Tekoči račun pri Poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 10.644. Naročnina četrtletno din 9.—, polletno din 16.—, celoletno din 30.—.
Poštnina plačana v gotovini.
16 strani. 2*— dlnarj
LETO II.	LIST	DOBRE	VOLJE	ZA	SLOVENCE	/	IZHAJA	DVAKRAT	MESEČNO	ŠTEV.	10
Evropa na bolniški postelji
Doktor Chamberlain: »Če doseže vročina naznačeno višino, bo katastrofa neizogibna.«
Prihodnja številka izide 4. avgusta, to je za »Mariborski teden«.
Pozor!
Za humoristično razstavo in veseli teater, ki bo na prostoru »Mariborskega tedna«, so priprave že v polnem teku. Naj nihče ne zamudi ogledati si prireditev »Totega lista«. Ob malenkostni vstopnini se boste nasmejali do solz. Tamkaj boste našli karikature svojih znancev, mogoče celo samega sebe, videli bosie pa tudi karikature znanih državnikov itd. Večerne predstave bodo poglavje zase. Kupleti, igrice in razne druge vmesne atrakcije bodo popolnima izvirne, pisane nalašč za to prireditev. Na razstavnem prostoru bo poslovala ves dan tudi naša pisarna in sprejemala nove naročnike.
UREDNIŠTVO.
Lahkih nog naokrog . . .
Tjencin. — Japonska časopisna agencija javlja, da postopka, po katerem japonski vojaki »za pregled« slačijo vsakega belega človeka do golega, ni smatrati kot dejanje, ki bi bilo naperjeno proti belcem. Japonci, ki vedo kako težko Evropejci prenašajo poletno vročino, jim hočejo samo tnalo pomagati pri prenašanju neznosne vročine. Tudi »udarci«, o katerih piše Japoncem nenaklonjeni svetovni tisk, niso nikaki udarci, marveč samo — masaža.
Beograd. — Dr. Milan Stojadino-vič je zelo v skrbeh radi časopisnih vesti o velikem številu ruskih in matulžurskih aeroplanov, ki so jih po poročilih japonske agencije Do-mej sestrelili Japonci, ker je po teh vesteh sodeč zelo verjetno, da so dobili Japonci v roke material volitev dne " >!■ • ’ ’f 'a in se po njem ravnajo.
London. — Ministrski predsednik Chamberlain je poslal v Moskvo na j nove j še instrukcije poslaniku Strangu. Te instrukcije so plod dolgotrajnih razgovorov, ki jih je imel z najslavnejšimi krotilci medvedov. V Londonu si od teh instruk-ci\ obetajo mnogo koristi.
Bratislava. — Slovaška vlada je izdala odredbo, da mora radio Bratislava oddajati samo slovaško glasbo. Zato v zadnjem času ni slišati od tam nobene češke skladbe, pač pa nemške vojaške koračnice in madžarske čardaše, ki so zelo velikega pomena za slovansko vzajemnost.
Madrid. — General Franco bo podelil junaškim Allahovim Marokan-cem, ki so se zvesto borili za krščansko kulturo, zlate križce in meda-
ljone s slikami španskih svetnikov.
Beograd. — Milan Stojadinovič je zadnji čas zelo nezadovoljen z bolgarsko politiko. Bolgarija je namreč, hoteč pokazati svojo popolno nevtralnost, poslala v Berlin svojega ministrskega predsednika in istočasno v Moskvo 36 poslancev. I)r. Stojadinovič je skrajno užaljen, da se more najti na svetu država, v kateri cenijo ministrskega predsednika enako kakor 36 poslancev. Doslovno je izrekel: »Enačba 1 = 36 je popolnoma napačna. Pravilna enačba za Jugoslavijo bi bila 1 (to sem jaz) = 15,000.000 (to so prebivalci Jugoslavije).«
PRI PUTNIKU
S t ar e j š a d a m a: »Hotela bi v kako mirno kopališče, kjer ni razburjanju rudi političnega položaja Evrope, kjer ni nič slišati o vojni, skratka, kjer je božji mir pred politiko.«
U r a d n i k:	»Priporočam Vam
Severno ledeno morje.«
ODMEV
Na otroškem igrišču v parku se igrajo otroci. Korakajo in pojo. Majhen fantek se jim pridruži in koraka z njimi, pa ga največji otrok vpraša: »Kaj si ti — Sokol ali Orel?«
Malček se začne jokati in,ves v solzah zastoka: »Jaz sem — Jurček.«	______
Malim narodom I
(Po želji nekaterih danssinjikov ...)
Kar je hlapec gospodarju, kar je hišna milostljivi, kar tlačan je bil graščaku, kar so kmetu voli živi, kar kristjan je bil Rimljanu to naj narodi bi mali za gospodo večjih nacij prav povsod na vek ostali.
Evropa kliie Aleksandra Velikega
Kje si, kje, mogočni mož, da presekal vozel boš, ker me bo zadavilo, če pomoči brž ne bo.
Hitro reši me vrvi, sicer moja stara kri od strahu, napetosti v smrtnih krčih se zgosti.
Sekaj, sekaj po vezeh, mene pa nikar na meh pri tem poslu ne odri. Mož, razsekaj le vrvi!
SENAT SVOBODNEGA MESTA GDANSK
je dokazal vsemu svetu, da je še zmeraj svoboden vsak gdanski meščan, zlasti če je poljske narodnosti. Poljskim obrtnikom je vzel koncesije, da bi se ne mučili v zatohlih delavnicah, temveč se svobodno sončili in kopali v teh pasjih dneh sončne in politične vročine.
Naglušen medved
Chamberlain: »Kako betežen je že ta medved, niti ne sliši ničesar več!«
DOJILJA IN DOJENČEK
Angleži beli pestovali rumene so Japonce, vojne hrane jim dajali zmeraj polne lonce.
Želje vroče so gojili,
da nekoč medveda bi Japonci ukrotili kot mesar goveda.
Iz dojenčka je narasla divja vojna sila, ki vse rada bi popasla, drugim vrat zavila.
Medved se je nič ne plaši, silno pa Angleže njih dojenček zdajci straši, saj v meso jim reže.
Agencija „Rumena raca" poroča:
J up o n c i praznujejo dvoletnico sprehajanju po Kitajski. Prvotni načrt o bengaličnem razsvetljevanju kitajskih pokrajin sicer še ni izpeljan, ker za nekaj pokrajin, po katerih so se hoteli sprehoditi v par mesecih, še niso dospele zadostne množine raket in bukljonoscev. To gre na račun kitajske zaostalosti.
Nagle z m a g e, o katerih japonski generalni štab ni bil v dvomih, so bile dosežene res že v prvih mesecih in je le judovska propaganda kriva, da jih svet še po dveh letih ne pripoznu,
I) e m a n t i. Ni res, da bi japonsko - kitajsko prijateljsko sodelovanje ugonobilo 70 odst. japonskega narodnega premoženju, ker je narod brez premoženju. Ni tudi res, da bi šlo za Kitajce dve tretjini japonskega zlata. Kolikor so se res rešili zlatih bremen, so jih poslali Amerikancem in drugim dobaviteljem vojaških igrač za ■ i -' e sinove. Ni res, da bi japonska zunanja trgovina padla za 600 milijonov jenov. Resnica je obratna, japonska trgovinska bilanca je visoko aktivna. Dnevno izvažajo milijone patro-nov, tisoče granat, vojakov, topov, stotine tankov, letal, avtomobilov, strojnic in generalov. Uvažajo pu samo po nekaj tisoč žar s pepelom zveličanih Japoncev.
G r o ž n j a. Če svet še ne bo priznal popolnih japonskih zmag, Japonci ne bodo v nasprotnem primeru priznali svojih porazov.
DRAGIM ŽANJICAM:
Brž na njive, drage sestre, da bo žetev prej pri kraju, ker potem začnem jaz žeti, da bodo ljudje prej v raju.
Botra Smrt, s. r.
