sebe in svoje položaje. Ko so nas izzvali, smo se borili.
Tovariši! Vi veste, da nas je oblast pozvala, da se pretvorimo v politično društvo. Mi smo to storili ter vtložili spremenjena pravila v potrdilo notranjemu ministrstvu, ki nam pa spremembe ni odobrilo, tako da obstoji naša organizacija po starih nekoliko spremenjenih pravilih ter je omejena na Dravsko banovino. Istočasno nam je oblast prepovedala v interesu javnega reda in miru javne shode in še celo ustanovne občne zbore. Tovariši, vi veste, da mi nikdar nismo kalili javnega reda in miru; mi smo sami vzdrževali red in mir na naših shodih in še celo na največjih, kjer se je zbralo po 10.000 ljudi, se ni pripetil niti najmanjši incident. Ako pa je kdo drug hotel kaliti red in mir, tedaj bi morali pod vzeti potrebne mere proti njemu. V zadnjem času nam je oblast zopet dovolila dellovanje. Ugotavljam pa, da se nam neglede na to delajo ovire, ki so popolnoma neutemeljene in v protislovju z danim dovoljenjem. V zadnjem času smo skušali čim bolj nadoknaditi zamujeno organizato-rično delo; mnogo kraj. organizacij je bilo ustanovljeno v zadnjem času, mnoge pa bodo v najkrajšem času. Danes preproga ogromno števillo krajevnih organizacij vso dravsko banovino. Tovariši! Ako primerjamo skromne začetke pred enim letom in današnje stanje, moramo s ponosom ugotoviti, da je bilo storjeno veliko delo. Ta uspeh je bil dosežen brez najmanjše denarne subvencije od kakršnekoli strani, ampak samo z idealizmom in požrtvovalnostjo. Danes, ko se stari odbor poslavlja od vas, mi je dolžnost kot predsedniku, da se z vso toplino zahvalim za neumorni trud in požrtvovalnost svojim najbližjim sodeflavcem. Mnogi, težko obremenjeni s poklicnimi dolžnostmi, so žrtvovali ves svoj prosti čas in denar, kolikor .so premogli, za našo skupno stvar. Ne imenujem imen. Mnoge poznate, vsaj so prihajali nedeljo za nedeljo v vašo sredo ter vam prinašali naš evangelij. Drugi so vršili potrebno delo kot neznani junaki v tišini. Naj bo izrečena topla zahvaüa vsem in vsakemu po njegovi zaslugi: tovarišem iz Osrednjega izvršnega odbora, iz krajevnih organizacij in vsem našim najboljšim organizacijam.
Kot nujno posledico našega razvoja in sedanjega razvojnega stanja vidim predvsem dve nalogi, katerima se bo moral novi odbor posvetiti:
1.	nadaljna izgraditev in poglobitev krajevnih organizacij, tako da ne bo vasi brez nje,
2.	zedinjenje oziroma sodelovanje z organizacijami v celi državi, katerih hotenje je istotako usmerjeno kot naše. To-
Fabjančič Avgust:
Križev pot slovenskih fantov
(Iz spominov na deveto ofenzivo pri Kostanjevici 1. 1916.)
Začelo je pokati po nas od dveh strani. Na desni je sovražna patrulja, pred nami pa glavna bojna črta sovražnikova. Umičemo se in čakamo. Ko se sovražnik približa na dvajset korakov, mu vržemo nasproti ročne granate. Učinek mora biti strašen, kar sodim po nečloveškem vpitju in kriku. Zopet posveti sovražni žaromet in neusmiljeno začno padati granate na mesto, kamor je kazala svetloba žarometa. Dobro je moral imeti sovražnik zmerjeno razdaljo do tam, ker od 6 mož broječe patrulje sem ostal sam pri življenju, vse druge je uničila ploha granat. Dobro uro je trajalo vse skupaj. Sam sem ostal. Kaj mi je storiti? Ali naj čakam, ali naj se vrnem? Moj sklep je: vrnil se bom, da javim, kaj se je zgodilo. Ko grem nazaj proti .našim kavernam, naletim kakih 50 korakov od vhoda v kaverno tistega narednika, kateremu me je ob prihodu k madžarskemu polku izročil tisti poročnik, ki sem ga bil prosil, naj pusti nas Slovence skupaj. Spozna me. Vpraša me v slabi hrvaščini: »Kaj ti tukaj? Kje so oni!« Odgovorim mu: »Padli so od sovražnih granat.« »Kako da ti nisi padel?« »Srečen sem bil, da me ni zadelo.« »Na, crkni tu, ti slovenski džaur, da se ne boš skrival tukaj!« V njegovi roki se je zasvetil samokres. Kot blisk mi šine misel: »Brani se, ako ti je kaj za življenje.« Udaril sem ga po roki z bajonetom, ki je bil nasajen na puški, ter mu izbil samokres iz rok. V naslednjem hipu poteg-
variši! Mi smo Jugoslovani in vemo natančno, da se razmere v naši ožji domovini ne morejo zboljšati, ako se to ne zgodi v celi Jugoslaviji. Ugotavljam razveseljivo dejstvo, da je seme, ki smo ga sejali, rodilo ne samo v dravski banovini, ampak v celi državi stoteren sad. Nova Jugoslavija se probuja, dviga. In mi Slovenci smo ponosni, da smo bili prvi sejalci. Približali smo se velikemu cilju v pre-tekliem letu. Mlada, nova Jugoslavija je na pohodu in nikdo ne more zadržati njenega železnega koraka. To naj vedo vsi njeni prijatelji, pa tudi sovražniki. Mi smo izraz zgodovinske nujnosti, glasniki jugoslovanske usode. Dosega našega velikega cilja, preporoda Jugoslavije, zavisi samo od nas, naše neomajne volje, vztrajnosti in požrtvovalnosti. — In dosegli ga bomo!
Živela Jugoslavija! (Viharno odobravanje.)
Kraliev rojstni dan
Dne 17. decembra smo se spomnili rojstnega dne slavnega padlega junaka kratlja Aleksandra I. Spomnili smo se obletnice velikega dne, ko je leta 1888. na Cetinju zagledal luč sveta.
Ob njegovi zibelki so se zbraile bele žene sojenice: prva mu je vdahnila hrabrost nesmrtnih kosovskih junakov; druga mu je dala modrost velikega državnika in voditelja ujed in j enega naroda; tretja pa mu je darovala živo srce, v trnje ovito, iz katerega so kipele iskre neizmerne ljubezni do zadnje pedi svete zemlje jugoslovanske in do slehernega od nas.
Pokojnemu kralju je namenila usoda tako nemirno življenje, da je že v zgodnji mladosti okusil bridkosti begunstva, da je od svoje deške dobe sta! vedno med prvimi, vedno v prvi liniji, vedno na najnevarnejšem mestu. V njegovi glavi so se zbirale misli, neprestano je snoval načrte, kako bi zbral, ujedinil, utrdil in poveličal svoje ljudstvo, kako bi ga rešil pred poplavo nereda, nemorale, degeneracije in vojne nevarnosti, ki je grozila od zapada. Preziral je vsako osebno samoljubje, vsako skrb za sebe, kadar je šlo za koristi vsega naroda, kateremu je hotel po viharnih letih preteklosti utrditi mir in srečo. In to ga je gnalo, da je zapustil trdne zaklone prve linije in stopil — glasnik miru — nezavarovan, neoborožen, s palmo v roki med bojne fronte. Tu pa ga je udarila smrt z orožjem podle, preračunane Človeške zlobe!
Junaki njegove vrste ne umirajo pod težo starosti, v bolniški postelji. Taki junaki nosijo s seboj neizmerno tragično veličino — oni padajo na fronti tam, kjer je najnevarnejše, kot pravi vojaki.
ne Madžar izza pasa bodalo in me naskoči. Poženem se v beg, Madžar pa za menoj. Med begom obrnem puško in trenutek nato je že kopito moje puške padlo po Madžarovi glavi, ki je z vso težo svojega telesa telebnil na tla... Rešen sem bil. Na kakšne posledice nisem mislil. Saj sem bil od celodnevnega bobnečega ognja živčno popolnoma uničen in za vse ravnodušen.
Poiščem vhod v kaverno. Ko vstopim, se nihče ne zanima zame. Nihče ne ve, da sem ostanek razbite in pobite patrulje. Skušam povedati, kaj se je zgodilo. Najprej v slovenščini, potem v hrvaščini, končno v nemščini. Na vse mi odgovarjajo: »Nem tudum.« Storil sem svojo dolžnost, več ne morem. Ostal sem v kaverni, ki je bila silno tesna. Moral sem stati, ker ni bilo prostora, da bi se vlegel ali vsaj sedel. Drugi so se menjavali. Nekaj časa so sedeli eni, nekaj časa drugi. Pa ti so bili Madžari, ki so se razumeli. Jaz sem bil pa pri njih le slovenski džaur, ki mora stati in čeprav bi moral stoje umreti. Naslonil sem se na puško ter od silne izčrpanosti stoje zaspal. Spal sem, kakor da sem mrtev. Koliko časa je to trajalo, ne vem. Gotovo več ur ... Krepki sunek v rebra me prebudi. Krik: »Alarm« mi prežene dremoto. Na levem vhodu v kaverno je padla granata. Izrinili smo se na desno. Nekje v temi se glasi rezko povelje:	»Alarm!
Stellung besetzen!« Kot blazni drvimo drug za drugim... Kam?... V pekel!
--------Svita se na obzorju. Hitimo in
brzimo ob jutranji zori... kakor kosci smrti... Kakor žrtve divjim bogovom... Naše postojanke so sesute. Sovražna artiljerija je svoje delo odlično dovršila . .. Iščemo skrivališča ... Na svojih mestih smo že ... Jutranji mrak izginja ... Vse
Ob njegovi smrti smo onemeli od groze, postali smo mrki, škripali smo z zobmi in stiskali pesti! Bojevniki svetovne vojne smo najgloblje razumeli, kaj pomeni taka smrt vrhovnega poveljnika. O, vse vemo, vse razumemo! Spremljali smo v duhu naše ljudi, ko so stopili v besedno borbo pred sodni stol Društva narodov. Krepko so se držali — toda vse zaman. Vedeli smo v naprej, da nam Ženeva ne more vrniti, kar nam je vzel Marseille. Zato se ne čudimo, da -stojimo še vedno praznih rok, brez zadoščenja, brez pravice.
Mi stojimo in se ne ganemo. Gledamo mrko, grozimo in vprašujemo: kje so morilci najdražjega, kar smo imeli? Kje so
lopovi Kvaternik, Pavelič in drugi? Kje je zadoščenje za zavratni napad na našo svobodo, naš ponos, našo čast? ...
Stojimo in čakamo. Tesno objeti bojevniki, tovariši iz krvavih dni, stojimo in kličemo v svoj krog vse poštene, čiste in neomadeževane brate širom Jugoslavije v fronto reda, poštenosti in pravice. Mi moramo izvršiti to, kar je hoteli pokojni kralj, mi moramo sami kaznovati njegovo nasilno smrt. Ali ne bo srečna, urejena nepremagljiva Jugoslavija največja kazen za vse, ki so sklenili naš pogin?
