Mubijona, četrtek, 4. decembra 1958 ^TO XXIV. Stev. 282 OOAJA in nsKA PRavica. “UUCKTOB Beno ZOPANCIO °®«A OREDOTSki ODBOB ®&AVm UREDNIK DIREKTOR usta tVAN SINKOVEO W«3A «Mk te, ^ - C«m I« dinarje« PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUZlTE SE! I 1930 « te &UUtbSk& PRAVICA »LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA A OKTOBRA 1834 . MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK . OD OSVOBODITVE DO L JULIJA IS« KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK . OD L JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANO S Tl Z »BORBO« S S E J 'E P R o SVETNEGA SVETA JUGOSLAVIJE • Za pocenitev učbenikov ui*enikov'zvezkov in ostalih šolskih potrebščin so previsoke — Prosvetni svet ga reane dotacije za izdajo učbenikov in druge ukrepe za postopno pocenitev — Ustanovitev posebnih ustanov za izdajanje učbenikov? raj Drviirr^’ 3' ?e.c' (Taniug). — Prosvetni svet, ki se je vče-Predsedfw sestal v Beogradu, je danes nadaljeval delo pod Poročilo sekretarj Colakoviča. Na dnevnem redu je DrpAe^ . V Dcugrauu, je aa Poroč^n T1 RodoIjuha Colakoviča. »Kaciii 5^ • a.rja. za Prosveto in kulturo Iva Frola o orga m »dajanja in cenah učbenikov in šolskih potrebščin. Ivo proi • Problemi „*v.l_..,seznanR Svet s te ne intervenirajo dovolj odločno glede celotnega problema izdajanja učbenikov in njihove cene, pa tudi ne glede organizacije in poslovanja založniških podjetij. UČBENIKE POGOSTO PO NEPOTREBNEM SPREMINJAJO r*°oiemi ,, v, le in rek-i a ^ov. za osnovr|e ni Povod „ ]e bila neposTed- , J-uvoa za anali— i ^nja Wtla*° tega vpra-tu 1958 učbenikov v le- 4Vn. 2aložni*tZltev ie znašala do n"™ka Podjetja še zme- fajo biTi al° upoštevajo, da mo-*alo se ip *f^niki Poceni. Poka-56 » tud,, da organi prosve- Petek plenarno zase-CK ZK Slovenije Petek 5 ZK S1°venije je za deveti „ . decembr» 1958, ob 64tna r Sklical lx- sei» Ple- Zvezo ^entralnega komiteja plenum Knistov Slovenije. ®0,itičnih° raZPravljal ° idejno kom*“* Problemih v Zvezi 8klkanju°IvStlePal b° tUdi ° komw , kongresa Zveze “listov Slovenije A Horift5?v«d Kardelj 0mesca predsednika ^ ^publike ^znj8^’ 3‘ dec- (Tanjug) — b° ®redselnlSVet 36 sWenil’ da bj^govijji retmhHk* mpd republike med io 1,1 nek P.°tovan^em v Indonezije v ! i!6 drnge Prijateljske ^al Dorin *n liriki nadome-Vfšnega !redsednik Zveznega iz-a Edvard Kardelj. , wv®lB 20 fcsHtke A«6*111 izvršn; dec/ (Tanjug) -rt j rennKv, svet je prejel ob ?elovnii, y , .e številne čestitke fe0v- eno? n ivov’ ljudskih °d- 5»ih orLn^ ’družbenih, po-t»S Zveznffcij in posamezni. p°ii zah?' izvršni svet se po ‘titke. akvaljuje za prejete če- iSVad, delegacije grort ^^PitsDpi de°' (Taniug) Da' a^uru 'Sp^a J* Aten v Beo- db. ki PohljeanoUlturna delega_ - U]e Po evropskih de- paragvajsko e ti ^ah. pi,' »5Ve stike nnaaS 1ai bi navezala Jnf0delovanLP° ^ofju kulturne-Š»®°slaviio r m Urugvajem in S30 {K‘ uPZen Beograda obi-^?gacije bruSvajske kulturne potem pa 2&ins.ka Pogajanja m I m DR Nemčiio Posledica vsega tega je določeno negodovanje roditeljev, ne sa mo zato, ker so se posamezni učbeniki podražili za 10 ali 50 din, marveč ker je knjiga sploh postala zelo draga in ker pomenijo izdatki zanjo znatno obremenitev družinskega proračuna. Poseben problem je v tem, da se učbeniki dostikrat spreminjajo, vča-si samo zato, da se spremene v njih nekatera poglavja ali da dobe nove ilustracije. Založniška podjetja dostikrat brez posebne potrebe sama spreminjajo učbenike, tako da starih ni moč uporabljati. Ne gre pa samo za učbenike, marveč tudi za zvezke in ostale šolske potrebščine, za naročnino za razne revije in za druge dajatve, ki obremenjujejo starše med šolanjem otrok. Včasih tudi sami učitelji in profesorji prispevajo k temu, ker zahtevajo od učencev tudi tisto, kar trenutno za uspešno delo v reformirani šoli ni nujno potrebno. Pereče je tudi vprašanje izdajanja učbenikov za narodne manjšine, ki izhajajo v neznatni nakladi, ter učbenikov za dijake strokovnih šol. Da bi cene teh učbenikov vskladili s cenami ostalih, so potrebne znatne dotacije. Hvalevredna je praksa, da uporabljajo posamezne republK ke učbenike, -izdane v drugih republikah. To medrepubliško sodelovanje pa ni dovolj organizirano, med republikami ni dogovora glede naklade, tiskanja in vsebine učbenikov. V nadaljevanju svojega poročila je Ivo Frol poudaril, da ni dovolj kontrole nad poslovanjem podjetij, ki izdajajo razen učbenikov še drugo literaturo. Predvsem ni vpogleda v to, če nekatera podjetja na račun učbenikov ne krijejo stroškov za ostalo literaturo. Izdajateljski sveti se ne ukvarjajo z vprašanjem cen učbenikov. Sestava cen bi morda lahko bila takšna, da ne bi vplivala ha podražitev učbenikov. in šolskih potrebščin, bi bilo treba proučiti druge možnosti, kakor je pocenitev papirja za učbenike itd. V razpravi se je oglasil k be-1 sedi dr. Miloš Zanko. Rekel je, da so lahko priporočila organom za prosveto glede proučevanja problema izdajanja, razdeljevanja in cen učbenikov koristna, da pa brez uporabe določenih gospodarskih instrumentov ne bodo mnogo vplivala, da bi to zamotano vprašanje v kratkem uredili. Dr. Zanko je poudaril, da je za obvezno šolanje v naši deželi v bližnji in daljni prihodnosti treba uveljaviti tudi načelo brezplačnih učbenikov za učence osnovnih šol. Da td ni nedosegljivo, priča dejstvo, da so nekatere občine, in sicer gospodarsko šibkejše, na svojem ozemlju že uveljavile ta ukrep. Nekatere izmed njih so začele pobirati malenkosten davek (do 50 din na prebivalca), ne da bi njihovi finančni organi za to sploh vedeli. V nadaljnji razpravi je dr. lili komisijo, ki bo za prihodnjo sejo pripravila analizo sedanjega stanja učbenikov in šolskih potrebščin. razpravi Zanko navajal nekatere primere s področja Hrvatske, ki pričajo, da ima*ta republika cela skladišča neprodanih šolskih potrebščin za razne fizikalne, kemijske in druge kabinete, ker ljudski odbori nimajo denarja, da bi jih kupili za potrebe šol. Analiza proračunske potrošnje kaže, da ljudski odbori res ne morejo dati denarja v ta namen, ker jih vežejo predpisi o sestavljanju letnega proračuna. Šolanje je drago Priprave v Kairu na obisk našega predsednika Kairo, 3. dec. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Kairu Josip Djerdja je bil sinoči pri zunanjem ministru ZAR Favziju. Govorila sta o bližnjem sestanku med predsednikom Titom in predsednikom Naserjem. Pet vojnih ladij ZAR je danes odplulo iz oporišča v Aleksandriji proti Port Saidu, da bi izkazale čast predsedniku Titu na njegovem potovanju. Eskadrilja ZAR bo v teritorialnih vodah ZAR slovesno sprejela jugoslovanske ladje, s katerimi potuje predsednik Jugoslavije. Naš predsednik republike in njegova soproga na »Galebu« v Dubrovniku tik pred odhodom na daljno potovanje po azijskih in afriških deželah Bonnska protiofenziva V odgovor na sovjetsko pobudo glede Berlina postavlja Adenauer vprašanje ozemlja onkraj Odre in Nise javil, da bo vlada izčrpno odgovorila na noto ZSSR o Berlinu. Ostali govorniki v razpravi so Dejal je, da vprašanja mirovne se strinjali s tem, da je šolanje pogodbe ne bi smeli povezovati z drago. V razpravi je bilo govora J berlinskim vprašanjem, marveč ■ L ♦ '• Bonn, 3. dec. (Tanjug) Kancler danes tema dneva v zahodnonem-Adenauer je sinoči na sestanku ških političnih krogih. O njih ča-parlamentarne frakcije CDU iz- j sniki obširno poročajo. Odmev na „ Nemčijo Ls *isec7UT?njug) v Rimu njalsnja m 5 a gospodarska ni jo’ na w Jugoslavijo in SnV trSovi^terih hodo sklenili im?razUm o * sporazum in nov ciT nabav V ,nsiran.iu poseb-£,°’ k> šL;US?slovansko delega-fcik Slii£tiri flane- vodi na-^atu Za v državnem se-6r» ?r Tom:*ZUnarde zadeve dr. jP^blaščeni .italiiansko Da ostri ahgeli. minister pa Tommaso K “6C, (Taniug) V Ber-ni med Jusa ?*“ Za6ela Pogoja-lanetT1žko loi va,?sko in vzhod-v;Znarnih v gacijo o blagovnih Nki meni aporazumu o trgo-k. bodo vo- **OEKSKi NAPOVED decembra 1958 !? ,?