Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
Po pošti prejoman: za
celo leto naprej 26 K — h pol leta „ IH, — „ četrt „ n 6 , 60 , meaec , 2» 20 „
V upravništvu prejemati:
za
celo leto naprej 20 K— h
pol leta četrt » mesec
10 » — » 6 » — . 1.70.
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino In inserate sprejema upravni&tvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi 8e ne vračajo, cefrankovaua pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo jc v Seme-niških ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemsi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 13.
V Ljubljani, v soboto, 17. januarja 1903.
Letnik XXXI
Liberalno časopisje.
Kako propadlo je našo liberalno časopisje, katero ne pozna nobene dostojnosti več, se pač najbolje vidi iz izvestja, katero nam je poslalo »Obrambno društvo*. S 14. januvarijem je to društvo dovršilo svoje prvo leto. Njegovo delovanje kažejo sledeče številke:
Obvestil o osebnih napadih se je odposlalo 2305, in sicer: Iz »Slov. Naroda« okrog 1300: nato največ iz »soče«, potem iz »Primorca«, »Gorenjca«, »Štajerca«, »Rodoljuba«, »Rdečega Praporja« , »Jednakopravnosti«, »Učit. Tovariša«, »Ostdeutsche Rundschau« in eno iz »Nade Sloge«.
Lajikom se je doposlalo blizu 500 obvestil o napadih na njihovo čast in delovanje, druga obvestila so se dopoBlala duhovnikom po Kranjskem, Goriškem, Primorskem, Štajerskem in Koroškem.
Popravkov je »Obrambno društvo« odposlalo 98 ; okrog 20 popravkov so odposlale stranke same na obvestilo, ki se jim je odposlalo od »Obr. društva«. V »Narod« se je poslalo 49 popravkov, kojih je bila polovica vsprejeta. Kakor znano, so je tožbam ognil »Narod« s tem, da ga je dr. Tavčar imuniziral. 19 popravkov je »Narod« vsled tega 2-ivrgel. Društvo jih hram za nadaljnjo uporabo.
»Soča« je dobila 12 popravkov, od kojih je zavrgla 2.
»Primorec« je dobil 5 popravkov, ki je vse Bprejel.
»Gorenjec« je dobil 6 popravkov, od kojih je 2 zavrgel.
»Rodoljub« je dobil 10 popravkov, 2 zavrgel.
»Štajerec« je dobil 8 popravkov, ni sprejel 2.
En popravek se je dopcslal »Naši Slogi« v Pulj in en v -Odtdeutscbe Rundschau", ki je napadla g. žup. Šinkovca na Jesenicah.
Nekaj popravkov, ki so jih listi zavrgli, se je iztožilo. Napadene osebe so se branile večinoma po katoliških listih. Opozarjamo
pa, da naj vsako neresnično dejstvo popravljajo v liberalnih listih samih.
Interpelaciji naših poslancev.
interpelacija
gospodov poslancev dr. Susteršiča, Pogačnika in tovarišev na Nj. eksc. gospoda mi-nisterskega predsednica kot vodjo minlster-stva za notranje zadeve v zadevi
občinskih zadev v Selcih-
bpemladi leta 1902 so ee vršile v občini Selce, politični okrej Kranj, občinske volitve, ki so majoritetno razmerje občinskega odbora v toliko spremenile, da je do tedaj v občinskem odboru vladajoča liberalna stranka prišla vsled izpada teh volitev v manjšino. Bilo je izvoljenih 14 pristašev katoliško - narodne in 10 pristašev narodne stranke. In še slednji bi ne bili voljeni, da ni občinski predstojnik Fran Šlibar precejšnjega dela volivcev z napačnimi pretvezami in skoro goljufivimi obljubami pre motil.
Liberalna manjšina občinskega odbora podala se je na to, da obstruira konstitu-cijo novega odbera, oziroma izvolitev občinskega predstojnika novega odbora. To je pa izvedla na ta načir, da so je odtegnila občinskim zasedanjem, katera jm v svrho kon-stitucije sklical najstarejši čian novega cd bora, Jelene, in s tem zabranila sklepčnost, ker je k temu potrebno po § 38. kranjske ga občinskega volitvenega reda navzočnosti najmanj tri četrtine vseh odborovih članov.
Nič manj kakor trikr&t se je na ta način preprečila izvolitev občinskega predstojnika.
Vsakokrat je obsodila navzoča večina občinskega odbora v smialu § 34. občin skega volitvenega Teda liberalne člane občinskega odbora, ki so se neopravičeno odtegnili volitve, k denarni globi, in se je obrnila do politične oblasti prve instance, da pobere te Bvote. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju je tudi v resnici dostavilo obsojenim odborovim članom dotične plačilno naloge, a ni storilo nadalje niti naj-manje, da pridobi svojim plačilnim nalogom primerno veljavo. Nasprotno se lahko smatra, da uživa obstrukcijo delajoča stranka simpatije c. kr. vlade in da je slednja de-
ležna cele akcije kot tiha sodružnica. Nika-kega dvoma ni, da bi deželna vlada, ki so za časa katoliško-narodno obstrukcije v kranjskem deželnem zboru kar ni mogla zavesti vsled ogorčenosti, že davno pokazala svojo znano odločnost, ako bi se šlo za obstrukcije manjšine katoliško narodne stranke.
Res je sicer, da bo narodno - napredni odborovi člani vložili proti denarni globi na deželni odbor rekurz m da je v večini liberalni deželni odbor, čegar skoro frivolno Btrankarstvo je že v celi deželi notorično, temu rekurzu narodno • naprednih pristašev ugodil in zapadeno kazen razveljavil, utemeljujoč to s tem, da ni bil občinski odbor radi odsotnosti liberalnih odborovih članov sklepčen.
To je le za strankarske namene iznaj-deno zohdtično dlake cepljenje, kajti ako bi to izvajanje pridobilo splošno veljavo, bi bila kazenska določba § 34. občinskega volivnega reda povsem iluzorična in posledica temu bi bil«, da bi prišla v Selcih priljubljena ob-Btrukcijska metoda takoj tudi drugod in splošno v rabo, kar bi gotovo ne bilo v prid urejene uprave in tudi no v prid miru in reda v državi.
Od strani odsekovo večine se je proti tej rešitvi deželnega odbora vložila pritožba na upravni sodni dvor — a poslovanje zadnjega provzroči. da premine morebiti leto, predno more priti do odloka.
Skoro pa tudi ni dvoma, da politična gosposka ni primorana jemati v ozir odloka dežei. ^gi odbora — kajti pravna pot proti plačili/im nalogom c. kr. okrajnega glavarstva vodi na c. kr. deželno vlado. In normalne pravne poti si pa obsojenci niso izbrali. Bila bi torej naloga politične gosposke vkljub odloku deželnega odbora denarno globo kratkomalo pobrati in tako prisiliti odborovo manjšino, da izvrši svojo dolžnost.
Indolentno postopanje politične gosposke ima nadalje posledico, da nastopa še nadalje v celi občini sovraženi liberalni župan Fran Slibar kot župan. Da, ta mež ima še celo predrznost stari, v svoji večini liberalni odbor sklicati k sejam, dasiravno je skoro pred jednim letom izvoljen nov občinski odbor. In politična gosposka trpi mirno postopanje dogospodarivšega župana Frana Sli-barja, in gleda s sklenjenimi rokami, kako da narašča dan za dnevom nemir v občini. Da, lahko se skoro smatra, tla se je z gotove strani na to računalo, da se bode dalo prebivalstvo občine zapeljati v svoji umevni
razburjenosti k silovitostim, nakar bi bil dan
zaželjeni povod pristaše katoliško-narodne stranke z bajoneti in krogljami obdariti, a!i jih pa vsaj vreči v masah v ječe, da bi se na to občinski odbor razpustil in da bi se napravile nove občinske volitve s samimi pristaši liberalne stranke.
Težko je najti drugega vzroka takemu skoro nezaslišanemu postopanju deželne vlade, razven ako bi se smatralo vodilne kroge za skrajno nesposobne.
V teh razmerah je torej dolžnoBt c. kr. centralne vlade, da v interesu miru, reda in postavnosti poseže vmes, da pridobi veljavo pri občinskih volitvah na zakoniti način izraženi volji velike večine občine, in da napravi zopet normalne razmere v občini. Opomnimo še to, da jo že prišlo v od občinskega predstojnika blibarja sklicani seji starega odbora dne 7. t. m. v občinskem lokalu do burnih nastopov. Po nazoru razljutenega prebivalstva nepostavna seja je bila razbita in le za las je manjkalo, da ni prišlo do javnih nasilstev.
Mi opomnimo nadalje, da je večina starega odbora imela nesramnost v tem času (t. j. po izvolitvi novega odbora) imenovati Fran Slibarja častnim članom in da razburjenost v občini radi te frivolnosti nima že skoro mej.
Prebivalstvo opravičeno vprašuje, so li vladni organi le za to Bvrho tukaj, da podpirajo sovraženo minoriteto v deželi, a majo-riteti ljudstva pa da odrekajo vsako pravico.
Značilno za postopanje politične gosposke je sledeče: Zdi so, da je prižla do misli izročiti provizorično poslovanje občine vladnemu komisarju. A pri tem stopa očevidno na dan tendenca izročiti ta posel kakemu pristašu liberalne minoritete.
Ta posel se je ponudil vsekakor pristašu katoliško-narodne stranke, to pa takemu, da se je moralo že v naprej vedeti, da ne bode v položaju radi svoje visoke starosti Bprojeti tako breme. To je nad 70 let stari Matija Smid, kateri je samo ob sebi umevno ponudbo odklonil.
Po tej že v naprej uvideni odklonitvi ponudilo se je posel Josipu Potočniku, kateri je pa moral ponudbo zavrniti z ozirom na to, da stanuje 2 uri od središča občine in kateri je radi slabe komunikacije — posebno po zimi — večkrat skoro popolnoma odrezan od ostale občine.
Vsled teh okoliščin je opravičen sum, da hoče politična oblast ta posel izročiti v
LISTEK.
Konec obštrukciji.
Draga obštrukcijal
Ali morda že veš najnovejše? Glej, Tvoje ure so štete. Živela boš samo še do shoda liberalnega učiteljstva. Samo do tega shoda trajalo bode še nam tako zoprno Tvoje življenje. Tam Te bodo pa končali. Ves svoj srd bodejo pihnili v Tebe in to bode vihar, kateri Ti bode ugasnil luč življenja.
Je že tako ! Lagal bi, ko bi trdil, da bi mi to ne bilo všeč. Kaj vse sem ie proti Tebi poskusil, ali zaman. Sedaj pa vstajajo maščevalci. 2o doni bojna tromba po »Slov. Narodu«. Moje čete se zbirajo na veliki mejdan, na shod liberalnega učiteljstva proti Tebi.
Saj si pa tudi Ti kriva, da se ne zbolj-šajo učiteljem plače. Splošno zahtevajo učitelji, da se glede plač postavijo v eno vrsto s tremi zadnjimi razredi uradnikov. Mi Brno za to. Smo vedno za to bili. Mi ne delamo samo pred in med volitvami (praznih besed, mi smo za dejanje. To po pravici povdarja četrtkovi »Slov. Narod«, pišoč o »klerikalcih in učiteljstvu«. »Klerikalci izrabljajo«, tako piše, »pri kmetu in delavcu njiju žalostni
.S
gospodarski položaj in obetajo obema pomagati. Tako je lahko pridobiti ta dva stanova. Hujše težave pa imajo klerikalni ribiči pri drugih stanovih n. pr. uradnikih, trgovcih, obrtnikih, učiteljih. V teh stanovih je cvet slovenskega naroda, ki ima kaj pogleda in zdrave razsodnosti na političnem polju.«
Čujete »klerikalni ribiči« ? »Cvet« naroda, ki ima »pogled«, torej ta cvet z očmi verujei le dejstvom, »klerikalci« pa Bamo »obetajo pomagati«.
Tako delajo »klerikalci«, mi ne. Mi nikdar ne obljubljamo samo, mi tudi vse izpolnimo. Mi smo obljubljali učiteljem mandate v javne zastope. Celo mandat za državni zbor v peti kuriji smo jim hoteli dati. Zal, da so tam v strašni večini »klerikalci«, ti so nalašč volili druzega, samo da mi nismo mogli izpolniti obljube. To so storili iz gole hudobije, da bi nam potem očitati mogli, da kandidujemo učitelja tam, kjer mora pasti. Toda padec ni naša krivda, to mora vsak priznati, marveč krivda volilcev.
Gledo ureditve učiteljskih plač pa je stvar drugačna. Že vrsto let gospodari v deželnem zboru naša stranka v zvezi z Nemci. Ali ravno sedaj bi bili povišali učiteljem plače, ravno sedaj. Povišali bi jih bili in dvignili d° nečuvono višine. To pa si zabranila Ti, in zato V- čaka kazen.
Skrbi me malo, da bi se ne spomnil kedo seje deželnega zbora kranjskega z dne 2. maja 1899. Takrat se je šlo za prošnjo neko občine, naj se poviša učiteljem plača. Poročevalec o tej prošnji je bil poslanec Vi-šnikar, torej pristaš liberalne stranke. Ta je govoril tako:
»Pri poglavji I. »Aktivitetni užitki učiteljev in učiteljic« se morajo rešiti tri prošnje, ki so bile uložene. Prva prošnja je županstva v Zagorji ob davi, katero proBi, da bi se dotični zakon o uredbi učiteljskih plač Bpremenil tako, da bi učitelji na ljudskih in meščanskih šolah bili plačani, kakor državni uradniki XI., X. in IX. činovnega reda. Ta prošnja sega jako daleč in jaz dvomim, da je občinski zastop, ali pa g. župan premislil posledice, (lep kompliment liberalnega poslanca občinskemu svetu in županu, katera hočeta zvišanja učiteljskih plač), ki bi nastale, ako bi so hotelo približno temu ustreči. Naši učitelji dobivajo plačo po 500, 600, 700, 800 gld., državni uradniki zadnjega razreda pa po 800, 900 in 1000 gld. Ako bi hoteli plačo učiteljem zvišati na tak način, da bi vsaka učiteljska oseba 300 gld. več dobila, bi to znašalo za 600 učiteljev okroglih 180.000 gld. Dalje bi se ob s-bi povišala tudi potrebščina za pokojnino. Ako vzamemo to le v znesku 20.000 gld., bi
znašal povišek okroglih 200.000 gld. in ker pridemo že itak kmalu do pol milijona, bi se potrebščina povišala potem na 700.000 gld. Gospoda moja, ako pomislimo, da znaša sedaj 40% naklada na vse direktne davke 591.000 gld. in na užitnine 145.000 gld., tedaj vsega skupaj 736.000 gld., bi potrebščina za ljudsko šolstvo približno absorbirala vso 40% naklado. Da je to nemogoče, bo vsakdo sprevidel in jaz bi dotične gospodo učitelje, ki imajo prvo besedo pri tej zadevi, vendar svaril, da bi ne vzbujali predaleč segajočih nad, ki se ne morejo izpolniti. (Čujete liberalne misli o Vaših težnjah, učitelji?) O tem vprašanju meni finančni odsek (v katerem so bili v večini seve liberalci v zvezi z Nemci), da se ne more resno diskutirati.....«
Takole je takrat govoril liberalni poročevalec in nobeden izmed liberalnih poslancev se ni vzdignil in ni protestoval, prav nobeden ....
Vidiš, draga obstrukcija, tolo mi je padlo sedaj iz moje vsekako sijajne zgodovine na um. Jaz Ti to povem, ker vem, da bodeš o tem molčala, saj moreš govoriti le, kedar je deželni zbor, med tem te bode pa ie ta imenitni protestni shod umoril. Toda bojim se, da bode morda le kdo izmed mojih zvestih pristašev med učitelji domislil se
roke kakemu članu liberalne minoritete. Vsak pravično misleči mora pritrditi, da se sme, ako se že nastavi vladni komisar iz kroga občinskih odbornikov, izročiti ta posel le kakemu delavnemu članu katoliško-narodne večine in sicer že zato, ker je očividno, da Be bi izvolil tak mož županom, ako se ne bi preprečila izvolitev župana.
Z ozirom na ta dejstva slavijo podpisani na Njegovo Kkscelenco nujno vprašanje:
Ali je g. minister voljan takoj storiti energične korake, da se vpeljejo v občino Selce zopet normalna razmerja? Hoče-li g. minister katoliško-narodni večini pripomoči do posesti samouprave v občini? Kaj hoče g. minister v tej zadevi vkreniti posebno z ozirom na očividno strankarsko postopanje deželne vlade?
Dunaj, dne 15. jan. 1903.
(slede podpisi)
Interpelacija
poslancev dr. Šusteršiča, Pogačnika in tovarišev na Njega Ekscelenco
g. železniškega ministra v zadevi
Voženj za bohinjsko že« leznieo.
Povodom zgradbe bohinjske železnice bode treba velik del stavbinskih potrebščin voziti od postaje skc.fja Loka skozi selško dolino v Podbrdo. Podpisani so preteklo leto ustmeno prosili železniško ministerstvo, naj bi se te vožnje oddale na kmečke posestnike v selški dolini.
Vprašalcem se je odgovorilo, naj se kmečki posestniki organizirajo v konsorciju, nakar bi se moglo stopiti v dogovor s takim konsorcijem.
Konsorcij se je res osnoval, nakar se je to naznanilo ministerBtvu. Kljub vsemu temu se je konsorcij pri oddaji del popolnoma prezrl. Ne da bi se stopilo s konsorcijem v kako dotiko, so se oddale vožnje nekemu tujemu, židovskemu podjetniku imenom Gross.
To popolnoma neopravičeno protežiranje tujega židovskega velepodjetnika proti domačemu stalnemu prebivalstvu je umevno vzbudilo ne samo mučno pozornost, ampak tudi pravično ogorčenost.
Ne more se umeti, zakaj Be od strani države da prvenstvo tujemu veležidu proti domačemu stalnemu prebivalstvu, zlasti, ker se je v tem slučaju tako redka prilika zaslužka odtegnila prebivalstvu katerega težavni gmotni položaj tudi želez, ministru ni popolnoma neznan.	.
Podpisani stavijo tedaj na Njega Ekscelenco nujno vprašanje:
Kako more g. minister to postopanje opravičiti? Ali namerava gosp. minister to popraviti in katera sredstva hoče porabiti v ta namen '
Na Dunaju 15 jan. 1903.
(Slede podpisi.)
Državni zbor.
Dunaj, 16. prosinca.
Obstrukoija vso noč.
Trebalo bi Dantejevega peresa, da bi približno opisal dogodke včerajšnje in današnje seje. Načelniki večjih klubov so res
tiste meni sedaj tako neprijetne seje dežel nega zbora kranjskega z dne 2. maja 1899. Potem se mu bodejo gotovo v zame vneti duši njegovi vzbudili dvomi, hudi dvomi in grizli ga bodejo z gadjimi svojimi zobmi, grizli ga in spuščali mu v skeleče rane kačjega strupa. To bi mi bilo zelo neljubo, ker, no, ker nerad vidim človeka trpeti. Tak bode morda tiho sedel ali stal ob strani, ostali pa bodejo glasno ropotali, ropotali in zavest bodejo imeli, da dovršujejo dobro in hvale vredna dejanje, ko obsojajo obstruk-cijo, češ, ona brani pridni in brumni slo-vensko-liberalno-nemški zvezi, ki je bila že leta 1899 na krmilu, takrat ko je iz liberalnih ust tako gromelo proti povišanju učiteljskih plač, brani, pravim, tej zvezi povišati in vzdigniti plače učiteljem.
Moji zveati pristaši med učitelji pa tudi brez tega dogodka vedo, da se moji privrženci povsod trudijo, vzdigniti učiteljske plače do nečuvene višine. Jaz se vedno bojim, da se kedo ne prevzdigne in telesno ne poškoduje pri takih naporih.
Zatorej v boj proti Tebi, obstrukcija grde, grda in učiteljskim plačam sovražna. Ta shod te bode končal, končal Te in odpihnil s površja brez Tebe za naa tako lepe zemlje.
Na svidenje torej na ahodu.
Tvoj
slovenski liberalizem.
naredili račun brez krčmarja. Mladočeški klub je bil dovolil, da pride prva točka dnevnega reda, bruseljska pogodba glede aladorne industrije, pred nujnimi predlogi na vrsto. Temu se je uprlo 5 čeških narodnih socialcev: Klofač, Fresl, černy, Choc in A. Sehnal. Ker pa zgledi vlečejo, pridružili so se jim še štirje češki agrarci: Kubr, Prašek, Rataj in Znzvorka. Torej 9 mož strahuje vso zbornico. Že v jeseni so dobili 20 podpisov za nujnost 19 predlogov, ki jih mlatijo v češkem jeziku, sedaj ko to pišem, že 24 ur.
Včeraj se je seja pričela ob 11. uri predpoludnem in je trajala do četrt na 7. uro danes zjutraj.
Podpredsednik Kaiser je le pretrgal sejo, ki se je zopet začela ob 10. uri.
Prsi Fresl in Klofač sta včeraj okoli 8 ur dokazovala, da je pri vseh drž. železnicah na Češkem potreben češki jezik. To trditev sta podpirala z raznimi dokazi. Fresl so je gibal le bolj v okviru rodne svoje dežele, dočim je posl. Klofač opi-saval tudi lanske slavnosti pri Šipki, kjer je on zastopal avstrijske Slovane; zatopil se je v Ilusove čase, poučeval je naučnega ministra o pomenu pedagoga Komenskega za ljudsko šolstvo; spominjal se je svoje vojaške službe; pogovarjal b svojimi ožjimi tovariši o tem in onem, česar pa Btenografi niso zabeležili v zapisniku, ki ne pozna ne-nemških jezikov. Bilo bi kratkočasno čtivo za dolge zimske večere.
Zazvorka, Sehnal in Choc bo nato »stvarno popravljali«, kar morda ni vse jasno v Freslovem in Klofačevem govoru. Eisenkolb pa se strahovito zjezi, ker ne razume čeških govorov.
Podpredsednik K a i b e r ustreže Eisen-kolbu ter pretrga to razpravo, opirajoč se na paragrafe v zeleni knjižioi. Zazvorka zahteva konec seje, zbornica pa b 151 glasovi proti 11 sklene, naj se nujnost temeljito dokaže. Sehonerer poučuje podpredsednika z mogočnim glasom, da ne zna poslovnika na pamet. M a 1 i k zagleda na strehi neko strašilo — morda se je zbudil iz spanja hišni vrabec — in moli v zrak dva prsta.
Stari možiček P 1 a s s se je naveličal te komedije in opirajoč se na palico gre proti izhodu mimo veselih Vsenemcev.
Sehonerer: Dajte mi palico, da se malo poigram.
P 1 a s s : Ko bi imel dve, takoj Vam dam eno.
Vsenemci zagodejo v pesti.
Sehonerer: Grem po tarok-karte!
S t e i n : Prižgem si cigareto I
Predsednik Kaiser vzame Frealu besedo. Češki socialci m agrarci poskusijo koncert in zasvirajo žabjo kanteto. Ta koncert traja do polnoči, poslušavci na nemški levici mahajo i rokami.
Nato Kubr govori v prazno dvorano do 1. ure o zavarovalnicah.
Tako je šlo dalje do 6. ure 15 minut zjutraj, ko podpredsednik Kaiser pretrga sejo do 10 ure.
Sehonerer: ServuB, gospod Bre-zina !
Vso noč so poaamezni poslanci dremali na hodnikih, v zbornici in čitalnici, drugi bo si v gostilni preganjali spanec s Črno kavo, čajem, z dobrimi in slabimi dovtipi.
Danes ob 10. uri je najprvo ministerski predsednik v površnih potezah pojasnil na-godbo z Ogrsko. Nato je češki agrarec Zazvorka nad dve uri dokazoval, kako nujna je uravnava hudournikov. Tako se vrsti devetero mož. Popoludne so se vršila pogajanja mej češkimi radikalci in mini-sterskim predsednikom o pogojih, pod katerimi začasno ustavijo obstrukcijo. Kubr in Prašek sta zahtevala, da se seja takoj konča in jutri prične razprava o bruseljski sladorni pogodbi. S tem pa nemške stranke niso bile zadovoljne, češ, mnogo nas je in devet mož moramo ugnati, da jim opešajo moči. To se jim skoraj gotovo posreči, ker govorniki bodo težko ustrajali zopet vso noč, ako jim Mladočehi ne priskočijo na pomoč. To pa bi se le v tem slučaju zgodilo, ko bi Nemci s silo skušali ukrotiti češke radikalce. Torej kakor pred Božičem v nemškem državnem zboru.
Nagodba.
Ministerski predsednik dr. pl. Korber je danes začetkom seje ustregel radovednosti ter pojasnil glavne točke nagodbe z Ogrsko. V kratkem predloži vlada zbornici: 1. Načrt zakona, ki pooblašča vlado, da sklene carinsko in trgovinsko zvezo z drugo državno polovico; 2. načrt carinskega zakona; 3. načrt zakona, ki naj prepreči dvojno obdačenje takih podjetij, ki imajo svejo trgovino v obeh državnih polovicah; 4. načrt zakona, da se uničijo državni bankovci in nadomeste z bankovci avstro-ogrske banke pe 10 K, ki morajo biti pokriti s kovanim zlatim de-naijem; 5. načrt zakona, da banka izdd zlat denar po 5 K; 6. načrt zakona, s katerim
se podaljša privilegij avstro-ogrske banke; 7. načrt zakona, ki poravna stari dolg 80 milijonov avstro-ogrski banki; 8. načrt zakona gledč prometa s pivom, žganjem, sladkorjem in petrolejem.
Ogrska vlada pa se je obvezala, da svoji zbornici predloži dva načrta: 1. da ne na Ogrskem odpravi davek od transporta na parobrodih, in 2. da se uravna železniški prometni red iz lota 1851.
Avstrijska vlada je ogrski obljubila, da so ogrski državni fondi v Avstriji prosti rentnega davka, da se nagodba lojalno izvršuje, osobito glede živinskega prometa, da tirolska dežela ie nadalj e pobira naklad ona žito, da obe vladi storila potrebne korake proti ponarejanju vina itd. Dr. pl. Korber je dalje naglašal, da je bila zadnja začasna nagodba z dne 21. sept. 1899 naravnost škodljiva za Avstrijo. Vlada se je torej potrudila, da odpravi slabe posledice prejšnjih dogovorov in v v s e h točkah doseže novo jasno nagodbo.
Avstrijska vlada je polagala posebno važnost na to, da se kolikor toliko omeji prašičja kuga, ki jo zanašajo z Ogrskega v naše dežele. Po novi nagodbi bode avstrijska vlada po živinozdravnikih mogla na Ogrskem opazovati prašiče 35 dni; le zdravo blago bo smelo preko meje v določene kraje.
Od 1. sušoa bodo v prometu le bankovci avatro ogrsko banke in tedaj sa prične plačevanje v gotovini, to je, vsakdo bo mogel zahtevati, da mu zavodi avstro-ogrske banke zamenjajo papirnat za ■lat denar.
Ministerski predsednik je tudi pojasnil nekatero točke carinskega tarifa. Toda preobširno bi bilo, ko bi danes navajal razne postavke. Konečno sta se obe vladi pismeno obvezali, da hočeta vseh deset let nagodbo izvrševati kot bližnji zaveznici z ozirom na politično bodočnost države. (Živahno odobravanje.)
Govor ministerskega predsednika je napravil jako dober vtis, ker vse kaže, da je avstrijska vlada v istir.i odločno branila avstrijske koristi in le z ozirom na koristi skupne države ustregla nekaterim ogrskim zahtevam. V tem trenotku je še nemogoča atvarna sodba o vseh točkah v nagodbi, gotovo pa se ne motim, ako trdim, da je precej boljša od zadnje. Sicer pa Avstrija dobi le neznatno odškodnino za to, kar je žrtvovala od leta 1867.
Cesarjev manifest?
Lvovski dnevnik »Przedsvvit« priobčuje, kot smo včeraj omenili, baje iz povsem zanesljivega vira, da misli cesar Fran Josip z ozirom na razorano parlamentarno situvaoijo izdati manifest na svoje narode, ki se neki glasi tako-le:
„Mojim dragim narodom! Dal sem Vam pravice, katere hočem ohraniti zvesto in pošteno, tej svoji dolžnosti sem pripravljen žrtvovati vse, razun blaginjo države.
Žalostno stanje stvari v zastopstvu naroda, zlaBti v zadnjih letih, pa me sili, da za obrambo pravic, katerih Bkupnost mi j9 pri srcu, ukrenem potrebne korake.
Naročil sem torej svoji vladi, da mi predloži v najkrajšem času načrt premembe dosedanjega reda za parlamentarne razprave, a za ta projekt bo podlaga: reforma volilnega reda za državni zborindeželnezbore, ki bo odgovarjala duhu časa.
Po resnem proučenju teh dveh projektov podelim jima Svojo cesarsko sankcijo."
K temu pripominja poljski list: Onega dne, ko se tak cesarjev manifest pojavi na zidovih Dunaja in provincijalnih glavnih mest, oddahne se svobodneje vsa Avstija.
Češki liberalci proti dež. odborniku llozkošnemn.
Proti volji moravBkih čeških liberalcev, posebno njih voditelja dr. Stranskega, je bil deželnim odbornikom izvoljen poslanec Roz-košny, kot zastopnik kmečkih poslancev v deželnem zboru. GlaBom poročila v „Lidovih Novinah« se je o tej neljubi stvari te dni obširneje posvetoval izvršilni odbor češke liberalne ljudBke stranke za Moravsko ter konečno sklenil, da stori vse potrebne korake, da odpravi neljubega poslanca iz deželnega odbora. Posl. Rozkošnega hočejo z vporabo gotovih sredstev prisiliti, da odloži deželno-odborniški mandat. Tem zavodom piše brn-ski „11188", da je zastopnik kmečkih občin dolžan sam sebi in kmečkemu prebivalstvu,
da vstraja na svojem mestu kot deželni odbornik, in bi v nasprotnem Blučaju izgubil vse zaupanje pri kmečkih volivcih. Upanje je torej, da se nakana dr. Stranskega popolno izjalovi.
Baiiiry proti Szellu.
Zadnja izjava ministerskega pred&ednika bzella glede rabe hrvatskega jezika pri izdajanju potnih listov na Hrvatskem je res skrajno neljubo zadela gotove madjarske ne-odrešence rta Ogrskem in na Hrvatskem. V javnosti si sicer še ni upal pokazati avojega ogorčenja noben madjaron, a tem bolj ru-jejo proti Szullu na tihem ter se hočejo na vsak način iznebiti moža, ki zna tako slabo varovati madjarski značaj ogrske monarhije. Poslužujejo se v to svrho nezadovoljnih elementov na Odrskem, in tem načeluje, kot znano, mogočni Szellov tekmec, baron Banfly. Ta je v »Pesti Hirlapu« objavil te dni zelo oster članek proti Szellu v zadevi rabe nemadjarskih jezikov pri potnih listih. Da se ne bi na prvi hip spoznala njegova zveza s hrvatskimi madjaroni, se huduje za sedaj Banffy le proti rabi nemščine ter izjavlja, da Be sme rabiti na potnih listih poleg madjarščine le še francoščina, in to le pri takih, ki so namenjeni za uporabo v ino-zemlju. S tem ne mora pokazati edinstveni madjarski državni značaj. — Pričakovati je, da so za vodjo oglase sedaj tudi drugi.
„Vzgledno" lib. gospodarstvo.