Hočemo zmago reda, sloge, miru, pravice in poštenja! Tako bomo čuvali Jugoslavijo!
n'(llinjfn(T(T!7!TnTnT(,fininTT!Trffi][niTTfrfii!iiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllliiiiiiiiiililiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiilillliJi!ll!ll!i!ll||ii!!liilll ülUilliillllhliniWi
Po zboru delegatov
Stane Vidmar:
Da ne bo napačnih računov!
Z mešanimi občutki so odhajali zadnjič delegati z našega občnega zbora. In iz teh utisov in občutkov so se rodili vsi mogoči zaključki in sklepi. »Spor«, »nesloga« itd., besede, ki ne spadajo v bojevniški besednjak, so ležale nekako v zraku in razvnemale naše borce, ki so se zbrali, da si prosto volijo svoje novo vodstvo. Če so se v pripravi za volitve prikradle v naš slovar tudi besede »sipor«, »nesloga« itd., je pač potrebno pojasniti, kar se ni pojasnilo na zboru delegatov radi razburjenja, premalo časa itd.
Za kaj je torej šlo, v čem je bil »spor«? Kjer je več glav, tam je tudi več mislli in kjer ljudje mislijo z lastnimi glavami,, tam je tudi več mnenj. In tako so na občnem zboru delegatov bili delegati tudi raznih naziranj glede sestave novega predsedstva in Osrednjega izvršnega odbora. Vsak je zagovarjal svojo listo in morda tudi malo poagitiral zanjo. To so končno članske pravice, tovariši, katerih ne sme nihče kratiti. Liste se v resnici niso bogve koliko razlikovale. Manjše razlike v razdelitvi funkcij in nekatere izpremembe v osebah, to je bilo vse, kar smo videli in čuli, vse, za kar je šlo. Seveda mislim pri tem le na liste, ki so izšle iz naših vrst. Kar je prišlo od zunaj, to se nas ne tiče in je bilo že v naprej obsojeno na neuspeh. Prav bi bilo, da bi se predlagatelji list sporazumeli na enotno listo. Ker pa to ni šlo, je bilo potrebno pač glasovanje, tisto tako zvano »bojno glasovanje«, ki je res pokvarilo razpoloženje. No in pri tem so se -seveda duhovi malo razburili in razhudili. Čemu? Če bi bili mi kandidati vedeli, da se lahko vse -skupaj napačno razume, bi pač kdo pred volitvami pojasnili, da ne gre morda za kakšno »bojno glasovanje«.
kajti med obema predsedniškima kandidatoma (ne po lastni volji), t. j. med tovarišem Kustrom in menoj, ni bilo, ni in po mojem trdnem prepričanju tudi ne bo prav nobenih »sporov« ali »nesoglasij«, ker med pravimi prijatelji nesoglasij biti ne more. Če je prišlo do tega glasovanja, je prišlo le zaradi tega, ker smo hoteli, da članstvo popolnoma svobodno izbira, in sva bila oba pripravljena — tako kakor vsi ostali tovariši — prevzeti ,po želji članstva vsako delo in nalogo brez kakšnih bolnih ambicij, brez kakšne želje po šarži. marveč zgolj iz zavesti in odgovornosti. Da se je sploh načenjalo vprašanje predsednika, je pripisati dejstvu, da so nekateri tovariši bili mnenja, da je v interesu organizacije, da je predsednik v Ljubljani, osta)!i tovariši pa so bili mnenja, da je iz tehtnih razlogov bolje, če ostane vse pri starem. To in samo to je bilo -povod za dvojni predlog. Osebe so bile pri tem čisto postranske važnosti.
Morda smo zagrešili kakšne nerodnosti pri tem glasovanju, morda je bilo kaj napak že pred glasovanjem ali po njem. Tudi jaz sem mnenja, da še dolgo ni bilo vse tako, kakor smo si želelli in kakor zahtevamo v smislu naših načel. Je pač vrag, da se človek tako lahko zmoti in zaide v napake. Toda iz napak se moramo učiti. Spoznanje je prvi korak k poboljšanju. Zato moramo zreti mi bojevniki resnici mirno v -oči in -si povedati vse brez prikrivanja in izmikanja. Priznati moramo tudi, da so pokazale baš naše volitve marsikatero našo slabost, marsikatero senco. Res je pa tudi, da je bil to vendar šele prvi zbor naše organizacije, prve volitve, pa je naravno, da ni še vse, kakor bi moralo biti. Zato tudi ne gre jemati stvar preveč tragično. Vidimo
tiho ... Čakamo povelja .. . Srca nam burno utripajo... Na sovražni strani za-mrgoli. Prvi sovražni roji se pojavljajo. Sedaj se dvigajo tu, sedaj tam in naskakujejo proti nam. Goste so njihove vrste. Sedaj skočijo in se zopet plazijo, kakor kače. Vedno več jih je in vsak trenutek so nam bližje... Preko naših postojank brzi povelje: »Feuer, Feuer, Feuer! Weiter geben!« Puške zapres'ketaj-o, kakor bi gorelo brinovo grmovje, strojnice regljajo, v sovražnih vrstah pa kosi smrt svojo obilno žetev. Vpitje ranjencev strahotno reže v moje srce... Zdi se, da je napad končan ... Toda pojavlja se nova roj na črta, še gostejša od prejšnje. Skriva se za lastnimi mrliči, kakor da se ne upa proti nam in naskakuje naprej. Za to rojno črto se dviga tretja in tam nekje sovražnik kar raste iz zemlje. Puške pokajo in strojnice kosijo. Tudi na naši strani se vrste občutno redčijo. Do najbližjega tovariša imam 10 korakov. Vmes je pa že eden mrtev in dva ranjena. Puška mi odpoveduje. Zaklop je preveč razgret. Le s težavo še sprožim kakšen strel. Zaradi tega je streljanje na naši strani redkejše. Zagrabim puško mrtvega tovariša in streljam kakor blazen ... Ne pomaga nič, sovražnik se pripravlja na naskok. Trenutek mučeniške smrti se bliža. Iz srca se mi izvije obupen vzdih: »Bog, bodi mi milostljiv!« Kot blisk se mi pojavi pred očmi moj dom in v njem moj sivolasi oče (mater sem zgubil že v svojem detinstvu), ki se mi smili, če bo zvedel, kakšna smrt je doletela njegovega najmlajšega otroka ... Toda v tem trenotku že naskoči sovražnik v gosto strnjenih vrstah naše postojanke k boju na nož. Ko naskakuje proti nam, se-žemo mi koi po poslednjem obrambnem sredstvu, po ročnih granatah, ki smo jih
metali kakor divji. Strašno delo so izvršile ročne granate. Sovražnik se je moral umakniti, napad je bil odbit. Pred nami je obležalo na stotine in stotine mrličev in ranjencev, ki jim nihče ni mogel nič pomagati in so brez pomoči izkrvaveli in -umirali.
Ko je bil italijanski napad odbit, je zopet začela sovražna artiljerija svoje strašno delo po naših postojankah. Bobneči ogenj je mogoče trajal pol ure. Takoj za njim pa napad pehote, še sil-nejši od prejšnjega, v katerem nam je pa že primanjkovalo municije in ročnih granat. V poslednjem trenutku, ko so nas Italijani že naskočili, nam je prihitel na pomoč, bataljon Bosancev, pred katerimi so jo polentarji jadrno popihali’ In zopet je začela italijanska artiljerija* ki je udrihala celo uro po naših postojankah. Izgube na italijanski strani se bile strašne, zato jim je bilo treba več časa, da so spravili svoje rezerve skupa) za nov napad. Skozi oblake se je videl0, da se solnce nagiblje čez poldan, ko s0 Italijani z vso silo navalili na nas, z oa' skokom: boj na noži Za nami je bil° povelje: »držati za vsako ceno!« PreC nami pa več ko petkratna premoč. Krep' ko smo se uprli v bran. Bajoneti so vr' šili svoje strašno delo. Bosanci so pa vr' šili dvojno. Na eno stran so nabadali, ^ drugo stran so tolkli s kopiti. NekateiJ so imeli kar po dve puški, v vsaki r°^ eno in so kar na dve strani -udrihali puškami, ki so jih vzeli prej rnrtUn^ Kot plaz nas hoče podsuti silna sovražnikov, kot klin se zarivamo v ^ 1 Padajo na levo in desno... ZmešnjaV‘^ krik, oglušujoče vpitje, vzdihi rar|ic1-, cev ... Kri naših se meša s krvjo sovr
nika'	(Dalje*)
napake, poznamo jih, pa jih popravimo. To nas ne sme prav nič begati. Mi moramo imeti pogum napake priznavati in popravljati. Nekateri so biili radi teh nerodnosti nekako poparjeni in malodušni, drugi hudi in razkačeni. Tudi mene je n. pr. globoko zadelo, ko sem poslušal odhajajoče tovariše, ki so nekako grenko komentirali nekatere nelepe dogodke in pojave. Bolelo me je, da odhajajo tovariši mesto polni novega ognja in navdušenja, nekako potrti in malodušni. Veliko jih z volitvami ni bilo zadovolljnih. Ampak z volitvami je pač vedno tako, da dobi končno ena lista več glasov kot druga, kajti več list ne more hkrati zmagati. In ker ni prodrla druga ali tretja lista z menoj kot predsednikom, so mislili nekateri, da sem zato užaljen, da mi je hudo in kaj vem še kaj. Jaz si nisem želel biti ne predsednik, ne podpredsednik, ker sem že poprej v Osrednjem izvršnem odboru izjavljali, da sem s svojim dosedanjim položajem kot član O. I. O. popolnoma zadovoljen. Kot tak sem doslej (vsaj upam), v polni meri vršil svoje dolžnosti do pokreta, pa jih nameravam tudi v bodoče, četudi kot preprost član. Saj za vršitev dolžnosti in za delo niso merodajne epolete in lampasi marveč ljubezen do stvari, vdlja in sposobnost. Na zboru delegatov se to vprašanje ni obravnavalo po teh stvarnih vidikih, ampak so prišli k temu še drugi momenti, pa sva se znašla s tov. Kustrom, seveda brez najinega sodelovanja in celo proti moji volji, kot kandidata in nekakšna konkurenta. Zato so bile volitve za naju najbolj neprijetne in sva oba zadovoljna, da sb za nami.
In ker so volitve že za nami in so za tudi neprijetni spomini nanje, se ozrimo rajše naprej, kjer je pred nami
toliko težkega dela, vse ogromne na-'0ige »Boja«, kjer je pred nami, morda 116 več tako daleč, tudi končna zmaga »Boja«. Zato ne glejmo nazaj kakor Lo-l°va žena, da se ne spremenimo v solnat steber, glejmo naprej, pojdimo na delo, zbirajmo in združujmo, krepimo in po-množujmo svoje sile za odločilni boj! Za ■bodoče pa glejmo, da se bomo držali ved-no in dosledno svojih smernic in načel, Pustimo osebe ob strani, glejmo le na tvar in delajmo složno, odločno in požrtvovalno. Sloga jači, nesloga tlači!
Ne napadajte!
(Iz Borovnice.)