««Pcratu!?? z delno <****- CENE UČBENIKOV KONTROLIRATI! Na koncu je Ivo Frol povzel nekaj predlogov za ureditev tega važnega vprašanja. Ker imamo različne sisteme izdajanja učbenikov v posameznih republikah, naj bi republiški sveti takoj proučili vprašanje organizacije izdajanja učbenikov, kontrole cen itd. Učbenikov za zdaj ne bi smeli spreminjati, dokler ne dobimo novega učnega načrta in programa za osnovne šole. Zaželeno bi bilo sprožiti tudi vprašanje določene vskladitve izdajanja učbenikov, t. j., kako bi razširili področje uporabe učbenikov. To je predvsem možno na področju istega jezika. Kar zadeva učbenike za določene strokovne predmete, ki jih poučujejo v neznatnem številu šol, bi jih lahko pomnožili s kako drugo tehniko, ne pa s tiskanjem, da bi bili cenejši. Cene učbenikov bi m*orali kontrolirati, da ne bi brez odobritve naraščale. tudi o tem, da je treba založni kom onemogočiti velik zaslužek pri knjigah, zlasti pri učbenikih. Na koncu razprave je spregovoril še Rodoljub Colakovič. Rekel je, da za zdaj ni moč zagotoviti brezplačnih učbenikov, da pa se strinja s predlogom, da je treba uveljaviti druge ukrepe. Predlagal je, naj bi priporočili republiškim svetom za prosveto, da prouče možnost ustanovitve posebnih ustanov za izdajanje učbenikov, toda takšnih ustanov, ki bi bile organizirane racionalno, brez odvečnega osebja in katerih delo bi nadzorovali prosvetni organi. Z rednimi dotacijami za izdajanje učbenikov bi dosegli, da bi se postopoma znižala njihova sedanja visoka cena. Ko bomo vsi skupno začrtali določeno politiko v izdajanju učbenikov, bomo lahko proučili tudi možnost, da bi uveljavili določene gospodarske ukrepe, je rekel Rodoljub Colakovič na koncu. Prva seja Prosvetnega sveta Jugoslavije se je zaključila z odobritvijo programa dela Sveta do septembra 1959. Na seji so izvo- da bi morali ostati pri dosedanjem stališču, po katerem je moč mirovno pogodbo skleniti samo z vsenemško vlado, izvoljeno na svobodnih volitvah. Po Adenau-erjevem mnenju si mirovne pogodbe ni moč misliti, ne da bi uredili tudi vprašanje nemških vzhodnih meja. Nihče v Nemčiji pa ne misli, da bi lahko uredili to vprašanje s silo. Kancler Adenauer je omenil tudi razgovore, ki jih je imel v aprilu s podpredsednikom sovjetske vlade Mikojanom v Bonnu, češ da so bili to odkritosrčni razgovori o splošnem političnem položaju. Ob tej priložnosti je prišlo do Izraza sbglasje v presoji položaja. Sele pozneje so nastale spremembe in položaj se je zaostril. Kancler Adenauer je v svojem govoru pozval vse Nemce in vse politične stranke, naj bodo enotne v vprašanju Berlina. »Strankarske koristi,« je dejal, »se morajo umakniti koristim domovine.« Adenauer j eve izjave so bile Adenauerjev poziv pa je dokaj različen. Medtem ko gre n. pr. hamburška »Die Welt« še korak dalje in zahteva splošno koalicijsko »vlado nacionalne rešitve«, pa drugi časniki postavljajo vprašanje, kakšna naj bo zdaj skupna politika strank. Iz včerajšnjega Adenauerjeve- stavljajo vprašanje, ali naj bi skupna politika pomenila skupni demonstrativni nastop vseh političnih strank, nato pa sprijaznjenje opozicije s politiko atomske oborožitve in s tem, da vlada noče prispevati k ublažitvi napetosti v Evropi. Socialni demokrati predlagajo skupno izhodišče: zavrnili naj bi sovjetske predloge o Berlinu, hkrati pa si prizadevali doseči, da bi o Berlinu raz- hT w Pi*avl j ali v okviru novih medna- ga g°^° a i™« rodnih razprav o nemškem vpra- ponovno utegnila pnti do izraza pvroDc;]ri varnosti »politika trdne roke«. Tako si Sanju m evr°PSKl varnosti. vsaj razlagajo besede, da morajo j Bonnski politični krogi dvo-biti Nemci enotni, da zahodne ve- j mijo, da bi se mogla takšna stali-lesile ne bodo prelomile dane be-, šča zahodnonemške vlade in opo-sede in da bo SZ pripravljena po-' zicije toliko zbližati, da bi lahko gajati se, ko bo zadela ob takšno skupno nastopili na bližnjih raz-nepopustljivost Zahoda. [ govorih o Berlinu in o nemškem Socialnodemokratski krogi po- ! vprašanju. Plebiscit v zahodnem Berlinu? New York, 3. dec. (Tanjug). — Sodeč po zadnjih vesteh iz Wa-shingtona pripravlja ameriška vlada več diplomatskih razgovorov o Berlinu in celotnem nemškem problemu. Napovedana posvetovanja zahodnih držav med sestankom zunanjih ministrov dežel NATO sredi decembra v Parizu bi zajela dve temi. Ena tema SREDNJEAFRIŠKA NEODVISNA REP-UBLIKA V FRANCOSKI SKUPNOSTI TODA S TEŽNJO PO POPOLNI NEODVISNOSTI Pariz, 3. dec. (Tanjug). Pokra-1 milijonov kv. km. ter imajo nad jinska skupščina francoske pose- 28 milijonov prebivalcev. sti Ubangi - Sari v Ekvatorialni Afriki je razglasila to. ozemlje za neodvisno deželo z imenom »Srednjeafriška neodvisna republika«. Po izvolitvi dosedanjega predsednika samoupravne vlade Bartelema Bogande za prvega predsednika republike, je skup- Potem ko je sprožil predlog, fina skl.eniIa; da se *x> nova dr-naj bi ustanovili stalno telo za ^Francosko-afnški koordinacijo v izdajanju učbeni- ^ kov, je Ivo Frol rekel, da bi bilo' Razen Ubangi-Sarija je še se- treba proučiti stanje skladov za dem francoskih prekomorskih založniško dejavnost. Ti skladi posesti — Madagaskar, Francoski so pri svetih za kulturo, in orga- Sudan, Senegalija, Gabon, Cad, ni prosvete ne sodelujejo dovolj Srednji Kongo in Mauritanija — Au *hiir fes/ MtLV visokega ali pa bi morda kazalo ustanoviti in da se ji bodo pridružile še ^ se zadri,,«, zabo5lnem sre- poseben sklad za učbenike. Ko- Gornja Volta, Slonokoščena oba-■ 61 Protae in Se peskalo fze”o likor tl ukrepi ne bi zadostovali la, Nigerija in Dahomeja. Vse te " ^verovzhodu. Iza znatnejšo pocenitev učbenikov nekdanje posesti merijo blizu 8 Nova Francosko-afriška skupnost nastaja na podlagi nove ustave, ki so jo razen Gvineje zadnje dni septembra na referendumu sprejele vse te posesti. Skupnosti načeluje predsednik Francoske republike in afriškem članice bodo prenesle na francosko vlado vso pristojnost iz resorov obrambe, diplomacije, financ in glavnih prometnih zvez. V dosedanjih debatah o priključitvi teh posesti k Skupnosti je bilo največ pomislekov proti tej omejitvi neodvisnosti afriških članic, ki bodo praktično medsebojno povezane izključno prek Skupnosti in Francije. Zato je teritorialna skupščina Ubar^gi-Sari sklenila, da to ozemlje spremeni svoje uradno ime, da bi »prenehala praksa delitve in razcepljenosti afriških posesti« ih da bi »ustvarili podlago za njih federativno združevanje.« Tri glavne težnje, ki čakajo zdaj francoske posesti v Afriki, so v znatni meri razcepile vodstva črnskih političnih strank. Gre za zahteve po čim popolnejši neodvisnosti, za skrb za- gospodarski razvoj in možnost nadaljnje francoske pomoči ter, naposled, za medsebojno združevanje vseh teh posesti, upravno razdeljenih na guvemmaje Ekvatorialne in Zahodne Afrike. V Parizu pravijo, da so „ gvinejski voditelji Afriške stranke zbiranja s svojim predsednikom Seku Turejem spričo prvenstva tega vprašanja na referendumu odklonili novo ustavo in proglasili popolno neodvisnost. Sklep Ubangi-Sarija o imenu »Srednjeafriška neodvisna republika« kot baza za združitev s sosednimi posestmi pomeni zdaj prvo zmago struje, ki vidi v medsebojnem povezovanju afriških narodov pot k popolni osamosvojitvi Afrike. bi se nanašala na odgovor Zahoda na zadnjo sovjetsko pobudo, da se Berlin spremeni v svobodno mesto, druga pa na skupno stališče in ukrepe proti morebitnim inačicam v zvezi z Berlinom in Nemčijo. Predstavnik zunanjega ministrstva je sinoči novinarjem izjavil, da ne more potrditi vesti, da Zahod proučuje možnost, da bi v zahodnem Berlinu razpisali plebiscit o tem, ali naj postane svobodno mesto, kakor je to predlagala SZ. Diplomati nekaterih zahodnih dežel v Berlinu pa so se že izrekli za tak plebiscit. Londonski pomisleki London, 3. dec. (Reuter). — V zvezi s sinočnjimi izjavami' kanclerja Adenauerja ugotavlja današnji londonski »Times«, da je to po daljšem presledku prva neposredna beseda o mejah na Odri in Nisi in da vzbuja skrbi, ker načenja to vprašanje prav v sedanjem trenutku. Časnik sodi, da bi utegnila samo še bolj zamotati položaj, ki je že nevaren. »Times« opozarja na to, da poroštvo Sovjetske zveze glede poljskih meja ni nič manj važno, kakor je poroštvo zahodnih držav glede Berlina, in izraža mnenje, da Adenauer očitno noče privoliti v ponovno združitev Nemčije, dokler ta ozemlja onkraj Odre in Nise ne bodo sključena v njene meje. Časnik opozarja tudi na morebitno trenje med Bonnom in Londonom glede stališča o Berlinu in pravi na koncu, da Adenauer v nasprotju s svojimi prejšnjimi gledišči zdaj načenja vprašanje, ki bi se mu zahodni državniki radi ognili. Pozitivna p 1 IZ GRADIVA STALNE Kadar v kaki komuni govo- stvar zavesti in, rekli bi morale = njo, aa vladajo med ljudskim delavskih svetov in podjetij 1 odborom in gospodarskimi pod- Tem prej, ker z drugačno raz- I jetn nenavadno dobri in skladni delitvijo del čistega dohodka ne 1 odnosi, potem je moč prej po- odteče iz podjetja, marveč osta- g misliti, da se ti odnosi niti niso ne podjetju za njegove lastne 1 zaceli razvijati v vsej svoji raz- sklade, s katerimi lahko ureja 1 novrstnosti, kot da so se že raz- vprašanja rekonstrukcije ali š vili do neke zaželene popol- življenjskega standarda itd. Ce 1 nosI?