NEZNANI JUNAK,
ki je pred 150. leti junaško pomagal podreti grozno pariško ječo Rastilijo in so pri tem tudi njega podrli, je ob 150-letnici francoske revolucije smet pogledati z onega sveta v Evropo. Prišel je v sveti veri, da ne bo našel nikjer nobene ječe več. Upal je, da se bodo srečni zemljani sončili v svobodi, enakosti in bratstvu. Vendar je že prvo jutro, ko je malo pregledal dnevnike, spoznal, da je sanjal prevelike sanje. Ker marsičesa iz modernega sveta ni razumel, je iskal razjasnitev pri brezposelnem profesorju, ki je bil junaka zelo vesel. Na vprašanje, kako je z gesli francoske revolucije v današnjem svetu, je uče-
ni mož po kratkem premisleku učeno odgovoril:
»Svoboda ni absolutna, sanje o njej so pa absolutno dovoljene.
Enakost je popolna v — koncentracijskih taboriščih.
Bratstvo med stanovi smo ponekod rešili s korporativno ureditvijo družbe. Bratstvo med narodi pu še ni popolno, a upam, da se vsi narodi prav kmalu pobratijo v plinski vojni.* Junak francoske revolucije je pljunil in mu je bilo žal, da si je razbil butico ob Bastiliji.
DIPLOMATSKI POMISLEKI O ŽETVI
Odgoditev vojne napetosti do konca žetve utegne imeti slab nasledek v tem, da bodo potem spet odgodili razvoj dogodkov in sicer iz treh vzrokov:
1. žito bo treba zmlatiti in zmleti;
2. iz moke bo treba speči kruh;
3. kruh bo treba pojesti in dokler bodo ljudje imeli kruha, se jim ne bo ljubilo klati.
LORD RUNCIMAN
je stopil iz angleške vlade, ker se kot ljubitelj Slovanov ne strinja z ruskim popuščanjem pri moskovskem paktiranju. Je pa tudi rahlega zdravja in hoče v miru prebiti letošnje leto, zato se misli nastaniti v Gdansku.
JAHJA PAŠA,
egiptovski zunanji minister zato potuje po Evropi, da bi se naučil jahanju na iskrih diplomatskih korvičkih po nevarnih bregovih, ki jih v Egiptu manjka. Mož hoče dokazati, da ni zaman J ah ja paša. Bog mu daj sreče!
Milan na vodi
Ladja oblasti se mu odmika, morda je nikdar več ne doseže. Mož je obilen in le počasi skozi valove hladne jo reže.
Mnogo krmaril bil je na vladi. Lahko je vladne ladje voziti! Težje se plavanja v opoziciji Milanu našemu je priučiti.
R
eporiaza
[
»Si slišal? Na otoku so včeraj aretirali profesorja Epruveto, kor je poizkušal pridobivati iz bazena sol!«
n
Trebušnik na slavnem
Trebušnika obliva znoj, na otok hotel bi takoj.
Na avtobus pa — y:lcj Ra spaka v vročini celo uro čaka.
»Je za teboj že tudi kdaj tekel?«
V nabitem vozu se mečka in eno misel le ima: d!a pot bo skoraj dovršena in v vodo skoči sred bazena.
Ob vodi zakriči: »Presnet!
Ta voda mrzla je kot led.
To nisem vedel, glej ga spaka!« In spet na avtobus koraka.
Mariborskem otoku...
Trebušnika obliva znoj in reče si: »Prijatelj, stoj!
Čemu naj človek se preriva,
Krem rajši brž na — vrček piva!«
B.
In celo za telovadbo je preskrbljeno
Tudi tapecirana ležišča imamo na otoku.
Lepa žena si marsikaj lahko privošči.
Ako se slačiš ali o-blačiš, kadar greš na kopanje, misli na ,,H A R A“ pletenin« Maribor Koroška cesta 26
Če si žejen ali lačen, če želiš sonca, zraka, zabave ali razvedrila misli na „arll“ (Oset) pod Urbanom
Manufakturno blago se dobi pol zastonj v
Trpinovem tekstilnem bazaru!
Oglejte si izložbe I
OdliKoranj a
\
Vzorna familija
Padel je na polju slave
■4
*
Križec za hrabrost, kakršnega dobi v vojni
znani junak:	neznani	junak:
^ I P** ^— * ■
»Vidiš, te zvezde so odlikovanja, ki jih je prejelo Nebo za pomoč generalu Franku.«
D. fioflja:
Današnja
Na morskem dnu šivali so, ki nihajo nič uma, za žrtje soživali pa dovolj jim je poguma.
Kuj bi jim to zamerili, zakaj obrekovali ?
Iirez uma to stvorenja so, ker so pač le — živali!
Na morskem dnu se srečala sta ribica in riba; kam neki ubežala bi, brž ribica ugiba...
»Odkod si,« vpraša riba jo,
»daj, da se te napasem!«
Kur škrge stisne ribici:
»»od tam in tam doma sem!««
Nato de riba ribici:
»Če tam in tam doma si, potem ti na uho povem: soseda sva midva si!«
»»Soseda?««, ribica v z žari,
»»kuko sem ti zahvalna, suj naju veže vendar pakt, da bova v vek nevtralna!««
»Pakt je živalim bedast ukt,« se riba je zadrla, nato nevtralnost z ribico ■ je vred kar brž požrla.
Kaj pri živalih bi ne bil takšen način sožitja, ko pri ljudeh še slabše jc, ki so razumna bitja?!
'Živalim — ta primer uči — požrešnost nič ne mine; ker pa ljudje še slabši so, so slabši — od živine!...
STOJADINOVIC IN SLOVENCI
Madžari, Arnavti, Srbi in sploh mnogi volilci so samo glasovali za Stojadinoviča dočim je vsak Slovenec izjavil, da ga voli. Voliti pa pomeni v srbskem jeziku ljubiti. Milan Stojadinovič iz tega povsem pravilno sklepa, da ga Slovenci ljubijo in ker liubezen spet roili ljubezen, ljubi Slovence seveda tudi on.
Svetovna zveza nudistov — oboževalcev nagote
je poslala vsem poročevalskim agencijam naslednjo notico:
Z ogorčenjem in obžalovanjem ugotavljamo, da se velik del svetovnega časopisja zgraža nad Japonci, ki slttčijo v mednarodnih koncesijah
na Kitajskem Angleže in Angležinje. Vsekakor je to slačenje napredno in človečansko, nikakor pa ne barbarsko. Japonci vrše naše poslanstvo, ki zahteva od človeku prirodno življenje. S slačenjem preganjajo samo znano angleško konservativnost. — Kampanjo proti slačenju plačujejo delničarji tekstilne industrije, ki se boje za dobiček in ti so v glavni večini Angleži, ki jih zdaj Japonci v pravem kulturnem napredku prehitevajo.
Nazaj k prirodi,
k Adamovi modi!
ZA REŠITEV GOSPODARSKIH KRIZ
so pa nudisti poslali vsem vladam tale predlog:
Prepovejte nošnjo sleherne obleke. S tem bo odpravljen prenekuteri izdatek tako zasebnikov kakor tudi ob-lustev. Vojaki, orožniki, policaji, fi-nancarji in podobni organi naj obdr-že kvečjemu svoje čepice, da se bodo ločili od civilistov. Narodni dohodek, ki je do zdaj odpadel na oblačenje, izguba časa z oblačenjem, vse to se bo uspešno in drugače izrabilo Po uvidevnosti posameznih vlad. Z uvedbo našega sistema preprečite zločine in prevrate. Zločinci ne bodo imeli kam skriti vitrihov in pištol, tihotapci valut in druge robe, prevratni elementi prepovedane literature, kar je z ozirom na komuniste vseh dežel in druge začasne protidržavne elemente vsekakor rešitev redu in morule. I)a, morala se bo s tem dvignila, ker se zločinci sploh ne bodo mogli udejstvovati. Ker potem ne bo potreben ogromen aparat, se bodo tudi davki lahko potrošili v druge svrlie. Vseh številnih prednosti našega sistema ne bomo posebej priporočali, ker se hvali sam po sebi in ima od vseh sistemov najlepšo bodočnost.