Občinska uprava mesta Monakovo je deset let v liberalnih rokah in že v tej kratki dobi se je pokazalo, kako »vzgledno« znajo gospodariti liberalci z občinskim premoženjem. V mestni upravi vladajo naravnost nečuvene razmere. Vkljub temu, da bo v tej kratki dobi naprtili občini 200 milijonov mark dolga ter zvišali občinske pri-klade od 100 na 130 odstotkov, izkazuje mestni proračun reden primanjkljaj. Vsa večja dela se izvršujejo na »kredo« in niti šolskih poslopij ne morejo zgraditi brez običajnih dolgov. Prišlo je tako daleč, da vlada odreka vsako dovoljenje za naJalnje »pum panje«. Minuli teden vsled tega niti toliko ni bilo v mestnih blagajnah, da bi bili mogli izplačati redne uradniške plače in mest. učitelji so še le tedaj mogli priti do Bvojih dohodkov, ko je berolinska banka War-schauer & Co. izplačala zadnji rok lani dovoljenega posojila. L baralni zastop nemškega mesta Monakovo je menda prvi, k i iz posojil izplačuje plače svojim uradnikom. Tako daleč pride občina, katere gospodarstvo je v liberalnih rokah.
Combesovi Junaški" čini.
V zadnjem času skoro ni dne, da se ne bi ministerski predsednik Combes odlikoval s kakim posebno »junaškim" činom in z njim pokazal vso svojo »ljubezen« do katoliške cerkve. Iz zadnjega časa se omenjajo posebno naslednja njegova dejanja: V škofiji Vannes je ustavil plačo desetim dekanom, ki so vkljub njegovi prepovedi pridigovali in poučevali v bretonskem jeziku. Sicer se je škof imenovane škofije takoj obrnil na Combesa, naj umakne Bvojo drakonsko naredbo, toda negativen vspeh te pritožbe je že sedaj zagotovljen. —
V	kraju Geste, okraj Maine-et Loire, bivata dve redovnici iz Saint Gildasa v popolno ločenih hišah. Ena izmej nju skrbi za cerkvene potrebščine, druga pa obiskuje bolnike po hišah. Combes je pa takoj sporočil prednici dotičnega avtoriziranega samostana, naj pozove redovnici v glavni samostan, „ker tvorita sedaj dva neavtorizirana zavoda, ki ju bo (sestri?) sicer takoj razpustil.« — Konečno je neki redovni prednici odkrito povedal, da je »trdno sklenil delati na to, da vdveh letih v Franciji ne bo več nobenega redovnika in ne redovnice bodisi avtorizirane ali pa neavtorizirane kongregacije." Seveda se mu bo ta načrt korenito izjalovil in prav dobro pripominja »Verite Francaise", ki piše: »Zapomnimo si ta datum, in videli bomo, kaj Be v dveh letih zgodi s Combesom."
Ruski državni proračun.
Kako vse drugače ugodne financielne razmere vladajo v Rusiji, kot v kaki drugi evropski državi, ali pa, recimo naravnost, v Nemčiji, je najboljži dokaz ravnokar predloženi državni proračun za tekoče leto. Mej tem ko ima Nemčija proračunanega primanjkljaja ogromno svoto 72 milijonov mark, izkazuje ruaka vlada brez izrednih dohodkov 16,627.449 rubljev prebitka. Redni dohodki se namreč proračunavajo na 1.897,082.678 rubljev, redni izdatki pa na 1.880,405.229 rubljev. Prebitek rednega državnega proračuna se bo z izrednimi dohodki v znesku 174,634.794 rubljev porabil za izredne stroške.
V	svojem poročilu naglaša finančni minister, da se izkazuje prebitek vkljub temu, da so se v primeri z lanskim letom znatno pomnožili redni izdatki, in se proračunava samo za vojne namene 329,923,806 in za mornarico 115,681.241 rubljev, za odplačilo državnega dolga se je odločila ogromna svota 290.966 mil. rubljev. Direktna davščina se proračunava na 132, indirektna na 40§, druge pristojbine pa na S9 milijonov.
Priloga 13. štev. ..Slovenca" dn6 17. januarja 1903.
Odstop generala Saussierja.
Javili Bino že, da je trancoski general Sauaaier podal ostavko kot član najvišjega vojaškega sodišča, ker je prišel v navskrižje z vojnim ministrom v zadevi nameravane uvedbe dveletne vojaške službe. General Saussier namreč zastopa mnenje, da ee dveletna prezentna služba da sicer uvesti pri armadi v Franciji, pri četah v Algiru in Tu-nisu pa mera ostati triletna vojaška služba. Obenem je pa general nasprotnik novega zakonskega načrta, ki ga je vojni minister predloiil zbornioi in ki dovoljuje zapetni vstop v armado častnikom, ki jim je bila •vojedobno za kazen UBtavljena polovica plače. S tem se po generalovem mnenju silno škoduje ugledu in vojaški disciplini. Kot znano, je vlada izdelala in predložila ta načrt samo radi tega, da omogoči zapetni vstop v armado znanemu podporočniku Pic-quardu. To priznava tudi cficielna nota v uradnem listu. Rtdi trga napada vojnega ministra vse cpozioionalno časopisje in odobrava Saussier)ev korak.
Sultan v stiski.
Glasom najnovejših poročil iz Carigrada se nahaja turški sultan v precejšnji stiski. Na eni strani zahtevajo od njega temeljitih reform za vilajete v evropski Turčiji, na drugi mu pa primanjkuje eneržije ter drobiža, da bi izvel vse, kar se zahteva od njega. Diplomatje ga vznemirjajo v eno-mer, a tudi Šeih-iil-Islam mu ne da miru. Nedavno je imel ta v državnem svetu vpričo sultana nekako tak-le nagovor: „Kaj naj neki pričakujemo od države, v kateri so prazne džamije, a polne pivnice. Turške žene hodijo na prostem z nezastrtim obrazom, otroke nam vzgajajo nemške in francoske, po največ iz domovine pregnane odgojiteljice, naši častniki in uradniki pa popivajo doma in celo v uradu. Alah je obrnil svoj obraz od nas in od tu do popolnega propada naše domovine je le en korak." Te besede so na vse napravile zelo vničevalen vtis. Njih prva posledica je znana stroga prepoved pijančevanja. Vsak uradnik, kdor pije v javnem lokalu, izgubi službo. Vsled tega se doma tem bolj pije. V svoji veliki stiski se je sultan brzojavno obrnil do kneza Ferdinanda in ga prosil, naj ga ne zapusti. »Skušajva", pravi sultan, »odvrniti katastrofo, ki preti od skupnih sovražnikov Turčiji in Bolgariji".
Iz brzojavk.
Zadoščenje grofovski dvojici L o n y a y. Uredništvo lista Oesterr. Volkszeitg." na Dunaju, ki je prvi objavil vest o ločitvi grofa in grofice Lonyay, je moralo poslati budimpeštanskemu pravnemu zastopniku grofa Lonyay izjavo, v kateri obžaluje in preklicuje prvotno vest. Pravni zastopnik si je pridržal pravico nadaljnega postopanja. — Prememba zborniškega poslovnika. Krščansko soc stranka je naročila ožjemu odboru, obstoje čemu iz poslancev Lichtenstein, Pattai, in Schraffl, naj takoj izdela načrt za nov poslovnik, ki bi posebno predsedniku dovoljeval večje pravice, in ga že v bližnjih dneh predloži zbornici. —Hišna preiskava pri bivšem poslancu P o t o č n j a k u. Pri nenadni hišni preiskavi pri bivšem hrvatskem poslancu Po-točnjaku so zaplenili neko brošuro proti banu in neko spomenico na ogrski parla ment. — Nova avstro-ogrska na godba stopi v veljavo dne 1. juliji letos, če bodo do 30. junija v vseh par lamentarnih inštancah rešene vse nagodbene predloge. — Gosposka zbornica ima svojo prihodnjo sejo 22. t. m. popoldne. Na dnevnem redu bo baje mej drugim tudi zakon o krošnjarstvu ter o znižanju cene živinske soli. — Novi turški veliki v e z i r je postal bivši guverner pokrajine Konia Ferid paša, ki uživa neki obče simpatije tudi v diplomatiških krogih — Kulturni boj v Franciji. X francoski zbornici se je vršila silno burna kongregacijska razprava. Poslanik Meunir je pozival vlado, naj ne da dovoljenja nobeni novi karitativni kongregaciji. Posl. Plichon protestira proti Combesovi okrožnici na kongregacije,da vlada prošenj ne predloži drž. svetu. Vlada s tem zlorablja svojo moč. Combes je zagovarjal svoj korak ter izjavil, da bo zatrl vse redovni š k e šole, ki so ustanovljene iz sovraštva do vlade in proti svobodni misli. Na predlog Jaurčs-a in drugov se je ta izjava odobruje vzela na znanje s 313 proti 211 glasovom. Ruska vlada na Finskem. Rusificiranje Finske hoče vlada izvesti z vsemi sredstvi. Finski senat sicer vedno protestira, a to mu nič ne pomaga, ker prehaja vlada čez vse proteste na svoj dnevni red. Uprav nasilna je pa zadnja na-redba, vsled katere se smejo tudi poštne po-šiljatve odpirati v pričo adresata iz uradne oblasti. Tako je torej celo pisemska tajnost na Finskem odpravljena. Finski poštni ravnatelj baje odstopi in pride namesto njega ruski uradnik. — Na Irskem vlada ve-
liko razburjenje. V nekaterih okrajih je že prava anarhija.
Šolsko, občinsko in gospodarsko.
Iz St. Vida nad Ljubljano.
Rane, katere je vsekal potres L 1895. našim posestnikom, se šo niso zacelile in kakor VBe kaže, se kmalu tudi še ne bodo. To pa nič ne ovira gotovih krogov, ki ravno sedaj ugibljejo, da se naloži davkoplačevalcem novo breme. Od več strani se namreč dela in pritiska, da bi se v St. Vidu zidala nova š la.
Sedaj imamo pri naB že dve šoli: eno nasproti cerkve, drugo sredi šolskega vrta. Ker pa gre v tretje rado, kakor pravimo, zato hočejo gotovi krogi tudi šo tretjo šolo St. Vidu. To jih prav malo briga, da druga šola še ni plačana, marveč ima še okoli 5500 kron dolga.
Dasiravno pa ta šola-dolžnica ni še tako stara in slaba, vendar trdijo »vefičaki« o njej, da ni več za rabo, marveč hočejo imeti novo. St. Vid bo rea še imeniten po svojih ljudskih šolah, kar tri bedo gledali Seiitvidci po vrsti ob cesti. Hudomušni ljudje pravijo, da se bo ta cesta imenova »šolska ulica". V Dravljah in na Glinici se ljudje tudi že pogovarjajo o novih šolah, ki bodo stale v teh dveh vaseh. Ko bi vsaj kedo pregovoril Dra-veljčane in Glinčane, da bi se odločili tudi za prostor kje ob »šolski ulici«.
Sentvidci so pri vsem tem »špasu" radovedni, če bo potem v teh novih šolah tudi tak lep red, kakor je v sedanjih. V naši šoli jo namreč marsikaj drugače vrejeno kakor drugod po Kranjskem.
Evo vzied! Lansko šolsko leto je si. šolsko vodstvo v bt. Vidu izpuščalo otroke iz vsakdanje šole kar med šolskim letom. Ko je bil otrok 12 let star, lahko je izostal za vselej iz vsakdanje šole. To be je godilo celo z otroci, ki so bili najbolj potrebni šolskega poduka. Ko so nekateri popraševali, zakaj to, je odgovoril g. nadučitelj Žirovnik: »Vsaj so že stari 12 let« in — mirna Bosna. Šolske oblasti v Ljubljani so bile pa drugačnega mnenja. Zato so letos po božiču poklicali 14 Šolskih otrok zopet v šolske klopi vsakdanje šole, z razlogom, da bi bo ne smeli še spustiti iz vsakdanje šole, ker še niso hodili 6 let v šolo.
G. nadučitelju Žirovniku pa delajo sedaj Btariši preglavico, ker se pri njem prito-žu|eic, zakaj so se otroci med šolskim letom izpuščala iz šole, če še niso zadostili šol. po stavi. Toda ugledni g. nadučitelj si zna pomagati tudi v taki stiski, btariše teh otrok pošilja v Gunclje k očetu Brentežu, da bi naredili prošnjo za oproščenje šolskega obiska imenovanih otrok. Brentežev ata so menda še najbolj všeč „šentvidski inteligenci«, kajti znajo namreč brati „S1. Narod". Zato se sliši v »inteligentnih" krogih, da bi ne bilo tako slabo za »inteligenco«, če bi Brenteiev ata Bedli na županski stolec, ki se izprazni še ta mesec v St. Vidu. Sentvidski možje pa pravijo, da se Brenteževemu atku zastonj sline cede po županski časti. Čast kraj Bol. nadzornika jih pa zna še zadeti, posebno če šolske oblasti uslišijo imenovano prošnjo. Potem se bo pa že še lahko pela
tista znana: »Kaj pa nam morejo,....."
Naša šola pa bo dobila morda zopet kako pohvalo za »vzorno vodstvo«, če ne morda celo — kaj več.
Sedaj pa še Vam, g. odgovorni urednik, nekaj.
Kakor Vam je znano iz skušnje, Vam pošlje g. nadučitelj Žirovnik prav rad kak »popravek«.
Tako ste lansko leto enkrat natisnili kaj »vzorni« popravek g. nadučitelja Zirov-nika, ki se je glasil nekako tako-le: »Ni res, da nimam skušnje iz obrtnega riaauja; res pa je, da imam tako skušnjo iz tega predmeta kakor g. Jelene . . . ." In dobili ste dovolj. Resnica je pa le, da g. Žirovnik nima one skušnje za obrtno risanje kakor je tudi g. Jelene nima iz tega predmeta. No, pa recite, da svet ni »brihten*. Za danes Vam le rečem, VBe je mogoče na svetu, »inteligenci" v St. Vidu pa popravljati po časopisih in še kje drugje.
Liberalna pomota ali kali?
Iz Škofje Loke, 16. jan. 1903.
»Slov. Narod" se čudi, kako da klerikalci v Selški dolini ravnajo z liberalci kakor zaslužijo. Mi pa pravimo, da naj se »Narod" nikar ne zgraža, ker še predobro se »liberalnim poštenjakovičem" godi in z mirno vestjo jim zagotovimo, da se jim ne bi tako dobro godilo, ako bi vedeli klerikalci za vsa njih lepa dejanja. Za danes izmed veliko temu podobnih priobčimo samo eno, da se ne boste pritoževali o zasluženi šibi. Po poglavarju pa sodite druge.
Bilo je meseca novembra 1. 1902., ko je poslal mož iz Amerike svoji ženi Tereziji Potočnik v Rovte župnije Sv. Lenart 291 K 95 h. Poslani denar je prinesel 14. nov. 1. 1902. pismonoša c. kr. liberalnega poštarja Sliber-ja; pismonoša je stresel denar
iz vseh žepov in ga štel enkrat, dvakrat in vedno prav naštel. Žena pa, ker dobro ne vidi, nesla je denar štet svojemu sosedu, ki je pa naštel 100 kron premalo, ker jih ni bilo. Da bi pa bil vsak sum izključen, šla je žena s svojim sosedom k Sliber-je-vemu prijatelju vedno »čistemu* Grmeku, a glej čuda, tudi ta ni znal šteti. Naštel je 188 K 95 h.
Žena je šla s svojim sosedom k c. kr. poštarju Sliber-ju v Selca, naj bi dal še 100 kron, katere je pismonoša premalo prinesel. Naletela je pa na pismonošo, ki jo je začel zmerjati, da laže, ker je zahtevala svojih 100 kron, tako da je bila namenjena iti iskat pravice k nam v Loko. Le pre-tkanosti Sliber-jevi se ima pismonoša in c. kr. poštni urad v Selcih zahvaliti, da se ni zgodilo kaj hujšega. Sliber sluteč .pomoto" — ali kali! začel je klicati odhajajočo ženo nazaj na pošto rekoč : »Vsaj se lahko čedno zgovorimo!"' In zdaj se je še-le »pomota" pokazala v pravi luči! ? Sliber in pismonoša sta začela pobirati denar po predalih in ga skupaj nositi, predno sta kaj štela, pa res manjka 100 K. Žena je dobila denar in šla domov.
Mi pa vprašamo c. kr. poštno ravnateljstvo: 1. Ali sme pismonoša v Selcih denar in denarne nakaznice ob enem strankam nositi ? 2. Ali misli c. kr. ravnateljstvo kaj ukreniti, da se nadalje takim osode-polnim »pomotam" izogne?
Mi vprašamo c. kr. poštno ravnateljstvo, ali veljajo tudi poštne postave za c. kr. poštarja Sliber-ja v Selcih. Odgovora zahtevamo z vso odločnostjo in ako Sliber misli, da ni to resnica, pričakujemo od njega zagovora in pojasnila, da ne bo rekel, da se mu krivica godi pri takih »pomotah" ali kaj!?...
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. januvarija.
Napačni računi liberalcev. Smejali smo se, ko Bmo brali »Narodove« izbruhe na dr. Susteršičev shod v Ribnici. Umevamo te izbruhe. Mesece in mesece so se liberalci ravno v Ribnici lagali, kar se je dalo, in po preteku več mesecev vidijo, da niso dosegli — nič, da pa volivci kot en moi stoje za poslanci in odobravajo naj o d 1 očnejše njih postopanje za spremembo vo 1 i v n e g a reda. Ni še dolgo, ko so liberalci zatrjevali, da ima deželni odbor na podlagi sklepa deželnega zbora oblast, ne omejeno pobirati deželne doklade, dokler traja obstrukcija. Ta liberalni up pa je bil kratek. Vlada jihje poučila, da jedotično dovoljenje dežel nega zbora bilo veljavno le za leto 190 2. Zlati liberalni gradovi so se pri tem razdrli v prah. Za leto 1903 je vlada preskrbela deželnemu odboru cesar jevo dovoljenje za pobiranje deželnih doklad in ■ tem je liberalna večina deželnega odbora postala odvisna od vlade. Velik kamen je s tem zavaljen na pot Tavčarjevega absolutizma. Proti pobiranju deželnih dcklad brez dovoljenja deželnega zbora se seveda vloži ugo vor, a že danes je gotovo, da če ae bodo doklade pobirale, bo moral deželni odbor poBtopati s podporami nepristranski, ako nočejo gotovi krogi doživeti nekaj, kar se jim morda še ne sanja. Fiasko na liberalni strani je že sedaj neizogiben in je že sedaj velik ker se je morala deželnozborska večina pO' staviti v odvisnost do vlade. Sedaj bomo vi deli, kako se bo delil »knof«! Kdor želi še več razburjenja, naj le postopa po Tavčarjevem receptu, a to naj vedo merodajni krogi, da bo naši poslanci in ljudstvo, ki stoji za njimi, pripravljeni na najskrajnejši odpor in da se še govoriti ne more o tem, da bi naša stranka ne vztrajal« na svojem stališču, na katerem hoče priboriti ljudstvu pravico! In videli bodo merodajni krogi pri vladi in pri liberalcih, kaj jim odgovori ljudstvo, katero živo čuti potrebo temeljite iz premembe!
Protestni shod kranjskega uči-teljstva. Iz gorenjskih učiteljskih krogov se nam piše: Tam-tam-tam! Bobni poj6 in kličejo učiteljstvo na protestni shod. Žilostno gmotno stanje učiteljstva prav izziva učiteljstvo na odpor — in tak protestni shod ni brez pomena, ako so sklicatelji previdni možje. S tem ne rečemo, da naj so učitelji pohlevni in krotki kakor jančki, zmerni v besedah itd. ampak treba jc pred vsem, da so pravični
nasproti strankam, nasproti ljudstvu. Nastop bodi odločen in radikalen, kakor zahteva čas in razmere, v katerih živimo. Treba je, da nastopimo kompaktno, ker le potem bo naš shod imponiral. Ako pa nasto-)imo le kot privesek ene in sicer stranke brez bodočnosti, ter se hočemo h I i n i t i vladi s tem, da obsojamo tiste, ki so obstruirali, ne pa tistih, ki so krivi o b-s t r u k c i j e, potem je ves nastop zgrešen, namena — ako je namen res izboljšanje gmotnega stanja, — se po tej poti ne doseže. Parola — obsodba klerikalne obstruk-c i j e, — ki se je vrgla takoj prvi hip nepremišljeno v svet, je nesrečna in zdi se nam, da je učiteljske diplomate, ki so vodili v zadnjem času akcijo za zboljšanje gmotnega stanja in se niso hoteli direktno obrniti na nobeno stranko, ampak na celo zbornico, zapustila vsa diplomatiška previdnost. Sklicatelji naj dobro premislijo vse razmere in ukrenejo pravo. Ako se pa učiteljski stan pokaže le kot privesek liberalne stranke kot pokorno orodje vlade, potem le protestujte, a pozitivnih vspehov ne bo.
Zakaj ni g. Jaklič avansiral? Se predno je uradno razglašeno avanziranje učiteljev v višje plačilne razrede, je prinesel »Narod« obvestilo, da učitelj g. Jaklič ni našel milosti dež. šol. sveta. Zelo je sumljivo, ker »Narod« pogreva »zanikrnest« in »nič-vrednost« učitelja Jakliča. S tem hoče prikriti zakulisno spletko. Da se bodo liberalci in ekscelenca baron Hein ravnali po liberalnem načelu, Bmo pričakovali in g. Jaklič je moral biti na to kolikor toliko pripravljen, zakaj pa je bil toliko nespameten, da je — obstruiral in s tem ogrenil življenje baronu Ileinu ? Spominjamo se še, s kolikim šumom so se kovale tiste klaverne učiteljske nezaupnice. Vsi učiteljski streberčki in tudi c. kr. nadzorniki, torej od vlade odvisni ljudje, so bili pokonci, in bo podpisavali nezaupnice poslancu Jakliču zato — kakor je povedal blebetav politik učitelj Časnik — »da se prikupijo baronu Heinu«. Sedaj je stvar ravno tista. Dež. nadzornik Hubad je tudi človek, ki rad kaj stori, »da se prikupi baronu Heinu«. V tem slučaju se je gotovo prikupil. Morda postane zdaj prej »hofrat«. To je stvar, za katero se je treba pobriniti, a ekscelenca ima pri tej stvari veliko besedo. Kdor ni vedel, na kakšnem stališču je dež. nadzornik g. Hubad nasproti naši stranki, to lahko zdaj spozna : Ravno tam je, kakor dr. Tavčar, samo s to razliko, da je dr. Tavčar naš in naših pristašev odkrit nasprotnik, Hubad pa skrit.
Zahvala Kočevcev dr. Šuster-iičn. Te dni je prišla v Ljubljano deputa-cija ii Mozelja na Kočevskem, obstoječa iz župana in dveh občinskih svetovalcev zahvalit se državnemu poslancu dr. Šusteršiču za trud, katerega je imel v državnem zboru za obrambo domačega krošnjarstva.
Štajerski slovenski deželni poslanci so, kakor razvidimo iz »Domovine«, akoro na istem stališču, kakor naši poslanci v kranjskem dež. zboru. »Domovina" nami-gava, da je bolje, da se štajarski dež. zbor razbije, nego da bi še nadalje kratil pravice ljudstvu,
Krutost pri kasnih sa šolske zamude. Okrajni šolski svet v Litiji oziroma njegov predsednik grozno kruto postopa pri šolskih zamudah; za en sam slučaj šolskega izostanka pri dveurni oddaljenosti pri Btra-šnem mrazu diktira takoj kazen 2 K oziroma zapor brez prejšnjega posvarila. Fakta so na razpolago. Dvomi se, ako se na tak način povzdigne ugled učiteljstva in šole. Ljudje so obupani in ogorčeni nad takim postopanjem, ker so v tej zadevi izročeni na miloBt in nemilost po večini nasprotujočim jim ljudem. Birokrati mislijo še dandanašnji, kakor ob času tlake, da ima kmet prayico le kazen plačati, druzega ničesar. Ne samo v šolskih zadevah, ampak tudi drugače se ljudstvo pritožuje nad okr. glavarjem litijskim, da za vsako malenkost narekuje občutne globe.
Z Dunaja se nam poroča: V seji 16. jan. je vložil posl. Ž i č k a r s tovariši nu*?'.
predlog za podporo občinama Loka pri Planini v brežiškem okr. glavarstvu in 8 v. Krištof pri Laškem trgu. Obe občini ste v silnih stiskah zaradi nesrečnih vremenskih nezgod. V Lokah pri Planini je nevarnost velika, da nastane 1 a • kota, če se prebivalcem kmalu in zdatno ne pomaga.
Deželni Šolski svet kranjski je odredil, da se vrše v Ljubljani v počitnicah kurzi za učitelje, ki bodo trajali skozi celi mesec avgust. K njim bodo ^povabljeni" učitelji, katerim še nedostaje strokovne izobrazbe. Dobivali bodo za ta počitniški študij po 4 K na dan podpore.
Odlikovanje učitelja. Upokojeni učitelj g. Fran K I i n a r je dobil z Najvišjim lastnoročnim pismom častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje.
Is »Gospodarske svese«' Pri novoustanovljenem oddelku za medsebojni denarni promet — centralni blagajni — imenovala je »Gospodarska zveza« vodjem g. Ivana H o i m a n a, ki je bil do sedaj revizor v Gradcu. — »Gospodarska zveza« postala je član splošne zveze gospodarskih zadrug v Avstriji, pri kojej so vse mero-dajne — med njimi tudi — slovanske zveze. S tem storila je »Gospodarska zveza« velik korak naprej, ki bo jako koristil naši slovenski zadružni organizaciji, ker v zvezi z z zadružno organizacijo vseh drugih avstrijskih dežel razvijala se bo lažje in hitreje in bo tudi lažje vspešno delovala.
Sodalitas ss. Cordis Jesu ima za seraiško duhovščino prvi svoj letošnji sestanek v Metliki dne 28. jan. Začetek bo ob pol 11. uri dopoludne.
Is Idrije 16. januvarja. „Jednakoprav-nost" poroča v včerajšnji številki, da se gode baje čudne reči v krščanskem gospodarskem društvu, ter obeta natančnejše poročilo, — kadar kaj zve, seveda. Da bodo gospodje pri „Jednakopravnosti" potolaženi, naznanjam, da se res gode čudne reči v krščanskem gospodarskem društvu. Zakaj v preteklem letu je narastlo število članov že na 410, prometa je bilo blizo 190.000 K in čistega dobička je nad 6000 K, tako, da bode dobil vsak član lepo dividendo poleg 5 % obresti na delež, in še precejšnjo svoto lahko položimo v rezervni zaklad. Kar je pa notranjih zadružnih zadev, urejevala jih bode tudi v prihodnje, kakor dosedaj zadruga sama, zato ima svoje načelstvo, nadzorstvo, razsodišče in skladiščno nadzorstvo — brez g. dekana, kateri dosedaj še ni član nobenega zadružnega odbora ter se vsled tega tudi ne vdeležuje zadružnih sej. Vsi odbori so voljeni po občnem zboru. Ako išče kdo preko teh odborov pomoči v strogo zadružnih zadevah pri nasprotnikih zadrug, kaže pač sebe v prav posebni luči.
Fr. Osvvald, načelnik nadzorstva.
Volivno gibanje v tržaški okolici se pričenja. Jutri v nedeljo ima politično društvo »Edinost« v gostilni g. Prašelj v Kooolu shod, na katerem bo pogovor o občinski upravi.
Predavanje v Kranja. Društvo „K r a n j" bo imelo drugo javno predavanje v društvenih prostorih v nedeljo 18. t. m. Predaval bo g. prof. B. U e m e c o elektriki (nadaljevanje). Prvo predavanje pre-tečeno nedeljo je prav dobro izpadlo. Bilo je mnogo poslušalcev, ki so pazljivo sledili poučni tvarini, katero je g. predavatelj jako poljudno razlagal.
—	Na smrt obsojeni prijet na Reki. Francoskega podanika Riharda Lu-ciena je prijela reška policija, ker je poskušal ulomiti v neko stanovanje. Sedaj se je zanj oglasila pariška policija. Pred meseci jc bil Lucien pred pariško vojaško so-dnijo obsojen na smrt, a posrečilo se mu je uiti, predno so izvršili obsodbo. Francoska policija ga je zasledovala kot dezer-terja. Sedaj bo Lucien izročen svoji domovini, kjer mu bo v kratkem upihnjena luč življenja. Umevno je, da Lucien nima prav nič domotožja.
—	Smrt v jahalnioi. V Gradcu je t artilerijski vojašnici konj topničarja Fr. Rei-ohela tako sunil v trebuh, da je na mestu umrl.
—	Napad na cesti. Na cesti med Kranjem in Skofjo Loko so nesnani zlikovci napadli vos, v katerem se je peljal inženir Rajmund Gailhofer ter voz poškodovali s nožmi. Malo je manjkalo in tudi inženir bi bil zadet od noža.
—	Božičnica slovenskih rudarjev
na Nemikem. Iz Hamborna na Nemškem se poroča, da je društvo sv. Barbare za Slovence imelo lepo božično slovesnost a bo-žičnim drevescem. Nad 400 ljudi se je zbralo, možje, žene in otrooi. Otrooi so peli okoli božičnega drevesa in potem so bili obdarovani. Gospod predsednik, rektor Kttster, ki se je v kratkem privadil slovenščini, je govoril v slovenskem jeziku, kako spominja božično drevo na Kristusa. Naposled se je zapelo tudi nekaj cerkvenih in narodnih pesmi. Poleg predsednika so trije drugi duhovniki prišli na shod. Vsa slovesnost se je prav lepo izvršila!
—	Naročila na novi oarinski tarif Dvoma in državna tiskarna vabi vse industrijske in gospodarsko korporacije. naj se naročo na novi carinski tarif za ceno 30 v isvod, ki se bo pri njej dobival takoj, ko ga vladi predložita parlamentoma. Obenem naj ae takoj prijavi število za željenih izvodov. V knjigi bodo tudi primerjajoče tabele mej sedanjim in novim carinskim tsrifom.
—	Veselica novomeških obrtnikov. Dne 8. februvarja bo priredila novomeška obrtna zadruga predpustno veselico v prostorih gostilne „pri slonu* v Novem Mestu na korist onemoglih starih obrtnikov.
—	Kili oglodale truplo. Mrtvo moško troplo našli so pri sv. Barbari v Halozah pri posestniku Filipu Mendaš na svislih. Na levi Btrani so ga že miši in podgane močno objedle. Izkazalo se je, da je truplo Vindiša iz Varnice, ki je pred več časom iz ginil brez sledu.
—	Is Aleksandrije dne 10 jan. Na praznik sv. treh kraljev smo imeli v čitalnični dvorani ljubko božični o o, ki je napravila vdeležencem veliko veselja. Po kratkem nagovoru se je pričelo živahno srečkanje, za katero so mnogi prinesli lepe dobitke v korist naši čitalniei. Za tako povoljen uspeh božičnioe gre posebna hvala čvrsto delujočemu čitalničnemu odboru Slovenk: Gabršček M. Gregorič M., Klemenčič K. in Strelec M. Čitalnica je bila radi kolere šeBt tednov zaprta, zato pa zdaj tembolj napreduje. Vsako prvo in tretjo nedeljo je po blagoslovu govor samo za Slovenke v čitalnici v nadomestilo Marijne družbe, katera se bo takoj ustanovila, ko pridejo Bem slov. šolske sestre. — Kolera j ■) zdaj v Aleks. popolnoma prenehala, nahaja se še v sv. deželi nekoliko, kjer je zapovedana poldnevna karantena. — Novi avstrijski konzul Junij pl. Puskariu pride 12. jan. v Aleksandrijo iz Carigrada. — P. Be nigen.
—	Novo druitvo. V SI. Janžu na Dr. polju se snuje katol. izobraževalno društvo. Pravila so že odposlana v Gradec
—	Z vipavske želesnice. Na vipav ski železnici je bil v četrtek 5. t m. zjutraj vlak v Gorico tako prenapolnjen, da niso več zadostovali osebni vozovi, akoravno so morali tudi v II. r. ljudje natlačeni stati. Sprejemali so ljudi tudi v poštni voz; od Dorn-berga naprej pa so potnike zavračali, da so morali iti peš v Gorico. Na večernem vlaku iz Gorice pa je nastal vsled drenja hud prepir med potniki, tako da je bilo treba vlak ustaviti in neke poredneže pregnati. Zakaj obratno vodstvo ne doda ob sejmanjskib dnevih vlaku še vsaj eden vos več! Na nobeni železnici se vlak ne napolni na prvi postaji; menda imajo potniki iz vseh postaj pravico do vožnje in poštenega sedeta; menda nimamo Vipavci železnice le zato, da bi hodili na postajo gledat, je li še kaj prostora.