- . _ v nekaterih komunah precej = lo ne pomeni, da je naše podjetij ni skušalo določiti takš- g vnaprejšnje stališče, da morajo nih osnov za razdelitev čistega H biti med odborom in podjetji dohodka, potem se zdi normal- == protislovja ali neke nasprotu- no, da so se vmešali ljudski S joče si koristi. Poudariti hoče- odbori. V Mariboru na primer = Beograd, 3. dec. (Tanjug). Stalna konferenca mest Jugoslavije je pripravila elaborat o stanju in razvoju komunalnega gospodarstva in komunalnih služb. Podatke je zbrala z anketo, ki je zajela nekatera naša mesta. To gradivo naj bi bilo podlaga za vsestransko analizo stanja komunalnih skladov in služb, kakor tudi cen komunalnih storitev. . _ _________ ___ _____H Sodeč po oceni komunalnih investicije na tem področju znat- mo samo, da ti odnosi še malo Zbor proizvajalcev ni potrdil sinvesticij v letošnjem letu bodo no večje, kakor so bile prejšnja ! nifio preprosti in enostranski, predlagane razdelitve, temveč je š marveč po vsebini in oblikah vrnil vso stvar delavskim sve- g zelo bogati. In še, da se ti' od- tom in zahteval, naj vse ponov- g nosi nenehno razvijajo. no preverijo na podlagi uredbe, g Vtem ko so se na primer v ter jim priporočil, naj ne upo- g nekaterih mestih odnosi med števajo samo finančnih pokaza- [g podjetji in komuno omejili sa- teljev, marveč tudi materialne g ; mo na razdelitev dohodka, ljud- prihranke in druge elemente. g i ski odbor ni imel zadosti sred- Toda v razvoju odnosov med H | stev ali pa so bila takšna, da jih komuno in podjetji ni vselej g podjetja niti niso mogla dati. ljudski odbor tisti, ki sproži g Če upoštevamo, da igrajo pri kako pobudo. Dosti je tudi g urejanju raznih problemov ve- obratnih primerov — zlasti tam, s liko vlogo ljudje, v mnogih ko- kjer so kadri v podjetjih stro- g munah pa sedijo eni in isti kovno bolje podkovani od tistih g ljudje tako v ljudskih odborih v ljudskem odboru. Tu je vča- g kot v podjetjih in drugih orga- s*k celo nevarnost, da podjetje, = nih, potem ni težko storiti, da &e je veliko, prevzame samo g bi mnogo stvari uredili naglo in »preveč« pobud. Razumljivo je, g sporazumno. da je to hkrati tudi slabost g In obratno, če je kje priha- Ijndskega odbora, jalo do »spopadov« med pod- Lahko rečemo, da se odnosi gj jetji in ljudskimi odbori, je bilo ™ed komuno in podjetji čedalje = to spet v zvezi z razdelitvijo bol{, razmščajo in bogatijo z = sredstev. Ko se ta stvar uredi, vsebino. V njih je še dosti ne- g zavlada mir. jasnih in nerazčiščenih stvari, g Toda odkar so zateli ljudski “ J”* § odbori, zlasti pa njihovi zbori predpisl J°da v 1 proizvajalcev, bolj vsestransko membno da w 'i r Pp" šš posegati p pos.o pod*«) ZZcTiJaia. raJ™in’S,. 1 na svojem področju, so se za- ^ = moment^1^ ‘“di^ni "oul kaže, da ni razlogov za zaskrb- I momenti v medsebojnih odno- uenAef tn™ u 1 Li , = »sssar—*—■ I Zdaj na primer številni zbori data navidezni mir in spokoj- 1 proizvajalcev niso tako zelo od- nost. NK ~ prtih rok nasproti podjetjem, KONFERENCE MEST JUGOSLAVIJE Komunalno gospodarstvo v naših mestih - Letos 23,7 milijarde za komunalne investicije — Stanje cest, zelenih pasov ter električnega/ vodovodnega in kanalizacijskega omrežja leta. Do konca letošnjega leta Zeleni pasovi naših mest ^ bodo znašale komunalne investi- zelo različni. V Beograd p cije 23.7 milijarde. V letu 1960 in enega prebivalca 37.0m ^ 1961 naj bi znašale investicije za nih zelenih površin, v .j razvoj komunalnega gospodar- 782.6, v Tuzli 462.5, v jeVu stva in komunalnih služb še ka- 75.4, v Mariboru 246, v kih 25 milijard. 26.8, v Novem Sadu 4dA, jeSe- Ce pogledamo sestavo posa- revcu 4, v Ljubljani . meznih komunalnih potreb, vi- nicah 0.6 itd. plektrič- dimo, da je v mestih, ki imajo Distributivno ctih ve* nad 100.000 prebivalcev, asfalti- ne energije je v naših m vz(jr. ranih samo 14.2 % vseh vozišč, z čidel že obrabljeno, ker J -e gramozom je posutih 33.5 %, tla- ževanje pomanjkljivo in ^ kovanih pa 21.9 %. V mestih od skrajno obremenjeno. An 50.000 do 100.000 prebivalcev je je zajela 246 mest, Je,,:.i J v . _ . ska tolpa, kalti do sledovih sodeč sta omrežile banjaluške ulice. Tajinstvene revoiverskin cevi. n.«. je uu .(Ko Udeleženci današnjega sestan- oba vloma delo lstlh zlikovcev. postave so se s kritjem ob vogalih in ^ve*jL,“:r® sf. 'zdaki po j avilo držal° ka so poudarili več problemov v . napuSčih spretno izogibale pastem, ba oknu se Je zdaj- zvezi s nrpdlaeann arunaoiin im- Revolverskl streli so brez prestanka Plavolaso dekle, v ,a, zvezi S premagano grupacijo go- . .. Vsem postajam LM na pod- parali noč. naperjeni pištoli. h)„, Nima s?‘ je spodarskih organizacij. Sklenili ročju FLRJ in vsein obmejnim karav- Poulična borba neznanih gang- »Ne boste nas ()?,niiljiete14‘ SO, naj vse konkretne primere STOP Iščemo Borisa Kralja in sterjev je divjala že polne tri ure. Nad da nas sploh še obk . w0 v tp-i zvozi nrouči Ernesta Ivančiča, oba iz Ljubljane strehami banjaluških hiš se je ore- pričelo pogajati in se c neKaj 0“ v tej zvezi prouči sekretariat STOP Prvi je star 20 let, visok 160 cm, bulal dan. Obroč se je ožil. Nekaj Tedaj 1e prišlo na ulico j Centralnega sveta skupaj z odbo- srednje razvit. .. STOP Oba imata minut pred pol šesto se je revolver- nlkov. vda,e' rorn za gospodarstvo ZIS in Z SO- na v,®stl sertJ° vlomov STOP Skrajno ska trojka zatekla v Ulico Rudija Ca- J® z? va5’,!° Njik0'! »gsl1 snndarslrimiThnmm-imi previdnost, ker sta verjetno oboro- jevca. Z obeh strani ulice so kot iz tal ne vidite, da ste v pas-u , spodarskimi zbornicami. žena STOP... stop... zrasli miličniki z naperjenim orožjem. ?ed® so zamrle V iz podstrešnega okna. stek1* krat odgovorili z orožjem. . • ' ' « ne. Vsi trije sc; inJJ, ...1 hiši številka 7, vdrli skoz-i zat ginili v hodniku. Ne ki s0 namenjeni pred-vprašanje pojavilo Če že ne ob nega sveta. S tem bi seveda na- smemo'pozabiti da je stanovanj- vsem mladini *ami- s prostovolj-sami ustanovitvi pa kasneje, ko stale mnoge neprilike, saj bi ska skupnost dolžna preskrbeti «ž"i de!om bi se stroški teh gra-bo skupnost pričela poslovati. drug drugemu prevzemali delo. mladini prostor za igro, sestanke ?enj ' ™ mimmum hkra- Doslej so se ukvarjali le z Razširitev pionirskega hišnega in kulturno družabno življenje 1 pa bi ta oj v,dni rezultati tepa najmlajšo mladino, saj so pred- sveta s starejšo mladino tudi ne ki se bo prav aotovo razvilo v a upodno vplivali na nadalj- vsem za pionirje pripravili ob- bi bila najboljša rešitev, čeprav okviru stanovanjske skunnnsti nje del° in razvoi v stanovanjski širen program dela Ustanavljajo vsebuje vrsto zanimivih predlo- ‘ skupnosti, pionirske hišne svete, ki so se gov, ki so že sami po sebi dovolj Dela za mladino prav gotovo - mlndJvn u že doslej izkazali kot izredno veliko delovno področje za mla- ne bo zmanjkalo. Mladi ljudje .1 hn mLab, Jin dobra oblika lamovzgoje. Toda dince, ki doslej niso bili vklju- različnih poklicev bodo lahko S sZa poiskati deli in Te mladi™ i iTVl S° jfano“an-'sfco skupnost. opravili v skupnosti marsikatero 0b ustanovitvi stanovanjske kl il Zf oZd mrZtZ Mladina bi v okviru stano- delo Tako bi lahko organizirali skupnosti zasesti mesto, ki ji v ko je vsa ostala mladina pozab- vanjske skupnosti lahko prevze- različne krožke, kjer bi višje- njej pripada. M. E. žvenketala. .e Okrog enajste ure se J š0. kom posrečilo vdreti v ,Ka. s«,, preden so se prebili db HAjl s*ata šobe odjeknili trije oba \e Potem se je vse umiril°'acitem *? pa sta napravila samomor, me taicoJ bilo dekle hudo ranjeno in J UInrl‘', prevozu na kirurško klim* . TROJI^ KDO JE GANGSTERSKA * ^jij. Vodja skupine je bil ?e°fsinJnj( doma iz Ljubljane, star 25Lrajja. .f t8t' nega kriminalca Ivana K aradl je polovico svojega življenje ( god® „j vin presedel v zaporu. i“ in bil dalj časa zaradi kazn zav ^ v kazenskem poboljševain u T v Radečah pri zidanem "InimSn« se je tudi seznanil z 21-1® jid® je stom Ivančičem In ia7 »jjipi 2nidaršič, doma iz Celja. "J pjeVd1 stalno pridruževal 80 ST —g So.|j Takoj po odpustu w de°ndar 0,p. vsi primerno zaposlili. m odn jo vzdržali v rednem delovne grečK0 ^ Vsi trije, Boris, Ernest m fl.t kmalu zavili na stranpota. jj f tobra so organi TNZ arem a ,pv nika. ki je trdil, da sta W riša pobegnila v Italijo. .. jn ICj V resnici pa Eta se K5f.u nOlePtr čič zatekla v Celle, kjer sW so «g še Kristino za sabo. Skup« v Cf«, daljevali vlomilsko tlvU«™,! so v nekaj dneh zakriviu * zstfLo, 9 samo v eni noči. poter^, tjuhU. i 30, nakar so se vrnili spet v pe» od tu pa nadaljevali Pot 1» Koper, Beograd in C pa Je za sedaj še nerazlsk* y Minuli teden so prisP*.m s®, tu* Luko. V borih dveh PZt, mili nič manj kot BO-krat. *, ki so s« nastanili v hoWW deVt, kjer so na debelo ra«f Tako so na primer d*Ji i d«2Jp ■ — kar po 700 dinarjev napiw™wjja — november pa J• vlr 26. na 27. november P* v[°Q« usodna. Ko so po hoteli vdreti v rest; Jih Je opazil miličnik, --. , predali. Po deveturni bit» -r g. so vsi trije napravili samom j, » Na prelomu d ,0b vojaškem udaru v Bag- na zadnjih volitvah zagotovila r J! zahodna . diplomacija največ poslanskih mest, čeprav Pea i tj da ki šlo za novi ni dobila največ glasov na vo- diral ^arbour- k° da bi eksplo- litvah, je v bistvu zastopala in-brov 6 najt>olj solidnih ste- terese konservativcev, velepo-siste zallodnega obrambnega sestnikov in trgovske buržoa-Ob ^ na Bližnjem vzhodu, zije. V svojem ekonomskem, nedavnem udaru v Kartumu družbenem in političnem raz-javt>S6 sprva tolažili s primer- voju ni napravil tistega koraka ,§eneralov Abuda v Suda- naprej, kot so ga druge arabske v. ,In Ajuba v Pakistanu. In države. uda to ni to^no- Udar Ibrahima Abuda je aroma v Pakistanu in Suda- napravil konec temu zastoju. J8 ogromna razlika. / Sudan se bo odslej sudaniziral. . Vojaški udar v Pakistanu je Nova vlada je že objavila, da resda opravljen enako brez bo razveljavila vse mednarod-Pfeiivanja krvi, vendar je bila ne sporazume in pogodbe, ki so njegova poanta drugje Ta udar bile sklenjene v škodo sudan-« Se bolj utrdil dosedan=j si. skega ljudstva. Vendar je prav m povečal je razliko med zdaj sprejela ameriško pomoč, f-aracijern. in Dako med za- Res se bo Sudan šele sčasoma odnim in vzhodnim delom lahko oprl na svoje lastne re-jj? e, Pa tudi med njo in In- zerve in energije. Toda podo-Udar v Pakistanu ni mo- ben Proces se je v arabskem Jri resiti krize, v kateri je ta svetu začel najprej v Egiptu, že 0(1 svoje ustanovitve, nadaljeval se je nato v Siriji, udar v Kartumu je bil udar manifestiral nedavno v Libano-^ v tehničnem pomenu besede, nu- .triumfiral v »nurijevski« Korenine te akcije, pogoji v trdnjavi - Iraku. Sedaj je na Ah ? izpeljal Ibrahim vrsti tudi Sudan. Sudan je še 1*DUC*, pa atmosfera, v kateri so mlada država, ki se še vedno ‘ akcijo pripravljali vse to bori za sv°i° obliko in vsebino, oh!?