Nekatere vlade že študirajo gornji predlog in ga bodo preizkusile naj-prvo na brezposelnih.
Bogataš
(Po Stritarju — Ivan Rob.)
Kaj, deček, gledaš me zavzeto? Rejen sem in lepo zalit; krasi podbradkov me nešteto, razum pa skromno razvit.
Ljudje imajo majhne plače, dolgove, davke do ušes; ob cesti moje so palače in vila tudi ktera vmes.
/m kruh se nisem nikdar vbijal, . še manj za delom se pehal; v obilje sem telo zavijal, od sebe pa ničesar dal.
In kadar vidim siromaka, mi je pri duši res hudo: v peklu plačilo mene čaka, on pojde pa gorak v nebo.
RADOVEDEN SINKO
S i n k o: Očku, ali koncentracijska vlada tudi prireja koncerte?
O č k a: Kujpak, davčne simfonije!
Sinko: S kakšnimi instrumenti?
Očk a: Z bobni.
S i n k o: Kuko pa igrajo v koncentracijskih taboriščih ?
Očka: Tam pa samo tenko piskajo.
VROČINA IN POTRESI
so zdaj glavne nadloge Angležev. Vročine je krivo sonce in rusko nezaupanje, potresov pa irski teroristi. Angleži sami zase trde, da so nedolžni glede vročine in potresov doma in na tujem.
»Z DEMOKRACIJO JE KRIŽ«
poročajo iz Amerike. Ko bi bile Združene države korporativne, bi letos prav gotovo ne mogli uganjati Rusi boljševiške propagande s svojim paviljonom, kamor se zateku vsa svetovna radovednost. Radovedneže bo gotovo še glava bolela in z njimi ves svet.
,OBNOVA4 F. NOVAK
dobavlja: kompletne stanovanjske opreme, tapetniške izdelke, posteljnino, preproge, linolej, zavese, železno pohištvo in otroške vozičke, najceneje
MARIBOR, Jurčičeva ulica 6
Telefon interurban 29-05
>030*0’
Stare bajte podijo iz raja nia Kolodvorski cesti, ker se drže baje premalo doma in ne znajo vp ošteva ti vzvišenih funkcij električnega števca. Ljubljana se modernizira, ni čuda, če se hoče znebiti tudi študentovskih starih bajt. Bajte pa stoje na
Ježek:
Ljudsko soiutje
To zgodbo sem doživel na lastne oči. Jamčim vam, da je kolikortoliko resnična. Zgodila pa se je od začetka do konca takole:
V ponedeljek ob dveh popoldne je šla gospa Amalija mimo parka. In ko stopa mimo zelenili gredic, ji naenkrat udari na uho milo vekanje. Jok, razumete, kakor se pač jokajo majhni otroci. Gospa Amalija premeri park z veščim očesom od nog do glave. Park je prazen, žive duše rii v njem. Jok ipa udarja na uho, silen in neutešen. Gospa Amalija si z dlanjo zasenči oči, da bi lažje našla srečnega posestnika tega silnega glasu. In glej: na klopci tu poleg ceste — čudno, da ni videla prej — leži dete, čisto majhno dete, v umazane pleničke povito in joka, joka, joka.
V umni glavi gospe Amalije so se pričele prepletati misli. Dobro! Če otrok »joka, to še ni taka reč. Niti oblast mu tega ne more prepovedati. Druga bolj zapletena stvar pa je to, da je dete samo. To bi bilo proti tisočletni tradiciji, če bi novorojenčki prihajali brez spremstva posedati v park. A kaj, saj dete ni moglo priti samo! Prvič zato, ker je povito, in drugič takale majhnai štručka niti ne more slutiti, čemu naj bi ji služile noge. Torej je moral otroka kdo prinesti. Kdo? Bržkone mati, kdo drugi neki! Dobro! Mati je očividno odšla. In zakaj je pustila
trdni podlagi in se ne puste ugnati kar tako v kozji rog. Ukrenile so potrebne korake in jim bo najbrže uspelo še ostati na starem mestu. Le hud potres — pravijo — bi jih lahko zadel v živo.
otroka tu? Morda ga je pozabila. Smešno! Otrok ni marela. Torej ga je pustila namenoma. O, trdosrčna mati!... In gospej Amaliji so pričele po licih polzeti solze in z lic so kapale na tla.
Medtem pa so se okrog najdenčka nabrali še drugi ljudje. V hipu je bil položaj vsem jasen. Vsi do zadnjega so nepopisno sočustvovali z otrokom. Najprej se je oglasil debel gospod1, ki je izvajal sledeče:
»To	je	nezaslišano! Zapro	naj	jo, žensko,
če jo	najdejo! Kaj pa se pravi	to, puščati
otroke v parku. Še dobro, da srno prišli, saj sicer bi lahko dete od mraza in gladu še poginilo. Kaj pa mislite!«
Potem, če se ne motim, je padlo še nekaj trpkih opazk na račun oblasti.
Nato se je oglasil čuvar parka, ki je menil, da je brez dvoma nujno potrebno, da se ženska zapre. Dete namreč leži na klopi. Poseben zakon o zaščiti nasadov pa prepoveduje vsakršno ipoleganje po klopeh. Zato	naj	se ženska zapre	vsaj za toliko
časa,	da	bo fant dorasel in	ga	bodo lahko
kaznovali radi vandalizma, izvršenega nad občinsko klopjo.
Nato se je oglasil k besedi še nekdo, ki je imel, če prav sodim, protizakonite nazore. Pljunil je skoz zobe in dejal: »Vsega tega je kriv nevzdržni položaj malega človeka!« In je spet pljunil skoz zobe.
Za njim je govoril še predsednik športnega kluba, ki je povdarjal, kako katastro-
V Ljubljani
je kljub dežju in vročini postaven fant razodel svoje srce prikupni gospodični in se jii predstavil za uradnika. Čez nekaj dlni ga je “slučajno srečala v umazani delavni obleki in se je zgrozila nad veliko prevaro. Fant je razumel, da mu bije pri njej zadnja ura, hitro jo je pozval na večerni sestanek, da ji vse razloži in, ker ni hotela priti, je zagrozil, da se ustreli. Grožnja je pomagala, zvečer sta se sešla in tedaj ji je fant pokazal razne dokumente in tudi časopisna poročila, dla je res samoupravni uradnik, četudi je drugače delavec. Gospodična ni razumela, kako je to mogoče, no, ko je zvedela, da je kot delavec volil obratne zaupnike, kot samoupravni uradnik jih pa ne bo, je bila zadovoljna z njim. Upala je, da pride po tej poti lahko do županskega stolčka, ki bo tudi njo povišal v gospo županjo.
ČLOVEK MRTVAŠKIH LOBANJ
—	DOKTOR FILOZOFIJE
Ker Šekspirja ni režiral in Puškina je prebral, Bratko Kreft je promoviral, D r bo pred ime dajal.
falne posledice ima lahko na telesne zmožnosti otroka takole ležanje na trdi klopi.
Istočasno^se je med občinstvom pojavil mož, ki je za to priliko ponujal knjigo o popolnem zakonu in pravilni vzgoji otrok.
Neki literat pa je deklamiral mladinsko pesem.
V	tem hipu pa je pristopilo oko postave. Kadar je sila največja, je oblast najbližja. Stražnik je izvlekel beležnico in pričel popisovati. Vsakdo od okoli stoječih je moral povedati svoje ime in priimek, kje stanuje, narodnost, vero, iime staršev in kaj počenja na tem hožjem svetu. Vsakdo pa je dodal še kakšno pripombo in vse te pripombe niso bile nič drugega, kot eno samo veliko sožalje z otrokom, glede na njegovi žalostni položaj...
Stražnik je spravil beležnico in odšel.
Gospa Amalija je odšla.
Debeli gospod je odšel.
Čuvar parka je odšel.
Mož s protizakonitimi nazori je odšel.