—	V pijanosti se je ubil ▼ Kobaridu neki Jakob Stres, po domače Stomfov Jak. Padel je raz stopnic, po katerih je hodil zvečer na svoje ležišče; gotovo ga je pre-obilo zavžita pijača spravila z ravnotežja, zmračila mu razum, da se je zgrudil na tla in obleial mrtev.
—	Grosna nesreča. Iz Trsta poročajo: Včeraj pop. je šla Ana Perhavc, stanujoča v ulici del Rivo št. 12, v novo luko po opravku. Medpotoma je naletela na nekaj raztrešene kave. Videča druge ženske, ki pobirajo po tleh, se je tudi ona sklonila, ali — zadnjikrat v svojem življenju. Ne pazeča na železniške vozove, katere tam vedno premikajo, je reva prišla pod tak voz, kateri jej je odtrgal obe nogi pod kolenom. Vsled silnega odtoka krvi je takoj nastopila smrt. Truplo ponesrečenke so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Justu.
—	Prebivalstvo tržaike občine. Tržaški mestni statični urad računa, da znaša prebivalstvo tržaške občine sedaj 183.735 duš, nasproti 178.127 dušam dne 31. dec. 1900. V dveh letih se je torej prebivalstvo tržaške občine pomnožilo za 5608 dnš.
—	Dva Slovenca umorjena v Ameriki. Iz Drilla 6. t. m. se poroča: V slovenski naselbini Glendale W. Oa. se je dogodil silno potresljiv zločin. V gostilno Slovenca Janeza S u p a n a, ki je doma v Studencu pri Trbovljah, sta prišla že precej vinjena brata G u n a. V gostilni sta brata Guna pričela zabavljati ondi navzočemu Janezu Wallace češ, da ne ume več piti. Slovenec Valentin Gartnar, ki je bil tudi navzočen, jima prične odgo •
varjati in kreg nastane. John Wallace jih prične miriti, naenkrat pa ga sune jeden izmed bratov z nožem. Wallace takoj zbeži, brata Guna pa za njim. Valentin Gartnar, ki ni vedel, da imata napadalca orožje pri sebi, leti za njima hoteč braniti Wallace-a. Toda ta dva pa sedaj napadeta njega in ga osujeta z nožem, da je nezavesten obležal. Brata Guna pa to pričneta razgrajati okolu hiše ter polomita ograjo okolu vrta. Posestnik S u p a n to videvši gre ven mirit razgra-jalca ter jima reče : „Idita stran, jaz nečem nikakšnega prepira. Onadva nato napadeta Supana in mu provzročita smrtne rane. Napadalca sta nato zbežala. Bližnji sosed Golob je prišel ranjencu na pomoč ter nato poklical duhovna in zdravnika. Supan je bil pozneje prenešen v bolnico, toda zdravniki mu niso mogli več pomagati. Umrl je dva dni pozneje. Pokojnik zapušča ženo in osem nedoraslih otrok. Umrl je tudi Valentin Gartnar, ki je bil ranjen, ko je skušal pomagati Wallace-u proti napadalcema. Brata Guna sta bila vjeta. Doma sta blizu Zagorja in sta šele malo mesecev v Ameriki.
—	Pokojni glasbenik Slovenec Stookl je v Zagrebu zapustil dve sestri, eno slepo, eno pa vsled starosti onemoglo v največji bodi. Sestri bodo StOcklovi prijatelji skušali spraviti v kako sirotišče, do tedaj pa zanje nabirajo darove.
—	Umrla je v Ilirski Bistrici gospa Josipina Krainz rojena L i č a n, prvič omožena V a 1 e n č i č. — Pri Devici Mariji v Pulju je umrla g. Frančiška Tort i h roi«na C e r n e.
—	Za obrtnike Trgovinsko ministrstvo je izdalo poročilo o pospeševanju malega obrta ▼ 1. 1901. Na razpolago je imelo okolu 600 000 K, posamezne dežele ter trgovske in obrtniške zbornice so prispevala nad 400 000 K. Na Dunaju se je vršilo 98 mojstrskih kurzov, katerih se je udeleževalo 1362 obrtnikov, ki so dobili okroglo 200 000 K podpore. Izven Dunaja je bilo v 124 strokovnih kurzih brezplačno poučevanih 3329 obrtnikov, več drugih kurzov je vlada z denarjem podpirala. Raznim obrtniškim zadrugam je trgovinsko ministrstvo dalo motorjev, s-rojev in orodja za 780000 K, posojil 150.000 K, podpirala je 158 obrtniških razstav. Po posredovanju trgovinskegu ministrstva so mali obrtniki za armado oddali raznega blaga za 850 000 kron. — Koliko podpor so dobili slovenski obrtniki, nam ni znano.
—	Sejmi po Slovenskem od 19. do 24. januvarija Na Kranjskem: 19. v Novi vasi na Blokah: 20. v Kamniku, Dolih, Kočevju in Novem mestu ; 21. v Višnji gori; 22. v Vrboolju pri Vipavi. — Na slovenskem Štajerskem: 20. v Švanbergu, Bučah, pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Arnožu, Marnbergu in Sv. Mohoru; 21. v Teharjih; 22. » Mozirju. — Na Koroškem: 19. ▼ Št. Vidu; 20. pri Sv. Ilemi. — Na Primorskem: 19. v Sežani ; 24. v Boljuncu.
Tedenski koledar.
Nedelja, 18. januvarija: 2. po raz-plašenju Gospodovem, Ime Jezus ; evang.: O Senitvi v Kani Galilejski. Jan. 2. — Ponedeljek, 19. januvarija: Kanut, Marij in dr. mm. — Torek, 20. januvarija: Fabijan in Boštjan muč. — is r e d a , 21. januvarija : Nela m. — Četrtek, 22. januvarija : Vincencij in Anastazij mm. — Petek, 23. januvarija: Zaroka M. D., Rajmund Pen. sp. — S o b o t a , 24. januvarija : Timotej šk. — S o 1 n e e izide 20. januvarija ob 7. uri 41 min., zaide pa ob 4. uri 42 min. — Lunin spremi n : Zadnji krajec 20. januvarija ob 12. uri 47 min. popoldne. — M u s i c a saera v nedeljo dne 18. januvarija: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri : „Missa in bonorem sanctissimi nominis Jesu" z gradualom „Sal-vos fac nos" in ofertorijem BConfitebor<r, zložil Robert Kravučke.
Ljubljanske novice.
Elektrika in — vodovod v Ljubljani. V zadnji seji občinskega sveta so se čule opravičene pritožbe, da je elektrika v Ljubljani predraga in da tudi glede kakovosti luči plin tako občutno konkurira z našo elektriko, da mnogi javni lokali odpovedujejo elektriko in vpeljujejo Aurovo luč. Kot nekako rešitev v tej zadregi bo občinski svetniki pozdravili načrt gospoda Lenarčiča, ki namerava z veliko napravo pri Borovnioi vpeljati cenejši električni tok v Ljubljano. Občinski svet je bil takoj pripravljen sprejeti ta cenejši Lenarčičev tok in poročevalec gospod Šubic je dejal, da bi v tem slu-iaju mestna elektrarna ostala v rezervi, to sepravi, mesto je ogromen kapital investiralo v elektrarno, da bi sedaj počival in ležal mrtev. To je imenitno gospodarstvo in gospodi, ki je osnovala elektrarno, da je sedaj v takem finančnem položaju, pač ne moremo čestitati na vspehu. Nehote moramo primerjati delovanje ljubljanskega občinskega zastopa z de-
lovanjem krščanskih socialeev v dunajskem občinskem zastopu. Kako sijajne fin. vspehe je dosegel dr. Lueger s plinom. A to še ni vse. Po Ljubljani se šepeta nekaj čudnega. Doslej tako hvaljena vodovodna naprava je pokazala baje nakrat mnogo ne-dostatkov pri oeveb. Pri gradnji vodovoda so tvrdko, ki je gradila vodovod, tako nadzirali, da cevi, ki jih je polagala, menda niso take kakovoBti, kakor bi bilo želeti, in so sedaj pričele na raznih krajih pokati. Po Ljubljani se v gotovih krogih šepeta, da bi bilo, ako se vodovodna naprava s u k o e -si vno p o p o 1no m a p o pra v i, na leto treba najmanj 10.000 —. Mi te govorioe zabeležujemo. Ne napadamo nikogar, ampak želimo pojasnil.
Jubilej 8v. očeta proslavi tukajšnje »Katoliško društvo za dolavke« v »Katoliškem domu« v nedeljo 25. t. m. s prireditvijo, za katero be delajo velike priprave. Prijatelje društva že danes opozarjamo na to slavnost.
Predpustna veselica železničarjev v so boto dne 81. t. m. bo ena najlepših pred-pustnih prireditev v Ljubljani. Sodelovanje vojaške godbe je zagotovljeno, železničarji pa pripravljajo tudi izredne dekoracije prostorov starega strelišča. Vsekakor je želeti, da se občinstvo odzove v najobilnejšem številu vabilu železničarjev, katerih organizacija tako lepo napreduje. Poročali smo, da je »Prometna zveza« samo v decembru pridobila 521 članov, tekom prve polovice januvarja pa je zopet na novo pristopilo k »Prometni zvezi« 498 članov, tako, da ta lepa organizacija avstrijskih železničarjem šteje že 3763 članov. Tudi ljubljanska podružnica se krepko razvija in blagi njen namen zasluži, da 81. t. m. občinstvo napolni prostorne dvorane starega strelišča in tako z male vstopnino 40 vinarjev pomore k vspehu, ki je namenjen bolnim članom in druge dobrodelne društvene namene.
Kaj so »klerikalci" v srednjem veku storili za slovenski narod. O tem bo prihodnji torek točno ob l/t8. uri zvečer v veliki dvorani .Katoliškega doma" predaval g. dr. Gruden. Vstop prost. K najobilnejši udeležbi vabi odbor „Slovenske kršč. soc. zveze".
Gdč Magda Dvofak je dospela danes opoludne v Ljubljano. Na kolodvoru jo je sprejela deputacija »Glasbene Matice« : gospa Julija Ferjančič, gdčna M i o i K r e j č i, gosp. šolski vodja G e r b i č s hčerko gdč. Jaromilo Gerbič, g. koncertni vodja H u b a d in prof. S t r i t o f. V imenu ženskega zbora »Glasb. Matice« je umetnico pozdravila načelnica gospa F e r -jančičeva, v imenu moškega zbora načelnik pref btritof, g. H n b a d pa ji je icročil krasen šopek cvetlic. Stanovala bode pri rodbini g. G e r b i <5 a v »KatoL Domu«.
50 let v eni tovarni. Dne 81. marca t. 1. bo preteklo 50 let, odkar dela še vedno čvrsti Viljem Strel v tukajšnji Samas-sovi tovarni.
Predpustna veselica ljubljanskih gostilničarjev. Dne 5. svečana 1.1. priredi zadruga gostilničarjev, kavarnarjev itd. plesni venček v prostorih restavracije g. Ivierja na Kongresnem trgu. Čisti dobiček veselice namenjen je bolniški blagajni, katero misli ustanoviti goBtiiničarska zadruga za gostilničarje in uslužbence. Radi dobrega namena prepustil je g. Eder prostore in razsvetljavo brezplačno zadrugi.
Veselica tobačnih delavcev in delavk. Podporno društvo delavcev in delavk tuk. tobačne tovarne priredi v soboto 7. februv. predpustno zabavo v kazinskem steklenem salonu. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 K, ca člane 50 v.
Meščanski klub v L ubljani. Člani meščanskega kluba se vabijo, naj se v o b i 1 -nem številu blagovole vdeležiti zabavnega večera, ki bo v nedeljo 1 8. t. m. ob 7. uri zvečer v dvorani „Katol. doma".
Poročil se je danes dop. ob pol 12. uri g. Franc Dolenc, trgovec in posestnik, z gdčno Mici H o f b a u e r. Čestitamo t
Umrla je včeraj ob "/» 11 zvečer gospa Antonija Lindtner, rojena G o 11 i soproga c. kr. sodnijakega ofioijala v 48letu svoje dobe. Pogreb bo jutri v nedeljo ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti Kolodvorske ulice št. 18 Naše iskreno sožalje.
Nadebudna mladina Včeraj popoludne so dijaki na realki v 7. razredu izostali od poduka. Mislimo, da bodo prišli kmalu nazaj. Akademiška svoboda se začenja iele — po maturi.
Kričansko-socialni železničarji imajo v ponedeljek zvečer ob S. uri svoj sestanek v Češnovarjevi gostilni v Kolodvorskih ulicah.
„Slavčeva" maskerada vršila se bede letos na malo pustno nedeljo d n č 15. februvarija v »Narodnem domu«. »Slavec« nas popelje ob tej priliki v Ameriko in sicer »na n e w -jorško pristanišče«. Za one, ki se žele maskirati, je dana s tem najširša prilika si izbrati originalne prizore iz ameriškega življenja, kjer Be stekajo vsi narodi celega sveta.
Pritoka 13. štev. „Slovenca" dn6 17. januvarja 1903.
Umrl je stotnik tukajšnjega artilerijskega polka g Hugon vitez Larisch-N i m s d o r t v 43. letu svoje dobe. Pogreb bo danes popoldne v Kremsu.
Obisk Buffala In panameriške razstave I. 1901. se prične z jutrišnjim dnem v tukajšnji mejnarodni panorami. Prvih 12 slik nam predočuje zanimiveje dele velikega ameriškega mesta, v nadaljnih 28 slikah se vidijo vrlo zanimivi prizori panameriške razstave v tem mestu, ostalih deset slik nas pa vodi po električni železnici do slovitih niagarskih slapov. Ta serija obeta biti ena najzanimivejih v celi letošnji sezoni. — Naslednji teden se nadaljuje lani pričeto potovanje po K r k o n o š i h. Ob enem s panoramo si vsakdo lahko ogleda posebno zanimive žive slike v mutoskopih, ki se pogosto menjavajo in vzbujajo veliko zanimanje.
Občinski svet ljubljanski ima v torek
zvečer hojo.
25 letnica Včeraj je g. Vatroslav
Ho Iz praznoval 25-letnico svojega službovanja pri banki »Slaviji«. Uradniki so imeli včeraj z\ečer njemu na čast sestanek v hotelu pri Maliču.
Z električne železnice Na Ambroževem trgu bo se danes dopoludne električnega voza splašili konji posestnikovega sina Jerneja Kepiča iz Podrečja št. 4. Konji so ušli in dirjali v Škofje ulice, kjer jih je vrtnar N. Suster ustavil. Nesreča se ni nobena pri petila.
Zgubljeno. Na poti od učiteljske pripravnice na Reelovi cesti do Tržaške ceste je zgubila neka gospodična zlato brožo z bi serom.
Planinski ples Priprave za ta ples so v tiru. Ni nam sicsr dovoljeno podrobnosti priredb izdati javnosti, toda nekatere stvari pa moramo vendarle omeniti in sicer radi tega, da bodo obiskovalci tega plesa pravr časno mogli tudi svoje priprave urediti. Obš rna Sokolova dvorana bo ta večer spremenjena v divni planinski svet. Snežniki, strmi vrhovi, stavbe Slov. plan. društva planinke itd. to bo za naše hribolazce. V temnih gozdovih pa se bo klatila divja žival, zajci, srne, gamsi i. dr. Lovci pozor tedaj. Tudi raznih skupin ne bo manjkalo. Šaljivi prikazni ki Btrašijo po pleninah in v gozdovih, imajo na planinskem plesu sestanek. Predrzni hribolazec bo pa strmel pod strmimi pečinami in poželjivo stegoval roke po pečnicah. Ne smemo za-molčati, da bo odbor skrbel za dobro pristno kapljico in pristno pobtrežbo.
Za trgovinski ples ki ga priredi slovensko trgovsKo društvo »Merkur« v soboto dne 7. februvarja v veliki dvorani »Narodnega doma«, pokazalo se je velikansko zanimanie. Posebno med trgovci se je začelo živahno gibanje in zanimanje za ta ples. Na mnoga vprašanja, kedaj se bodo razposlala vabila, naznanjamo, da Be bodo razposlala le ta. če bo le mogoče, že dugi teden. Odbor upa, da se kakor prejšnih trgovinskih plesov tudi teh udeleži poleg trgovstva vsa druga inteligenca.
Zabavni večer »Ljubljane". K včeraj objavljenemu zabavnemu večeru pevskega društva »Ljubljana«, kateri se vrši jutri t. j. v nedeljo dne 18. t. m. v areni »Nar. doma« se dostavlja, da so važnejše uloge burke »Ker sa je žene bal" v rokah gospodične Kočevarjeve in gosp. N u č i č a, katera iz prijaznosti sodelujeta skupno z društvenimi Člani gg. Rasberger, Mole k in J u v a n. Med raznimi presledki zabaval bodo p. n. posetnike izborno sestavljen salonski orkester. Začetek točno ob 7 uri zvečer.
Pretep mej vojaki. Na Zaloški cesti v bližini mitnice so se včeraj zvečer sprli in stepli med seboj vojaki 17. in 27. pešpolka in sanitetnega oddelka. Morali so priti policaji, da so jih razdvojili. Bili so vinjeni.
Kotiček za liberalce.
Duhovne vaje za učitelje — napreden ideali Kako so pisali liberalni listi o strahoviti nameri Ijubljan skega knezoškofa, kateri je povabil v vsi prijaznosti in uljudnosti gg. učitelje, da če kateri hoče in želi, se lahko udeleži du hovnih vaj v počitnicah! »Kaj!« sta vpila »Narod« in »Uč. Tovariš« ? »So te borne počitnice, edino, kar ima učitelj, mu hoiejo »klerikalci« uropati! Kako je potreben muko trpni ljudski učitelj, da si v prostem zraku razširi izmučena pljuča. A ljubljanski ško kot zagrizen klerikalec, ki misli le, kako bi šolo upregel v svoj jarem in uničil svo bodno učiteljstvo, ga hoče zapreti v zaduhle prostore in mu ne privošči niti svetlega solnca!« Tako bo pisali, in napredna ogorčenost je bila jako velika. Zdaj se je pa kar naenkrat ljubezen do svetlega solnca in do svobodnega zraka v naprednih vrstah čudovito zmanjšala. Kajti, v i b o k i c. k r. deželni šolski avotje odredil, da se vrše v počitnicah kurzi za učitelje. In sicer ne samo tri dni — ampak cel me-
sec bodo sedeli ljudski učitelji v zaluhlib prostorih in bodo avgustovo vročino preže vali ob duhovnih vajah, naslajajoč se ob velezanimivih metodičnih predavanjih! Imeli bodo edinole to tolažbo, da jim ne bo treba poslušati zlobnega jezuita ali nazadnjaškega frančiškana. Pričakovali sm , da se vzdigne napredna vojska zoper ta odlok, kateri gotovo v svojem bistvu ni svobodomi s e 1 n , ampak ravno nasproti štrižo svobodo jako občutno. »Učiteljski Tovariš« bi bil moral zdaj nastopiti. Ker je ta zaprtija v zaduhlih prostorih ravno desetkrat daljša, kakor pa ona v »lemenatu« in poleg tega tudi prisilna, bi morala zdaj »Narod« in »Učit. Tovariš« vsaj desetkrat toliko oči tanj navaliti na g. bar. Hiina in dr. Tav čarja, kakor so jih na ljubljanskega knezo škofa. A prišlo je drugače! G. Jaka Dimnik je vzel pero v svojo desno roko, in globoko se zamislivši v prvo dolžnost, katero ima vsak napreden učitelj, da namreč udano sprejme vse, kar mu napredna stranka da ali vzame, je visoko poletel umom in zapisal svojim tovarišem eterične besede: »Res je: vsako delo je treba plačati, a pom niti je treba, da naprej se delavci na vadno ne plačujejo, ampak šele po dovršenem delu, da gospodar vidi, kakšno in ko liko je vredno to delo. Pokažimo torej najprej nekaj pozitivnega dela, ali vaaj dobro voljo in prepričani smemo biti, da nam plačilo ne izostane. Drugo vrste »malkon tenti« se zopet muzajo v kakem zakotju ter si m>slijo, le delajte in trudite se, kolikor vam drago in ljubo, mi pa ostanemo, kakor smo bili, ker imamo »pretrda kolena«, da bi se tako hitro upognili novim naredbam in drugim novim napravam na šol. polju. Taki »učitelji« so zgrešili svoj poklic. Uči tel], ki učiti ljuje edino le zaradi trd-ga koščka vsakdanjega kruh«, ne sodi v šolo; zanj in za naš narod bi bilo bolje, da bi postal kaj drugega Učitelj, ki je na svojem mestu, mora biti poln idealov, zakaj učitelj bruz idealov se uam zdi podoben vojaku, ki gre v boj brez orožja Le idealnemu učitelju jo mog č j storiti dandanes to, kar se t i r j od nas za raz voj in napredek liudakega šolstva«. — To rej, gg. učitelji: „Pretrdih kolen" ne smeta imeti in pa idealni morate biti! Tega vam manjka. In tega vas hoče naučiti liberalna stranka!
Zanimivo tehtanj o prešiče v ae je vršilo pretekle dni v Kranju. Tehtanje je bilo zelo podučno. Prosimo o tem podrobnejših poročd iz Kranja.
Kedaj liberalci verjamejo. »Gorenjec* pripoveduje, da jo neki tat, predno je šel krast, molil rožni venec. In pristavlja: „To je resnično, ker je tat sam tako govoril pred sodiščem*. Vsi dvomi liberalcem so razpršeni — tat je Bam tako povedal. Sedaj saj vomo, komu liberalna inteligenca verjame.
Krški Lapajne pravi, da ima »Slovenec* škodljivo pisavo. Menda je Lapajne to Čutil takrat na sebi, ko je naznanil svojo kandidaturo, a je obsedel. Malo je listov, ki bo našli milost pred Lapajne tovimi očmi. Za Slovenca po njegovem mnenju, izraženem v politični »Slovenski zadrugi«, niso edino škodljivi ,D imovina", »Edinost" in — »Dolenjske Novice".
Deplaoirana lojalnost. L'st »Štajerc" se cedi same lojalnosti do — cesarja Jožefi II. V glavi ima njegov spomenik in napis: »Slava ti, ki si nas kmete ljubil«! Nemškutarski kramarji slavo ceaarja Jožtf«, češ, »mi kmetje" ... Ko bi cesar Jožef II. danes žive), bi jirn nsjbrže dal po kakem profosu vsakemu odšteti gotovo število.
Liberalna politika. G. Pod-gornik je v »Edmosti« pisal o liberalni stranki, da je »politično nerazumna, strankarsko sebična, hudo kratkovidna, mlačna, nesreča za skupnost slovenskega naroda, ci nična, znotraj gnila, politično nezrela, prava nesreča za narodno skupnost, otrpnela, onemogla in razposajena." Tu je g. Podgornik pisal gotovo resnico. Na to ga je »Narod" naiprej prav sirovo opsoval ter nato razložil skrivnost liberalne politike: »Narodu je treba kropko govoriti, še zakletije časih malo treba, če naj omenjeni narod sploh opazi, da si tukaj. Naj pri tem kakega starega profesorja na Dunaju ali pa kakega »bercirkaburgerja" in propalega deželno zborskega kandidata v Mariboru še tako krč lomi; naj pri tem de-Bet tisuč liričnih devic omedli, to nas čisto nič ne briga! Politika jo kakor huda nevihta z gromom in bliskom, in kakor se grom in blisk iz narave odpraviti ne dasta, se tudi krepka in ostra beseda iz politične polemike odpraviti ne more. Tako pišite, kakor se v Trstu piše I Moj Bog, kdo pa n&b bo čital, kdo nas bo poslušal, če bi po svojih predalih stiskali tisto sladko mleko, kakor ga stiska »Edinost". Kaj pa jo sladko mleko, recimo v poletju, ko je dosti kruha in druga hrane? Še berač ga noče, kedar prosjači okrog voglov I Pustite nas torej žejedenkrat pri miru s tisto dostojnostjo, mirnostjo, ma-
nirnostjo, dobrim tonom in z drugo tako šaro, ki v politiki nima niti tiste vrednosti, kot io ima crknena miš sredi njive." Tako je! Liberalna stranka ima torej samo eno sredstvo, da Bi pridobi več veljave kakor »crknena miš", in to sredstvo je podlo psovanje Mi to vomo, kajti drugega, kakor terorizem in psovanje liberalci sploh nimajo v svojem programu. A liberalna miš bo vkljub svojemu pasjemu eleksirju vendar c . . . . la, in deset tisoč liberalnih devic bo tisti dan pilo sladko mleko.
Književnost in umetnost.
Slovensko gledališče
Danes »Rokovnjači". — V torek veseloigra »Morska deklica". — V petek opera » F a u s t«.
Koncert »Glasbene Matice *
Še jedankrat opozarjamo slovensko koncertno občinstvo na jutrišnji koncert .Glasbene Matice", kateri bo ob l/»8. uri zvečer v ^Narodnem domu" in pri katerem sode-lujeti umetnici koncertna pevka Magda D v o f a k o v a , hči sveto vnoslavnega skla elatelja Antona Dvcfaka, in virtuozinja na gosli M a r i j a I I e r i t e s , ter ženski in moški zbor »Glasbene Matice". Kon cert se prične točno ob */|8. uri. Pričakujemo od zavednosti slovenskega občinstva. da napolni koncertno dvorano ter s tem počasti veliki slovanski umetnici ter de lovanje »Glasbene Matice", nudil se bo občinstvu prekrasen giasben užitek. Vstopnico sa dobivajo v trgovini gosp. J. L o • zarja na Mestnem trgu.
Apologetifini institut.
V	»II stormoh polit. B iiiter« je objavil p. A M. W e i s a članek, ki zasluži veliko pozornost. V njem dokazuje potrebo a p o -logctičnega instituta. Sedaj imamo sioer mnogo apologetov, kateri obdelujejo posamezne stroke m z lepimi uspehi v vseli znanstvenih strokah branijo katoliško resnico. A za velika dela je treba velikih zavodov. Kakor ne more malo založništvo iidaiali velikanskih podjetij, tiko tudi posameznik ne moro ob tako raziežni tvarini doseči vsega z lastno močjo. Treba torej za voda, ki bi imel apologetično knjižnico, denarna sredstva za izdajanje knjig ter bi vzgajal strokovnih apologetov.
V	ta namen so se razpisale tri nagrade la najboljše spne v tem oziru. Prvo nagrado je dobil abbč Ciril L a b e y r i v M yii (dep. Landes.) Ta spis izide v tisku. P. Weiss želi, da se osnuje prstem apologetičnem zavodu tudi semenišče, 'v katero bi prišli ab solventi teolcgičmh študij, da se izobrazijo v strokovne apologete. Po tem zavodu bi Be širila tudi društva apologetov, med ka tera bi se razdeljevalo apologetično delo.
Dr. Vinko Šercl, slovanski Mezzofanti
Velezanimivo študijo o dr. Šerclu, kateri je v Ljubljani že večkrat predaval v ruščini, je objavil dr. Karol Glaser v »Slovenki".
Dr. Vinko Šercl je rojen Čeh. Že kot gimnazijski dijak se je učil an gleščine, španščine, o g r š č i n e in h e b r e j -š č i n e. Nato se je lotil t u r š č i n e, cij-ganščine, ruščine, poljščine, holandščine, perzijščine in sanskrtščine. Na vseučilišču se je bavil z novo grščino, r u m u n -ščino, srbščino, portugalščino, s švedskim in danskim jezikom. Pri tem pa ni pozabil orient-skih jezikov in se s posebnim veseljem učil kitajskega, japonskega, arabskega, malajskega in t i b e t -skega jezika.
L. 1866. je šel v London, kjer je bil začasno v službi pri »Britskem muzeju", in se je seznanil s sinologom Summersom ter občeval s kitajskimi trgovci. Navadil se je tudi več afriških jezikov, zlasti bušman-skega, ki je posebno težak za Evropca.
Mimogrede je občeval z jezikoslovci v Parizu in šel kot odgojitelj v Peterburg. Tu sa je učil perzijskega jezika na vseučilišču. Naučno ministerstvo je neutrudnega jezikoslovca poslalo na sever, kjer se je naučil samojedskega in zirjan-skega jezika. G n e z i n s k i jezik si je bil prisvojil že pod vodstvom prof. Čubi-nova.
L. 1869. je postal profesor na harkov-skem vseučilišču.
Nekaj časa privatni docent za sanskrt in primerjalno jezikoslovje v Harkovu, se je od dijakov naučil tam raznih kavkaških jezikov ter napisal slovnice avarskega, češenskega, abhaskega in kazi-kumijskega jezika. Dvanajst let je bil na to profesor na vseučilišču v Odesi.
Vsled težke bolezni je šel v pokoj. Nekaj časa je prebival v Pragi in v Gradcu, a ker mu podnebje ni ugajalo, je prišel v
Ljubljano, kjer je prav zadovoljen. Napisal je več učenih razprav o slovanskih jezikih, o sanskrtu, o volapiiku itd. Kot posebnost omenjamo, da je kot dijak vodil svoj dnevnik v kitajščini in pisal malajske članke v časnik „Fei-lung-pas-pien". Vabili so ga na vseučilišče v Tokio, San Francisko in Ox-ford, a ostal je rajši na Ruskem.
V svojih prostih urah se je učil tudi tatinskih jezikov „Rothwiilsch", »Argo", »Cant", »Slang". Da zna tudi jezik gluhonemih in mimični jezik ameriški, se pač pri dr. Šerclu samo,ob sebi umeva.
Želimo dr. Šerclu, da bi prav srečno in zadovoljno živel v Ljubljani v popolni posesti vseh svojih jezikov! Pismene slovenščine se je na mah izborno naučil. Nemara bo znal kmalu še vse dialekte. Na mnogaja leta!
*	Naval Pogačnik v Pragi, dlavni naš rojak operni pevec Naval Pogačnik bo 24. t m. pel pri koncertu »Spolka čeških časnikarjev« v Pragi. Mej drugimi skladbami bo pel slovenski Zajčevo »be renado« in Risto Savinovo skladbo »Javor in lipa«.
*	Državna nagrada skladateljem U'ni minister je ustanovil letno nagrado 1000 kron za najizbornejše skladbe. Letos se prvič izplača ta nagrada, do katere imajo pravico slušatelji konserva-torijev in glasbenih šol. Skladbe se naj do-pošljejo do 31. marca t. 1. V razsodišču je tudi skladatelj dr. Ant. Dvofrik.
*	Knjižnice »Slovenske kršč. socialne zveze" je danes izšel 8 snopič I. letnika. Ta snopič obsega velezanimiv spis »Početek protialkohol-nega gibanja na Slovenske m", sestavil J. K a 1 a n. Pred vsem obsega snopič obširno poročilo o I. slovenskem protialkoholnem shodu in pri-občuje govore, ki so bili govorjeni na tem shodu. Končno je prav primerno za nameček pridejano predavanje č. gosp. Janeza K a 1 a n a v »slov. kršč. soc. zvezi" »Koliko Kranjska popije" in pravila ter načrt delovanja prenovljene družbe treznosti. Ta publikacija je zopet dokaz, kako resno se možje v naši stranki dejanski trudijo za narodov blagor. V korist našega ljudstva naj se uresniči klic, ki ga je zapisal g. pisatelj ob sklepu svojega zaslužnega dela: »Clara pacta — boni amici! Abstinenti in neabstinenti lahko sedimo pri eni mizi, abstinenti in neabstinenti se lahko borimo proti pijančevanju. Vsi brez razlike podajmo si roke in vzdignimo se kakor en mož zoper tega ljutega ljudskega sovražnika! Boj, ki ga pričenjamo, je težak, toda brez vspešen ne bo. Če ga vstrajno bijemo, ni dvoma, da bi ae dosegli lepih vspehov. Da, kamen, ki smo ga z a t r k -1 j a 1 i 17. s e p t e m., ne sme priti k počitku, in delo, ki smoje ta dan začeli, nesme zastati in ponehati, dokler ne — d o z o r č njega sadovi!" Na platnicah priob-čuje »Zveza" svoj »Vestnik", kjer daje razna navodila društvom. Ravnokar omenjeni osmi snopič je zadnji za leto 1902. Prav veseli nas naznanilo ^Slovenske krščansko soc. zveze", d a b o d e s svojimi izdanji nadaljevala. Za to pač zasluži naj-obilnejše podpore! Koncem tekočega meseca začne „Zveza" z drugim letnikom svoje knjižnice. Vsak mesec izide po 1 jako obsežen snopič, skupaj za celo leto 1903. torej 12 snopičev 30 h; celotna naročnina za 1. 1903. znaša torej 3 K 60 h. Najprej pride na vrsto „0 b r t n i zakon", za njim pa začne priobčevati zopet novo veliko soc. delo iz peresa našega socialista dr. J. Ev. Kreka: Narodna ekonomija, ki bo gotovo vzbudila veliko zanimanje in pridobila »Knjižnici" novih naročnikov. — Naročnina naj se pošilja na naslov: Luka S m o 1 ni k a r, stolni vikar v Ljubljani.