*. za to- da je imel udar razen tega pa je še sestavljena oS»T?e mirnega prevzema iz dveh delov, iz muslimanske-uu«sti. ga severa in poganskega juga. In ta kjer so dolgo časa delovali raz- dalip ? ,• se je zapletel če- «3!. b°iJ GLASNE BESEDE KI TERJAJO VSAJ TIHIH DEJANJ Kaj zdaj pravita kancler Raab in vladno glasilo »Neues Osterreich« Sudan stopa sedaj v novo razdobje svojega razvoja. V za- Arabske liee venriar c egipiuvsR.u uuiaoiju, Prejšnjimi rezpronmi so ga zasedle britanske čete in >alu tri leta odkar ie w> * ^stal angloegiptovski kon-‘al ^odvisen venfer se tedo dominij’ v februarju 1953 je danes ni s nora?!,mol , dosegel samoupravo. Naslednji t^teraSSvnSh mesec je izvolil svoj prvi par-Kalil°va vlada ™ iJioJ lament, v decembru istega leta skem • na velikem Asuan-državi •l^z.u,v.In vendar gre za Nila ’ sivita ob Nilu in da je treba manjšinski pro-Jugoslovansko noto o tem smo blem obravnavati v vzdušju mi- ? a vrnili kot neutemeljeno, ker ru in stvarnosti, ker bi nadaljnje določbe državne pogodbe o manj- zaostritve ne bile nikomur v prid. šini niso bile prekršene, vendar, nosi. Zaradi vsega tega je bilo! P.a jugoslovanska vlada še nada- | pričakovati od avstrijske vlade ; lJe sodi, da so s tem odlokom ju- deianii citira uvod- izjave, ki bi neugodni položaj po- ! ničar celovškega '»Slovenskega Lm nhpiiprn S Tn oreori- vestnika« naslednje besede pogla- tivno obravnavali dejansko stanje v koroškem šolstvu. Zaradi ukinitve obveznega dvojezičnega šolstva so se močno poslabšali tudi jugoslovansko-avstrijski od- Ko komentira vse te lepe iz-_ jave in zaman išče zveze med Ilbonski napadi Beograd, 3. dec.'(Tanjug). Kakor se je zvedelo, je predsednik albanske vlade Mehmed Šehu v govoru, ki ga je imel v Tirani na sprejemu ob albanskem narodnem prazniku, grobo napadel Jugoslavijo. Na sprejem je bil uradno povabljen tudi odpravnik poslov našega poslaništva Radovan Urošev. Zaradi protijugoslovanskih izpadov ministrskega predsednika Sehuja je odšel s pripravljenost Dunaja, da ustrez- j žam obenem upanje in prepri- . amerjških " Indijancev ko nn rpši serianii manišincki nrr>-1 Čanje, da bomo sedanjo fazo v; varja amerisKin muijaii^v, ^ blem na Koroškem i avstrijsko-jugoslovanskih ocjno- Pred desetletji zastopal koristi | sprejema. blem na Koroškem. | kmalu premostili in da bo svojega ljudstva pri predsedniku j Na sprejemu v Bukarešti, pri- Razen lepih besed prosvetnega . _„vlaria1n ,,7rin?ip mPHsebni- ZDA: »Vsi mi zatrjujejo, da so , rejenem ob albanskem narodnem ministra dr Drimmla y parla- P razumevanja, ki je najboljše moji prijatelji in da bom našel j prazniku, je tudi albanski vele-mentu dne 14. novembra (ki pa ia^stv0 za razvoj dobrih sosed- i svojo pravico, toda če njihova poslanik Hasan Ali Marko v svojih je že dva dni nato razveljavil gkih 0(jnoSov.« ]usta govorijo resnico, potem ne jj zdravici grobo obrekoval jugo- _• ” - -*■ x ' ‘ i razumem, zakaj nihče za moje | slovanske narode ter je zato ju- v Združenju katoliških staršev), je treba v tem smislu razumeti tudi zadnji govor kanclerja inž. vprašanju na Koroškem pa je Konkretno o manjšinskem ' ljudstvo ničesar ne stori...« Raaba po radiu. NIZOZEMSKA PODJETJA V INDONEZIJI NACIONALIZIRANA Džakarta, 3. dec. (Antara). Indonezijski parlament je danes sprejel zakon o nacionalizaciji nizozemskih podjetij v Indoneziji. Glasovanja sta se vzdržali Katoliška stranka in muslimanska stranka Masdžumi, proti Pa ni bil nihče. LIBANONSKI OBISK V KAIRU Kairo, 3. dec. (Reuter). Predsednik Gamal Abdel Naser je sprejel libanonska politična voditelja Saaba Salerna in Abdulaha Jafija, ki sta v misiji dobre volje prispela v Kairo. Oba sta bila med nedavnim uporom v Libanonu voditelja opozicijskih sil. kancler izjavil, da se »odgovorni krogi dobro zavedajo problematičnosti tega vprašanja« in da je tudi sam v polni meri mi*enja, »da bo treba na Koroškem v obravnavanju tega problema ustvariti vzdušje miru in stvarnosti. Ne da bi posegal v odločitev parlamenta, pa že danes lahko ugotovim: v državni pogodbi zasidrane rpanjšinske pravice so zagotovljene«. Ob koncu govora pa je mimogrede še dodal: »Seveda se to ne more zgoditi tako, da bi »bile okrnjene pravice pretežne večine prebivalstva « V svoji nedeljski številki pa je šlo glasilo avstrijske koalicije »Neues Osterreich« še mnogo da- S. F. goslovanski veleposlanik dr. Franc I Hočevar odšel s sprejema. Manjše razlike v standardu med voditelji in člani ljudskih komun Vzdrževanje sil OZN na področju okrog Gaze pred upravnim odborom OZN New York, 3. dec. (Reuter). — Upravni odbor OZN je danes dopoldne obravnaval resolucijo, po kateri naj bi generalni sekretar Hammarskjold prihodnje leto porabil 19,4 milijona dolarjev za Gaulle petič v Alžiriji *ki Poli«*3-. d,ec’ (Tanjug). Pari-podo n. krogi poročajo, da itnel rv,; .razš°vorih, ki jih bo Gamie tnistr®ki predsednik De ?avali „ v Alžiriji, obrav- ^^riščani tri probleme: S?retHemK 6 saharskega petroleja, Alžiriji :na metod vojskovanja v 0tSani7a„r- P°litično-upravna re- h General nSeverne Afrike-Poldnp Gaulle je danes 1,1 ta^oj n prispel v Constantine ®°tovai na ■ s helikopterjem od-?asu nac„ mšPekcijo obmejnega i Ustavnr0ti Tuniziji. Jutri se lkih vreilob glavnih petrolej-5°nca fpri v Hasi Mesaudu, do Rr>^a pa bo potoval še v v 0n. Oran in Alžir. ra razkv?u P°u<3arjajo, da so laskih n^valna dela na petro-t ’ da na ■ v glavnem konča-, °'eiski ie, nedavni vladni »pe-, elike t„; on” zdaj omogočil « ^r t„ie lnvesticije v Sahari t n° ekcv!i za^efek del za pospe-Krar>ciji n. >atacij0- Cez Pet let d8 več in, aktično ne bi bilo tre-®Q(J, ker Petroleja od dru- , n ,1 lahko že krila vse do- namreč finansirati petletni načrt gospodarskega razvoja Alžirije, da bi se zmanjšala sedanja brezposelnost in zboljšal standard. O namerah glede sprememb metod vojskovanja v Alžiriji so doslej zelo malo poročali. Vendar pravijo, da so te spremembe neogibne, zlasti zaradi nasprotujočih si gledišč vrhovnega poveljnika generala Salana in njegovega namestnika generala Challeja. Ker .bo Salan že te ,dni prevzel novo dolžnost v Franciji, namesto njega pa bo imenovan general Challe, domnevajo, da bo De Gaulle odobril načrte o novem načinu »gverilskega vojskovanja«, tako da bi se okorne enote sedanjega francoskega korpusa, ki šteje blizu 600.000 mož, v bodočih ofenzivah bolj uspešno vojskovale. Večji pomen pa pripisujejo političnim razgovorom, ki jih bo imel De Gaulle z novimi poslanci, izvoljenimi na volitvah v Alžiriji. Pravijo, da bi morali ti razgovori omogočiti sestavo načrta o polltično-upravni reorganizaciji Alžirije, kjer je bila doslej vsa civilna in vojaška oblast v rokah oficirjev glavnega štaba. vzdrževanje varnostnih sil OZN na področju Gaze. Resolucija zahteva tudi, naj Generalna skupščina odobri v enake namene po 25 milijonov dolarjev za naslednja leta. Resolucijo so predložile delegacije Kanade, Kolumbije, Danske, Narveške, Švedske in Jugoslavije. Belgijski delegat D’Avernas je izjavil, da so na podlagi ustanovne listine OZN vse članice dolžne kriti izdatke OZN. Belgija bo glasovala za resolucijo. Avstrijski delegat Marschik je izjavil, da bo Avstrija po svojih možnostih podprla vzdrževanje varnostnih sil OZN. Sovjetski delegat Leviškin je izjavil, da pomeni ustanovitev varnostnih sil OZN na področju Gaze kršitev ustanovne listine OZN, ker ima samo Varnostni svet pravico ustanoviti takšne sile Izdatke za vzdrževanje varnostnih sil, je dejal' Leviškin, pa Peking, 3. dec. (Tanjug). Sodeč po članku, ki ga je objavil predstojnik organizacijskega oddelka CK KP Kitajske An Cu-ven v »Kvang Min 2i Bau«, je na Kitajskem zdaj na dnevnem redu uvedba plač v naturi in denarju tudi za vodilne kadre. Ta sistem je veljal doslej samo za preproste člane ljudskih komun, vtem ko so voditelji kadrov v komunah ter kadrov nasploh še zmerom prejemali polne državne plače po kategorijah kakor prej. Ce ne bi odpravili razlike v sistemu plačevanja preprostih članov in voditeljev v kitajskih ljudskih komunah, pravi člankar, bi bila nastala nevarnost, da bi to ogrožalo pravilne odnose med delovnimi množicami in voditelji komun, s tem pa tudi nadaljnji razvoj proizvodnje in socialistične izgradnje nasploh. Zato je bilo treba tudi za voditelje nižjih in višjih kategorij določiti plače nekaj v naturi, nekaj pa v denarju. V istem članku je posebej poudarjeno, da se bodo z uvedbo takšnega plačevanja zmanjšale razlike v življenjskem standardu med delovnimi množicami in kadri ter med samimi voditelji. Pisec tudi poudarja, da bo življenjski standard večine kadrov po uveljavljenju teh ukrepov v glavnem ostal na enaki ravni, vtem ko bo standard manjšega