Predsednik športnega kluba je odšel.
Mož s knjigami je odšel.
Literat je odšel.
Tako!
Park je prazen, čisto prazen. Žive duše ni v njem. Le tam na klopi leži dete nebogljeno in cuza prstek...
Tako se je zgodila ta zgodba, ki sem jo sam doživel. Zdaj že dolgo nisem šel mirno tega parka in ne vem, ali tisto* dete še leži tam ali ne.
Črna atrakcija
■s
Nou spumenik u Lublan
Zaduč sa me aritiral ksm punoč prveč zjon pu gasah, pa sa bli tku dobr, d sa me kr do fruštka gor mel. Alstns pa grem zatri dam u Muste čez Muzejsk plac, pia vidm en kp kamna u parke grlih nasprut Valvazorja. Jest ja bliži mahnem db vidu kva j tu, pa mej tku strah ratal kt lmdič.
Veste kva je bi o ? Ja sej Vin nom mogli razlužt. En kp kamna gor pa ena telečja glava z rugmi. Oči je pa take mela kukr bja autumubil čez vmp puvozu. Na gliha zdravil telečje glave pa ena taka prkazn iz večjrn nusain kokr gaj moui Levar u tejatru kje špilu Cirano de Bergerac-a, Jest vam rečni moja ta stara je lintvrn, ampak tna še useen leuš glava kokr tista prkazn. Tistmu kscj s kamna norca delu, pa še ni blu tui zadost, ampak j'e zdravil še ena figura naredil k ma taka glava kokr tist embrijo k ga maja u špetal u špirit. Na desna stran ud tistga pankrta sa dal pa butare.
Kukr sm jest tu vidu/ sin ja hiti* dam ubran, pa sm nji usa jeza ta stara tku pregarbu, d ma dons grlih taka kumara kt tista prkazn pred Val-vazorjm. Jest se res na morrn mislt d bi mogu tist kipar ksej s kamnam igroti na kašna druga viža inspiracije dubt.
Srajce in politika
Moda zadnjih časov v politiko tišči, svet sc zdai1 po srajcah v tabore deli.
Barva srajce kaže, kdo je vodja tvoj, nacija je važna, ne razum in sloj.
Svet zunanji vpije, da smo zaostali, ker si barve srajce nismo še izbrali.
Vse poznane barve so že razdeljene, morda v našo srečo proste ni nobene.
V	modi naših časov zadaj res capljamo, a pred zgodovino čisto vest imamo.
Prve na vsem svetu
—	še cesarjem znane — srajce smo ljubljanske v politiko vpeljane.
V	Mariboru smo imeli rokoborbe, ki so razvnele ves Maribor, najbolj pa seveda prebivalce Gregorčičeve ulice, ki ponoči niso mogli spati vsled divjih vzklikov navdušenega občinstva. Najprivlačnejša točka nastopajočih jc bil pravi črnec, posestnik železne kravate. Črni mož se v Mariboru ni dolgočasil. l(oj otrok mu je bil vse dni njegovega bivanju med
Iz kota bohinjskega
ŽUPANU V SREDNJI VASI
se je nedavno sanjalo, da ni več on župan, temveč mladi gospod, ki je večkrat na občini kakor on in ima tam tudi več besede. Ker Bohinjci na sanje še zmeraj veliko damo, tudi našemu županu verjamemo in se le bojimo, d*a kaj hudega ne pomenijo.
S KRATKIM SPOMINOM
Bohinjcev je računal gospod, ki nas je prvič obiskal lani na zimo, a je tudi zdaj zavozil med nas. Tedaj nam je obljubil veliko lepih reči, bilo je ravno pred svetim Miklavžem; zdaj je do Miklavža še daleč in nam ni ničesar obljubil. Nekega gospoda je takrat koval v nebo, zdaj pa ni imel zanj dobre besede. Nekaj Bohinjcev je pa že tedaj vedelo, da z borznimi špekulanti ni dobro češenj zobati, bolje je mačka postaviti v hišo, da
nami stalno za petami. Vedeli so povedati, kaj in koliko je, kaj in koliko pije, odkod je doma, kdaj misli umreti itd. Z jokom so se poslavljali, ko je odhajal v Ljubljano. Železna kravata menda tudi v sicer dokaj dolgočasni Ljubljani ne bo samevala. Neverjetno, kako Slovence privlači tuja rasa.
spod je teh misli, ampak nekam pozno, da bi mu lahko verjeli.
Kini nebeški
KRIK IZ SAMOTE,
zbirko pesmi bo dokončno uredil v tišini svoje vile Milan Stojadinovič. Za moto zbirke je spesnil tole: Nekoč je bilo, a zdaj ni več, tudi oblast je enkrat preč..,*
AVTOMOBILSKI HRUP
se je polegel, ker je na lepem izginilo vse polno avtomobilov. Blejci izjavljajo, da niso krivi tega izginotja in jim tudi ni nič všeč.
UBLAŽENA PREPOVED
Brezposelnim je spet dovoljeno sprehajanje po Bledu, vendar sc morajo izkazati s potrdili, da so bili nekoč diplomati ali ministri, za druge veljajo stari predpisi.
prežene miši. Tudi naš gosposki go-
Jakob Perhavec
Maribor, Gosposka 9 - Telef. 25*80
Trgovina z alkoholnimi pijačami in sadnimi soki. Izdelovanje likerjev, dezertnih vin i. t. d. Vedno v zalogi: pristno slivovko, brinjevec, klekovačo, droženko, tropinovec, vse vrste likerjev, Vermouth-vino in sadni soki. Na drobno!	Na debelo!
Nekaj novih, nekaj starih . . .
JUNAK
»Atek, ali se bojiš hudega psa?« »Ne, Peterček.« »Kaj pa tigra?« »Tudi ne.« Peterček premišljuje nekaj časa; nato pa reče: »Torej je mamica edina divja zver, pred katero imaš strah.«
OČALA
»Papa, ali nosi stric Pavel očala tudi ponoči?«
»Seveda, da vidi boljše spat.«
POBOLJŠANJE
»Mici, ali je tvoj mož še vedno' brez povoda ljubosumen nate?« »Hvala bogu ne: medtem se je že znatno poboljšal.« — »Kako to?« »Sedaj ni več Ljubosumen — brez povoda.«
ZMOTILA SE JE
»Vidii-š, Peter, moja mama se je le zmotila. Vedno mi je rekla, da tako neumne punce kakor sem jaz, ne vzame nitii največji osel. In vendar sem postala) tvoja ženica.«
NE IŠČE ZASLUŽKA!
Peter je bil v šoli poreden, zato ga je učitelj poklical pred1 šolsko desko in vprašal: »No, ipovej, kaj si zaslužil.« »Gospod učitelj,« je odgovoril Peter, »saj ne hodim zato v šolo1, da bi kaj zaslužil, ampak zato, da bi se kaj naučil.«
ČAROVNIK
Nek eleganten gospod je obedoval v restavraciji. Ko je poravnal račun in hotel oditi, je opazil pri sosednji mizi starejšega moža, ki je ravnokar vtaknil skrivaj srebrno žlico v notranji žep svoje suknje. Naglo je pobral elegantni gospod žlico s svoje mize, stopil k vratom, se poklonil navzočim gostom in rekel: »Gospoda, jaz sem znamenit čarovnik in Vam hočem pokazati svojo umetnost.« Nato jim je pokazal žlico in jo vtaknil v svoj notranji žep rekoč: »Vidite, tukaj je žlica. Sedaj pa) — liokus po-kus abrakadabra.« Obenem je stopil k starejšemu možu, mu potegnil žlico iz žepa in jo položil na mizo. »Tako je prišla žlica k temu gospodu,« je rekek se poklonil in zapustil restavracijo s smehljajočim se obrazom.
KAJ BI NE VERJEL?