Znani dopisnik »Domoljuba« v št. 50 je ostro napadel občni zbor »Boja«, ki se je vr-8- t. m. Dopisniku niso bili govori po volji, vemo, kaj je gospod dopisnik še želel sli-Sab- Dopisnik pravi, da so v dolgih govorili razlagali o vseh mogočih stvareh, kar da je ehgatom itak znano. Je že nekaj res, go-S^0ll dopisnik, toda dobra in pametna beseda , aaj zopet in zopet povdarja; saj nam je evangelij dobro znan, vendar pa se že ^očletja oznanja. Dopisnik pravi, da bi rad 8 ^ab kaj je »Boj« storil preteklo leto za ?®bljenje gospodarske krize in blaginjo svo-11 članov. Mi vsi vemo, da je »Boj« preteklo v to veliko storil in sicer: razvil se je iz nič
^ugočno armado kljub velikanskim ovirami
^aj pa zopet ni prav gospodu dopisniku, e J® izvoljen deloma stari odbor? Kaj pa je ^1 uudega storil, da ne bi smel biti izvoljen?
ni vršil svoje velike dolžnosti nadvse po-T Vovalno? Kdo pa si je upal dvigniti glas o Se zavzeti za pravico, grajati krivico in uinotiti denuncijante? Ali se nismo začu-p^n° sPraševali, ko smo jih prvič slišali: kdo so ti, ki se upajo tako hrabno potegniti
Pravico?
°Pisniku bodi povedano, da se je pisec Za V,rSÜC nahajal na občnem zboru in ne ve do ni .K Pritisk, koga naj bi bil volil. Gospod 0;-v®niK bi rad starega strankarskega ko-ü jahal, zato pa je prišel pogledati na
]£ar>^orrioljubu« bodi povedano, da naj ni-^ ne hujska podeželskega ljudstva, sicer koy2?^ !° škodovati. Nas je mnogo bojevni-let '	1 ^11131110 omenjeni list naročen že več
te ’ arnPak če bo napadal naš pokret — po-uaj se pripravi na slovo, tnj- “Pisuik pravi, da je bil jasen dokaz, da iekp °se^am v »Boju« ni za stvarno in ob-^aclo^iu^0’ ampaK samo za premoč in nad-ki Se' . 1 soSlašamo z dotičnim bojevnikom, ah iz ^ ja 0Inenjenein občnem zboru dvig-?a ose]816 cjSedee.il1 ter reTeb Ne gre tukaj Um vsav’ ° na^ k° Predsednik. Mi zaupa-hen ?! °mUJ i2 naših vrst.
Prav,
če je le sposo-„	se Pa opazilo, da ne vodi
ga pa vrže iz naših vrst! Vidite to-
za to. Ce bi
Neobjavljen odgovor
Delegacija »Boja« iz Kajhenburga nam je posiaia spodnji cianeK s prošnjo, ua ga oujavuno, ces da ga je od-üioml ncKi drugi ust. ivade voije ustrezamo tej prošnji, da se iio siisaia tudi druga piai zvona, kakor pravijo naši vrti tovariši iz Kajhenburga.
Pod tem naslovom je neki list z dne 11. decembra t. 1. objavit poročilo o občnem zboru »Boja«, katero laiiko v neinlormiranem čitatelju napravi popolnoma drugačne vtise, kakor so jdi imeli udeleženci, od slovenskega ljudstva pooblaščeni delegati, iniormator doticnega lista pravi, da so zborovanje nekateri z napetostjo pričakovali. Tisti menda najbolj, ki so pričakovati izvolitve, pa jim sreča ni bila mila. V nadaljnjih vrsticah je poročilo skrajno tendencijozno, češ: nismo culi, kaj je »Boj« storit za omiijenje gospodarske krize in za blaginjo svojih članov? Kako pa to, da se niso tisti delegat j e bolj zanimali za ta, tako pereča vprašanja, mogoče bi bili potem izvoljeni. Dalje: Zanimivo je, da se predstavniki list niso sporazumeli za enotno listo. Zakaj pa niso dajali tisti »tovariši« ni-kakšnih pojasnil, zakaj se hočejo znebiti »znanih ljubljanskih generalov«? — Zelo trhle so trditve informatorja, ko se sklicuje na slovensko ljudstvo. Kajti res je, da je slovensko ljudstvo »znanim generalom« hvaležno, da so takrat, ko je bila tema najbolj črna, — zakaj, to najbolj ve podeželsko ljudstvo, prižgali luč, ki je kazala pot do prave državljanske samozavesti. In to slovensko ljudstvo ni imelo vzroka, izreči tem znanim »generalom« svoje nezaupnice, ker niso ti nič manj dali, kakor so obljubljali. Treba se je vendar zavedati, da ta organizacija ni nikakšen ožji krožek, pač pa tabor vseh pošteno mislečih ljudi, vseh naziranj, ki ne diktira zakonov, ne kuje denarja, pač pa hoče biti glasna vest vsem tistim, ki so krivi današnjih razmer, ter hoče biti dobrohoten svetovalec vsem, ki hočejo svojemu ljudstvu dobro.
Laž je, da je bil na delegate kakšen pritisk. Pritisk je bil le od nekaterih prenape-težev, ki jih do sedaj še nismo opazili v bojevniških vrstah, ki so prišli z Bog ve kakšnimi nameni, da se polastijo vodstva organizacije. Resnica je pa ta, da so na listi, predlagani od izvršnega odbora, izvoljeni vsi tisti slovenskemu ljudstvu znani bojevniki, ki jih
že poznamo, — nekateri so bili tudi na opozicijskih listah. Užaljenost tistih, ki bi se imeli pred izvolitvijo predstaviti, je neumestna. Dolžnost zastopnikov slovenskega ljudstva je pač bila, da si take, ki se ponujajo za vodiine funkcionarje, pobližje ogledajo in vsaj osebno spoznajo. Svetujemo vsem tistim, ki se želijo potegovati za zaupanje slovenskega ljudstva, da se že tekom leta pojavijo na javni pozornici, da jih premotrimo in ocenimo. Tistim pa, ki jim gre samo za šarže, naj dajo slovo našim vrstam, ker so časi preresni za take komedije. Tisti, ki jih absolutna večina delegatov ne pozna, naj se ne drznejo govoriti v imenu slovenskega ljudstva. — Pripomba: Ne rušite tega, kar je danes nada slovenskega ljudstva. Pika! Delegacija »Boja«, Rajhenburg.
Rajhenburg, dne 12. decembra 1934.
Pogovor med člani
RAJHENBURG. Prejšnji teden smo v nekaterih časopisih čitali poročilo o občnem zboru »Boja«. To poročilo je gotovo moral napisati kakšen »delegat« Judeževega kova, ki je gotovo »velik prijatelj« ljudskega pokreta. Ne moremo drugače misliti, kakor da je tisto poročilo izšlo brez vednosti vodilnih činitelj ev pri uredništvu dotičnega lista, ker smo te vodilne osebe vedno smatrali za resne ljudi ter nismo mislili, da bi se ti postavili v pozo dobrohotnega očeta ter nekako svarili pred tem, kar je danes edina nada slovenskega ljudstva, ki pošteno misli in je kos krotiti svojo nekdanjo »žilico«. Če bi bilo to poročilo izostalo, ne bi bilo treba poslušati na cestah takih-le razgovorov:
A: »Si bral v časopisu o »Boju«?
B: »O, ja, sem bral, zato bom pa ta časopis odpovedal, čeprav ga imam že 22 let v hiši.«
C: »Norec si. Mar misliš, da boš s tem kaj napravil? Prav nič! Lahko ga odpoveš ti, pa še sto drugih, pa še tisoč drugih in še več. Kolikor bodo izgubili na naročnini, jim bodo pa dale velike firme a la Bata, Tivar itd. na inseratih zaslužiti, ker so jim ustregli s tem poročilom. Bilanca bo pa ravna. O, veš, tudi pri časopisih so tiči, pa vedo, da je »boljše« s tistimi držati, ki imajo tolste žepe, kakor s tistimi, ki imajo suhe.«
ninillTlllflinnUIII ITTriinlTni(mnTniniiiiiiiniiiuimlillMiiiimnllilllllllililliilliill!llllilllllllllmimmmiiimllllimUlllllll!lllll!lllllllllllllll!lllllllllininnnillll!IIIIIIIIII!lliiiiiiiiMmiiiiill!illlll!llll
Kmečka razsodišča
Pri nas skoro ni kraja, ki bi se ne »ponašal« z ljudmi, ki imajo svoje posebno veselje v tem, da zanašajo med sovaščane zdražbe, tožbe in prepir. Saj je znano, da takšni pravdaški junaki letajo že za sleherno smešno malenkost na sodišče ter tako za-tožarijo ne le hišo in grunt, marveč poslednje hlače in srajco, ki jo imajo na sebi. Po naših krajih pa je tudi mnogo pametnih in razsodnih kmetov, ki naenkrat po kakem nesrečnem naključju zaidejo v pravdo, letajo dolga leta od odvetnika do odvetnika od sodišča do sodišča ter zapravljajo svoj denar na debelo, medtem ko sami nimajo ničesar drugega od tega, kot dolge nosove in prazen želodec. In čemu vse to? V večini slučajev le radi malenkostnega spora ali nepremišljene, robate besede, ki je med vinskimi bratci zletela čez mizo, kar ni vse skupaj niti stotinko tega vredno, kolikor znaša takšna nastala pravda. Reči smem, da so vsote denarja, ki se na tak način »iztiho-tapijo« iz naših občin, naravnost ogromne. V kaki meri pa se s tem ruši mir in sloga med družinami, sosedi in vaščani v zvezi z raznimi skrbmi, žalostjo, nesrečami, boleznimi itd., ve pa le On, ki caruje nad nami.
Da bi se temu strašnemu zlu vsaj nekoliko odpomoglo, bi bilo tudi pri nas neob-hodno potrebno, da bi se za reševanje manjših sporov uvedla t. zv. »kmečka razsodišča«.
V Švici na primer obstojajo takšna prostovoljna kmečka razsodišča v številnih občinah že dolgo let ter ustvarjajo za narod
variši, to je pravi bojevnik, taki moramo biti vsi.
Dopisnik pristavlja, da bo treba še podrobneje spregovoriti, da ne bo nasedalo ljudstvo lepim besedam in obljubam. Ali misli gospod dopisnik, da so bojevniki vrabci, ki se bojijo slamnatega moža v koruzi?
Videli smo pač, da je v naših vrstah nekaj napetežev, ki bi se radi po starih strankarskih metodah ravnali. Tovariši! Preglejmo v vseh naših skupinah, če nimamo morda v naši sredi kakšnega, ki bi rad staro strankarstvo uganjal. Ako je med nami, ven z njim!
Kmečki bojevnik.
mnogo dobrega. Če si ogledamo to prekorist-no stvar od blizu, spoznamo, da nikakor ni tako težko izvedljiva, kot se nam dozdeva na prvi hip. Potreba je imeti le malce zdravega človeškega razuma, dobre volje in možatosti, pa gre.