števila voditeljev morda nekoliko padel, standard nekaterih pa bi se utegnil zvišati. Ni pa bistveno, ali se bo standard zboljšal ali poslabšal, marveč je bistveno to, da se bodo zmanjšale razlike v dosedanjem standardu in da bi morajo kriti dežele, ki so napadle I v doglednem času odpravili še Egipt. SZ ne bo pomagala vzdr- ! poslednje ostanke buržoaznega ževati teh sil. I sistema plač po kategorijah. An Cu-ven na koncu poudarja, da je večina kadrov za sistem plač v naturi in denarju tudi za vodilne kadre v deželi, prav tako pa ugotavlja, da del voditeljev napačno presoja te ukrepe in da gleda nanje izključno s svojega osebnega in individualističnega vidika. V tej zvezi člankar poudarja, da je neupravičena bojazen nekaterih voditeljev pred popolnim izenačenjem življenjskih pogojev in standarda za vse delavce, kmete in voditelje. Neke razlike morajo biti. Toda tudi nadaljnje gibanje pojde po poti nenehnega zmanjševanja denarnih prejemkov in naraščanja prejemkov v naturi, pr^vi An Cu-ven. GomuUca o zahodni meji Varšava, 3. dec. (Tanjug) Prvi sekretar CK PZDP Gomulka je nocoj govoril v Katovicah ob dnevu rudarjev. Obširni je obravnaval razvoj poljske industrije premoga, nato pa se je dotaknil nemškega vprašanja. Med drugim je rekel, da je sovjetski predlog o svobodnem Berlinu logična doslednost, izvirajoča iz kršitve mnogih potsdamskih sklepov s strani zahodnih sil, doslednost, izvirajoča iz militaristične in povračilne politike bonnske vlade. Ko je govoril o poljski zahodni meji, je Gomulka rekel, da se varnost meje na Odri in Nisi sestoji v varnosti meje na Labi, ki deli obe nemški državi. Docela se zavedamo svojih obveznosti, ki izvirajo iz varšavskega pakta, zato ■krepimo enotnost tabora socialističnih dežel in utrjujemo prijateljske vezi med Poljsko in Sovjetsko zvezo, je dejal Gomulka. Kairo, 28. novembra. »Dar Nila«, dežfia velikanskih protislovij — puščave in najčudovitejših vrtov, pravljičnega bogastva in pariške prefinjenosti, pa črne revščine doslej še ni bila nikoli izpostavljena tolikšnemu političnemu in gospodarskemu prepihu, kot v zadnjih letih in kot bo,-gotovo tudi UGODEN VETER v jadro prijateljstva z deželo ob Nilu Izredna naklonjenost in občutek iskrenega prijateljstva, ki vejeta iz vseh sestavkov, kakor dnevni stiki, katere imamo Jugoslovani z Arabci, pričajo o velikem moralnem in političnem ugledu, ki ga uživamo v tej deželi. Pravzaprav ni to nič novega, vendar lahko rečemo, da je zmerom večji in močnejši od kakršnih riie. * — u vse uu- ?.a*te na ,e*:>e (25 milijonov ton , . s tJr0) 2 uvozom iz Alži-r,aile Elai?1 pr°blemom so pove-H^rta 0aI^_.Postavke vladnega f,°b>fki° *Pacifikaciji«~ AlžTrijeTz takšne intenzivne namerava vlada Skupnega trga Adec- Reuter) Ob » v dp7Qi . anka Sveta mini-°Eskega * članic Skupnega ev-P°ročil0 „ ,ga ie bilo objavljeno člani„ ~erem je rečeno, da !?st°tkov ^kupnega trga za 10 tarifp Zni^ale svoje carin-ra, *a industrijske proiz-rtl^anie +n z? železo in premog, i^ele .n bo veljalo za vse ’za ilCe 0EEC, G ATT in za izžele* kat*r< Ifi . e velja klavzula adalje „ fjajvečjim popustom« nriundnia Dinlomati ooročajo svojim Vzlic vsem ogromnim sredstvom in tukajšnjih novinarjev kažejo, da se niso, koli drugačnih »kapitalov«. In moralno-vladam o »živahnih diplomatskih stikih«, ogromnim zaledjem vseh mogočih tek- kot pravi n. pr. Abdel Agiz Sadek v svoji politično ga še večajo predstavniki ne-, . . nrpniaviiaio nublikaciie z najraz- mečev so n. pr. v tukajšnjem tisku se- reportaži, nitttrenutek počutili kot tujci, katerih nažih podjetij, ki s svojo solid-ličneiših vetrov in prerivajoči se trgovci stavki in članki o življenju pri nas zelo temveč kot prijatelji med prijatelji, kot nostjo (vsi žal niso taki) poslovanja in in nnlitiki qi nodaiaio vrata. Eden glas- pogosti, pogostnejši kot o drugih večjih bi bili med svojimi sorodniki. Ahmed pošteno trgovino potrjujejo resnično pri-neiši od drugega prav po sejmarsko po- državah. To bije toliko bolj v oči poseb- Wally piše, ko opisuje sprejem, da jih jateljski odnos do Združene arabske re-nujajo svoje se poslužujejo najrazličnej- no ob med seboj podobnih priložnostih, Jugoslovani niso povabili nanj iz vljud- publike, ših tehničnih sredstev in prastarih metod, kot so najrazličnejši sprejemi ali obiski ki jih dopuščajo močni potenciali držav, katere zastopajo. Spodrivanje, intriga in - _ _ _ zaseda med njimi postajajo pravilo, ki zgodi se, da je n. pr. kakšna novinarska Aziz Kamis in Amid el Imam. se ga v veliki tekmi marsikdo ne poslu- delegacija dalj časa kje v gosteh, pa se — -r, žuje z kdo ve kakšnimi predsodki, saj tega spomni le z nekaj vrsticami. Nekaj nosti, ker so taki obiski prešli v navado, te aU one delegacije. So sprejemi ki na temveč zato, ker so jih želeli imeti v dvom-o med najbolj priljubljenimi Ev-njih m skoraj nikogar sprejemati, in svoji sredi. Podobno ugotavljata Abdel „hick illonalnvanak(,M nred- Jugoslovani so danes v ZAR ne- Srečanje s predsednikom Titom po- Ng smemQ biti da je utrjevanje pri-sredujejo tako z objavo predsednikovih jateljskih vezi naposled stvar vseh držav- zlasti pa še tistih, ki so v ka- ropci. Bližnji obisk jugoslovanskega predsednika bo še bolj prispeval k temu. ti ljudje predvsem »iskalci zlata« (či- popolnoma drugega pa je, kadar gre za odgovorov na zastavljena vprašanja (ce- j ea in političnega), trdno prepričani, priložnosti, ki so kakorkoli povezane z lotni intervju je objavil največji »Al so stega da so se znašli nad zlato jamo. Res je: naposled bi mogli mimo vsega Jugoslavijo, Gamhuria-) M z „iz.ni=m tobnlh 1 lom “S". ™ J«. T*k« f * pred dnevi vrnila po dal]- opažanj in navajanj.m dogodkov tud. iz msrn|m| dbaml z na„„e„„stJo in tega s skomigom ramen in s preprosto fi- šem obisku iz naše domovine egiptska bogatega predsednikovega življenja, ki štenostjo posiovanja ter razširjeno me- lozofiio kako ni nič novega pod soncem, novinarska delegacija. Vzlic temu, da naj egiptskemu bralcu prikažejo lik na- . Toda to bi bila indiferentnost, ki ne more novinarjem ob takih priložnostih običaj- šega predsednika in — česar ne pozabiti svojska nam in našemu boju, zlasti na inercija dokaj upravičeno šepeče, ka- bijo poudariti — velikega prijatelja pred-še ker smo iskreno veseli zmerom krep- ko so tovrstni obiski zgolj nekakšna sednika Naserja, keišega prirastka v družini svobodoljub- osnova za spoznavanje dežele in je bilo Bilo bi preobs nih in neodvisnih narodov. »Iskalci zla- zaradi tega navadno po vrnitvah v do- ko. opisujejo svoja srečanja z našimi njavo na vseh področjih bomo večali naš moralnopolitični kapital tudi po tisti »življenjski« plati, ki utrjuje in , . , . v . . . krepi skupni boj za enake cilje in brez Bilo bi preobsežno če b navajal ka- ^ dobe sčasQma ^ tako ta> se namreč ne motijo: »jama« je v movino kaj malo napisanega, lahko delovnimi ljudmi, ki jih poskušajo pri- iskrene skupne namere dokaj papirnat prizvok. Zelo prav bo, da bomo — kot v 5 za c plenili, da so priprav-v? 20 % Partnerje v OEEC 0|3o t0 ati uvozne kvote, če „ 10 Storili tudi nni 2 , ■** tudi oni. KinisterpvhemJki gospodarski n ^Potrm-,, d bo P° sklepu Sve- jNevali . V London' da bi se ’ n°vitve ne tr6ovine. idadl?otoval .evsopske cone svo- razgovori o možnosti svojevrstno reprizo Divjega zapada, če sestavke o naši deželi, ne' bi bilo — seveda — tako trdno na Ko poskušam nekako urediti vtise svoii zemlji zakoreninjenih gospodarjev, novinarjev, ki jih objavljajo tudi v ce resnici polna zlata in s svojim odnosom najde v zadnjih dneh tukajšnji bra ec kazati v njihovem nekdanjem n seda- Qsebnem življenju _ svoje prijatelje in in metodami bi tod kaj lahko doživeli domala v vsakem listu najrazličnejše njem oko ju, pn njihovem delu m v njih ijateljsko državo kar najbolj spoznaij . - »—v* „ stremljenju. Snov za svoje članke, ko- fn J čilj njihove trebe in navad mentarje in reportaže so odbirali na naj- da bodo naša dejanja vselej primerna ji j. --------------------- - - - - različnejše načine, očitno po svojem jn ob pravem gasu izkazan izraz prija- Ob dosledni politiki mlade republike lostranskih reportažah, skoraj ne morem notranjem doživetju. Tega je najbolj teljskega sodelovanja in razumevanja, nam njih neomajnost prepričljivo in pri- mimo celih odstavkov, ki govore, kako prevzela naša nagla rast, drugega ta ali j^a ^ak način ne bomo le ujeli v jadro jetno dokazuje prijateljska naklonjenost prijateljsko in ljubeznivo so jih spre- ona epizoda iz našega osvobodilnega prijateljstva Se vee ugodnega vetra, tem-naši domovini, ki tudi tod velja kot po- jeli v Jugoslaviji. Res je, da že takt ve- boja, tretjega spet doživeti razgovor s jem in simbol boja za neodvisnost in svet leva, izkazovati gostu pozornost, le-temu tem ali onim našim človekom. Vendar svobodnih in enakopravnih narodov, pa, da se zanjo zahvali, vendar vrstice je vse to šele začetek. več bomo lahko razpeli še nova. S. Lovšin m/. Atvemhvj&c&r mm Letalo JAT na londonskem letališči! 