izpred sodišča.
Intpred deželnega sodišča-
Desetak izginil. Delavec Jakob Jeran je imel skupno stanovanje b sodelavcem Antonom Potočnikom na Grobljah. lla-zun postrežnice ni imel nikdo pristopa v to sobo. Na sv. btefana dan pr. 1. pa je zapazil Potočnik, da mu je izginil iz zaprtega kov-čega desetak, a druzega mu je pustil. Oškodovanec je takoj sumil, da ne more biti nikdo drugi storilec, nego Jakob Jeran, in vpraša ga drugi dan, kam je desetak dal ; ta je izpočetka tajil, da o denarju ničesar ne ve, vendar je pa kasneje pripomnil, da mu bo denar vrnil, če misli, da mu ga je on vzel. Ker se pa ni zmenil za svojo obljubo, naznanil je Potočnik celo zadevo orož nikom. Sodišče ga je obsodilo na 4 mesece tižke ječe. — Treh Be no bojim, se je hvalil Rudolf Merčun dne 2. decembra pr. 1. proti Francetu in Miklavžu Stiru f Francetu Hubadu, ko so se skupno pel HraSo. S Stirnom M klavžem sta 8j(, dila, da se gresta metat. St rn na 4 ' ni bil kos ter je jel klicati na po*™"1""' Franc Stirn, dninar iz Zapog, j
sekirnim ušesom večkrat Mrčuna po glavi in ga težko poškoduje. Sodni dvor mu je prisodil 8 mesecev ječe. — Petrolejko je ugasnil. Dnč 18 avgusta pr. 1. je bilo v Seničnem žegnanje. Vesela družba domačih fantov se je zabavala k krčmi Ane Videtič. Okoli pol 10. ure pa je prišlo več drugih fantov v namenu, da jih izzivajo. Pričel se je prepir in kmalu so Bi bili v laseh. Čevljar Franc Zupan iz Križev vrže pe-trolejsko svetilnico ob tla, da se razbije. Nastala je splošna zmešnjava in občni pretep. Zaradi tega mu je pa tudi [Bodišče priznalo 5 mesecev težke poostrene ječe.
Obsodba radi dvoboja. Sodišče v Monakovem je obsodilo radi dvoboja belgijskega konzula Steuba v Monakovem na tri, deželnosodnega svetnika dr Guggenhei-merja pa na štiri mesce zapora, ateube je pozval dr. Ouggenheimerja na dvoboj, ker je le ta rušil niegovo rodbinsko srečo.
Brat streljal na brata. Kakor smo že svoječasno sporočili, je Anton Zafret v Trstu nekega dne ustrelil na svojega brata Ivana Zafreta v glavo, ker ga je isti baje obrekoval, da grdo ravna s svojo materjo. Krogla pa je Ivanu Zafretu po sreči le predrla lice, vsled časar rana ni imela težkih posledic. — Anton Zafret je moral predvčerajšnjim radi tega čina odgovarjati pred tržaškim porotnim sodiščem in je bil obsojen na trimesečno težko ječo.
istavkujoči zagovorniki. V Mar-guerite se vrši sodnijska obravnava proti 106 arabskim roparjem. Obravnava se je morala nakrat prekiniti, ker so vsi zagovor mki zapustili sodmjsko dvorano, da s tem protest rajo proti nekemu sklepu sodišča.
Blamiranl dr. Adler. Znano )e, da je pri ožji volitvi v nižjeavstrijski deželni zbor policija udrla v F^voritenu na Duna)u v socialno dtmokraški dom, ker so socialni demokratje iz hiše metali nanjo kamenje. Dr. Adler je tožil policijo radi kršenja „hiš-nih pravic", češ, da ni imela povoda udrcti v dom Sedaj je tožba splavala po vodi, ker je preiskava dognala le krivdo dr. Adlerjevih pristašev in je radi tega preiskava proti du najski policiji ustavljena.
„Vzgojitelj Lanoveo" pred okraj nim sodiščem. V Zlomcih na Češkem prebiva strojnik Bogumil Hanzal, kateri popravlja stare stroje, reformira človeštvo b svojimi socialnodemokrašKimi pridigami in je poleg tega skrbni vzgojevavec dveh pro-svetljenih sinčkov, ki osreču|eta učitelja petega razreda ljudske šole s svojimi talenti. V Zlonice je prišla glediška družba, ki je igrala »Vzgojitelja Lanovca". Mlada dva Han-zala sta imela nad Bmešenjem učiteljskega stanu svoje kambalsko veselje. Drugi dan so v šoli prepovedovali, da ne sme noben šolski otrok k reprizi te igre. Navdušena Bocija pa si nista mogla odreči tega veselja in sta šla zopet k predstavi. Vsled tega sta ob koncu četrtletja dobila oba trojko v za držanju. Njiju oče je bil ogorčen, da je uči teljstvo tako reakcionarno ter ne respektira svobodne misli njegovih naprednih sinčkov. Prečrtal je trojko in zapisal enojko. Učitelju je pa šel sporočit, da če hoče zvedeti vzrok tega popravka, naj pride vprašat Bogumila Hanzaia, zavednega strojnika in naprednjaka. A nihče ni prišel vprašat Pač pa je dobil Hanzal povabilo k sodišču, katero je njegovo nesramno delavnost nagradilo s kaznijo trideset kron.
Prijatelja usmrtil. Poročali smo, kako žalosten zaključek je imela nedavno zabava v vili zdravnika dr. Feliksa Neu-manna v Budišinu. Tekom zabave je dr. Neumann v šali sunil svojega prijatelja z nekim bodalom, ki je pa bil v nožnici. Bodalo je nožnico prodrlo in se zapičilo v tre buh Neumannovega prijatelja dr. Rudolfa Jahna, ki se je zgrudil in skoro nato umrl vsled notranjega okrvavljenja. Dr. Neumann se je moral radi tega svojega nepremišljenega dejanja zagovarjati pred sodiščem, ki mu je naložilo osem mesecev zapora.
Bazne stvari.
Najnovejšo od rasnih strani
Aretirani oderuh. V Berolinu je policija prijela Avstrijca Henrika Parizerja, ki že desetletja živi v Berolinu in se bavi z oderuštvom. Oškodoval je mnogo visokosto ječih oseb. Prišle bodo baje škandalozne stvari na dan. — Afera Humbert. Romain Daurignec je dobil v preiskovalni zapor pismo iz Londona v katerem je bila vizitka z napisom: »R6bert Crawford, Re-formclub London.« Z velikim zadoščenjem je na to Daurignec dejal: „Končno se vendar pojavijo Crawfordi." Preiskovalni sodnik seve ne veriame, da bi bilo to res in da bi res živeli Crawfirdi, o katerih so Humber-tovi pri svojih velikanskih sleparijah trdili, da imajo od njih dobiti na milijone ded-ščine. — Nič več ne bo morske £-\lezni. Tako javlja liga proti morski bolbinj, Liga je izdala navodila, kako se te bolezn* potujoči ubranijo. — G 1 a v o d i v joga ) r e š i č a je nemški cesar pcslal ruskemu carju. V kuhinji ruskega cara so glavo obJ8no priredili. — Radi nezve-
stobe svoje žene se je dvobojeval župan pri Bv.Ivanu na Alžaškem z nekim ritmojstrom. Razžaljeni soprog je smrtno ranjen. Po dvo boju je njegova žena ušla z ritmojstom. — Palačo z leda zgrade v Berolinu v bližini Lessingovega gledališča. — Velike sleparije pri glasilu Košuto v e stranke. Iz Budimpešto se po roča, da je glasilo Košutove stranke „Fiig-getlen Magyarorszag" v veliki zadregi. Rav natelj podjetja Morio Ronay je poneveril 2000 kron; 42 stavcev te ži list, ker jim je dolžau za delo 5400 kron, upravnika lista so pa zaprli radi raznih goljufij. — Dva cesarja v Rimu Ruski car pride v Rim dne 27. aprila, nemški cesar pa dne 11. maja. — V Poznanju zgradi nemška vlada rezidenčno poslopje za nemškega cesarja. — R_"u s k i car se mora na svet zdravnikov preseliti v Livadijo, kjer se sezida velika palača, kjer bodo uradni prostori tudi za ministre. Carjevo zdravje je v nevarnosti. — Srbski kralj Aleksan d e r obišče dne 11. februvarija grob svo jega očeta kralja Milana v KruSedolu. — Na p a d guvernerjev na časnikarja. V Columbiji je guverner Tillmann ustrelil na cesti na časnikarja Gonzallesa ter ga nevarno ranil v trebuh. Guverner je že zaprt. — Skrivnostna najdba v hotelu. V Kolinu so pri popravljanju nekega hotela našli pod deskami neke sobe dve trupli moškega in ženske. V glavi pri obeh okostnjakih tiči kroglja. Zadevo preiskuje državno pravdništvo. — Ž e n o je vrgel skozi okno vEssenu neki tovarniški uradnik, ker jo je zasačil v nepošteni družbi svojega prijatelja. Žena je obležala z razbito glavo na ulici. Njen za-peljivec je zbežal. - Čudna bolezen se širi v Ugandi in Transvaalu. Bolnik zaspi in spi toliko časa, da umrje. — Nezgoda v vojašnici. V neki pariški vojašnici so se vršile v sobi strelne vaje z lesenimi patronami. Eden vojakov je do pomoti rabil ostro patrono, prodrl s krogljo pleča korporalu ter smrtno ranil v drugi sobi na postelji ležečega vojaka. — Nesreča v premogovniku. V premogovniku blizu Liitticha je padlo z dvi-galnicev več delavcev v globočino. Dva so našli ubita, več ranjenih. — Srednja šola pripravnica za diurniste. Brnsko deželno nadsodišče išče diurnista maturanta proti dnevni plači 2 K 60 v. Nad to avstrijsko posebnostjo vlada v prizadetih krogih veliko ogorčenje. —
Na električni železnici v Pragi
se je v zadnjem času dogi dilo več večjih nesreč. Upravni svet elektriške družbe je izdal jako ostro navodilo na uslužbence, v katerem se grozi s takojšnjim odpustom vsakemu vozniku, ki kakorkoli zagreši proti varnost', bodisi b prehitro vožnjo ali z nepaz-nostjo. Uslužbenci elektriške železnice so imeli shod, na katerem bo proti tej ostri na-redbi protestirali.
Veliki ruski knes — katolik? Veliki ruski knez Pavel se mudi sedaj v Rimu. Nekateri listi poročajo, da namerava prestopiti h katoličanstvu.
Najspretnejša žepna tatica na svetu. Iz Moskve poročajo: Vsled ovadbe nekega visokega častnika, kateremu je bilo mej vožnjo iz Petrogradu ukradenih 17.000 rubljev, je policija na tukajšnjem centralnem kolodvoru aretirala izredno elegant. krasno damo, ki je potnikom dejala, da je kneginja Četverdinska, katero je pa policijski komisar na podlagi fotografij spoznal za nenavadno elegantno mednarodno žepno tatico Leokadijo Kral, rojeno Varšavko. Leokadija Kral je vedno na potovanju, vozi se samo v kurirnih vlakih v prvem razredu in se vedno predstavlja za visoko aristokratko. o svojo lepoto omami mnogo moških src. Njena spretnost pri žepnih tatvinah je nepopisna. Evropska policija jo pozna kot naj-spretnejšo žepno tatico, kar jih je sedaj na svetu. Dolgo časa jo ni policija mogla dobiti v pest. Ko je krasna Leokadija Kral vi dela, da ne more več policiji uiti, se je v preiskovalnem zaporu obesila.
Strašni nasledki radi nedosta-jan j a premoga Radi stavke premogarjev v Ameritri je še vedno ondi veliko nedo-stajanje premoga. Samo v Čikagi se je pre hladilo vsled nedostajanja goriva 200.000 ljudij. Mnogo oseb je, kakor poroča ameriški zdravstveni svet, radi tega umrlo. Sto rili so se koraki, da Amerikanci dobe premog iz Evrope, kar utegne v Evropi povišati ceno premogu.
Ponarejale! avstrijskega denarja
V	Aikoni so odkrili popolno delavnico ponarejenega papirnatega avstrijskega denarja po 10 kron. Policija je zasačila v delavnici pri delu nekega Antonellija in Giorgiettija.
V	delavnici so bili veliki skladi izvrstno ponarejenega denarja. S to delavnico je bil baje v zvezi tudi na Reki aretirani Petelin kar z Rakeka.
Potresna katastrofa v Andlšanu. Ruski službeni list „Praviteljski Vjestnik" javlja, da je pri zadnjem strašnem potresu v Andišanu in okolici zgubilo življenje 4500 ljudi in je porušenih 30000 hiš, v
okraju Margelan je zgubilo življenje 250 ljudi in je porušenih 3000 hiš. Zemlja se še vedno trese. Doslej je škode nad 20 milijonov rubljev.
Gledališča v New-Torku se silno množe. Že sedaj je v New Yorku 67 gledališč. Vsak dan obišče ta gledališča poprečno 75.000 oseb.
Iz osrednje svese slovanskih časnikarjev. Tretja odborova seja je bila v ponedeljek 5. t. m. v Pragi. Predsedoval je g. J. Holeček. „Zveza" želi, da bi se časnikarska organizacija razširila tudi na druge pisatelje. Temu sta pritrdila doslej pisateljsko društvo „Maj" v Pragi in „Slo-vanski klub" v Krakovu. Poslanec Bianchini in urednik Hurban Vojansky sta naznanila svoje korake, da se osnujeta hrvaško in slovaško časnikarsko društvo. V tem oziru so se izjavili tudi gališko-ruski časopisi. Vsa društva se poživljajo, da čimpreje do-pošljejo seznam svojih članov. Na program pzjenskega sestanka pride referat o slovanski vzajemnosti v časopisju. Stavil se je predlog, da se naj izmed prihodnjih sestankov vrši v zemljah ogrske krone. Naglašala se je potreba posebnega topografskega slovarja, v katerem bi bila slovanska krajevna imena, dalje da se naj izdata brošuri o dubrovniškem in ljubljanskem shodu. V smislu na ljubljanskem sestanku prijavljenih želja se je izrekla nujna potreba, da se izda večjislo-venski zemljevid. Četra seja 9. feb.
7.500 000 dolarjev v dobrodelne namene je daroval amerikanski bogataš Henrik Phipps. Želja njegova je, da se s tem denarjem zgradi velik zavod za bolne na pljučih. — Ameriški milijonar Carnegije je poklonil mestu Filadelfiji 7 milijonov dolarjev za ustanovitev 30 knjižnic.
Mednarodni kongres ognjegasoev bo 1. 1903 v Budimpešti. Združen bo z velikimi ognjegasnimi vajami in zastavo.
Grozno maščevanje prevar enega soproga V ogrski občim Komloš je kmet Kadar zasečil svojo soprogo v družbi nekega Vipickega. Da bi se nad njima smaščeval, ju je s pomočjo brata slekel ter zvezal z močnimi vrvni in vrgel v neko jamo na dvo rišču. Po preteku treh dni je našel zvezana orožnik in ju oprostil vezi. Žena jo znorela, Vipickemu bo pa zdravniki pripomogli do zavesti.
Žepni tatovi v Parisu se posebno radi voziio mestni železnici »Metropolitain", katera veže vrata Vincenska in vrata Maillot ter je izpeljana vsa pod zemljo. Pri tej podzemski vožnji, ko se nič ne sliši in malo vidi, se njihovo rokodelstvo posebno dobro izplačuje. V par dneh so pokradli 350 žep nih ur.
Društva.
(Moško pevsko društvo „K r a n j") ima v nedeljo 18. t. m. ob 4 ure v hotelu „Nova Pošta" občni zbor. Na dnevnem redu: poročilo podpredsednika ; tajnika; volitev odbora; slučajnosti.
prizori pri obsfrukciji v državnem zboru.
Dodatno k našemu poročilu iz držav, zbora Be nam še poroča:
Vsi obatrukcijski govorniki govore češki. Predsednik z uro v roki predseduje in kadar mu pri stvarnih popravkih kdo predolgo go vori, mu vzame takoj besedo. Nemci nakrat razumejo češki, dočim so prej leta in leta češke govore prezirali. Ministri so jako mirni. Poslanci nemške le vice so pod strogim nadzorstvom klubovih rediteljev. Na mestu mora biti vedno za sklepčnost potrebnih 100 nemških poslancev. Nemcem pomagajo Poljaki. Obstrukcijonisti vsak čas predlagajo, naj se sešteje, ako je zbornica sklepčna. Vsenemci se odlikujejo z nedosežnimi psovkami. M a 1 i k upije, da bo vse Čehe ven pometal, češki socialec Fresl je predsedujočega Kaiserja nagnal s »šuftom«. Mnogi poslanci spe v hodnikih zbornice. Sluge jih zbude, kadar je po dolgih ob strukcijskih govorih treba iti glasovat.
Na galerijo prihajajo soproge na Dunaju stalno bivajočih poslancev, ker se boje, da se jim je kaj pripetilo, da jih ni domov. Dr. Lueger sa sprehaja po dvorani v plesni toaleti z belim nageljem na prsih Mladočeh Pražak upije na predsednika Kaiserja, da Mladočehi ne bodo pripustili, da bi krivično ravnal s poslovnim redom. To se je godilo v četrtek po noči.
Včeraj v petek Be je seja nadaljevala. Obstrukcijonisti se niso utrudili. Po Korber jevi izjavi je prišel na vrsto nujni predlog P r a č e k a. Utemeljeval je nujnost češki radikalec Zazworka od 11. ure 20 minut dopoludne do 1 ure 30 minut popoludne. Glavnima govornikoma Bta bila zopet izvoljena Nemca, ki sta izgovorila samo par be sedi. Končno besedo o predlogu je imel češki agrarec R a t a y , ki je govoril od 1 ure 50 minut do 3 ure 5 minut. Na to se je pet obstrukcijonistov oglasilo k stvar-
nim popravkom. Ker so govorili preveč časa, jim je predsedujoči podpredsednik JKaiser vzel besedo.
Ko se je glasovalo o Ratajevcm pred logu, pridružilo Be je češkim radiktdoem še par Mladočehov. (Klici pri nemški levici: „Aha !")
Veliko pozornost je vzbudilo, ko se je takoj nato oglasil k besedi Mladočeh vitez Prašek, ki jo imenom Mladočehov protestiral proti tolmačenju opravilnika od strani pred sedujočega Kaiseria in dejal, da je Kaiser sejo ob 7. uri zjutraj nep< stavno prekinil. Taka seja, ki se je zopet nepostavno pričela, naj se takoj zopet zaključi.
Odgovarjal je temu prodlogu Kaiser, ki je branil svoje postopanje.
Rataj je k Praaekovemu predlogu govoril eno uro. Predlog je bil odklonjen.
Ob 6. uri zvečer je pričel govoriti zopet češki agrarec P raček. Končal je ute meljevanje svojega nujnega predloga ob 9. uri zvečer.
Ta vstrajnost čeških obstrukcijonistov ie Vsenemce silno jezila. Upili so na Čehe : »Lumpje!«
Skoro na to je prišol na vrsto nujni predlog češkega agrarca Kubra. Ko je prišlo do glasovanja lega predloga, je bila ura tri četrt na 12 po nuči.
Kubr so je zopet oglasil k besedi in zahteval, raj se radi psovk, katere sta proti Čehom izustila poslanca Malik in Dotz, voli grajalni odsek.
Seja se je nadaljevala. Ob '/»S- uri danes zjutraj je pri razpravi devetega nujnega predloga prišlo do velikih škandalov, Uer so Vsonemci očitali češkim ra-dikaloem, da so rabili surove izraze ob po zivu predsednikovem do Klcfača, naj glasneje govori. Podpredsednik Kaiser je prekinil sejo za 20 minut.
Ko se je seja zopet otvorila, so Vsenemci vsi zaspani zapustili zbornico, češ, da ne morejo trpeti, da so zbornico in predsedstvo tako hudo razžalili. Klofač je govoril naprej.
Danes zjutraj ob 6. uri je prišel v zbornico predsednik V e 11 e r, ki je bil včeraj bolan, in je zasedel predsedniško mesto. Nemška levica ga je živahno pozdravila. Danesob 7. uri zjutraj je seja še trajala.
Nujne predloge zbornica ne odklanja. Nemci vedno bolj besne, da je deveterim močem mogoče tako dolgo voditi obstrukcijo.
„Wiener Allgemeine Zeitung" pravi, d a botrajalaseja do j utri, v nedeljo, zjutraj do 9. ure.
Telefonska in g>rzo|avn$ poročila*
Obstrukolja — končana.
Dunaj, 17. jan. Danes popoldne se je sklenil mir. Obstrukcije ni več. Seja je trajala 54 ur in je sploh doslej najdaljša seja v avstrijski državni zbornici, ker najdaljša seja med nemško obstrukcijo je trajala 42 ur. Danes so se cel dan vršila pogajanja med predsedstvom in med obstrukcionisti, katera so privedla do sledečega kompromisa: Danes ostane še sest nujnih predlogov. Od teh se pet kratko obdela, eden pa ostane v reservi in ga obstrukcionisti zapostavijo. Za petim češkim nujnim predlogom pride na vrsto vsenemški nujni predlog poslanca Steina, ki zahteva, da se takoj razpravlja o proračunu. Potem pride takoj še danes na vrsto sladorna pogodba.
Dunaj, 17. januvarija. Ko so Vsenemci razsajali, je zaklical Mladočeh Jaroš: Pojdite vendar v restavracijo, tam imajo ravno sveže klobase." Iro nato: „Mi vas bomo vunpometali, vam bomo hrbte namazali! Nesramnost! Vun ž njim!" Iro vpije nato k predsedniku: „Eden od Cehov je rekel, da naj predsedstvo Cehe v . . . piše." Čehi nato: „To je laž!" Dognalo se je, da si je Iro to izmislil, samo da bi škandal naredil. Predsednik Kaiser je moral namreč ta čas za nekaj minut iti vun.
Dunaj, i7. januvarija. (0. B.) Od 6. ure zjutraj se ni pojavil doslej, ena ura 20 min. pop., noben resnej: dogodek. Klofač je govoril od pol 4. do 8. ure zjutraj. Posl. S e h n a 1 u je predsednik vzel besedo, ker jo prekoračil mejo »stvarnega popravka". Od tri četrt 9. ure je utemeljeval Ozerny svoj nujni predlog. Za tem predlogom jih je treba rešiti še š e s t. Po rešitvi Czernega predloga je naznanil predsednik, da so češki radikalci zapostavili en predlog. Posl. E i s e n -k o 1 b je nato utemeljeval predlog o
znižanju zemljiškega davka, a takoj izjavil, da z ozirom na obstrukoijo zapostavi Bvoj predlog za mirneje čase. Na to C h o o utemeljuje svoj nujni predlog o reformi bratovskih skladnic.
Dunaj, 17. jan. Obstrukcija, katero sta začeli dve majhni stranki, je imela zanje primeroma ugoden vspeh. Med tem, ko Nemci niso mogli z govori ob-struirati, ampak so morali zahtevati glasovanja po imenih in kravalirati, so češki radikalci in agrarci obstruirali samo z govori, dasi so med njimi štirje kmetje in dva delavca. Poslanec Choc je govoril od 12. ure o polnoči do en četrt na tri zjutraj, Klofač od treh do osmih, <Cerny od tri četrt na devet do 1. ure popoldne. Nato je dobil zopet besedo €hoc.
Dunaj, 17. januvarija. Vlada namerava predložiti državnemu zboru popolnoma izdelani načrt novega poslovnega reda. V odločilnih parlamentarnih krogih se dvomi, da bi se rešitev take predloge mogla izvesti.
Dunaj, 17. januv. Ob 6. uri zjutraj je prišel predsednik Vetter v zbornico. Pozdravili so ga s klici: „Heil dem Priisidenten!" Po noči je bil nekdo z galerije zaklical: „Dobrou noc, pane C5hoc!u Moral je takoj zapustiti galerijo.
Dunaj, 17. jan. Danes popoldne je bilo že mirno v zbornici. Mnogo poslancev se je že odpeljalo domov.
Dunaj, 17. januv. Dne 22. t. m. «e vrši v dvorni župni cerkvi poroka nadvojvodinje Elizabete Amalije s princem Alojz. Liechten-s t e i n o m.
Dunaj, 17. jan. Policija je dobila obvestilo, da je sem pobegnil po nekem izvršenem zavratnem umoru 47 letni mizar Jožef Floriančik s Kranjskega.
Trst, 17. jan. Laški listi upajo, da bedo občinske volitve v Tinjanu zopet razveljavljene.
Inomost, 17. jan. Dr. Hacker pride iz Inomosta v Gradec kot naslednik "Nikoladonisev.
Sarajevo, 17. jan. V Visokem je bil včeraj krvav boj. Pravoslavni kmetje so napadli katolike in mohamedance. Osem oseb je težko ranjenih.
Carigrad, 17. jan. Proti reformam, katere bodeta zahtevali za Makedonijo Eusija in Avstrija, so turški vladni krogi jako nasprotni in čuje se, da se prostovoljno sultan tem zahtevam nikakor ne bode udal.
Genf, 17. jan. 0 obravnavah, katere vodijo tu pravni zastopniki prin-cezinje Lujize in zastopniki saškega prestolonaslednika vlada tajnost. Obravnave so zaključene in so jih obe stranki podpisali. Tudi nemški konzul je podpisal.
Genf, 17. jan. Voditeljice in voditelji dekliških zavodov in šol so se pritožili pri kantonski vladi, da prince-zinja Lujiza in Giron hodita na sprehod po istih ulicah, po katerih se navadno vrše sprehodi gojenk in da ta nujna navzočnost slabo upliva na gojenke.
-Orotoiž.
Z i v e p o d o b e. Sin : „05e, kaj pa so ,žive podobe'?" — Oče: Ce ljudje tako pri miru stoj d, kakor bi bili mrtvi!"
Marljivost v službi. „Naš gospod predstojnik je tako uslužben, da bo gotovo odredil pogreb na nedeljo, če umrje, le da bi uradniki nič ne zamudili!"
Umrli so:
14. jati. Neža ZavaSnik, gostija, 78 let, Zvezdarske ulice 4, pljučnica. — Cecilija Franja Juvan, usmi-ljenka, 4' let, Radeckega cesta 11, jetika. — Ana Pauer, pekovskega mojitra hči, 2 leti 2 met., Svetega Petra cesta 48, Meningitis basilaria.
16. januvarja. Ivan Tominc, mizarjev sin, 13 raes. Streliflke ulice 16. Tubercul. pulm. et memingum. — Fran Waldecker, umirovljeni župnik 81 let, ZaloSka cesta 11, Arteris sclerosis Marasmus senilis.
V bolnišnici:
let,
11.	jan. JoZefa Vihteli«, Šolska učenka, 6»/, ikrlatica.
12.	jan. Elizabeta Modie, gostija, 69 let, Athero-matosii, Necrosis čuti« cruris.
14. jan. Ivana Foramitti, sprevodnikova žena 48 let Haematemessis. — Primož Gerčar, dninar 17 let, {etika.
11
SLOVENEC
ii
ar se prodaja
doslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnah:
Blaž N., Dunajska cesta 12. Brua Maks, Pred škofijo 12. Doleno Helena, Južni kolodvor. Kalii Alojzij, Jurčičev trg 2 Suinik Josipina, Rimska cesta 24. Tonioh Ivana, Florijanske ulice 1. Vrhove Ivan. Sv. Petra cesta 52.
M RANČIŠKA JOŽEFA*]
GRENKA VODA
ja edino prijetno užitno
naravno čistilo.
J
Meteorologiono poročilo.
ViSina nad morjem 306.2 vn, srednji zračni tlak 746*0 mm
Čas opazovanja
Stanje barometra, v mm.
Tempe-ratura _ PO Celsiju
Vetrovi.
Nebo
j:* p. f
161 9. zveč. | 748 2] 17| 7. zjutr. | 750 3
—7-4 | si svzh. f del, obl.
oblačno
0-1
.7 3 ( sr. szah i 2. popol.| 760-6 | —4-2 I sr svzh. | , Srednja včerajšnja temperatura —6 8" normale, —2 5°.
Dunajska borza
dnž 15. januvarija.
Skupni državni dolg v notah.....101 10
Skupni državni dolg v srebru.....100-93
Avstrijska zlata renta 4% .....121-10
Avstrijska kronska renta 4%.....101-10
Ogerska zlata renta 4% ......121 —
Ogerska kronska renta 4% .....68'96
Avstro-ogerske bančne del.nice 600 gld. .	15'53
Kreditne delnice, 160 gld..............690'-
London vista......................239-771/,
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 11712'/,
20 mark........................23 42
20 frankov (napoleondor)......IS 06
Italijanski bankovci.........9525
C. kr. cekini...........1130
Zit
ne cene
dne 16. januarja 1903 (Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 60 kilogramov.
PSenica za spomlad.....K 7 84
Rž za spomlad.......„6 98
Koruza za maj • junij 1903 . . .	„ —
Oves za pomlad......, 6-42
Na budimpefitanski borsi:
Plenica za april .....
Rž za april........
0ve» za april .......
Caruia za maj (1903) . . ,
do 7-85 „ 6-99
645
7-72 6-68 6-17 6-83
do 7-73 . 669 „ 6-18 . 684
(Efektiv). Dunajski
PSenica banaSka .
* južne železnice Rž » > Ječmen , >
ob Tisi . . . Koruza ogrska stara .
» , nova . Činkvant » stari .
. , novi Oves srednji .... Fižol.......
trr
8-20 7-70 7— 6-30
6-30
7-10 6-80 7-10 6-60 655 7—
do	8-76
,	8-10
»	7 20
,	7-26
»	7-76
»	7 20
,	6-96
„	7-26
.,	6-80
„	6-76
„	14—
VABILO
57 1-1
občnemu zboru
hranilnice in posojilnice v Borovnici
v nedeljo, dnč 25. januarja 1903 ob 3. uri popoldne v občinski pisarni.
DNEVNI BED:
1.	Pozdrav načelnika
2.	Poročilo blagajnika
3.	Potrjenje letnega računa
4.	Volitev odbora in nadzorstva
5.	Izprememba pravil
6.	Razni nasveti in predlogi.
Odbor.
^Katoliška Bukvama" v Ljubljani
priporoča:
Kratek poduk
sr
o sv. zakonu.
Za slov. zaročence In zakonske
sestavil
Jan. Za bukove c, župnik.
Cena trdovezani knjigi 70 v, po pošti 10 vinarjev več.
rnmmrnmmmmm
Vozni red
avstrijskih državnih železnio, veljaven od 1. oktobra 1902.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v «red-
njeevropikom času. Srednjeevropski čas je krojnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol.).
Ob 12. uri 24 min. po unči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selx-thal v Aussee, Iscbl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri 5 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; Jez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Reifling v Steycr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko.
Ob 7. uri 17 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto
Ob 11. uri 51 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 1. uri 5 min. popoldne meSani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob ,'{. uri 50 min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri 8 min. zvečen meSani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 10. uri zvečer v Trbiž, Beljak.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 3. uri 28 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmun-dena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste.
Ob 7. tiri 12 minut zjutraj iz Beljaka.
Ob 8. uri 44 min. zjutraj meSani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 11. uri IG min. dopoldne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla.
Ob 2. uri 32 min. popoldne meSani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 4. uri 44 min. popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla.
Ob 8. uri 35 min. zvečer meSani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 8. uri BI min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Fran<:ovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solno grada, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Odhod iz Ljubljane (drl kol.)
Ob 7. uri 28 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 05 . popoldne „ n 6". . 50 „ zvečer . .
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob 6. uri 49 min. zjutraj iz Kamnika. n 11. n OH „ dopoldne „ „ 6. „ 10 „ zvečer
Odhod:
Ob 7"15 zjutraj „ 2-13 popoldne „ 6-06 zvečer
Prihod:
Ob 6-34 zjutraj „ 12-29 popoldne „ 6-69 zvečer.