V lažje umevanje, kako enostaven je ustroj takšnega razsodišča, naj vam služi sledeči primer: Dva kmeta, Janez in Matevž, se prepirata radi poljske steze, ki vodi kakih 50 m čez Janezov travnik. Matevž namreč hoče imeti pravico do uporabe steze, medtem ko se Janez temu trdovratno upira. Iz tega spora se je razvila tožba in tako sta svojima odvetnikoma znosila že precej čedne vsotice, nesrečne pravde pa le še noče biti konec. Pa ju takole neko nedeljo po maši pograbi župan za suknjič, rekoč: »Stopita, soseda, malo v občinsko pisarno z menoj, ker vama imam nekaj zelo važnega sporočitil In ko ima naposled oba nemirneža tako lepo pred seboj, pa prične svoj »pozdravni« govor: »Možakarja! Kakor čujem, če slišim prav, sta si jo zadnje čase prav pošteno zagodla. Le to je, da vaju ta mačja in prav-darska godba precej drago stane. Pa ne samo to! Med seboj se merita in renčita kot pes in mačka, ženske se doma jokajo, med svojimi otroci in sovaščani pa vzbujata s svojim slabim vzgledom pohujšanje. S tem svojim ravnanjem sta prišla ob denar in ob dobro ime. Kaj nista že za to nesrečno pravdo stokrat več izdala, kot pa je vredna tista kozja steza? Zato pa, če hočeta imeti dober svet, poslušajta me in prepustita vajino zadevo, da jo reši naše občinsko razsodišče. Moža! Kot vajin župan vaju prosim, bodita vendar pametna!«
Nekaj časa se sicer merita, kot dva piskajoča kozla, toda župan ne odneha ter jima prigovarja kot bolni kobili. No in naposled le pristaneta, da reši njun spor prostovoljno častno razsodišče. »Dobro,« pravi tedaj župan, »sedaj bomo pa napravili tako-le: Ti, Janez, si izbereš povsem sam v naši občini moža, ki ga smatraš za dovolj pametnega in dovolj razsodnega, ki ti je tudi dovolj naklonjen, skratka — izberi si moža, v katerega imaš svoje popolno zaupanje. Isto velja pa tudi zate, Matevž! Ta dva vajina zaupnika si nato medsebojno in sporazumno iz-
Občni zbori in sestanki
Radi splošne zaprisege vojnih obvezancev so bili vsi za nedeljo 16. decembra napovedani občni zbori in sestanki odpovedani.
Na novo napovedani pa so:
V	soboto 22. t. m. ob 20. članski sestanek na Viču v gostilni pri »Katerck (Cesta 8, Rožna dolina).
V	nedeljo 23. t. m.:
ust. občni zbor na Bledu ob pol 3. pop. v Sokolskem domu;
ust. občni zbor na Vačah ob 7. uri v cerkveni dvorani;
letni občni zbor v Zagorju ob pol 10. uri v »Kino« dvorani.
volita tretjega, ki ga smatrata za docela nepristranskega in ki je tudi vsega zaupanja vreden. Vidita, ti-le trije možakarji potem tvorijo vajino častno razsodišče.«
Rečeno — storjeno! Janez in Matevž sta si izbrala svoja dva zaupnika. Ta dva zaupnika sta si izbrala tretjega, ki bo veljal njima za starešino. Čez teden dni se zbereta sporni stranki, oba zaupnika in starešina pri županu v občinski pisarni. Pa napravijo lepo zapisnik, po katerem se spjorni stranki pod častno besedo obvežeta, da se bosta popolnoma podvrgli pravdoreku častnega razsodišča ter da bosta radi te zadeve v nadalje opuščali vse morebitne korake pred uradnim sodiščem. Ta zapisnik podpišeta sporni stranki kot pogodbenici, ostah trije častni sodniki pa kot priče. Nato pri-čno z zasliševanjem spornih strank, kjer se sporno dejansko stanje kar najnatančneje preišče ter se v slučaju potrebe podvzame tudi še ogled na licu mesta. Naposled se umaknejo častni sodniki k svojemu posvetu, kjer še enkrat pretehtajo to sporno zadevo po svojem zdravem kmečkem razumu, nakar se odločijo za končno razsodbo po svoji najboljši vesti in poštenem srcu, na pr. tako-le: »Matevž ima pravico do souporabe steze, ki vodi čez Janezov travnik, zato mora pa Matevž dati Janezu vsako leto koš sena kot odškodnino.« In s tem je pravde konec. — Janez sicer nekaj časa malce godrnja, naposled pa le seže Matevžu v roke. Pravdorek se nato še spodaj k zapisniku pripiše, nakar ga shranijo v arhiv. Sporni stranki sta z razsodbo zadovoljni in se je morata zato tudi držati. Na tak način se je pravda na en mah srečno končala in kar je glavno — stala ni niti pare! To je kratka, cenena in pravična pravda!
Ker je troje častnih sodnikov, pride taka sporna zadeva vselej do ugodnega zaključka, kajti pri vprašanju krivdoreka morata biti vedno dva glasova na eni strani. In zato se pa tudi le poredkoma zgodi, da takšna nasprotnika po odločitvi častnega razsodišča prelomita besedo, iščoč si pravice tudi še pri rednem sodišču, ker ju je (poleg ostalega) tudi sram pred prezirom in obsodbo domače javnosti. V Švici se je n. pr. v neki občini na ta enostaven in preprost način rešilo v par letih že mnogo takih manjših sporov z najboljšim uspehom. Koliko nepotrebnih pravdnih stroškov se s tem lahko prihrani, vsaj predstavljajo za nekatere občine že cela premoženja. Toda še vse bolj važno je nekaj drugega. Mnogo gorja in besnega sovraštva se s tem odstrani, mnogo nesreč in tožba se s tem prepreči. V vaško življenje se zopet naselijo mir, skupnost, sloga, ljubezen ter splošen napredek. Pa niso veseli tega le občani, vaški župan in župnik, marveč tudi Bog, ki bolj ceni mirne ovčice, kot piskajoče »kozliće«.
Toda tovariši, čemu vse to pišem? Pač predvsem zato, ker se morebiti najde med vami še kak uvideven župan ali ugleden vaški očanec, ki bi se prostovoljno posvetil tej požrtvovalni in plemeniti nalogi. Menim, da mu že samo ta vzgled povsem zadošča, da mu je mogoče brez vsake tuje pomoči lotiti se tega »pravdarskega« dela. Prepričan sem, da ves njegov trud ne bo zaman, marveč, da si bo stekel velike zasluge pred Bogom in ljudmi. Zato pa, tovariši kmetje-bo-jevniki: mir med vami!
Lojze Smolej — Borovški.
IGRA ZA NAŠE ODRE.
Na razpolago je izvirna predpustna komedija v treh dejanjih. Igra je lahko upri-zorljiva (vsa tri dejanja enaka scenerija, soba). Zelo smešna. Odri, ki reflektirajo na to delo, naj se prijavijo takoj, najpozneje do novega leta, da jim moremo pravočasno poslati. Izposojevalnina in pravica uprizoritve malenkostna. Pisec je odličen član bojevniškega pokreta. Prijave sprejema uredništvo »Preloma«.
Širite »Prelom«!
Gospodarstvo
Prodaja hmelja potom zadruge, oziroma centrale
Krajevna org. »Boj« Gotovlje je že delj časa razmotrivala, ikako bi se odpo-moglo nezdravim razmeram pri prodaji hmelja. Tovariš Jošt Martin je izdelal tozadeven referat, oziroma osnutek, katerega v naslednjem prinašamo. Prosimo pa vse krajevne organizacije, oziroma tovariše, kjer se prideluje hmelj, da nam najkasneje v teku 1 meseca pošljejo svoja mnenja, oziroma predloge glede ureditve prodaje.
Naše mnenje je, da je skrajni čas, da odpravimo te nezdrave razmere v hmelj-ski trgovini in da se postavi ta na čisto nove zdrave temelje.
»Kakor je vsakemu hmeljarju dobro znano, je prodaja hmelja najtežja stvar. Hmelj kolikor toliko pravilno obdelati, obrati in posušiti zna večinoma vsak hmeljar, toda pravočasno ga prodati, to zadene malokateri, posebno še v sedanjih časih, ko se vršijo gospodarske vojne med posameznimi državami, razvrednotenja raznih valut ter prodaja iz raznih držav po dumpinških cenah, na podlagi izvozniških premij itd. To velja glede zunanjih trgov.
Na domačem trgu imamo malo trgovcev, zato pa več tekačev, ki skušajo izvabiti z raznimi pretvezami hmelj izpod dnevne cene producentu ter tako zaslužiti težke tisočake z diferencami pri ceni na račun ubogega hmeljarja. Mislim, da ima že skoraj vsak žalostno izkušnjo, da mu je bil hmelj izvabljen izpod dnevne cene. Če pa med sezono cene padejo, se skoraj redno dogaja, da kupec odklanja prevzem hmelja, katerega je kupil tak mešetar.
Vsemu temu pa bi se dalo na mah od-pomoči z osnovanjem prodajne centrale pod banovinskim nadzorstvom.
Delo te prodajne centrale bi bilo sledeče:
Centrala bi prevzela od vseh hmeljarjev hmelj takoj, ko bi bil obran in goden za basanje. Basanje izvrši strokovnjaško in da vreče — kolikor jih nimajo producenti že sami — na razpolago centrala. To bi se vršilo postopoma po občinah in sicer tako, kakor hmelj dozori, oziroma se obere. Kakor hitro je hmelj pobasan, ga pripelje ves dotični okoliš prodajni centrali, ki ga prevzame ter razvrsti po kvaliteti v 1., 2., 3. ali 4. razred.
Da bi se pa kvalifikacija v redu izvršila, bi se določila tri- ali petčlanska komisija, ki bi sestojala iz enega ali dveh članov dotične občine ter enega ali dveh članov strokovnjakov prodajne centrale in enega predsednika. Dva oziroma
trije člani bi bili stalni, ostali pa bi se za vsak okoliš, oz. občino menjali. Tako kvalificiran hmelj prevzame v shrambo in izključno prodajo centrala, v slučaju pomanjkanja prostorov pa bi ostal lahko hmelj pobasan in klasificiran, toda plombiran tudi pri producentu nekaj časa, da bi se napravil prostor. \sak hmeljar pa, ki odda hmelj prodajni centrali, dobi potrdilo na toliko in toliko stotov hmelja 1.,
2.,	3. ali 4. vrste v svrho prodaje. Istočasno pa bi prejel na račun 10 do 20 % od približne vrednosti hmelja. Da bi pa bilo za prvi prevzem dovolj denarja na razpolago, bi morala seveda to akcijo financirati država.
Prodajna centrala bi potem samostojno in po najboljši uvidevnosti, torej brez vsakega posredovanja raznih tekačev prodajala hmelj direktno kupcem ter izplačala vsem producentom zneske sorazmerno po odprodanem hmelju, brez ozira na to, ali je hmelj dotičnega producenta že prodan ali ne in to tako dolgo, dokler ni ves hmelj prodan. Najkasneje junija ali začetkom jiulija vsakega leta hi se napravil letni obračun ter bi se ob tem času, ako bi ne bilo mogoče že poprej, določila povprečna cena za vsako vrsto posebej, istočasno pa bi se hmeljarjem izplačal še ostanek.
Recimo, da je bilo nekaj hmelja prodanega od 30 do 50 Din za 1 kg, od tega zneska bi bila povprečna cena recimo 40 Din za 1 kg. Na ta način bi nobeden ne dobil najvišje, pa tudi ne najnižje cene, pač pa vedno srednjo povprečno ceno. Vzemimo tudi slučaj, da bi ostalo ob zaključku leta nekaj hmelja neprodanega. Ta hmelj bi se enostavno črtal za dotično leto, vsak hmeljar pa bi dobil seveda vsled tega manjšo povprečno ceno, ker bi se skušal neprodani hmelj samo tedaj vnovčiti; ako bi bile primerne cene, v nasprotnem slučaju pa bi se komisi jonelno uničil, ako bi ga ne bilo mogoče prodati v dveh letih.