Zena: »Ali ti verjameš, da človek lahko oslepi od mesečine?«
Mož: »Kaj bi ne verjel! Takrat, ko sem tebe snubil, je bila jasna mesečina.«
RAVNO ZATO
Janez' in Micka sta se ljubila. Nekoč sta sklenila, da obiščeta kino. Predno sta zapustila stanovanje je rekla Micka: »Janez, ti nisi obrit, pa hočeš z menoj v kino.« »Nič ne de,« ji je odvrnil Janez, »saj je v kinu temno in nihče naju ne bo videl.« »Ravno zato ...« je menila Micka.
V	DUHU ČASA
»No, Peter, kaj jemljete zdaj v slovenščini?« vpraša stric.
»Zdaj treniramo Gregorčičevo ,Soči’«! *
— No, Hilda, si že dobila služkinjo?
— Še ne.
— Kaj ni bilo nobene v posredovalnici za službe?
Seveda so bile, pa so bile že vse pri
nas!
PO PREDPISU
»Toda, dragi gosipod, zdaj ste že veliko boljši!«
»To je samo radi tega, gospod doktor, ker sem se natančno držal na steklenički nalepljenega predpisa.«
»In kaj je bilo tam napisano?«
»Steklenico je treba imeti zmeraj dobro zaprto.«
ŽENITNI POSREDOVALEC
»Tone, ti ki si že toliko parov skupaj spravil, pomagaj še meni. da sc oženim!«
»Da bova ostala prijatelja, tebi dekleta ne bom preskrbel.«
»???!!!«
»Dvanajstim parom sem pomagal do zakona, pa nobenega od teh ne smem obiskati, razen enega, pa še tega le zato, ker je žena po par mesecih ušla.«
IVAN KRAVOS
MARIBOR,
Aleksandrova cesta 13
Mariborski epigram
»Peter, ti si kakor skala, trdne vere, neomajen!«
Tak glasi izrek se davni, ki ostal na vek bo trajen.
Tudi jaz sem neomajen,
—	vej od; kodfcrkoli veter! — v borbi za obrtna prava trdna skala SEM, KO PETER!
D. G.
Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom
M. OSET
MARIBOR, Glavni trg
se priporoča vsem c. odjemalcem
Opozarja na stalno zalogo mineralnih voda: radenske, rogaške, Franc Jožefove grenčice, Hunyadi Janoš, Gleichenberškega Konstantin in Eme vrelec itd.
Telefon 22-07
ijj§=|=jj
Še malo politike
O USODI AFRIŠKIH KOLONIJ
hočejo angleški državniki izvesti plebiscit. V ta namen so priredili obširno anketo, pri kateri se je 99 odst. Afričanov izreklo za to, da naj pripade Afrika Afrikancem.
KONTRIBUCIJA
Z ozirom na različno tolmačenje kontribucije pojasnjuje urad za pospeševanje politične znanosti, da je kontribucija prostovoljni narodni davek za zamujeno hrabrost.
LONDONSKI BANKIRJI
spet dele velika posojila in tipajo, da jim bodo nesla visoke obresti. Svoje dni so generalu Francu pomagali nacionalizirati. Španijo in so mu za preganjanje brezverskih republikancev posodili dosti milijard. Franco jim je dal lepo zahvalno diplomo, za obresti sc pa ne utegne brigati, še manj za povračilo. Vendar bankirji spet posojajo, da jim denar ne zarjavi. Kot strokovnjaki za posojila vedto, da posojanje zmeraj nese. Včasi dobiček, včasi pa tistega, ki posoja.
Beli Ljubljani
EPIGRAMATIKU
Igo Grude n Kaj čakaš še z nabrušenim peresom? Saj je ves svet že zrel za epigram. Ne misli, če počivaš pod drevesom, da z veje sam ti padel bo k nogam.
PRED LJUBLJANSKIM MUZEJEM
Igo G r u d e n Za vzgojo naroda so kot simbol in vzor
v objem slovenski ženi dali snop in kravo;
ko gleda ta nestvor častiti Valvazor, »zakaj,« vprašuje se, »sem spisal Kranjske slavo?«
Zasenčil Kralj France jo zdaj je s kravjo glavo.
LITERARNE NAGRADE
Igo Gruden1
Ker pesnik poje kot škrjanec sredi polj,
pri tekmi knjižni on ne misli na pokol j;
to pravi zgolj ponižen bolj in bolj: »Če složni smo, imamo vsi dovolj.«
RECENZENTU
Igo Gruden Spoštujem te, ker si fanatik v svoji veri,
a pesmi z njo, dogmatik verni, mi ne meri!
LJUBLJANA — DOLGA VAS
Igo Gruden Moj glas, to vem, je slabši kot sem jaz:
si ti mar boljši kakor je moj glas? Meščan! Poglejva vedro si v obraz: v slabostih sva podobna si na las.
PRIMEREN ODGOVOR
Igo Gruden »Poet! Kam vsmerjen je puščice tvoje let?«
»»Na vsakega, ki v živo bo od nje zadet.««
DOBRA REKLAMA JE MATI USPEHA Kino Sloga: Ovaduh.
Po O. Župančičevem prevodu Noč po izdaji.
(»Slovenec«, 22. jun.)
Kaj nam 3>o res še O. Župančiča ugrabil Holywood?
LJUBLJANSKA OPERA V TRSTU
Te dni je gostovala v Trstu ljubljanska opera in žela velike uspehe. Največji aplavz je doživel baje član, ki je publiki z roko pokazal, kako visoko raste naša koruza. Hvalevredna gesta, ki bo visoko dvignila narodno povest naših rojakov!
KO JE BRATKO KREFT
promoviral, so začudeni gledlališki kolegi spraševali njegovo ženo. operno pevko, kdaj je utegnil pripraviti disertacijo, ko vendar režira, piše, jezdi konje, potuje po svetu itd.
»Takrat, ko ste bili vi v gostilni,« je pojasnila gospa.
Protekcija
pri skodelici kavi
Dokaz potrpljenja in samozatajevanja
Tvrdka Hansa in kompanija, precizna mehanika, je iskala novo moč. A zganjati precizno mehaniko ni enostavno, kot bi na primer škropil ceste. Tu je treba strašnega potrpljenja. Kaj pa mislite! Vsa tale majhna kolesca in mikroskopsko pritlikavi vijaki vas zafrkavajo bolj ko vsak davčni uradnik. O, tu vam je treba satnozatajevanja, da ne zabrišete vsega skup skoz okno.
Javilo se jih je za to novo službo, da ne rečem na milijone, prav gotovo dvajset. A nihče ni mogel dokazati, da poseduje dovoljno dozo potrpljenja in satnozatajevanja.
Ta je recimo trdil in dokazal, da zdrži pod vodo polni dve minuti. Za to, je dejal, je treba hudičevega potrpljenja in samozatajevanja. A vendar ni dobil službe. Zakaj? Ker jc dvominutno bivanje pod vodo proti precizni mehaniki raj tila zemlji.
Drugi na primer je v pričo direktorja stisnil v pest pol kile žerjavice, žvižgal ob tem Chopinovo mazur-
ko in delal zadovoljen obraz, kot bi cuzal rake. A ni dobil službe. Zakaj? Ker je držati v roki žerjavico proti precizni mehaniki igrača.
Drugače pa je bilo s Primožem Rebkom. Tudi od njega so zahtevali dokaz potrpljenja in samozatajevanja. On pa je strumno stopil pred gospoda direktorja in dejal: »Prebral sem od začetka do konca Kresalovega »Študenta Štefana«.
Drugi dan je bil Primož Rebek nova moč tvrdke Hansa & Co., precizna mehanika.
Iz Kranja
BOGATA GLEDALIŠKA SEZONA
se nam obeta. Zlasti zanimiva bo opereta »Bogati striček in lepa nečakinja«. Višek je dvospev strička in nečakinje, ko sta sama.
Nečakinja:
O ljubezni mi ne poj, saj si vendar striček moj.
Striček:
Kaj mi zdaj je žlalita mar, dam ti vse, ves svoj denar; ostani moja, jaz bom tvoj, daj slasti mi vseh napoj.
(Se vroče ljubita, a ju iznenada zaloti teta.)