lz?la je Knjiga
„Lar5^i čudeži".
Francoski spisal Henrik Lasčr, poslovenil Fr. Marešič.
Dobiti je v „Katol. Bukvarni" v Ljubljani, in v prodajalni H. Ničman.
Cena trdo vezani knjigi 2 K, po pošti 20 h več.
Služba organisfa
se razpisuje v Jesenicah pri Spljefu v Dalmaciji. Opravilo bi mu bilo: orglanje v župni cerkvi, vežbanje pevcev in če le mogoče, delovanje pri ondotni posojilnici. Biti mora samec. Imel bi stanovanje v župnišču ter hrano prosto, plača v denarjih po dogo-Ponudniki naj se pismeno oglasije
voru.
pri župniku don Franju Ivaniševiču, pošta Jesenice, Dalmacija.	60 3—1
Kž:4 Učenec ^a!
se takoj sprejme v	58 3-1
špecerijsko trgovino y Ljubljani.
Poizvč se več v upravništvu ,Slovenca'.
Dobro ohranjen
liarmoitlj
ie prodi iz proste roke po nizki ceni. — Več se izve pri lastniku Franu Mazi v Borovnici.	58 1-1
Harmonij
nov, amerikanski sistom b Štirimi igrami, 16 spre-menov, 6 oktav, ki je veljal 800 K. se zaradi preselitve lastnika odda po Jako nizki oeni lo sa 640 kron.
Glasbilo ima mogočun, krassn glas, fino intooa-cijo. Pripraven bi bil z» koncertno dvorano, domačo kapelo, ali za gospoda, ki je vešč in ljubitelj dobrega instrumenta. Kdor toraj hoče imenitno in ceno godalo, naj se blagovoli oglasiti pri
R. HavlnSeku,
5J 2-1 organistu na Jesenloah. Gorenjsko.
Napise in slikanje grbov
obrtnih ln trgovskih znakov na steklo, les in kositar oskrbuje in umetno izvrSuje v lastni delavnici tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani Frančiškanske ulice.	524 18 11—6 Vnanja naročila proti povzetju.
Čistokrvna žival
SimeotalsRega plcrrjcno
iest glav, vmes l'/4 letni juneo V je naprodaj.
Natančneia pojasnila daje Ferd. Dolar, pošta Mirna, Dolenjsko.	26 3-2
t Ljubljani, Pogačarjcv trg.
Fotoplastičiia umetnostna razstava.
Odlikovana na vseh svetovnih razstavah.
Vsak teden druge dežele.
Danes, Q soboto 19- jan. zadnjič:
Kassel
Wilhelmsthal, Wilhelmshdhe.