To bi bilo v glavnih obrisih delo te centrale. Nekaj sličnega imajo že sedaj v Angliji. Vse skupaj pa bi moralo biti seveda urejeno z zakonom ali z banovinsko uredbo, ker prostovoljno ne bo nikdar mogoče organizirati kake prodajne zadruge ali kaj sličnega, ker naši hmeljarji žalibog ne čutijo še toliko stanovske discipline in zavednosti, nasprotno so za takšna — četudi življenjsko važna vprašanja — popolnoma indiferentni!
In kakšne koristi bi imel hmeljar od prodajne centrale?
Prvič: bi mu ne bilo treba več skrbeti
Fabjančič Avgust, Rajhenburg:
Dar novorojenemu Jezuščku
V naj večji bedi, pomanjkanju in revščini si prišel na svet. Borne lesene jaslice so bille Tvoja zibelka, tam v hlevu betlehemskem. Že ob rojstvu so Ti stregli po življenju. Toda nedoumljiva božja previdnost in usmiljenje sta hotela, da si se rodil, živel, učil resnico, jo dokazal in zanjo umrl in da vse čase in veke živiš med nami kot Zveličar in Bog, kot najvišji učenik resnice in zapoviedovalec. ljubezni do bližnjega.
O dete božje, ali ni bil mraz človeške hudobije, nevoščljivosti in sebičnosti vse hujši in ostrejši kakor pa mraz v bornem hlevu v lesenih jaslih? A Ti, dete nebeško, rodilo si se, da nas ogreješ v milosti, da nam prižgeš luč ljubezni, resnice in pravice. Rodilo si se, da nam pokažeš pot, po kateri naj hodimo, da bo sladak naš križ in naše breme lahko. Zato si kot učenik zapovedal: »Ljubite se med seboj« in »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« O dete nebeško, mi vemo, da je zato tako hudo v tej solzni dolini, ker se ne izpollnjuje Tvoja zapoved. Odpusti, ker smo v svoji človeški slabosti in zaslepljenosti zabredli na stranpota. Sedaj se vračamo k Tebi, da pomoremo resnici in pravici do zmage. Resnice smo žejni, po pravici hrepenimo.
O Ti neskončni! Pokazal si sadove naše upornosti Tvoji najvišji zapovedi. K Tvojim jaslicam prihajamo, od katerih žari mir, ljubezen, pogum, pravica... S temi krepostmi oboroženi hočemo hiteti
na pomoč tistim, ki tonejo v morju obupa, malodušnosti in strahu. O dete božje, daj nam dovolj moči, da bomo zmagali prokletstvo laži, častihlepja, hinavščine, krivic, gorja in vse druge hude pojave, na katerih boleha in trpi današnja človeška družba. Pošlji nam ljubezni, miru in pravice, po kateri hrepeni vse trpeče človeštvo.
O dete božje, mi ti ne moremo prinesti bogatih darov, kakor modri iz jutrove dežele, ker revni smo in ubogi. Le skromni dar Ti poklanjamo v jaslice, — naš neomajni sklep in trdno voljo, da bomo delali in se borili za izpollnjevanje Tvoje najvišje zapovedi: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« Le v tej zapovedi so obseženi vsi naši ideali in tri največje dobrine za vse človeštvo: ljubezen, mir, pravica. Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre in prave volje.
Lojze B. Smolej:
Moj božič na fronti leta 1917
Tako daleč za menoj so že leta vojnih strahot in gorja, ki sem jih preživel kot milijon drugih, v večnem strahu in trepetu v strelskih jarkih na raznih frontah ...
Čas, ki izbriše iz spomina tudi najsilnejša doživetja, je tudi moje grozotne slike zavil v prosojno tančico, pod katero vse to že skoro spi.
Vsako leto pa se enkrat zgodi, da se ta koprena zgane in mi prižge v duši spomin na oni sveti večer, ki je bil v mojem življenju najstrašnejši. Tedaj se ozrem v duhu
za prodajo ter bi še vnaprej vedel, da dobi za svoj pridelek dobro povprečno ceno.
Drugič: odpadle bi vse provizije, diference v ceni in razni stroški pri nakupu potom tekačev, ker bi se hmelj prodal brez posredovanja direktno kupcu. Kupcu bi se vsled tega zmanjšali režijski stroški za najmanj 5 Din pri kg. Ako vzamemo, da se pridela pri nas samo 10.000 meterskih stotov hmelja, znese to
5,000.000 Din, kateri znesek bi prišel v prid hmeljarju. Posebno pa bi prišel ta ogromni znesek v poštev v slabih letih, ko ima hmelj nizko ceno. Mislim, da bi se vsak hmeljar pošteno oddahnil, če bi pri nizki ceni prejel mesto Din 5.— Din 10. — za kilogram, do katerih bi mu pripomogel ravno ta način prodaje.
Tretjič: bi se ravno radi klasificiranja hmelja gotovo zboljšala kvaliteta
našega hmelja, ker bi se vsak hmeljar trudil, da pridela kolikor mogoče največ 1. vrste blaga, ker bi mu bila cena mnogo višja, kakor hmelju slabših vrst.
In kar je končno najvažnejše pri tem načinu prodaje, odpadlo bi za nas vse tako škodljivo ponujanje hmelja, kakor ga vidimo danes, zlasti če nastane v kupčiji mal zastoj, ker se ravno takrat hoče hmeljar iznebiti hmelja za vsako ceno in s tem neusmiljeno tlači in uničuje ceno. Pri tem ne škoduje samo sebi, ampak vsem hmeljarjem!
Z novim načinom prodaje bi odpadli vsi škodljivi pojavi v naši hmeljski trgovini.
Naštel bi lahko še vse polno dobrih strani te prodaje, toda mislim, da si lahko vsak hmeljar že iz navedenih dejstev ustvari sodbo, da bi bila prodajna centrala le njemu v korist.
nuiiiiiiiiiiiillilliiiiiiiiiilltiiilllllllllllliiiiiiiiillillllluiiiiiiiiiiiiiillllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliililililliiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiuiiliillillilliiiillliiiiliiliiiiliiliiiiiiiiimliiiliiiiiiiitiiiiiiilllllllllllilliiilkili
K predavanju senatorja s- dr. Ravniharja o § 160 zakona o izvenspornem postopku
Ker je § 160 zakona o izvenspornem postopku zelo občutno tangiral interese onih naših denarnih zavodov, v katere se je dosllej lahko nalagal denar mladoletnikov, je smatral »Prelom« za svojo dolžnost, da v nekoliko člankih opozori našo javnost na škodljivost tega paragrafa za naše denarstvo, ki je v zadnjih letih itak že doživelo dovolj udarcev in ki bije danes težko borbo za svoj obstoj.
Razumljivo je, da je omenjeni paragraf naletel v najširših naših krogih na odločen odpor, ter smo se vsi predvsem povpraševali, kako so mogli narodni predstavniki iz dravske banovine z eno edino častno izjemo (senator g. Ivan Hribar) glasovati za sedanje besedilo § 160 zakona o izvenspornem postopku.
Dne 14. t. m. je senator g. dr. Ravnihar predaval v društvu »Pravnik« o nastanku tega paragrafa, ter je v svojem predavanju skušal predvsem dokazati, da z ozirom na določila zakona o Državni hipotekarni banki besedilo § 160 zakona o izvenspornem postopku ni moglo biti drugače formulirano, kakor se je to zgodilo v končni redakciji tega paragrafa.
Gospod senator je dalje izvajal, da bo besedilo § 160 lahko izp remen j eno šele tedaj, kadar bo izpremenjen zakon o Državni hipotekarni banki v tej točki, ki predvideva, da se ves denar mladoletnikov v višini nad Din 20.000.— mora nallagati v Državni hipotekarni banki.
Zanimiv je razvoj, v toku katerega se je spreminjalo besedilo *5 160 na svoji poti od predlagatelja zakona do končne redakcije.
Dejstvo je namreč, da je prvotni predlog zakona o izvenspornem postopku predvideval nekoliko načinov nalaganja denarja mladoletnikov, ki so si bili
med seboj enakopravni. Narodna skupščina je prvotno besedilo § 160 izpreme-nila tako, da se ima denar mladoletnikov v načelu nalagati v Državno hipotekarno banko, izjemoma pa se lahko nalaga v sirotinjske blagajne, mestne in banovinske hranilnice, če imajo papilarno varnost in to v onih mejah, ki jih določajo zakoni. Dalje, da se denar mlladoletnikov lahko nalaga v hipotečna posojila. Razen tega je bila predvidena možnost nalaganja denarja mladoletnikov v nepremičnine in končno v državne in takšne papirje, za katere jamči država. Ker pa je na koncu določila o nalaganju denarja mladoletnikov v sirotinjskih blagajnah v mestnih in banovinskih hranilnicah bilo dodano besedillo »v kolikor to zakon dopušča«, so v senatu smatrali, da je tukaj mišljen zakon o Državni hipotekarni banki, ter so si rekli: Ker zakon o Državni hipotek, banki predvideva, da se denar mladofletnikov sme nalagati samo v tej banki in ker je v predlogu zakona, ki ga je Narodna skupščina poslala senatu, vsebovano v zvezi z možnostjo nalaganja tega denarja v sirotinjskih blagaj- I nah mestnih in banovinskih hranilnicah besedillo »v kolikor to zakon dopušča«, nima ismisla dati v končno besedilo § 160 določilo, ki nima nobene vrednosti z ozirom na zakon o Državni hipotekarni banki.
In tako je prišlo do končne redakcije- I
Iz diskusije, ki je sledila izvajanjem gospoda senatorja, predvsem pa iz izjav g. dr. Vrančiča, predsednika višjega deželnega sodišča, pa je sledilo, da oni pravniki, ki so izdelali načrt zakona, pod besedilom »v kolikor to zakon dopušča«, niso mislili zakona o Državni hipotekarni banki, temveč v splošnem na tozadevne
daleč nazaj, na krvave bajne poljane, na rove smrti, kjer počivajo v tuji zemlji, razmesarjeni in razsekani, moji nekdanji prijatelji,
sotrpini in mučeniki... •.
*
Po naši dvanajsti ofenzivi smo se ustavili ob vznožju Monte Grape, nakar smo bili odposlani 5. decembra na Monte Cimone. Tam smo se zarili v zamrzle kamenite rove, tik pred tremi sovražnimi utrdbami, ki so ležale pred nami kakih 200 m. Iz njih je bruhal peklenski ogenj kakih tristo laških topov po naših rovih. Četa, ki sem ji poveljeval, je štela komaj še 150 mož, da se boljše izrazim, okostnjakov, tako da sta prišla dva sovražna topa na vsakega našega bojevnika.
Vsakdo si lahko predstavlja, kakšen bojni ples je moral biti, ko so od jutra do večera sipali Lahi ogenj in jeklo na nas. Marsikdo izmed mojih fantov je zaječal, zakrilil, in izdihnil...
Pred svetim večerom, okrog tretje ure popoldne je nasprotnik naenkrat prenehal z obstreljevanjem. Zdelo se je skoro tako, kakor da tudi oni ne nameravajo oskruniti s prelivanjem krvi praznika ljubezni in miru. Toda, kakor smo kasneje uvideli, smo se kruto motili, kajti Lahi so se pripravljali še na hujšo krvavo borbo.