Teta:
Ti grdoba zlodjeva, kam si spravila moža?
, Nečakinja:
Jaz nedolžna sem pri tem, striček me je spravil sem.
Teta:
O pregrešni ti kuj on, mar sem jaz že za penzjon?
(Teta pade v omedlevico in potegne zastor.)
POJASNILO
Igra Zlati striček se predrugači v igro Tajni in j a v n i k o m-p a n j o n. Natančna vsebina: Tajni kompanjon uglednih gospodarstvenikov preveč tajno — to se pravi po. svoje — obrača njihove denarje in ga pošljejo v luknjo. Ker pa ve za tajne, ki morajo ostati zlasti pred oblastjo tajne, se jim zasmili in ga rešijo črne luknje. Ko se zadeva malo pozabi, ga pa sprejmejo za javnega kompanjona, upoštevajoč geslo: Odpri srce, odpri roke. otiraj bratovske solze.
DOBER MOŽ
2ena je morala možu, ko je bil na smrtni postelji, priseči, da se ne bo vnovič poročila.
»To ti je mož,« je rekel nekdlo, »Se v zadnjih trenutkih je mislil, kako bi druse obvaroval nesreče!«
Maribor, Pobrežje, Tezno ...
Srečno mesto mariborsko brez mrličev zdaj živi, ker odlagajo v grobove na Pobrežju njih kosti.
Pobrežani so brez fare, pa imajo občino, z njo svetovnoznano Tezno tesno je povezano.
Tezenčuni kar dvokrilni avijonček lep imajo, pred meščani Maribora se prav radi pobahajo.
S Pobrežani pa pilotu prosijo že dan in noč, da pri zvezi z daljno pošto jim potrebno da pomoč.
Pismu, novce in pakete nam odvažal v mesto bi, ker na Teznu in Pobrežju poštnega u r a d a n i.
Fala.
FALSKA VESELICA
Ob falski elektrarni so priredili lepo gozdno veselico. Da bi ne prišlo do pohujšljivih scen, so gozd! razsvetlili kar z reflektorji. Ker je veselica potekla brez vseh nesreč, je imel J^deči križ lep dobiček. V! kraju, kjer stojii tako velika elektrarna, ni čuda, če se ljudje hitro vnamejo. Plesalo se je do poznie ure, reflektorji so ugasnili, le petrolejka je medlo brlela na falskem kolodvoru.
LIKovnl umetnin
K članku v 25. štev. »Edinosti«: Umetnik, ki okopava tudi krompir in koruzo.
■ -y.
'*\N
Lojze Šušmelj: »Da, da, krompir in koruza mi dasta živeti, od likovne umetnosti bi moral umreti!«
Izpod Karavank
SPET JESENIČAN
Na vseh frontah Jesenice se postavijo krepko, zlasti v športu, telovadbi, se povsod drže močno.
Fric Natlačen v Mariboru je za funte tekmoval in premnoge konkurente v kozji rog je bil ugnal.
ČIPKARICE IZ BEGUNJ
se vesele novih odjemalcev. Odslej bodo vpletle v svoje čipke same cvetlice. Morebiti na ta način dosežejo nove obiske. Najbolj bi se razveselile tistih gospodov, ki dele amnestije.
POTRESNI SUNKI,
ki so jih čutili Gorenjci, niso ostali brez drugih zemskih in nebesnih pojavov. Jeseniški kovinarji čutijo razne potrese že več let. Zdaj1 bodo pa prav kmali uzrli lepo mavrico — enotno listo za volitve delavskih zaupnikov, ki bo roza in temnordeča, modra, bela in tudi zelena. Ta mavrica se prikaže po zaslugi mož, ki so bili zmeraj proti vsakim mavricam, a so zdaj spravili skupaj prav vse barve. Uspeh je zagotovljen.
VELIKE DENARNE ZAKLADE
so odkrili ha javni1 seji koroškobel-ske občine. Gospod Matevž so namreč vložili vlogo za 50.000 dinarjev, da bi zazidali to in ono stvar. Občinski možje so pa odkimali in po-
vedali gospodu Matevžu, da so na svetu velika, milijonska premoženja njegovega stanu, potem je še nekak patronat blejske graščine. No, povsod tu pa lahko izkoplje še dosti več, ker se nekaj desettisoč toliko pozna kot kaplja v Beli. Gospod Matevž so za to odkritje zelo hvaležni, občani pa še bolj.
GROZNO NESREČO bi kmalu zagrešili otroci velike podjetniške družine KID. Otrok je več tisoč in zato jim kuhajo v velikih loncih. Največji so martinove peči in pa plavž, kjer gori noč in dan. Večni ogenj pa očete dosti stane it» ker radi varčujejo, so v znamenju sožitja znižali akordne prejemke otrokom za 12%, a poredni pobi so ustavili delo za 20 minut. To je bilo pa za plavž nevarno in samo Kovačevemu Pepetu se Jeseničani lahko zahvalijo, da ni kaj eksplodiralo. Potolažil je otroke in jim obljubil še naprej vso čokolado.
BROŠURO O OHLAJENEM 1 PRIJATELJSTVU
pripravljata ing. Srečko Petrovčič in Albin Gasar. Obsegala bo več poglavij. V prvem bo orisano složno delo za dobrobit stavbincev, v naslednjih pa pridejo na vrsto druge zanimivosti. Zadnje bo menda nosilo naslov »Razočarana zaveznika«.
TOČNO VE
Mati: »Ali ti nisem velela, da dtobro pazi, kdaj bo mleko prekipelo!«
Sinček: »Saj vem: točno pol osmih je bilo.«
...	x:.
i ....J
Počitniški tečaj Angležev v Mariboru
KRONIKA
E
Mariborčani sc čudijo! Pričakovali so, da bodo zagledali kopico lordov z mareilami in cilindri. Pa sc jc izkazalo, da so tudi Angleži čisto navadni zemljani, celo zelo slični Mariborčanom. Ne branijo sc vina, obožujejo pivo, voda jim diši lc v bazenu. Tako so sc prikupili našim
ljudem, da slišiš vsevprek: »Jeseni prjčnem z angleščino, yes!« Ce bo to držalo, se Maribor v kratkem po-angleži, kar bi ne bilo niti slabo. Radovednost je huda reč, marsikoga privlači angleščina že zgolj za to, da bi lahko razumel Chamberlaina.
Pasji dnevi so nastopili. O tem ne priča samo mati natura, temveč še bolj — dnevno časopisje, ki je v njem zadnje čase več rac, ko notic...
— Prvi dnevi junija so bili jako črni. Pojavil se je kot simbol črnine na mariborskih ulicah zamorec v nočni srajci in gatali...
— Kulturne atrakcije so se vršile pod lipo. Uživalo je zlasti sodobno ženstvo, ki jako ceni moč. Ne toliko duha, kot telesa ...
— Grajske kleti so bile v srednjem veku dosegljive le mogotcem. Za navadne zemljane pa stalno zaprte.
V	Mariboru je še danes tako! ...
— Zadnijič so pogruntali vi časopisu takega človeka: dvajset let je nosil kroglo v prsih, zavedal se je tega in zdaj pride na operacijo. To bi naj bila senzacija danes, ko je polno takih ljudi: vse življenje nosi slamo v glavi, ne zaveda se tega in zato ne pojde na operacijo, ker mu itak ne bi nič koristila ..
— Pavilijon bolnice je obhajal jubilej : Točno pred dvema letoma je bil v prav tako surovem stanju kot danes, in kot je še marsikaj v bolnici ...
— So tudi taki patrioti, ki so kresovali o sv. Cirilu in Metodu ne ob grmadah, le v oštarijah, in ko so se ob obilnem kresovanju] nakresali, so sladko zaspali.. .
— Sploh postaja Maribor z okolico v zadnjem času radi vročih dni jako vabljiv.. In! Maribor jc tudi nekaj vreden, ker ima nekaj, česar marsikatera država nima in to so: kolonije in sirovine ...
Časopisi poročajo . . .