V nedeljo 18. do 24. jan. Zanimiv obisk v
Ril H al i.
Najnovejše so amerl£kl
mufoskopi.
pet novih, zabavnih podob.
5 znamk, ki is vriejo v posamen mutoskop 50 vin.
Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 9. ure dopoldne ===== do 9. ure zvečer. ==
Razpisuje se
$lužbet ©rgemi$tet
v planini pri Rakeku. Plača 40 K na mesec in prosto stanovanje. Zglasiti se jc do konca januvarija pri podpisanem žup-nem uradu.	64 3-1
Župni urad v Planini, 16. jan. 1903.
Štefan Rihar, župnik.
11
Zahvala in priporočilo.
Pri zadnjem požaru na Vrhniki dnč 20. decembra 1902 je uničil ogenj tudi mojo hišo in hlev na Gradišču. Komaj 14 dni poprej sem obedvoje zavaroval pri novi, domači,Vzajemni zavarovalnici'. Taista je po svojem zastopniku že čez dva dni škodo ocenila in mi celo zavarovalnino takoj izplačala. Zato si štejem v prijetno dolžnost, da se slavno isti kar najiskreneje zahvalim in svojim soobčanom novo zavarovalnico prav toplo priporočam.
65 i_i	Janez Tomic,
posestnik na Vrhniki.
Prva tržaška destilerija za konjak
OimiS &SfOClf v Barkovljah Pn Trstu
priporoča domači
zdravilski konjak
po trancoskem sistemu samo v izvirnih steklenicah, z nadzorstvenim zamašenjem preiskovalnice za živila in slrdila Dunaj IX, Spitulga^se 31, ki jo odobrena nd vis. c. kr. mimsterstva notranjih zadev. 1 steklenica 5 K. l/» steklenice K 2 60.
V Ljubljani s<» dobiva pri tvrdkah: J. Jebačin, Kham & Murnik, S Kordin, 22 30-2 A Lilleg, A. Šarabon, Viktor Sohiffrer, F. Terdina
8
I	K* tu
ti A
2	g-g "
a	ti S
» S
■g B s 7
B er> ~ o ET
S 5
• B
-	®
t ® 3 • cc
3	53 ©
«a	X *■"«
co	S
C£< B 3 S? "" P
— M PM
s
št
O E
x
*5 »e 2
<—> 05 (X> l
5B K B
00	CE<
1	5
<T 2.» sr ^ p
s N
te
W =
u. ss
3V
O
s P
CTC K
sr*
o ©
B w
OB
S* s
QC
t s
s ®
Ml Mrf
j f }
P-P
B
4 4
ca (D O1 O P
03
P
I—'
0 p
N P
H—
N Hi
5
1
CD
CD P O
C
<j P
o
o
*
cf
a »i
•d o
o
B p'
s
O
P
O« p
o g
ro
C/2
.O
N
T3 < £
CD -i
o
•OJ t=J
P9