107000 potnikov v letalih Potovanja z letali so zadnja leta vse številnejša tako na domačih kakor na tujih linijah. Pred dvema letoma je Jugoslo- mačih in 22.059 na tujih linijah. VELIKO ZANIMANJE ZA DOMAČE LINIJE Letos so stalno letela letala iz TUDI TUJE LINIJE [MODERNIZACIJA NEKATERIH rentabilni. Tako je na primer na SO ZADOVOLJILE | LETALIŠČ I liniji Beograd—Atene—Kairo po Jugoslovanski aerotransport j Razen sedanjih linij, ki jih je proračunih letošnji dohodek ima ■-udi nekaj mednarodnih li- imel letos JAT, je tudi možnost, ustrezal celotnim dohodkom vseh vanski aerotransport prevozil 'mj. Njegova letala letijo dvakrat da bi se povečalo število linij linij v notranjem prometu. 93.914, lani 111674, letos pa vina teden v Kairo in Pariz (v se- doma. Toda tukaj so težave ^a-prvih devetih mesecih 107.334 zoni trikrat na teden), v Frank- sti zaradi slabih letališč ki jih potnikov, od tega 85.27o na do- furt (dvakrat), v Tirano (trikrat), uporablja JAT Raz^n letališča v v Carigrad (dvakrat) ter v Rim Beogradu in v zadnjem času tudi m Prago (enkrat na teden). V tu- tališča v Zagrebu, ostala leta-rističm sezoni s« letala letela tri- jjšfa ne morejo popolnoma zado-kfat ®a. teden tudi na mednarod- voljiti potreb sodobnega letalske-Beograda v Titograd (trikrat), v j ni liniji Dubrovnik—Zagreb— ga prometa. Ljubljano (enkrat), v Sarajevo I Miinchen, enkrat na teden pa na „ _ (enkrat) in v Skoplje (enkrat na liniji Zagreb—Ziirich ter Split in NAČRTI ZA PRIHODNJE LETO fcm7 .Tl]5ffnBTauH(, irl TJaI dan). Na turističnih linijah so le- Miinchen. Letos v prvih devetih Po dosedanjih predvidevanjih tela letala iz Beograda na Bled, mesecih se je peljalo na tujih li- se bo povečalo prihodnje leto šte-v Ohrid in Dubrovnik (trikrat nijah 22.059 potnikov. Največ je vilo potovanj z letali. Tako bodo na dan), v Hercegnovi, Tivat in bilo zanimanja za prevoze z le- na liniji iz Beograda v Ljubljano Zabljak, iz Zagreba pa v Tito- tali na liniji Atene—Kairo, po- letela letala šestkrat, v Skoplje grad, Split in Dubrovnik. Julija, tem pa za Pariz, Miinchen in Ti- in Sarajevo šestkrat, v Titograd avgusta in v prvi polovici sep- rano, vtem ko je bilo manj pre- dvakrat, na Bled trikrat, v Ohrid tembra so bila vsa mesta na se- vozov na liniji Rim, Carigrad in petkrat, v Split sedemkrat, v Železniška tarifna zveza Avstrija—Trst Na Dunaju se bodo prve dni meseca decembra sestali člani zonskih linijah zasedena. Sofija. Pomorska ladja na Savi Beograjska ladjedelnica »Tito« gradi tudi deset ladij za morsko plovbo — Sedeminosemdeset plovnih ‘ objektov za naše rečno brodarstvo Delovni kolektiv beograjske kovnjaki našega konstrukcij-ladjedelnice »Tito« je te dni skega biroja, le-te pa so potem dosegel še en velik uspeh, ko je uresničili naši mojstri in de-z navoza spustil v Savo pomor- lavci. Tako smo dokazali, da se 8ko ladjo s 4600 tonami nosil- naš delovni kolektiv lahko loti Hercegnovi sedemkrat in v Tivat sedemkrat na teden. Iz Zagreba bodo letela letala v Titograd trikrat, v Split štirikrat, v Dubrovnik sedemkrat in v Tivat trikrat na teden. Upostavili bodo tudi tedensko linijo Bled—Dubrovnik. Na tujih linijah bodo letela letala iz Beograda v Miinchen— Pariz trikrat, na Dunaj—Frankfurt dvakrat, Ziirich enkrat, Rim dvakrat, Kairo in Atene dvakrat, Tirano dvakrat in Prago enkrat na teden. Iz Zagreba bodo letela letala enkrat na teden v Ziirich, v predsezoni in po njej pa na Dunaj in v Miinchen trikrat na teden. Trikrat na teden v glavni sezoni bo letalski promet tudi iz Dubrovnika na Dunaj in v Miinchen ter enkrat na teden samo na Dunaj. Split bo povezan z Dunajem in Miinchenom enkrat tedensko. PRECEJŠNJA SREDSTVA ZA REGRES NA DOMAČIH LINIJAH Na domačih linijah so tarife znatno nižje, kakor je stvarna cena potniških kart. Na eno vozno karto znašajo dotacije 100, nekje pa tudi 150 %. Iz tega je videti, da se precejšnja sredstva skupnosti vlagajo prav v potovanja potnikov na domačih linijah. Na tujih linijah pa so posamezni-' poleti v največ primerih kov Jugoslavije, Avstrije in Ita-lije, da bi izdelali pravilnik o tarifah za prevoz blaga iz Avstrije v tržaško luko. Blago naj bi prevažali preko Tarvisia in Bren-nerja ter preko Jesenic, Prevalj in Šentilja. Preliminarni razgovori o tem so že bili ta mesec v Firencah. Pobudo za te razgovore so dale avstrijske železnice. V Firencah so se dogovorili za sestanek na Dunaju, kjer naj bi obnovili tako imenovano luško-železniško zvezo Avstrija—Trst. Ta zveza je nehala veljati leta 1956. Računajo, da bodo izdelali novo tarifo za prevoz blaga do srede prihodnjega leta. Priprave za sestavo tarifnih pravilnikov sklenitvijo sporazumov med sindikati in str® imi združenii o osnovah za nagrajevani Pred kovnimi združenii merjih je določeno, delavcev i raz- ne osnove, meruu. je. da lahko določanje osebnih d0'1 ^ 2e v zakonu o delovnih raz- ne osnove, merila in določanje osebnih do, centralni odbori sindikatov, do- lavcev zlasti tudi ? s(ro|jovne ločijo v sporazumu s predstav- nov po kategorijah niki strokovnih združenj oziro- izobrazbe delavcev. <.indikatne mo zveznih zborničnih organi- sklepajo sporazume zacij splošna merila, osnove in organizacije in stT0 y način za določanje osebnih do- ženja oziroma zoorM t hodkov delavcev in da tako po- rifnih in drugih Pra naj sc magajo gospodarskim organiza- nagrajevanju delavce ^ cijam sestaviti nove tarifne ustvarijo taka razmer] , ^ pravilnike zlasti glede razponov osebni dohodki de jCtfiVnosti° osebnih dohodkov posameznih du z doseženo pr°' .uom, ki kategorij delavcev. Med pred- dela in s splošnim «sp gTgap-stavniki sindikatov in strokov- ga doseže gospodarsKa nih združenj posameznih gospo- zacija po prizadevanj darskih panog so zadnje mesece nega kolektiva, o tem že podrobno razpravljali in so ustrezni sporazumi v glavnem pripravljeni. Ker je tudi Zvezna ljudska skupščina že vih tarifnih pravilnikov. POMOČ SINDIKATOV IN STROKOVNIH ZDRUŽENJ registracija SPORAZUMOV sprejela družbeni plan in in- Sindikalne °J?„?Xor'nice)se strumente za leto 1959, v raz- strokovna^ 2^. ® ~zuniejo ® pravi pa je tudi predlog o do- lahko hkrati p kateri}1 ločitvi minimalnih osebnih do- splošnih sm®r™ ’ raa7iiraci)e hodkov *delavcev gospodarskih bodo gospodars/c . listek organizacij, so zdaj ustvarjeni izločale tisti del. menjen 10 pogoji, da se gospodarske orga- dohodka, ki je delavcev, nizacije lotijo sestavljanja no- osebne aonoake jstva z» vih tarifnih vravilnikov. bodo zagotovljen mernic0^ zaslužke delavcev po sm\„0ln-iz tarifnih pravilnikov, v zumi o splošnih osnova ^ Zato je Zvezni izvršni svet rilih, ki jih sklenejo c izdal navodilo za sestavljanje odbori sindikatov s st jrW). novih tarifnih in drugih pravil- mi združenji (zbornicam ^re. nikov in določanje osnov za na- rajo biti registrirani Pr» sl.e. grajevanje delavcev, ki je ob- tariatu Zveznega ,zur, .^t pojavljeno v najnovejši številki ta za delo Če Sekreta &o-Uradnega lista FLRJ. To navo- zna, da vsebuje spora dilo ugotavlja, da je z zakonom ločbe, ki niso v sklaau ^g(j, o delovnih razmerjih priznana benimi plani in ^ru^\.siiša^ gospodarskim organizacijam msi, lahko zahteva po 2® pravica, da v tarifnih pravilni- zveznega sekretariata ^ sekr‘-kih določijo merila za nagraje- ne gospodarske zadeve i ^ vanje delavcev iz čistega do- tariata. pristojnega z® ^ hodka in da izločijo znesek za gospodarsko dejavnost, ^ nagrajevanje delavcev v skladu sklenjeni sporazum J p0utike< z ustvarjeno produktivnostjo smernicami ekonorns^t>ni'V^. dela in doseženim splošnim ki jih določajo ^ uspehom, pri čemer jim poma- in zvezni predpisi svodtr' ga jo sindikalne organizacije in se lahko izvajajo v Q ^ so strokovna združenja s tem, da skih oraanizacijah set . j jim nudijo kot orientacijo sploš- registrirani. Prvi sneg v Srbiji in Makedoniji Znatna ohladitev po vsej državi — Tudi tam, kjer sneg v tem času še ni običajen, je nekaj centimetrov debela snežna odeja pokrila zemljo — Še nadalje bo prevladovalo hladno vreme NA ZLATIBOBU PET STOPINJ POO ^Jtj. boru PRIČAKUJEJO NOV SNEG IN MRAZ V JUTRANJIH URAH V ponedeljek dopoldne Je padel prvi sneg v Srbiji in Makedoniji, toda ostal je le v planinskih predelih, vtem ko se te v ostalib krajih naglo stopil. Temperature so padle po vsej Jugoslaviji. Gibljejo se okrog ničle, ponekod tudi pod njo. Meteorologi pravijo, da je bil minuli ponedeljek relativno najhladnejši dan v letošnji jeseni. Tudi v Primorju se je shladilo, razen tega pa piha tam tudi močna burja. Po teh spremembah, ki so zajele naSo deželo, je tudi vsa Evropa pod hladnimi zračnimi masami. Kar zadeva vreme v prihodnjih dneh, je dežurni sinoptičar Meteorološke postaje na zemunskem letališču Vlada Gudelj dejal, da )e pričakovati pritisk hladnega zraka iz polarnih krajev na jug. V prihodnjih dneh bo bržkone dokaj hladno V jutranjih urah bo temperatura padla do 10 stopinj pod ničlo in znto priporočajo gradbenikom, naj prekinejo z betonskimi deli. Tudi predvidevajo, da bo čez dva do tri dni vnovič padel sneg v znatno večjih količinah kakor minuli ponedeljek. V torek so *ab*,e*i%i”enK'l’ u in Kopaonlku 5. [ao. S« , Tari pa 4 stopinje P°“ dai v pomešan z dežjem,, t® P goratih predelih Pa p v in na Kosovu ter v Me srt>i)e-v mnogih drugih kraj ((>mper» d„ vprečna maksimalna jhaja od v Srbiji sc je v ,fire* P3 P plus 4 stopinje mete° Iadilo., vijo. da se bo Se boli «n> RAj( SNEG V SEVERNI*! CRNE GOBE ir Po nekaterih /elo je P sen nenavadno toplin a pofl* ročje severne Crne *ore, ,» v«WX ljek nepričakovano ,c| » ohladitev. Na planin.a dru^J, 5« njajevini, Smiljevicl n* pa je. sneg visok do • cm naprej v teh krajih obla le zelo ohlajeno. 