Ker v vseh časopisih smo brali, da doktor major so postali in njih nadobudni da sin dosegel še tudi je čin, naj končno še naš list poroča, kaj zmogla sta sinko in oča...
Nek inozemski list poroča, da je zadela enega našili politikov m o z-g a n s k a kap. To je seveda popolnoma nemogoče.
Iz Murske Sobote
JUBILANT
Vse mu poje čast in slavo, le prešiči zdaj molče, vsepovsod so šli po svetu, da požrešneže zrede.
Pujska lepega podaril Abrahamu bo zato, da z Metuzalemom tudi se nekoč še srečal bo.
Za gospodu jubilanta je lepo ustvarjen svet, nuj zato bi mož dočakal mnogo srečnih, zlatih let.
BREZSRČEN MOŽ
Janez Razparač je bil obsojen na smrt. Obiskala ga je žena in ga vprašala, če smejo biti otroci navzoči ko bo obešen. Raz-parač je rekel, da ne. Ljubezniva žena pa 11111 je odvrnila: »Poglej, Janez, kako brezsrčen si. Še svojim lastnim otrokom ne privoščiš tega veselja.«
HOLITEV IZ LJUBLJAHSKE SIBIRIJE
DVOUMNA POHVALA
Nek sodnik je bil premeščen od okrajnega sodišča v P. k okrajnemu sodišču v K. Ko je prišel čez par mesecev na obisk v P., je vprašal župana: »Kako pa je kaj pri vas? Iniate še vedno toliko falotov?« »Hvala bogu,« mu je odvrnil župan, »odkar ste vi odšli, je mnoigo boljše.«
Karo ♦ čevlji
Maribor
Gdsposka ulica Stev. 13
Bogata izbira Zmerne cene
&
I
Tl, Hubi Bogec, Sef si nad gosposko, ki za življenje nože Ima brigo, (oblast Je od Bogo. smo se učili). ZdoJ note se obračam v svoji sili — o, Boaec, pošlji mi pritožno knjigo. Amen.
Ivan Rob:
Intervju z gospodom Krpanom
Mali človek, čigar duša živi od dognanj (človek, glej dognanje svoje...) velikih ljudi, mora na vsak način vedeti kje, kdaj in kako se zanj poti ta »veliki človek«. Kdo naj posreduje med njima? Kdo naj določi mejo med velikim in malim človekom? Vsekakor srednji človek, ki budlno gleda na vse strani, kje bo zasledil porajajoči se talent. Srednji človek je edini zmožen im upravičen, da razglasi malemu človeku rojstvo velikega človeka.
Lastnosti srednjega človeka ipa morajo biti sledeče:	oči, ki (prodrejo lupino še
p redno se talent izleže, nos, ki zavoha ali je talentu prerokovati bodočnost ali preteklost in usta, ki mladi talent razkriče ali pa ga požro. '
Čeprav nimam vseh teh lastnosti, ki morajo krasiti srednjega človeka, me je vendar usoda izbrala Za posrednika med gospodom Krpanom in občinstvom.
Gospod Krpan je izboren čevljar, najboljši v vsej Podplatni dolini in njegova slava sega tja v deveto faro.
Obiskal sem ga v njegovi delavnici. Njegova pleša se je svetila kakor obrabljeno kopito, njegove oči so se iskrile kakor novi žeblji, koža na obrazu je bila podobna razpokanemu boksu, pod nosom je imel red-
ke brke, sestoječe iz triindvajsetih ščetin za dreto in iz ust se mu je lesketala vrsta zob, ki so bili ostri kakor leseni žeblji za podplate. Sedel sem poleg njega na čev-T
ljarski trinožnik in med nama se je razvil sledeči pogovor:
Kakšna Je bila vaša mladost?
»Ni, da bi govoril. Do šestega leta sem jedel kruh s smrkljem in sem bil srečen, potem sem hodil v šolo in si začel brisati nos z rokavom in sreče je bilo konec. Po-
tem so me dali učit čevljarstva in leta so mi tekla med kopitom in kneftro.«
Kako ste zasloveli?
»To je pa čudna štorija. Ko sem že skoraj končal svojo učno dobo, mi je mojster naročil, naj naredim čeveljčke za neko nevesto iz bližnje vasi. Pa sem ga strahovito polomil. Tako skrpucalo sem naredil, da me je mojster skoraj na pol ubil. Pa ti pride drugo jutro k mojstru neka ženščina z zve-riženimi stopali in potoži mojstru, da nikjer ne najd[e človeka, ki bi ji naredil take čevlje, da bi ji bili prav. Mojster je mežikal in migal z glavo in dejal, da jih tudi on ne more. Tedaj sem pa revi ponudil nevestine čevlje in ji rekel, naj jih pomeri. In res, bili so ji prav. Vsa vesela me je objela in zaslovel sem daleč naokrog kot izvrsten čevljar.«
Kakšne so vaše misli o novem rodu in o svetu sploh?
»Novi rod ne pozna več stare temeljitosti in se hoji samostojnosti, zato drvi v tovarne. O svetu pa mislim, da je prokleto strgan čevelj, ki bi potreboval temeljitega in hrabrega mojstra, da bi ga pošteno zakrpal. Sploh pa mislim, da je misliti nevarno.«
Trdovratno je nato nabijal podplate na star čevelj, kakor da bi bil ta čevelj ves svet in on tisti mojster, ki bi ga moral zakrpati.
Ko sem odhajal, sem se zamislil. Cernu?
Takole je potoval Žižkov teater
po Štajerski in Koroški
Počitnice — vir zdravja
(Šolska naloga. Na svitlo spisal D. Goflja.)
Vsako leto že komaj čakam, da prijaha med, naš mili rod Sveti Gregor in prinese na iskrem konjičku mili maj, zlati maj, komec zime je sedaj. Spet zamukajo cvetice na travnikih in izacvetejo kravice na mokro cvetočih pašnikih. Skratka pomlad posiljuje devico zemljo. Srce se mi jako krči od veselja in jetra zadihajo iz polnili prs. Ena sama ideja mi jako pretresa celo mojo osebnost od rane ure, zlaite ure do tajinstvenega mraka s črnim pajčolanom. Ta ideja se piše »počitnice«.
O čas počitnic, vedno mislimi na te, nič na šolo, vedno na zelene trate ...
To sem skomponiral jaz lastnoročno. Talko me jako razganja nežno kopemenje vsak dan db bele noči, in ko zatiskam trudne zenice, rečem iz dna srca: »nadaljevanje sledi!« Tako sledi nadaljevanje tja do krvave kosovske bitke, kjer cvetejo rdeči božuri 28. junija vsakega leta za čast padilih junakov. Končno zasije kruta bitka na Kosovem Polju, ki je vsem učencem simbol prostosti in zmage počitnic nad po-guboinosno šolo. Ko mi zadnja 'šolska ura odbije, rečem »na svidenje pod zvezdami« in grem v lopše življenje. Po kratki, trdi, ampak jako mukotrpni konferenci z ljubljenim roditeljem, ki je v ostalem moj ata, in kjer zlasti jako trpi tisti del moje telesne konstrukcije, s katerim sem sedel na šolski klopi, se podam solznih oči v zlato svobodo. Počitnice jako koristno skozi prebijem. Zjutraj vstainlem, jem, potem ležim na travi, opoldne jem, potem ležim na travi, popoldne jem, potem ležim na tra-
vi, zvečer jem, potem spim, pa ne na travi, ampak na postelji. Tako se jako krepi telo in počiva duh. Moj duh sploh vedlno' jako počiva, vsled česar voljo vun pravi moja skrbna roditeljica, da sem jako podoben očetu, ki da mu počiva duh že od rojstva dalje. Zato je moj ljubljeni roditelj duševno	jako spočit, kar se mu vidi	zlasti	na
polju trebuha, ki mu je jako odlično raz-^ vit, ker je vnet za vsako in kakršnokoli vlado. Zatorej me napolnjuje sreča, da 'sem podoben ateku, ker bom, zatorej, ko me zapusti šolska učenost, jako vnet uradnik za vse režime in bom lahko v službi mirno spal, nevzdramno spal, po končani službi pa bom imel počitnice. Tako sem končno vendar prišel preko režima in trebuha do počitnic, kar me srčno veseli, ker sem že	gojil v preplašenih	prsih bojazen,	da
sem izgubil zvezo do konca pričujoče šolske naloge.