O« CX5
03
B
PO <=>
O	CD
o5
0TQ

Zobozdravniško naznanilo
Zobozdravnik
med. univ. Dr. A.praunseis
naznanja, da je spremenil ordinacijske ure in sicer or-dinuje od 1. jan. 1903 naprej od 8. do 12. in 2. do 6. ure
v Ljubljani, Marijin trg št. 3.
„THE GRESHAM",
zavarovalno društvo za življenje v Londonu.
Podružnica za Avstrijo: Dunaj, I., 4»ischistrasst> i,
▼ hiši druStva.
ruStvena aktiva dnž SI. dcccmbra 1900 ................^ron 184 387 703-_
Letni dohodki na premijah in obrestih leta 1900 .......... ! . . » 33 S67 4971 —
Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe iu za odkupe itd. od postanka društva (1848) » 405 807 867-—
Mej letom 1900 je društvo izdalo 5556 polic z glavnico............ 60 898207-—
Za specijelno varstvo avstrijskih zavarovancev je »The Gresham" do 31. decembra 1900 r vrednostnih papirjih založila že znesek
nom. kron 21,039.000-—
pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju.
Prospekte ia tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge, daje brezplačno
glavni zastoj) v Ljubljani
pri
v vili nasproti Narodnemu domu.
490 12-10