0 KAKO ŽIVIMO Lani smo v Sloveniji kupovali v trgovinah še enkrat več kakor 1948. leta 2erjavi v rečnem pristanišču nosti. Ta ladja bo lahko plula po morjih in oceanih. To je doslej največja ladja, zgrajena v naših- rečnih ladjedelnicah, prav tako pa bo doslej največja, ki bo plula po Savi, potem pa po Donavi skozi Djerdjap. NAJMODERNEJŠE NAPRAVE ZA PLOVBO IN RADAR Dolžina nove pomorske ladie, ki bo plula pod zastavo Liberije, znaša 90, širina pa 13 75 m Ladja ima dva motorja z 2400 konjskimi močmi, njena hitrost pa bo 13,5 milje na uro Opremljena je z najmodernejšimi napravami za navigacijo in ima tudi radar. — Ladja ie popolnoma zgrajena v naši ladjedelnici, ie izjavil njen direktor Miča Stevanovič. — Načrte so napravili stro- največjih nalog glede na to, da bo postal Beograd v prihodnosti tudi morska luka. ZA POMORSKO. IN REČNO PLOVBO Ladjedelnica »Tito« je zares veliko podjetje, saj v njem dela 1400 delavcev in inženirjev Zdaj zlasti gradi ladje za pomorsko in rečno plovbo. Tako dokončujejo zdaj dela na treh ladjah z 2500 tonami nosilnosti za Etiopijo, potem • bodo gradili šest ladij za indonezijsko pomorsko plovbo in še štiri ladje prav tako za morsko plovbo. V prihodnjosti bodo gradili tudi pomorske ladje z 10.000 tonami nosilnosti. Za domačo rečno plovbo gradi ladjedelnica 87 raznih plovnih objektov, zvečine vlačilcev, tankerjev in remor-kerjev. (Nadaljevanje tn konec) 4 Tudi pri nas opažamo, da se z rastočo blaginjo enako ne dviga potrošnja posameznih vrst blaga. Na določeni stopnji se začne povpraševanje potrošnikov močneje usmerjati na določene vrste blaga trajnejše uporabe. V nekaterih primerih se zdi, kakor da naraičanje potreb sploh nima meja. Ko smo domačo proizvodnjo koles v zadnjih štirih letih povečali od 20.600 na 86.400 v lanskem letu, smo bili prepričani, da bo s tem zadoščeno vsem domačim potrebam. Letos pa smo že v prvih treh četrtletjih izdelali toliko koles ltakor lani vse leto. pa se Je vendar uvoz hkrati povečal od lanskih 37.800 na 62.580 koles. Podobno Je z radijskimi sprejemniki. Domača proizvodnja se je v zadnjih štirih letih povzpela od 37.600 na 209.300, letos Jih izdelujemo še več, pa sry> Jih navzlic temu uvozili iz tujine 30.900. Do konca septembra smo uvozili — v precejšni meri neposredno po potrošnikih — tudi 12.000 motornih koles in 3050 potniških avtomobilov, nadalje 6000 hladilnih omar in 9700 električnih ^štedilnikov, vse to navzlic naglo rastoči .domači proizvodnji. Danes sl naši potrošniki lahko v redni trgovini marsikaj nabavijo, kar smo prej pogrešali. Tako Je naša trgovska mreža letos sama v prvem polletju prodala blizu 6000 šivalnih strojev. POTROŠNJA NA PRKBIVALCA V SLOVENIJI §§ 2e od nekdaj troši Slovenija sorazmerno z največ sladkorja. Sicer v ostalih .republikah S hitreje narašča kakor v Sloveniji, vendar Je g bilo lani prodano potrošnikom v Sloveniji pov-gj prečno 17 kilogramov sladkorja na prebivalca nasproti 11 kg v Hrvatskl ter S do 8 kg v OBta-lih republikah. Potrošnja premoga za kurjavo v gospodinjstvih in ustanovah Je preteklo leto dosegla že 0,4 tone povprečno na prebivalca nasproti 0,18 tone v državnem povprečju. Na 1000 prebivalcev Je lani trgovska mreža Slovenije prodala 20 novih radijskih sprejemnikov nasproti 10 v državnem povprečju, Tako odpade danes v Sloveniji že na vsakih 8 prebivalcev en radijski naročnik nasproti 58 pred vojno. Čevljev in sandal smo lani prodali že nekaj več kakor en par povprečno na prebivalca. V zadnjih treh letih se Je v Sloveniji povečala prodaja premoga v nadrobni trgovini za 280 •/«, prodaja prave kave za 180 •/*, radijskih sprejemnikov za 150*/., električnih aparatov za gospodanjstvo za 100 •/•, sobnih garnitur za 83 »It, motornega bencina za 82 •/«, riža za 77 •/•, barv, lakov in firneža za 65 •/•, gum za avtomobile in bicikle za 48 električnih žarnic za 43“/«, kuhinjske posode za 42 */i, nogavic za 41 •/«, mleka (v trgovini) za 38 •/«, svežega mesa za 31 Vi, sladkorja za 28 •/», testenin za 32 •/» itd. NE SAMO POTROŠNJA MATERIALNIH DOBRIN Seveda življenjskega standarda ne rtioremo meriti z zgolj po potrošnji materialnih dobrin Na življenjske pogoje bistveno vpliva tudi napredek na področju zdravstva, stanovanj, prometa, komunalnih uslug ter na področju kulture in prosvete, kar skupaj označujemo z družbenim standardom Naj s tega področja navedemo le nekaj značilnih primerov, Lani Je bil železniški potniški promet v državnem merilu 2 in pol krat večji kakor pred vojno, avtobusni pa se Je samo v zadnjih ^ letih več kakor podvojil. Pred vojno le ^ prebivalec povprečni obiskal kino nelc saIoi kakor enkrat na leto, lani pa šestkrat, v Sloveniji celo desetkrat. Čeprav »mo v Sloveniji že preJ .jne razmeroma .visoko raven potrošnje ele^rjfce energije, se Je zadnja tri leta poraba e,c 1P v gospodinjstvu povečala za 92 •/• (v B0S e[nB Hercegovini celo za 200 •/»). Navzlic sorazrn us-hltrejšemu dvigu te potrošnje v drugih ^ likah pa Slovenija še vedno daleč prednja Je lani povprečna potrošnja elektrike v S dinjstvu dosegla že 145 kWh povprečno na . v bivalca nasproti 70 kwh v Hrvatskl, 29 k Srbiji ln 18 kWh v Bosni in Hercegovini-■ tipičen primer zboljšanja življenjskih P®*,*, lahko navedemo tudi počitniški turizem-čl turizem Je v Sloveniji po številu Pren° tnl v letoSnji turistični sezoni dosegel dva pol predvojni obseg, po številu gostov pa trl " t kratni. Tl gostje pa so danes v nasprCLiuJ' predvojnim turizmom pretežno delavci in bencl' jfgjo Navedli smo vrsto podrobnosti, K1 p etl\ o naraščanju osebne potrošnje. Doseženi vsekakor niso majhni, četudi bi si vsi *« da bi bili še večji. Ljudje prehitro P016 ,tes» kako so živeli pred nekaj leti, ko sl mar s niso mogli umisliti, kar se Jim danes zdl ie čajna potreba. Od nas samih p« bo v ^ odvisno v kakšnem tempu nam bo uspe10 dalje dvigati življenjsko raven Le če bom ^ hitreje kakor doslej dvigali produktivno* ekonomičnost na vseh področjih «osPodarog{ dejavnosti, se bo še hitreje dvigal tudi življenjski »tandard. ' celoti načrtna proizvodnja hmelja tUskG0SP°darS-° leto 1958/59 bo pomenilo v zgodovini kme-okra-i * ®a‘*ru™ištva na hmeljarskem področju celjskega sadn atvi zažR/J °’ ko ie P° osvo-r s Kidrič« iz Grgarja so »Dan republike« praznovali skupaj s strelci v Koj-skem, z meddružinskim tekmovanjem v streljanju z zračno puško. Tekmovanje briških strelcev je bilo v veliki dvorani v Kojskem. Pri članih je zmagala ekipa iz Grgarja 468 pred strele*. Kojskega 397 krogov. Tudi pri mladincih in pionir j .h je zmagala družina »Boris Kidrič«. Po končanem tekmovanju so strelci iz obeh krajev prosil; direktorja zadružnega vinarstva Dobrovo . za ogled velike v.nske kleti. Le-ta pa jih je csorno zavrnil, češ da je praznik in naj se ne obračajo na nikogar drugega, ker da nad njim ni »višje instance«. Res velja praznik tudi za direktorja, vendar menim, da so bile njegove besede o »instanci« popolnoma neumestne, saj sta tu še upravni odbor in delavski svet. M. F. MEDMESTNI DVOBOJ ŠAHOVSKI Ironičam izsnaSili Minuli torek sta se po letu dni spet srečali na tradicionalnem šahovskem dvoboju mestni šahovski reprezentanci Kranja in Jesenic. Tokrat je bil dvoboj za prehodni pokal Okrajnega odbora SZDL Kranj odigran na 35 .deskah v izredno prijetnem tovari-_ škem vzdušju v novem šahovskem do- nih tekmah za italijansko nogometno mu na Jesenicah. prvenstvo vodi Milano s 15 točkami Po petih urah hudih borb so zabe- pred Florentino in Iuventusom iz Mi- ležili kranjski šahisti pičlo, toda zaslu-lana, ki imajo vsi po 18 točk. V fran- ženo zmago 18:17. Na prvih desetih coskem prvenstvu vodi pariški Racing, deskah so zmagali močnejši Jeseniča-ki mu slede Nimes 24. Nice in Reims ni s 6,5:3,5. medtem ko je kranjska 23 itd. V avstrijskem prvenstvu vodi mladina na preostalih 25 deskah zma-Rapid 19, pred Sport-klubom 18 točk gala s 14,5:10.5. Tako je mestna re-itd. Po X. kolu madžarskega prven- prezentanca Kranja izenačila rezultat stva vodi še nadalje budimpeštanski dosedanjih treh srečanj med mestnima reprezentancama za pokal SZDL, v katerih so vodili Jeseničani z 1n aa 2:2. KRIK JEZNIH OB LJUBLJANSKI PREMIERI IGRE JOHNA OSBORNA »OZRI SE V GNEVU« Komaj nekaj kilometrov široki Rokavski preliv loči Britansko otočje od evropske celine, pa je vendar za celinskega človeka — in tudi za nas — vse, kar se tam dogaja, zavito v londonsko megleno vato. V predstavah povprečnega in marsikdaj celo nekoliko bolj izobraženega človeka živi še zmerom Anglija kot dežela srednjeveških gradov, priljubljenih tradicionalnih uniform, nesebične ljubezni do psov in konj, vse drugo pa potrebuje vsaj toliko desetletij, da postane klasično, preden preplava Rokavski preliv in dospe do nas. Naše oči so še zmerom uprte v Pariz, tam se učimo alfe in omege celotnega kulturnega življenja, sleherni še tako majhen kulturni dogodek registriramo takoj z najobčutljivejšim seizmografom — in ostajamo zadovoljni, ker se nam zdi. da