Torej počitnice! — Tako torej telesno krepak in duševno jako spočit nastopim, ko dozori jesen, spet trnjevo pot bedako-škega trpljenja. Jaz za svojo osebnost trpim, ker ne bom več mogel spati na zeleni trati, temveč na oguljeni šolski klopi, moji vzgojitelji, ali kakor jim pravijo latinsko »bedakogi« pa trpe, ker bodo morali sko-ro	tri dni na teden	poučevati	modrosti
žejno deco. Mislim', da	je to po	samo	2H
mesečnih počitnicah preveč, ker odpade na 280 dni šolskega leta samo okoli 120 prostih dni, kar ni niti polovica. Mislim, da se v tem praven naši zaslužni svetniki premalo spoštujejo z prostim poukom. Samo nedelje, prazniki in drugi Sveti dnevi, kakor Sv. alojzij, Sv. jožef, obhajilo,
učiteljsko sporovanje itd., itd;., je mnogo premalo. Moj predlog je, da z obzirom na obremenjeni učiteljski stan, praznujemo tudi 40 mučenikov in to vsakega posebej z enim dnevom pouka prosto. Prvega novembra pa bi v pobožni zbranosti in v krogu svojih rajnikov obhajali Vse svetnike, takisto vsakega posebej z enim prostim dnevom, a brez šolske maše. Na ta način bi na mali izbruhnile splošne počitnice, ker je Svetnikov dosti, najmanj za dosmrtne počitnice. To je moj predlpg in ga dam tem potom na glasovanje in mislim, da bo enoglasno sprejet.
Kvečjemu bosta opozicioniraila moj ljubljeni roditelj, oz. ata iti moj stric. Moj ata bo kontra zato, ker goji v srcu črno mrž-njo do učiteljskega stanja zaradi toga voljo vun, ker se včasih učitelji motijo glede polja svojega izvenšolskega delovanja. Tako je na primor moj spoštovani g. učitelj jako uspešno deloval na polju moje najstarejše sestre. Nato mu je ata izrekel krilate besede: »Ali večno prngnan: tvo i:i elementi, ali pa Sveti zakon brez elementov!« Moj spoštovani g. učitelj mu je odvrnil kratko, zato pa jedernato, da je obojno eno in isto in da se je odločil za Sveti zakon brez elementov in z doto.
Moj stric pa bo kontra zato, ker je Narodni poslanec in ima zato itak vedno počitnice.
Toda ampak ta dva nič ne pomenita, če sta tudi kontra. Kaj bi tista: včasi je kje celi narod kontra, pa mora biti kušl... Živio počitnice!
Opomba: Če bi moj stric v zadevi to-pogledno mojega zgorajšnjega predloga kaj oipozicioniral, ga bom enostavno lojalno razkrinkal: on je namreč defaktično in neovrgljivo miutast, čeprav je že 3 leta Narodni poslanec. Toda ampak v Parlamentu tega do danes še ni nihče opazil, ker tudi druigi nič ne govorijo.
Ekspozitura_______________
oficirske zadruge in splošno krojaštvo
VOJSK
MARIBOR
Slovenska ul. 28
STO PROTI — ENA
Tomaž Mor je imel navado reči: »Kdor se poroči, je v podobnem položaju kakor tisti, ki mora seči v vrečo, v kateri je sto gadOv in ena belouška, *n poiskati izmed njih belouško. Vsak lahko stavi sto proti eni, da bij napačno zagrabil.«
Naše lepe ceste
Si OVEH/JA VAB!
Napise »Slovenija vabi!«	saj dražji, kot rajža je bila,
res tujec le težko pozabi,	popravki so avtomobila!
PRAVLJIČNO LEPO
ZNAKI KULTURE
Ladja se je potopila nekje sredi Južnega morja. Rešili so sc samo nekateri mornarji na samoten otok. Povsod golo kamenje, nikjer sledov ljudi. Naenkrat najde nek mornar razstreljeno ročno granato in kos zarjavelega bajoneta. Vesel zakliče svojim tovarišem: »Hvala bogu, smo že v kulturni deželi.«
*
MED LOVCI
Slavni lovec Strelec pripoveduje: »Včeraj sem bil na lovu in sem z enim samim strelom ustrelil 2.3 fazanov.«
V družbi splošno začudenje. Samo Jaka vpraša tiho svojega soseda: »Jurij, ali je bil preveč na soln-cu, da tako zmešan«) govori?«
Jurij: »Ne. Veš, zadnje dni je či-tal, kako so Japonci streljali man-džurske aeroplane.
*
850 LET PO SMRTI
poljskega kralja Boleslava Mutca Osojskega, so poljski in drugi odličniki odkrili, da bi bili državniki njegovega kova rešitev za svet, ker bi se po storjenih grehih pokorili. Glavno pa je, da bi že po prvem večjem grehu za večno utihnili, kajti molk ni dandanes najbolj spoštovan.
Ni norec le nor, ki kvasi besede zlagane.
I umnež je nor, ki norim besedam verjame.
Marica je odpotovala. V Orient. Ankara, Damask, Kairo. Kaj bo tu v gnili Sloveniji. Pa ti slovenski fantje! Uh, kako mrzli so. Da, Orient, to je nekaj drugega.
Čez tri letu se vrne.
»Kako je bilo, Marica?«
»Kakor v bajki. Pravljično lepo!«
Čez pet mesecev porodi temnopoltega dečku.
»Muricu, to je pa spomin tiu pravljico tisoč in ena noč!«
POZNAVALEC LJUDI
Berač Miha je prišel k Kozamurnikovim, pozvonil in prosil miloščine. Gospa Koza-murnikova ga je nahrulila: »Kar pojdite, ne dam nič.« Berač pa je še naprej prosil in sitnaril. Nazadnje mu je rekla Kozamurni-kova: »Če se takoj ne odstranite, pokličem svojega moža na ipomoč.« »Haha,» se je za-krohotal berač. »Zakaj me farbate? Moža, ki Ima vas za ženo, gotovo ni nikoli doma.«
ZDRAVILO
Kmet Janez je prišel k staremu podeželskemu zdravniku in se mu potožil: .»Ne veni, kaj je to: vedno me zebe. Pil sem že vroč čaj, vzel tople kopeli, se oblekel v zimsko suknjo, se grel na soncu — pa nič ne pomaga.« »To je starost, moj ljubi,« mu je odvrnil zdravnik. »Tudi meni ne gre bolje. Kadar me pa zebe, se vležem k svoji ženi v posteljo in tam se ogrejem.« »Izvrstno, gospod doktor,« je pokimal Janez. »Prosim povejte mi samo, kdaj bi imela Vaša žena malo časa — zame?«
BRIVCEV SINKO
Milko, brivčev sinko, je dobil večkrat v šoli s palico. Neki dan stopi pred učitelja in mu izroči novo brezovo palico.
»Kaj naj pomeni ta šiba'1« se začudi učitelj.
»Oče jo pošilja zame,« odgovori Milko ponosno. »Ata pravi, da ima tudi pri nas v brivnici vsaka boljša stranka svojo’ britev.«	"
MED PRIJATELJICAMI
H Udu:	»Preneumno, žepni ro-
bec sem ruztrgulu. Sedaj ga lahko vržem med stare cunje.«
M i r a: »Ne bodi no neumna. Naredi si iz njega kopalno obleko!«
Predznaki
„Kakšno proslavo pa bomo imeli sedaj v Mariboru, ker zopet razdirajo državni most?"
Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: JJo/.o Podkrajšek, Maribor, Cvetlična ul. 12. — Tiskala »Ljudska tiskarna« v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Viktor Eržen v Mariboru.