+OQOQQOQOOOOQOQQQOQQOOQOQQOOl
Stanje hranilnih vlog: 17 milijonov K.
Rezervni zaklad: nad 400.000 K.
na fllesfnem trgu zraven rotovža g
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne Š ^ in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa- M ^ cega pol leta h kapitalu. Kentni davek od vložnih obiesti piačuje J'? ^ hranilnica iz sama, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.	q
0 Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega Q 0 zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim 0 0 premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je var- 0 0 nost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to 0 0 hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in 0 0 varovanoev.	0
0 ŠOT* Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in O 0 potoni c. kr. poštne hranilnice. Igg	77i 9 O
o Posoja se na zemljiiča po 4s/4°/0 na leto. Z obrestmi vred pa O 0 plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo 0 ^ ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v rt 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6 % izposojenega kapitala. Jr
posoja se fudl na menice In na vrednostne papirje ^	in sicer po 4'/»* do 5%.
\€COOOOCOOQQOOOQOOOOOOQQQOQQC+
i
i
Jlofeli, kavarne in gostilne,
ki so naročene na »Slovenca":
Belca pri Dovjem : P o t o č n i k Fr., gostilna.
Begunje nad Cirknico: Bo na d Anton, Švigelj Anton, gostilni.
Bled Gostilna \Vester.
Bistrica pri Št. Rupertu: Z »j c Anton, gostilna.
Boh- Bela : M u ž a n Valentin, Z u p a n Iv.
. in Ropret Jera, gostilne.
Boh. Bistrica: A r h Franc in Mencinger J., gostilni.
Borovnica: F o r t u n a Val. in K o b i Anton, gostilni, Fran o v i g e 1 j, gostilna iBreg). Lebez Ivan, gostilna.
Brezje, Gorenjsko : F i n ž g a r Jos. in G a-b r i j e 1 č i 6 Ant., gostilni. Lavrenčič Pavi, gostilna „pri Rozmanu«.
Brod pod am. goro: B i t e n c Jož., gostilna.
Celje: »Narodni dom" (Fr. Lajovic).
Cirknica, Notr.: K o r č e Ivan in M e d e n Miroslav, gostilni, Anton de b o h i a v a , restavrater.
Črnivec pri Radoljici: Kocijančič Fr.,
_ gostilna.
Čniomelj Franc Jerman gostilna.
Oedendol pri Vi&njigori: Omahen Mih., gostilna.
Dolenja vas pri Ribnici: M r h e r I g n., gost.
Dunaj: Cale »Goldene Kugel« IV. okra), Cafe »Mozart«, III. okraj, in »Ar c a den-Cafe«, I., Universitatstrasse. Car 1 Zobl'8 „Cafe Beethoven", I, Universitatsstrasse 11., KavarnaMuhič IX. okraj. Porzelangasse, Cafč »Wieni, I.. Franzensring.
Oorica: Kavarna Schwarz, Kavarna „Central".
Gorje Spodnje pri Bledu. Z rime Janez, Jan Janez, gostilni.
Orapče: M haZalokar, gostilna.
GroeupJj 3: K o š a k Fran, gostilna.
Gor. Otok pri Mošnjah: B r i n š e k Jakob, gostilna.
Gosd Kranjska gora: Blankuš Pavi, govtilna.
Horjul: C e p o n Janez, gostilna.
Hrudica pri Jesenicah: N o č A., gostilna.
Idrija: Casino »Idrija«, Kavčič Fran. kavarna, Kos Josip, gostilna.
Javornik: N o č Mihael, gostilna.
Jesenice. Gorenj.: Frjan Ivan, restavracija , V i 1 m a n Fran , V i š n j a r Karol, Hrovat Marija, »pri mesarju«, gostilne.
Kamnik : F r i e d I Ivan, hotel, V a n o s s i Jos . kavarna,Pet. Žero vni k pri »Sokolu«.
Kandija pri Nov. mestu: J a k š e Jan. in Zore J , gostilni.
Kostanjevica: Zalokarjeva gostilna.
Kozarišče pri staremtrgu: P i a n e c k i Jan. got-tilna.
Kranj -.Kavarni Jiiger in Kreuz-b e r g e r, Fran burni in Golob Mat., FranzJezeršek, gostilni. M a v r i 1 i j M a v r , pivovarnar, hotel »Nova pošta". Hotel »Stara pošta."
Kropa: M. .1 a 1 e n, gostilna.
Ljubljana: Kavarne: „Austria1', »E ur op a", »V a 1 v a s o r", ,C a s i n o", „Eggia", Ivan L e k a n, »M e r c ur", Jos. Kramar, Ant. Albert; hoteli: »Pri slonu", »Lloydu, Iv. Graj-žar, južni kolodvor; pivarne: Lorbek, Auer, Hafner; gostilne: „Novi svet", Marije Terezije cesta, „Pri mlinskem kamnu", Sv. Petra cesta, „Pri zvezdi", Cesarja Jožefa trg, »Pri roži", Židovske ulice, „ P r i zlati ribi", Špitalsko ulice, »Pri Štefanu", Frančiškanske ulice, »Katoliški dom", Turjaški trg, „Rokodelski dom", Komenskega ulice, Delavsko konsumno dru-
štvo, Eliz. J u r k o v i č (»pri Kolovra-tarju") Pred škofijo, „Pri križu", Rimska cesta, Marija B a r b o r i č , Sv. Petra nasip št. 5, Fr. K r v a r i c (»pri Figo vcu" J, Dunajska cesta, Mar. Ah lin, Karlovska cesta štev. 28, August Zaje' Rimska cesta št. 4, „ P r i Kamen-č a n u Karlovska cesta št. 4, gostilna D a c h s, Florijanske ulice št 33, M. Š k o f, Rečne ulice št. 8, Ivana busteršič, bv. Petra cesta št. 15, Ivan C i n k o 1 e , Kopitarjeve ulice štev. 4, gostilna „ p r i J u r j u ", Poljanska cesta, Lovro C e š -n o v a r (»pri starem Tišlerju"), Kolodvorske ulice, gostilna B 1 u m a u e r, Kolodvorske ulice, Andrej C e r n e , Hil-šerjeve ulice št. 14, Jakob Z a b u k o -v e c , Breg, Josip Boštijančič (»pri Pepetu"), Kolodvor, ulice, Ant. K o c m u r, Poljanska cesta št. 9, Jos. Dermastja (»pri Kamnarju"), Vodmat, Zaloška cesta št. 3. Terezija O m e j c , Karlovska cesta št. 32, Marija Štele (»pri bslem konjičku"), Poljanska cesta štev. 26, Rudolf T e u e n t e , Gradaške ulice št. 10, Ana uuzak, Poljanska cesta št. 48, „N a -rodna kavarna«, »Pri avstrijskem carju«, Rezika Kralj sv. Ja koba trg, Poršin Matija na Rožniku, Vospernig, Gospodske ulice, Frid Nova k, restavrater v „a v i c a r i j i", Bizjak Fran , ori Krčonu", Tržaška cesta, Praun-se i s A., zajutrkovalna soba, Mestni trg 19.
Litija: »Pri F o r t u n i« , gostilna.
Medvode: Jerala Alojzij in Zweiner Ivan, gostilni.
Mlino pri Bledu : D o k t o r i č Marija, gOBt.
Novomesto: Kavarna Danisch.
Ortenek: J. B. K os le r, restavracija.
Podnart: Pogačnik Marija, Javor Terezija, gostilni.
Premsko vo p. Kranju: Jak. G o r j a n c in
Jakob Dohnar gostilni.
Pulj (Pola): Cafe M i ram are.
Radoljica: Hirschmann Ign., gostilna,
Rakek: Sebenikar Lovro, restavracija, Ludovik S e b a r , c.kr.poštar, Ivan Fatur. gostilni.
Rateče, Gorenjsko: Ivan P e t r i č, gostilna.
Ribnica, Dol.: Lovšin Ivan, kavarna, Podboj Jos. in Zadnik J., Fr. Podboj, Andrej Podboj, And. P e t e r 1 i n ? gostilne.
Sava pri Jesenicah: Ar h Jan., gostilna.
Slov. gradeč: Giinther Avg., gostilna.
Smlednik: Oblak Primož, gostilna.
Sodražica: Drobni č Jurij, gostilna.
Stanežiče pri Ljublj.: Josip T e r š a n , gost.
Stara Loka: Jelovčan Marija, gostilna.
Stožice pri Ljubljani: Pečnik Jan. (»pri Urbančku"), gostilna.
Struge pri Dobrepolju : b a 1 o kar K., gostil,
Sv. Jakob v Rožni dolini, Kor.: Mikula Jakob, gostilna v »Nar. domu«.
Sv. Križ p. Litiji- Fr. Miklavčič, gostilna.
Škoija Loka: Hafner Leopold in IIaf-ner J., gostilni, S p li ch a 1 Fr. kavarna.
Šturije pri Ajdovščini; Edvard C igo j, Štefan Sel j in Ivan Štibilj, gostilne.
Toplice, Dol.: Oskrbništvo toplic.
Travnik, Dol.: Lavrič Jan., gostilna.
Trst: Cafe Commereio, Caf eFabria,
Tržič: Lončar Mat., Ruech K., gostilnh
Velike Laiče: Matija Hočevar, gostilna »pri pošti."
Vipava: Lavrenčič J., gostilna. Hotel »A d r i a«.
Visoko pri Kranju: O k o r n Jan., gostilna.
Vrhnika: Dolenc Fr. Jurca Jos. io Kočevar Franc, gOBtilne.
Žerovnica p. Cirknici: M a r o 11 J., gost,
Žirovnica: Cop M.,Sveti na A.,gostilni.

finhro tira ran a 8 3leinim jamstvom ru-UUWr UIC 1(C11U pošilja tovarna ur v Mosta
HANN8 KONRAD
trgovina z urami In zlatnino
/no«f (Briix) it. 234, Čeiko.
Dobre rem. ure iz nikla gl.3'75 Prave srebrne rem. ure „ 5'80 "ristne srebrne verižice ,,120 Budilniki iz nikla . . „ 1-96 Moja tvrdka je odlikovana s s c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami brezplačno. 573 100—74
Nov harmonij
z 9. spremeni, dvovrsten, amorkanskega sistema z lopo donečim glasom, je takoj zaradi preselitve po zelo nizki ceni oddati.
Ceno in vse natančneie pove organist v Altenmarktu. Gurkthal, Karnten.
12 3
Sveti
pnstni krofi
so dobiti vsak dan v slaščičarni in pekarni
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21
in
Mestni trg 6.
Naročila se točno izvršujejo.
fA
naravna
afikaSSčrca kislini
(iot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh bolenuih	(1.) 38 2
111
pri protinu. želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna
za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežuječa pijača.
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih Prospekti zastonj in franko
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih specerijekih prodajalnioah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mibael Knstner-ju in Peter Lassnik-u Ljubljani.
Senzačni liker
fllonfe Crisfo
ttiLfe^^fe^ ptn/e vrste.
| Velika posebnost med likčriTj
čpdovltega okosa kfepčalo za želodee. *
Na prodaj v vseh boljših proda-jalnicah s kolonijalnim blagom in delikatcsami. <	n .i .==
Josip Archlcb in drug
destll. na par v PRAGI.
Odlikovan s 84 prvimi svetinjami.
1362 20—13
k^^A I A i A i lAj	.	A j |A| . A I	lAnAn Ani>i .AhAhAhAhAhAiiAiiA.. A . ■ A ■ • A - ^A.
Čast. gosp. ženini in neveste!
Priporočam svojo bogata zalogo in naznanjam, da sem prodajalno po novem Drenaredil in povefial. Prodajam po jako znižanih cenah
vse najprimernejše reč1; m sicer: jjepne ure, osebno nakupljene v Švici, stenske (Pendel)
ure z novim na zvon zvonečim bitjem, verižice, uhane, prstane, broške itd. Šivalne
Stroje, posebno nove vrat« „Slnj$er" Z* domaČo rabo, prav po ceni, ><» tudi za stikati. Namizno opravo (beštek) iz kina
in praveg« srebra.
Se vljudno priporočam za številni obisk	15 1
Franc Čuden, urar in trgoveo v Ljubljani,
exporfna tvrdka ur na debelo In na drobno, član švicarskih tovarn Union, založnik c. kr. avstr. drž. dolenjskih železnic.
Zahtevajte veliki novi cenik tudi po po AH franko.

^■oilo.""
-mm-
Kmetiška posojilnica
Oddaja v svoji lastni novozgrajeni hiši na Dunajski cesti v najem s 1. avgustom 1903
fe^f3 dve prodajalnici
v fronti na Dunajsko cesto vsaka z skladiščem in kletjo ter

devet stanovanj
v I., II. in III. nadstropju po tri in štiri sobe z vsemi pritiklinami in vsakem stanovanju s lcopelno sobo.
Poizvedbe v pisarni kmetiške posojilnice v Ljubljani, Marija Terezije cesta št. 1 (v uradnih urah).	61 3—1
isiiž:

„*NDROpOGOjr
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo Za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani
pri gospodu	274 (25)
Vaso Petriči^-u.
v zalogi imajo tudi gg E. Mahr in U. pl. Trnk6czy v Ljubljani, Rant v KranJI, in lekarna „Prl angelju" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.
Razpis.
27 3-3
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 16
se priporo čapreč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah
StolUTllelJ uniform avstrijskega društva železniških uradnlkof.
Za zgradbo vodovoda za trg Planina pri Logatca na 52.000 kron prora-čunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne dražbe.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na jednotne cene proračuna naj se predlože
do 31. prosinca t. 1. ob 12. uri opoldne
podpisanemu občinskemu uradu.
Ponudbe, katere morajo biti kolekovan: s kolekom za jedno krono, dopoBlati je zapečatene z napisom „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Planino.«
Ponudbi mora biti dodejana izrečna izjava, da pripozna ponudnik Btavbene pogoje po vsej vsebini, da se jim brezpogojno ukloni.
Razun tega je dodati kot vadij še 5% stavbenih stroškov v gotovini ali pa v pupi-larnovarnih vrednostnih papirjih po kurzm ceni.
Občinski odbor si pridrži p-avico, izbrati ponudnika, ne glede na ponudne cene, oziroma če se mu vidi potrebnim, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbeni pogoji oo na ogled pri občinskem uradu v Planini.
Občinski urad v JPlaiiini
dne 7. prosinca 1903.


Janko Šink
svečar v Kranju
1421 8
nasproti mestni župni cerkvi (prej Sifrar)
priporoča velečast. duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu
pristno čebelno-voščene sveče
kg. po 5 K. Za pristnost teh sveč jamči s svoto 2000 K, ter dovoljuje 3% odbitka.
Blago se pošilja na vse kraje avstro-ogrske države poštnine prosto.
HER BABNY-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prani »trup raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje p61, daje slast do Jell, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo Jaol in krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, rar-topljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolb pospešujejo narejanje kostlj.
Cena steklenlol 1 gld. 25 kr. — 2 K 50 h. po pošti 20 kr. =» 40 h več za zavijanje.
Svarilo !SmeafiipP00d
daljnim imenom, ki pa so po sestavi in po učinku vsa različna posnemanja naših izvirnih preparatov te 33
let obstoječega podfosfor-nastega icislo-apnenega-že-leznega sirupa svarimo in t°raj prosimo, izrecno zahtevati Herbabny-J®V apneno-železni sirup in gledati na lo, če ima vsaka steklenica pristavljeno uradna vpisano varstveno znamko.
Edina izdelovalnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VH./l, Kalserstrasse 73-76. V zalogi skoro v vseh lekarnah as Dunaju, v
Ljubljani in drugod. 141 20-7 V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardetschlfiger, G. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, J. Mayr; Celje: O. Schwarzl & Co., M. Rauscher; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schiodler, Ant Mizzan; Breze: G. Elsfisser dediči; Sovodenj: F. Kordon ;Celovec: P. Hauser &J Pichler, P. Birn-bacher vdova. J. Kometter, V. Hauser & R. pl Hil-linger; Št. Vid : A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A Sut.na, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini, M. Ravasini; Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann: Črnomelj: F. Haika; Velikovec: J.Jobst, Volšperk: J. Huth.
Leopold Tratnik
pasar in srebrar
v Ljubljani,
Sv. Petra cesta št. 27
se priporoča prečastiU da-novSčini, cerkvenim pred-stojn^tvom in dobrotnikom cerkvi v strokovno umetne izdelavo raznovrstnega
cerkvenega orodja,
kakor:
tabernaklje, mon-
itrance, kelihe, svečnike, lestenca, svetilke itd.
i/, zanesljivo najboljšega kovinskega blaga. V zalogi pa ima mnogo te lzgotovljenlh. krasnih
predmetov. Stare predmete prenavtja, posrebri In pozlati po najnižji ceni.
Slavnemu občinstvu pa priporoča lastne Izdelke ln veliko zalogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenareja tudi stare svetilke v uporabo
električne razsvetljave. — Postrežba zanesljivo točna, cene nizke.	72« 15-6
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana,Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovSčmi svojo veliko zalogo barvanlh prstenih
kot: rujavih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpei-nih in po modernih modelih izdelanih. Gene nizke. 36 52-3
Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
W ®
O
Varstvena znamka: Sidro.
LINIMENT. CAPSICI Comp.
iz lekarne Richter-Jeve v Pragi,
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo jc dobiti steklenica po K —"80, K 140 in K 2'— v vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z našo varstveno znamko ,,sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti lc v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek.
Rlcbterjeva lekarna pri Jlatera levn Pj
v Pragi, Elisabcthstrassc 5 1146 34-13


$tedilnO milo z znamko „jalen"

je izredno dobre kakovosti, je jako izdatno
................in zajamčeno čisto.
62 25-1
&SŠT Paziti je na
gorenjo varstveno ***** znuiiiko.
icjr Naprodaj je po vseh boljših prodajalnicah tacega blaga.
	mmmKmm	mmmmmmmmm		msmm		im
						
w.
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim poroštvom Kongresni trg št. 19
sprejema vsak delavnik od 9.—12. ure dopoldan hranilne vloge ter jih obrestuje
31 0 14 0
to je: daje za 200 Kron 9 Kron 50 h na leto.
Rentni davek plača hranilnica sama.
Simon Pogaear 1. r.
predsednik.
Andrej Zamejc 1. r.	Dr. Vinko Gregorie 1. r.
Stolni dekan,	II. podpredsednik.
I. podpredsednik.
Raj ko Sam s a 1. r.
1*69 5	ravnatelj.
popolnoma nov pred enim letom v tovarni kupljen poidrugovrstni
IftaFinonlj
s Šestimi i ejjistri, lepim in močnim glasom za 140 K, veljal je pa 2J0 K.
Več v upravništvu tega lista
50 2—2
Dve mešani trgovini,
ena v Ribnici na Pohorju, druga na Muti pri Marenbergu, ooe dobro urejeni, na lepem prostoru in s stalnmi odjo-maloi, ste na prodaj pod ugodnimi pogoji.
Natančneje o poeoiih se izve pri gosp. dr. Rosini, odvetniku v Mariboru. 48 2-2

Podpisana ima v saiogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago ga bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, korotelje, prte td
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri alužbi božii. — Prevzema tudi vezenje, nreiiovljenje star« obleke In vsa popravila. — Izdeluje ročno ln poSleno po najnižji ceni bandera ln vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da ?e blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavijaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoitovanjam se priporoča 691 52 33
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v LJubljani, Wolfovo ulioo 4.
S*
iF
6*-

oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo mooooojm )00000
m
oooooooo
OOOOOOl OOOOOOi
Stanje vlog 30. junija 1902: blizu 9 milijonov kron.
vS
Najboljša in najsigurnejsa prilika za štedenje! m
Preje: Gradišče št 1,
Denarni promet v letu 1901: čez 23 milijonov kron.
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: kongresni tt*g št. 2, L nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po ================
brez kakega odbitka, tako, da sprejme O vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih —	4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 30. junija 1902: 8,818.060 1^ 70 h. Denarni promet v 1. 1901: 23,559.611 20 h.
HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so postno^
hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dnč 1. julija 1902.
Dr. Ivaii Susteršič,
predsednik.
Odborniki:
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Josip Jare,	Anton Belec,	Dr. Andrej Karlin,
veleposestnik v Medvodah. posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. stolni kanonik v Ljubljani.
Karol Kanschegg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,	Frančišek Leskovic,
veleposestnik v Ljubljani. župnik pri D. M. v Polju. načelnik okr. boln. blag. v Ljubljani. zasebnik in blagajnik „Ljud. pos.a
Karol Pollak,	Greg. Šlibar,	Dr. Aleš Ušenienik,
tovarnar in posest, v Ljubljani. župnik na Rudniku, profesor bogoslovja v Ljubljani.	1236 9
IOOOOO
oooooo moooooo ooooooom oooooo ot
moooo*i ©©©©■_
\oooooot
Ud»j»telj m odgovorni nridnlk: Dr. Igtfaoij žitnik.
Tisk »Katoliške li&kani*" v Ljubljani.