Docela duševno in telesno izčrpan sem čepel v svojem ozkem, smrdljivem brlogu. Poleg mene ordonanc in telefonist s slušalkami na ušesih, da čuje in vjame ukaze in poročila, ki jih v tistih kritičnih časih na fronti ni primanjkovalo. Kajti vzdrževati smo morali stalno zvezo s komandantom bataljona ter z desnim in levim krilom sosednih čet.
Vsi smo molčali kot v grobu. V očeh nas vseh je bila zapisana globoka žalost in groza. Pričakovali smo strašne smrti. Že tretji bo-
===== :^= , '
žič smo premraženi, lačni in žejni gnili ^ teh pasjih, ušivih brlogih. Vojne furije pa ni hotelo biti konca. Naše misli so tedaj vasovale tam daleč za fronto doma pod rodnim krovom, kjer so se naši svojci pripravljali k polnočnici...
Zakrulil nam je želodec, ki je že tretji dan pogrešal hrane. Pritisnil je pa tudi & mraz, da so nam šklepetali zobje. Izza za' sneženih tirolskih gora je lezel mesec, ki je posrebril veličastne vršace ...
Toda — tedaj se je ponovno oglasil top' niški ogenj s sovražne strani, ki nas je zdr®' mil iz lepih svetonočnih misli ter nam s sV0' jim treskom in bobnenjem utrdil žalostno z®' vest, da nismo pri svojcih doma, nego ^ fronti. Bilo je to krog devete ure zvečer. Gr®' nate težkih kalibrov so butale neusmiljeno P° nas in sejale že itak v razredčene vrste gr° zotno smrt.
Zabrnel je telefon. Klical me je stotnij Njegovo prvo vprašanje je bilđ: »Kaj je. vašo četo... Umaknite se nazaj v predz® , nje rove, ki leže kakih 50 korakov za v®111 Tam boste lažje kljubovali sovražnim naPi* dom. Toda izvršite vse to oprezno in na^(! da vas nasprotnik ne opazi. Ali koto mor® obdržati za vsako ceno pred Lahom, ker dr gače je zapisan smrti ves bataljon!«
Odgovoril sem mu kratko in trpko: zumem, obdržali bomo, toda ne vem, časa. Naša četa se krči, med tem ko naspr nik po nas čedalje bolj neusmiljeno ®e ^ Pošljite mi po možnosti vsaj še nekaj reZ.0f ve, ako je sploh še kaj imate.« Toda odg0'^ je bil kratek in skoraj proseč: »Ne ®°r^er
Italijani so ravnokar začeli napadati tim*
vzdržite! Na vašo četo polagam vse upe- . drugače vpade nasprotnik bataljonu v *
zakonodajo, torej tudi na zakon o samoupravnih hranilnicah, ki bi določal nalaganje pupilnega denarja vanje. Izgleda torej, da so gospodje v senatu le prehitro sprejeli razlago, da je pod »v kolikor zakon to dopušča«, mišljen zakon o DHB, razen tega pa so morali vendar pomisliti na to, da tudi zakon o DHB predvideva nalaganje denarja mladoletnikov v višini izpod Din 20.000.— v druge denarne Zavode, katerim je priznana pupülarna varnost.
Pa tudi sicer so juristi, ki so sodelovali v diskusiji, izjavili, da je končno besedilo § 160 daleko pretesno, kajti saj lahko obstojajo za nalaganje denarja mladoletnikov mnogo rentabilnejše možnosti, ki so poleg tega ravno tako varne, ki pa danes niso mogoče ravno radi tega besedila, kar je v škodo le mladoletnikom.
Tudi se je v toku diskusije naglasijo, da pogoji, pod katerimi se denar mladoletnikov nalaga v DHB, nikakor niso ravno sijajni, kajti obrestovanje se prične šele tri mesece po dnevu naložitve ter preneha mesec dni pred dvigam, razen tega pa se ob dvigu zaračuna še tk % izplačilne provizije. Poudarjalo se je tudi to, da je za naše mladoletnike vendar mnogo krajša pot preko tukajšnjih denarnih zavodov.
Iz diskusije je dalje sledilo, da so ®i skoro vsi prisotni poslušalci, med katerimi smo našli najuglednejše predstavnike našega pravniškega stanu, na jasnem tudi o škodi, ki jo bo naše narodno
MALA NEDELJA. Dne 2. decembra t. 1. °b 8. uri se je vršil v gostilni Mihelič Vinca Ustanovni občni zbor naše organizacije, ki sta Se ga udeležila tudi odposlanec izvršnega odbora tov. Franjo Škrbec in kot zastopnik ljutomerske organizacije njen predsednik tov. d*-- Adolf Salberger. Zbor je otvoril in vodil tov. Suhač Franc, ki je uvodoma pozdravil navzoče, posebno pa še oba odposlanca. Po ^atkem nagovoru se je oglasil k besedi tov. dr- Salberger, ki je sporočil pozdrave ljutomerskih tovarišev ter se v preciznem in glo-J°ko občutenem govoru spominjal blagopok. Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja, katerega spomin so navzoči počastili s tri-kratkim »Slava«, ter pozval tovariše, naj svojo ljubezen in veliko spoštovanje v enaki meri poklonijo tudi njegovemu sinu kralju t’etru II. (Navdušeni klici: »Živijo«)!. — Nato je dobil besedo tov. Škrbec Franjo, ki je v temperamentnem govoru obrazložil zgodovi-n° in delovanje našega pokreta ter jedrnato °Pisal težave in nepravilnosti, ki jih je treba °dstraniti. Govor tov. Škrbca je izzval veliko ,lavdušenje. Nato so se vršile volitve. Izvolje-so bili: predsednik Špindler Lovro, pose-
gospodarstvo v dravski banovini imelo vsled tega paragrafa. Pa naj si bo skupna vsota pupilnega denarja, ki je danes naložen v slovenskih zavodih, samo Din
75,000.000.—, mora tudi gospod senator dr. Ravnihar priznati, da je Din 75,000.000.— gotovine v današnjih časih zelo mnogo in da noben gospodarstvenik danes ne vidi možnosti prenosa tako velike vsote v DHB.
Ker so vsi oni, ki so sodelovali v diskusiji, obsojali besedilo § 160 in pokazali, kako škodiljivo bo ta paragraf vplival ne le na interese mladoletnikov, ampak tudi na naše narodno gospodarstvo, je smatral gospod senator za potrebno, da svoje stališče približa stališču poslušalcev, ter je na koncu izjavil, da je § 160 zakona o izvenspornem postopku samo nekakšen provizorij, ki bo trajal tako dolgo, dokler ne bodo izpre-menjena tozadevna določila zakona o
DHB.
Sedaj si pa dovoljujemo vprašati gospoda senatorja dr. Ravniharja, kdaj lahko pričakujemo to spremembo zakona o DHB? Prav bi bilo, da se strahovita napaka, ki je bila storjena, kaj kmalu popravi.
Iz vsega pa sledi, da je bilo stališče, ki smo ga mi zavzeli z ozirom na § 160, pravilno, in »Prelom« smatra za svojo dolžnost, da še v naprej nadaljuje borbo za odstranitev krivic, ki so se zgodile našim denarnim zavodom in ki so hudo škodovaile našemu narodnemu gospodarstvu.
stnik v Moravcih, podpredsednik Kolbl Franc, posestnik v Drakovcih, tajnik Suhač Franc, posestnik v Kuršincih, blagajnik Vrbnjak Franc, posestnik v Kuršincih, gospodar Zmazek Franc, posestnik v Godemarcih, arhivar Poštrak Jožef, posestnik v Moravcih ter odborniki Šumen Jožef, posestnik v Bučkovcih, Ozmec Ignac, trgovec v Precetincih in Vor-šič Martin, posestnik v Moravcih. Namestniki: Belšak Alojz, posestnik v Moravcih, Han-žel Janez, posestnik v Drakovcih in Ganža Franc, posestnik v Radoslavcih. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Sobočan Ivan, posestnik v Bučkovcih, Rakuša Franc, posestnik v Sitarovcih, Sodec Ferdo, posestnik v Precetincih in Kšela Alojz, posestnik v Radoslavcih. Vsi so bili izvoljeni soglasno. Članarina je bila določena na Din 6.— letno.
ČATEŽ: Na ustanovnem občnem zboru skupine bojevnikov Čatež je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Anton Kovačič, pos.. Krška vas; I. podpredsednik Matija Kožar, pos., Vel. Malence; IT. podpredsednik Baškovič Franc, pos., Mrzla vas; tajnik Ivan Srpčič, pos., Vel. Malence; blagajnik Žokal Ivan, pos.. Krška vas; arhivar in gospodar
Komočar Ivan, tes. pom. Odborniki; Žokal Leopold, pos., Lopatič Franc, kovač, Lepšina Anton, krojač, Zagorc Alojzij, mlinar, vsi iz Krške vasi; Lorbar Martin, tes. mojster, Mrzla vas; Sudec Ivan, pos., Soben ja vas; Baškovič Jože, pos., Žejno; Tomše Anton, pos. sin, Zevnik Franc, pos. sin, oba iz Čateža; Gramc Ivan, pos., Vel. Malence, Tomše Jože, pos., Globočice, Šoško Ivan, tes. pom., Čerina.
DOB PRI DOMŽALAH. V nedeljo dne 2. decembra so imeli bojevniki v Dobu svoj ustanovni občni zbor. Točno ob 3. uri popoldne je predsednik pripravljalnega odbora tov. Sušnik Anton s pozdravom na prisotne in na delegate Osrednjega izvršnega odbora tov. polkovnika Andrejko in tov. Outrato otvoril ustanovni občni zbor. Takoj nato je podal besedo tov. polkovniku Andrejki, ki se je takoj ob začetku spomnil žalostne izgube našega vrhovnega komandanta viteškega kralja Aleksandra L ujedinitelja. V naslednjih besedah je govornik razložil pomen »Boja«, njegov ustroj in njegove cilje. Navdušenje tovarišev poslušalcev je doseglo svoj višek, ko je tov. Andrejka prešel na gospodarstvo. Jasno smo zopet uvideli, da je gospodarska zagata našega kmeta glavni problem, ki ga je treba v prvi vrsti rešiti. Izvajanja tov. Andrejke so naši člani burno odobravali. Nato je v imenu bojevniške mladine pozdravil zbor tov. Outrata. Nadaljnji spored je bil izpolnjen z volitvami odbora. Pazilo se je, da so bile v odboru zastopane vse bivše občine. Pri slučajnostih je polkovnik Andrejka pozval novi odbor, da naj pridno in vztrajno dela in pomaga graditi bodočnost naše domovine. — V odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje:	predsednik:
Lušnik Anton, čevljar, Dob; podpredsednik: Pučko Andrej, posestnik, Vir; tajnik: Rihtar Mihael, trgovec, Dob; blagajnik: Simoni Anton, krojač, Dob; gospodar: Merkužič Gregor, posestnik. Kot; arhivar: Merkužič Janez, posestnikov sin, Škocijan. Ostali odborniki: Svetlin Janez, pos., Količevo; Kovač Franc, pos., Studenec; Elrar Stanko, pos. sin. Žeje; Kepic Janez, pos. sin, Gorjuša; Kerč Janko, Vir. Namestniki: Rems Jakob, pos. sin. Krtina; Osolin Rudolf, posestnik. Škocjan; Prenar Janko, pos. sin, Krtina; Jur Jože, posestnik, Vir; Stupica Mihael, posestnik. Krtina. Nadzorni odbor: Lenček Anton, posestnik Krtina; Kavka Janez, posest, sin, Krtina; Neme Andrej, posestnik, Dob: Jeretina Pftvel, pos., Škocjan.
NOVA CERKEV. Dne 2. decembra 1934 se je vršil pri nas ustanovni občni zbor »Boja«. Udeležilo se ga je lepo število članov. Pri volitvah so bili izvoljeni: predsednik Lešnik Ivan, posestnik, podpredsednik Vivod Ivan, pos. in gost.: gospodar in arhivar Kranjc Anton, posestnik, tajnik Stolec Franc, pos. sin, blagajnik Gril Ivan, trg. Odborniki: Majcen Jožef, pos., Hlinc Franc, pos.. Sivka Jakob, pos.. Potočnik Ferdinand, pos., Vorštnik Ivan, pos. Namestniki: Kranjc Anton, pos. sin. Ma-rovšek Alojz, pos., Krznar Alojz, pos. sin, Koprivnik Alfonz, pos. Nadzorni odbor: Žuraj
Zgaga
Neka ljubljanska zgaga ima prav posebno dopadenje z razčlenjevanjem raznih členov in členkov pravil »Boja« ter njegovega členstva. Te dni je objavila zopet neko modro razlago, ki so jo podpisali neki »nadstrankarski slovenski zdražbarji«. In ta modri členkar razlaga, da »novi Boj« ni »stari Boj« in da »novi bojevniki« niso »stari bojevniki«, ampak da so novi in stari eno in isto. Nadalje zveni iz te duhovite razlage, da so nova pravila »Boja« sicer v redu, vendar še niso povsem v redu, ker v njih ni točno zapopadena razlika med starimi in novimi bojevniki, kajti stari bojevniki so vendar vse nekaj drugega mimo novih, dasiprav so v bistvu eno in isto, vendar člen je člen in ni člen, stari bojevniki imajo stara pravila in ta pravila so stara in niso stara, ampak stari so nadušljivi zgagarji, ki bi hoteli imeti stare bojevnike za resnično »stare« in nadušljive.
Dalje brunda ta zgaga, da ni prav, da je »Boj« nadstrankarski, ni prav. da ne upošteva strankarjev in ni prav, da je ostal v novem »Boju« stari odbor, pa se ni prav nič oziral na vidnejše pripadnike starih političnih strank. Potem pa zopet zabrunda svojo lajno o starih in novih bojevnikih. Nekoč smo nekje čitali: »Dva učenca sta šla v Emavs. Prav. Ne, ni prav! Treba je najprej dognati, koliko jih je bilo, potem pa kam sta šla!«
Zgaga brunda dalje, mi pa ostanemo združeni stari in novi in mladi
bojevniki.
Rudolf, pos., Matek Karol, les. trg., Satler Leopold, lončar, Borko Matevž, pos. Kot delegata za banovinski zbor sta bila izvoljena Lešnik Ivan in Senegačnik Anton. Na ustanovnem občnem zboru sta obširneje poročala o organizaciji združenja in o gospodarski politiki tov. Veble iz Celja in tov. Lešnik iz Nove Cerkve. Zbora se je udeležilo mnogo zavednih in navdušenih borcev, ki z veseljem pozdravljajo delo, ki ga je vršila organizacija doslej. Delajmo združeno z veseljem za red, pravico in poštenje!
DRAMLJE PRI CELJU. Zbor je vodil tovariš Novak Franc, ki je po lepih uvodnih besedah objasnil pomen sestanka in cilje Združenja. Prečitana pravila so bila enoglasno sprejeta in so se takoj nato vršile volitve. V odbor so bili izvoljeni kot ugledni in vzorni domačini sledeči: Predsednik tov. Novak Franc; podpredsednik tov. Korenjak Martin; gospodar Vengust Miha; arhivar Pre-ložnik Miha. V ostali odbor so bili izvoljeni Turnšek Florjan, Petelinšek Martin, Kržišnik Vinko, Knafelc Jakob, Podkrajšek Anton in Gaber Josip. Namestniki so: Slemenšak Martin, Slejko Matija, Kopinšek Franc, Avžner Ivan, Jager Štefan in Konec Franc. — Popoldne ob 15. uri se je vršil članski sesta-
Gibanje »Boja«
^ 'lesne in leve strani! Ako ne vzdržimo, smo at,es zapisani vsi smrti!«
Najin telefonski pomenek je pretrgala '^ka granata, ki se je zarila s strahovitim '"ščem v zemljo v bližini stotnika. Zaskrbe-me je, ali je še ostal pri življenju. Po-lcal sem ga po telefonu znova, toda nič gla-Po žici mi je prihajalo na uho le straš-hiljenje in bobnenje topov, spremljano s mkovitim stresanjem zemlje ...
Skočil sem iz brloga ven med fante, jih za-bodriti ter jih pripravil na vse. V naglici 0 Popravili razsute rove in to pod udarci .	in šrapnelov. Pričakovali smo namreč
lern ^ si)0i,ac^a na 11 z	pehoto. Med
Pa 80 udarjale granate v naše rove, ena v ( rugo. Najpotrebnejšo stražo sem pustil r°vibj ostali pa smo se splazili nazaj v ka-okr"0 ^reskalo in bruhalo je z vseli strani Žrel°S naS’ ^a^or k* odprlo peklo svoje
tem averna, v katero smo se zatekli, je je 'la’vPolna podgan, smradu in uši. N b PriZgal košček sveče, ki jo je sti vSeSlgavedi kje. In v ta drobec luči s straSa 1 naši blazni pogledi, polni groz
mrtvaški Vr,tifUŠih m°Žganih Pa jC kU
Ljjj '' sajnstem vhodu kaverne se je čez 'men a V"™ senca’ ki me je poklical. te]ef("\ 0 prihajala bližje, sem spe Ob h(niSta’ ^ m°iče pomolil — de] Wli/'Um Svitu umirajoče sveče sem z Sešito Predtal vrstice. Depeša se je gla
PredzadnI°JO PCt° iz tega °Snja ta^
Kratko T"’ ak° t6ga še "iste sto, rem. pofl ” P° telefonistu: »Ne nam je zaprta, ker sovražna a,
rija nam udarja z vso silo tudi v hrbet.« Sedaj sem vedel, da je stotnik še živ.
S poslednjim naporom Je borna lučka vztrepetala, nato je nastala okrog nas gluha tema. Molčali smo. Krog nas se je stresala zemlja, zunaj pa je nadaljeval topniški ogenj svoje uničevalno delo.
Fantom sem naročil, naj povžijejo poslednjo rezervno porcijo, kdor jo sploh še ima. Molče smo začeli v temi odpirati zamrzle konzerve in grizti prepečenec, ki smo ga med prodiranjem čez furlansko ravnino pokradli iz zapuščenih laških zalog.
Sodili smo tedaj, da se bliža polnoč. S pritajenim vzdihom smo se vnovič spomnili, da je sveti večer in da gredo naši svojci v tem času k polnočnici. Tam je sveta noč, blažena noč... V tem črnem brlogu pa groza, strah in trepet. Nehote je vstalo pred nami vprašanje: »Prokleto, čemu vse to?!«
Toda v odgovor je zatulilo in zabobnelo Plizu naše kaverne. Fantje, že itak napol blazni, so docela pobesneli. Eden je molil, drugi je pel, tretji jokal in tulil, četrti klel Laha, cesarja, generale in ves svet...
V tem obupnem položaju sem skočil k telefonu in vprašal bataljon, kaj je novega? Odgovor se je glasil, da je kuhinja razbita, kuhar razmesarjen, zaloge živil pa razdejane in uničene od laških granat. Mule, ki so prinesle ravnokar novi provijant, so skoro vse pobite. Tako sem spoznal, da smo ponovno obsojeni na glad.
Poleg tega me je pa tudi še zaskrbela kaverna. Ali bo še mogla vzdržati pod udarci težkih granat? V srcu mi je nekaj dejalo, naj jo dam izprazniti čimprej, ako nočemo naposled biti še živi pokopani. Fantom sem dal ukaz! Toda nismo bili niti še vsi zunaj v rovih, ko se je kaverna pod silnim udarcem
težke granate sesedla in zasula. Hip nato je udarila že druga granata naravnost v naše rove.
Poleg mene stoječemu fantu je padla konzerva iz rok, iz strganega rokava mu je brizgnila kri... In zopet malo dalje je zakričal in omahnil mlad fant, ki mu je iz trebuha iztrgalo čreva ...
Preklinjali smo vojno in vse, ki so nas poslali v to žrelo pekla. Granate so butale in vdarjale v naše rove kot za stavo, ne meneč se za naše smrtne krike in obup.
11 krvavi polnočnici so nas vabili topovi, mesto petja na koru se je razlegalo krog nas ječanje in stokanje težko ranjenih in umirajočih.
Krog pol ene ponoči sem skočil v rov k telefonistu, da bi zvedel, kaj se godi na desnem in levem krilu. Toda, kaj najdem tam? Aparat sam, brez telefonista. Že sem hotel skočiti nazaj v rove, ko se je ponovno stresla zemlja in — pred mojimi očmi se je stemnilo ...
Zasula me je zemlja, bil sem živ pokopan. Komaj sem se zavedel tega strašnega položaja, sem znova izgubil zavest. — Cez dolgo časa sem spet prišel k sebi. Moja prva skrb je bila, da se prepričam, ali imam še cele ude. Polagoma sem se osvobodil zemlje raz obraza in nog. Hude bolečine sem občutil na desnem stopalu. Pa tudi leva noga me je bolela pod kolenom, za kar mi pa v tedanjem položaju ni bilo dosti mar. Šele pozneje sem ugotovil, da imam zdrobljeno desno stopalo. Pred menoj je lebdela le ena sama velika skrb, kako se rešiti iz tega živega groba.
Grebel in kopal sem z golimi rokami okrog sebe kot blazen, toda vse zaman. Naposled sem docela izčrpan omagal. Polotil se me je obup. Vznemirjala me je tudi še negotovost.
kaj se je zgodilo z mojimi fanti. Morda so pobiti, morda živi pokopani kot jaz?! Radi močnih zemeljskih sunkov sem ves omagan in izčrpan stisnil glavo pod plašč in tako me je naposled premagal spanec. Ko sem se zopet prebudil, sem prisluhnil, tiščoč uho k zemlji... Vse tiho. Nobenih sunkov, nobenega butanja več. Kaj naj pomeni vse to?
Tedaj sem se spomnil telefonskega aparata, ki se je moral nahajati nekje v moji bližini. Začel sem grebsti in iskati aparat ter ga na srečo kmalu našel. Nato kličem bataljon, kličem telefoniste, pritiskam uho na slušala, toda slišim le brnenje, odgovora pa nobenega... Zopet sta se me polaščala groza in obup ...
Čez dolgo, dolgo časa sem začul nad seboj zamolkel šum. Ta šum in ropot je prihajal počasi bliže in kmalu sem razločil toliko, da odkopavajo zemljo z lopatami in krampi. Z novo iskrico upanja mi je jelo srce utripati hitreje ... Naposled se je zasvetila odprtinica in nad njo droben košček modrega neba. Zasopel sem s polnimi pljuči po svežem zraku, ki mi ga je že primanjkovalo v podzemlju. Kmalu je bila odprtina tolikšna, da sem mogel prilezti skozi njo na prosto.
Z veseljem in hvaležnostjo sem pozdravil fante in poleg stoječega stotnika, ki je bil moj rešitelj. Slišal me je po telefonu iz zasutega rova.
Rešen sem bil na sveti dan okrog enajstih dopoldne. Sijalo je solnce, ki je v svojem prelestnem žaru pozlatilo zasnežene tirolske vrhove. Pozneje sem ugotovil, da je padlo v moji četi na sveti večer sedemnajst mladih fantov.
Tako sem preživel pred sedemnajstimi leti v daljnih zasneženih Tirolah svoj bojevniški — božič.
nek, katerega sta se udeležila tudi delegata iz Celja. Pred številno zbrano množico, med katero so se nahajali mnogi tovariši iz Št. Jurja, je tov. Novak Franc sestanek s kratkim pozdravom otvoril in predal besedo tovarišu dr. Dobovišku iz Celja. Uvodoma se je tovariš dr. Dobovišek spomnil priljubljenega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, orisal v lepih besedah njegovo življenje in tragično smrt. Prisotni so s trikratnim vzklikom »Slava mu počastili njegov spomin. Nato je v jedrnatih besedah opisal sedanji položaj večine naših tovarišev kmetov in naše stremljenje za izboljšanje razmer. Prisotne je pozval, naj se oklenejo svoje organizacije, brez razlike kakoršnega bi bili prepričanja in naj podpirajo naše glasilo »Prelom«. Nato je predsednik sestanka predal besedo tov. Fonu, ki je orisal razvitek srčnega in nekaljenega prijateljstva med tovariši borci v' svetovni vojni in zopetnega poživljen ja in obnavljanje istega z ostvaritvi-jo »Boja«. Nato je še govoril delegat udruženja »Boja« iz Št. Jurja, pa se je potem sestanek zaključil. Predsednik tov. Novak Franc se je navzočim zahvalil, nakar se je takoj nadaljevalo vpisovhnje novih članov.
TOPLICE NA DOLENJSKEM. Dne 2. nov. 1934 je imel odbor tuk. kraj. Organizacije »Boj«- svojo redno sejo, na kateri se je razmišljalo o gospodarskih problemih, kako naj bi »Boj« dal pobudo ža ublažitev krize, oziroma kako bi se našla pot k zboljšanju razmer za prebivalstvo tukajšnje okolice. Pridobitne razmere so tu skrajno slabe. Sicer se nekateri bavijo s prevozništvom lesa, ne-
Praktično darilo!
USTNIK »LIKAR«.
Izboljša aroma tobaka, uniči škodljive snovi. Din 40.— s poštnino.
Likar, Kostanjevica na Krki.
Moška oblačila po meri in izgotovljena, v veliki izbiri, — najcenejše pri Jos.Rojina, Ljubljana.
kaj jih dela v gozdovih, toda zaslužek je tako malenkosten, da v mnogih primerih za skromno hrano ne zadostuje. Mnogo je vasi, v katerih vlada največje siromaštvo, naravna lega je slaba in kamenita, za uspevanje poljskih pridelkov skrajno neugodna. Letošnja letina je pa tudi na boljših krajih odpovedala. Kmetovalci, kateri so druga leta pridelali do 4000 kg in še več krompirja, so ga letos dobili do 300 kilogramov. Kako naj si torej pomagajo s tem pridelkom, ali naj ga drže za seme, ali naj z njim krmijo svinje, ali naj hranijo svojo 10 in še več člansko družino. In če nima podeželan krompirja, mu lakota trka na vrata, tako bo letos, ker so bili vsi ostali pridelki istotako klaverni. Sredstev za nabavo življenjskih potrebščin ni, družine raztrgane in bose; po drugi strani pa dajatve velike, kakor jih v najboljših časih ni bilo. Spričo teh dejstev je odbor »Boja« mišljenja, naj bi merodajni krogi oživeli pobudo, da bi se železniška proga iz Straže podaljšala do Toplic in naj bi se zato rajši opustila ideja za asfaltiranje ceste iz Straže v Toplice. Ni treba povdarjati, kolikšen gospodarski napredek bi pomenila ta železniška proga, ki ne bi stala velikega truda in denarja, ker je ugoden teren za graditev, razdalja pa le 5 km. Iz
razlogov bi je'istotako ne bilo podcenjevati, ker so terenske prilike v okolici pripravne za to.
Dejstvo je, da se v okolju železnic lažje in boljše vnbvčijo produkti, ki jih ima kmet na razpolago, delavski stan okrog železnic ima stalen zaslužek, rokodelcu in obrtniku sč; zboljša položaj. Slednjič so Toplice državno priznano zdravilišče, ter bi železnica mnogo pripomogla k povzdigi tujskega prometa. Veliko bi se dvignilo tildi vrednost banovinskih gozdov, ki se nahajajo v neposredni bližini. Isto velja za druge gozdove.
Odbor »Boja« si je zamislil, naj bi bila železniška proga iz Novega mesta do Toplic posvečena spominu blagopokojnoga viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja ter se imenovala Aleksandrova proga. Postaja v Toplicah bi pa nosila ime Toplice-Aleksandrovo,
namesto Toplice na Dolenjskem, v znak lepega in trajnega spomina za našim viteškim kraljem Aleksandrom.
N. Evharistični kongres v Ljubljani
Od pripravljalnega odbora (Miklošičeva c. 7a/I.) smo prejeli v objavo:
Po sklepu jugoslovanskih škofov se bo II. vsedržavni evharistični kongres vršil prihodnje leto v dneh 28., 29. in 30. junija v Ljubljani. Sodeč po zanimanju, ki so ga vzbudile že prve vesti o tej verski manifestaciji po vseh predelih naše države, bo ljubljanski kongres zagrebškega glede udeležbe še nad-krilil. Zato bo slovenska organizatorična sposobnost tokrat prav posebno na preskušnji. Y Ljlibljani posluje že obširni pripravljalni odbor pod protektoratom ljubljanskega vladike dr. Gregorija Rožmana.
ZIMSKE SUKNJE OBLEKE I.T.D. ZA GOSPODE IN OTROKE V NAJVEČJI IZBERI
I. MAČEK
Ljubljana, Aleksandrova cesta.
^ Drobni oglasi
^	Premog, drva, koks
/\ D. ČEBIN, Wolfova 1, - Tel. 20-56.
Josip Jagodič, Celje
Glavni trg.	Gubčeva ulica.
Špecerijsko blago, vedno sveže in poceni, železnina in Wakovi kozarci.
ZOBOTEHNIŠKI ATELJE v lepem me-stu Slovenije je na prodaj pod izredno ugodnimi pogoji. Prevzem možen z malimi finančnimi sredstvi. Ponudbe pod »Zobotehniški atelje« na upravo lista.
KUPIM Irednje velik VRTALNI STROJ IN VELIKO STRUŽNICO za kovine. Pod
‘»Stroj«, na upravo lista.
Ni dvoma, da bo kongres, za katerega se zanima ves katoliški svet, uspel le, ako bodo vsi pozitivno verni katoličani Jugoslavije z njim sodelovali. In resnični uspeh kongresa mora radovati slehernega dobrega državljana. Saj je verski preporod — in za to v prvi vrsti na takem kongresu gre — eminentne važnosti za razpoloženje naroda tudi v državnem in domoljubnem smislu. Ne glede ua to pa nudi udeležba iz vseh delov Jugoslavije priliko za medsebojno spoznavanje in dosledno tudi medsebojno razumevanje in spoštovanje. Zato je domoljubna dolžnost zlasti nas Slovencev, na katerih leži odgovornost za uspeh te prireditve, da vse ukrenemo, da bo 11. vsedržavni evharistični kongres ne le veličastna manifestacija vere v Boga, temveč tudi močna manifestacija duhovnega edinstva bratov in sester iz vseh delov naše države.
V 3
Ultccrfu*
'O
z
V
A R
D F
N I C

»Motvoz Grosuplje«
je popolnoma domač izdelek in ga zato v sem najtopleje priporočamo !
Praktična darila za božic in novo leto so
itC‘:
Adler in Gritzner
šivalni stroj:
samo pri tvrdki
Jos.
Peteline
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika, za vodo Večletna garancija!
Oglašujte v »Prelomu« 1
Vesele božične praznike in srečno novo lefo
želi vsem svojim odjemalcem
• ■!	' i ■ ■ c , > ■':	n
Mate! Orehek
Eksport »Oro« čevljev ročnega izdelka. Ljubljana. Kolodvorska ulica 26.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto Želim vsem svojim odjemalcem in cenjenim znancem
F. NREN0RK
Manufakturna veletrgovina
Uiahljana, Tyršava cesta štev. 28
Te i ef o n 24 - 04
J. OLUP
Smučarske čevlje!
prave, nepremočljive, ročno delo; športne moške, ženske in otroške se dobi v veliki izberi in po nizkih cenah pri
A. Ž1BERT
LJUBLJANA, Prešernova ul.
Na zalogi ima tudi veliko izbiro snežnih čevljev v najnovejših oblikah in galoše za gospode.
trgovina in izdelovalnica oblek in perila »Triglav«.
LJUBLJANA
Pod Trančo št. 2. — Kolodvorska ul. št. 8.
Konfekcijska in manufakturna trgovina
Ivan Mastnak
Celi«
kralja Petra cesta štev. '5
Priporoča svojo veliko zalogo moških in deških oblek, površnike, zimske plašče,
usnjate suknje,
moške in ženske štofe, ter vse v manufakturo pripadajoče predmete po izredno ugodnih cenah.
IZDELU1E omW* Q0LIDU0
HUMMIA ST.DEIF
A
! H
Do 20% veo svetlobe I
ZAHTEVAJTE JO POVSODl
O , bto|
42
S
(j
><->
cd
E
o
<U
I'
Odeje, pletilno volno in barete dobite po ravnokar znatno znižani ceni
SUKNO TEOimm*£
Naše cene in kvalitete zadovoljujejo vsakogar !
il^UF
Oglejte si zalogo, ne
da bi morali kaj !L J GJ! ßFN> kupiti	G RADI ŠČE 4 NASPROTI DRAMt^
Srečno in veselo		Vesele božične
novo leto		praznike in srečno
IBBI		novo leto
1		želi vsem svojim prijateljem
H		in znancem I	*	1 f1 9
želi vsem cenjenim odjemalcem		Josip Vidmar
tvrdka		tovarna dežnikov in nogavic
Dolničar & Richter		Ljubljana
tovarna voščenih in kemičnih izdelkov ter pralnih praškov		Pred Škofijo 19 podružnica: Prešernova 20 Beograd Kralja Milana 13
Ljubljana		Zagreb Jurišičeva 8
4 d «Tl. ! $ '£.& »1 < >
uzorcij »Preloma« dr. Bngdft» žužek. Urednik Vladislav Fabjančič, — Tirk* tiskanja »Slovenija« v Ljubljani, predstavnik A. Kolman. — Vsi v Ljui'l