smo prav v neposrednem žarišču kulturnega dogajanja. Vse, kar je angleškega, skandinavskega, italijanskega in druge narodnosti, mora najprej dobiti pariški »imprimatur«, potem šele dobi legitimacijo za uvoz. Kakorkoli bi bil ta uvod lahko preveč karikiran, je vendar nekaj senzacije v tem, da je Osbor-nova igra v treh dejanjih -Ozri se v gnevu« prišla na oder ljubljanske Drame v pičlih dveh letih, pa čeprav je pred tem že nekaj drugih del doživelo isto prednost. Seveda ni mogoče govoriti o podobnem presenečenju in senzaciji. kot ju je Osborne povzročil v Angliji. Tam se je ves kulturni svet razdelil v dva tabora — za. in proti. Med prvimi so najbrž tisti, ki zlasti po drugi svetovni vojni v Angliji sami čutijo razne družbene premike in jim tudi skušajo slediti, med druge pa sodijo tisti, ki menijo, da je angleška družba dokončno urejena in jim je Anglija srednjeveških dvorcev, lordskih naslovov in meščanskega salona postala nepogrešljiv ideal. Preveč nevarno bi* se bilo spuščati v poenostavljanja in zaradi nepoznavanja tudi preveč tvegano, zato lahko ostanemo samo pri nekaterih kratkih ugotovitvah. Literar-no gibanje »jeznih mladeničev«, med katerimi je eden najvidnejših predstavnikov prav John Osborne, je po tematiki in obliki zapustilo dosedanja tradicionalna pota angleške književnosti. Vse te mlade avtorje zanimajo predvsem problemi mlade generacije, bolje rečeno mlade inteligence, ki ne izvira več samo iz vrst privilegiranih slojev in ki je dobivala svojo vzgojo predvsem na mladih provincialnih univerzah. Miselnost te inteligence ni proizvod atomskega stoletja, kot bi si lahko kdo predstavljal, proizvod v smislu nasprotja med čedalje bolj razvijajočo se civilizacijo in tehniko ter odmiranjem človeškega v človeku. Usmerjena je predvsem zoper sedanji sistem, zoper zaprašenost raznih angleških ustanov, zoper konservativnost, privilegije in tradicionalnost, ki ni več v skladu s časom. Ta generacija govori s Hamletom »Nekaj gnilega je v deželi...«. Zato sta ves njen upor in prizadevanje uravnana v podiranje starega, obstoječega, gnana od trajnega, tako rekoč kroničnega nezadovoljstva e vsem, kar jo obkroža. V imenu česa, kakšnega programa in ideje — tega tudi ta inteligenca sama ne ve in je v sedanjem obdobju pravzaprav niti ne zanima. Zadostuje ji ogorčenje nad tem, ker se ni nič spremenilo. Junak Osbomove drame Jimmy Porter pravi: »Stare je prizadelo dejstvo, da se je vse spremenilo, mlade pa to, da je vse ostalo pri starem« Nasprotniki (lahko se bere: prizadeti) očitajo »jeznim mladeničem«, da jim gre predvsem za lastno eksistenco, za kariero, za uveljavljanje — foda naj bo tako ali dru- gače, naj jih pot kamorkoli zapelje, dejstvo, da so prinesli nov veter v angleško književnost, da so se ostro lotili sodobnih problemov, bo ostalo. V takšnih okoliščinah je nastala igra »Ozri se v gnevu« in njene dramske osebe so podobne poteze podedovale od svojega očeta. Z njimi je na ljubljanski oder prišel tudi problem mlade generacije. Toda ali samo v informacijo ali tudi kot primerjava s problemi naše mladine? Ali ima tipično angleško ozadje Osbornove igre dovolj splošnih' evropskih potez, ki lahko veljajo za mlado generacijo nasploh, Knjige m PREJELI SMO V OCENO JAMES JONES: OD TOD DO VEČNOSTI. Prvi del. Prevedla Mira Miheličeva. Opremil Uroš Vagaja. Zbirka »Sodobni roman« (urednik Cene Vipotnik). Založilo Časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica« - Cankarjeva založba v Ljubljani 1958. Strani 532 +' (IV), 8«. JAMES JONES: OD TOD DO VEČNOSTI. Drugi del. Prevedla Mira Miheličeva. Opremil Uroš Vagaja. Zbirka »Sodobni roman« (urednik Cene Vipotnik). Založilo Časopisno založniško podjetje »Ljudska pruvica« - Cankarjeva založba v Ljubljani 1958. Strani 601 + (III). 8°. SMILJAN ROZMAN: NEKDO. Roman. Opr. avtor. Knjižna zbirka Nova obzorja št. 8. Založila Založba Obzorja v Mariboru 1958. Str 293 + (III). 8”. ANNEMARIE SELINKO: DESIREE. Prevedla Rada Jovanovič. Opremil Marijan Vojska. Izdala založba Lipa v Kopru 1958 Strani 598 + (IV), 8*. VVILLIAM WOODS: MANUELA. Iz angleščine prevedla Rapa Suklje. — Opremil Marijan Vojska. Izdala založba Lipa v Kopru 1958. Strani 171 + (V). 8*. John Osborne zlasti evropsko, ali pa je zasluga njene dovolj visoke umetnosti, da v različnih deželah sveta samo vzbudi iz pozabljenja in letargije lastne probleme mladine? Ljubljanska premiera je izzvenela v zanosu, kot da bi mladi igralci spregovorili o svojem lastnem svetu. In celo med običajno hladnim premierskim občinstvom je živahneje vzplapolalo. Čeprav bi sam zase to bolj pripisoval odobravanju odločitve, da so ta sodobni problem uvrstili v repertoar, je treba to vznemirjenje pripisati tudi uprizoritvi in zlasti režijskemu konceptu. »Ozri se v gnevu« je mogoče tolmačiti predvsem v dveh smereh: ali z izrazito plastičnimi družbenimi akcenti, s poudarjenim odporom in uporom zoper vse okostenelo v sistemu — ali pa kot značilno podobo mladine in njenega sveta. Čeprav bi se glede idejne strani sam bolj nagibal k prvi interpretaciji, se mi zdi, da je bila zasno- va režiserja Franceta Jamnika bolj mikavna, v nekem smislu življenjsko plastičnejša in verjetnejša. Skušal je namreč iz tega družbenega ozadja predvsem poudariti ljubezensko dramo dveh ljudi, Jimmyja in Alison, rmed-vedka in veverice«, ljudi, ki se zaradi različne socialne provenience nenehoma privlačita in odbijata. Atmosfera in ton, na katerega je uprizoritev ubrana, nista več tipično angleška, sta v nekem smislu »evropeizirana« ter s tem pravzaprav približana tudi naši mladini. Ob njegovem izrednem smislu za barvanje prizorov, bodisi s posameznimi domisleki, z zadržanimi premori, bodisi z izrazito poudarjenimi govornimi pasosi, so sicer v korist zunanje učinkovitosti zaostajali medsebojni družbeni odnosi, rasla pa je privlačnost odrske atmosfere, ki je dobivala — tu pa tam celo preveč J- »barskih« značilnosti. Pravim preveč, ker se mi zdi, da se ta ljubezenski odnos dveh mladih ljudi ne bi smel spremeniti zgolj v problem seksualnega odnosa. Razumljivo je, da se sleherna igralska interpretacija vsaj nekoliko oddalji od predstave, ki jo ima o njej avtor, režiser ali celo gledališki ljubitelj, ki delo pozna. In vendar imam občutek, da kljub vsemu prizadevanju Boris Kralj v tej izredno naporni in težavni vlogi ni docela ustrezal predstavi, kot bi jo lahko o Jim-myju imeli. Po moji sodbi bi bolje zadel, če bi skušal upodobiti razžrtega intelektualca, skoraj patološkega mladeniča, ki je navsezadnje tragičen v tem, ker je do kraja nesrečen in nezadovoljen zaradi vsega, kar ga obdaja, in tudi zaradi samega sebe. Kralj pa je pravzaprav igral ob-jestneža, človeka, ki mu je kot otroku sleherna stvar ljuba samo dotlej, dokler se je ne naveliča. V mnogih zelo dobrih prizorih je dokazal, da bi najbrž zmogel združiti oboje, s čimer bi njegova prizadevna igralska stvaritev dobila še več pristnejše umetniške žlahtnosti. Njegovo dopolnilo, drugi Jimmyjevpol, CliffaLevisa je izredno sproščeno in polno, brez posebnih zunanjih pripomočkov, pa vendar docela pristno odigral Jurij Souček. Nesrečno Alison — nesrečno tudi zaradi tega, ker jo je avtor obsodil na izrazito pasivnost — je lepo in sugestivno interpretirala Majda Potokarjeva. Z rahlimi, skoraj komaj opaznimi niansami je izdelala posamezne psihološke prehode, da je nato v posameznih prizorih dosegla / zelo' dramatične viške. Precej manj impresivna je bila Alisonima partnerica in prijateljica, gledališka igralka Helena Charles, ki jo je interpretirala Duša Počkajeva. Uglajenega colo-nela Redferna je z veliko igralsko izkušenostjo in primerno aristokratsko zadržanostjo odigral Edvard Gregorin. Vsi ostali sodelavci, zlasti ing. arch. Niko Matul, komponist Bojan Adamič in Marijan Kralj, ki je za enega najboljših prizorov naštudiral ples, so hkrati z režiserjem pripomogli k dostojni in lepi uprizoritvi Osbornove drame. Zaradi različnega okolja in časa, ki v njem mi živimo, morda ta uprizoritev ne bo vzbudila takšnega senzacionalnega odmeva kakor v zahodnih deželah, prav gotovo pa bo marsikoga prebudila k razmišljanju. S tem bo upravičila uvrstitev v repertoar in hkrati izpolnila svojo umetniško funkcijo. Marjan Javornik mariborski Umetnostni galeriji odiJn J fr umetniških del slikarjev Leona Koporca, Albinajjrj,ančič* Pred tednom so v dorja Urbančiča. Na naši sliki »Interieur« Izidorja Mr Prva domača TV drama OTON ŽUPANČIČ: NOC NA VERNE DUŠE tokar v vlogi Kiju^^jj, »j ksander Valič 1$°‘JJgrtfljIvJ pa je bil govorno neprep zupan, teatraličen. Tudi J n Kala*1?! Maks Furijan in.j® uspehu Pp poskusili pomagati k slovenske televizijske . jj Scenografska zf™1' je prišla do pravega izraza, Vlada Rijavca. doživel« , Tako je TV drama doz>gnj*i ljubljanskem stu^u oomaniv krst. Zlasti tehnične P° m priredil režiser Fran Žižek. Treba je povedati, da ni bistveno posegel v spremembe besedila in je v celoti ohranil pesnikov koncept. Notranje slabosti drame je poskusil rešiti z govorico in izraznimi sredstvi, ki jih ponuja televizijska kamera. To so v prvi vrsti bližnji posnetki in detajli. V njih je slikovna režija najbolj uspela. Vsi veliki plani pa so bili močno teatralni in narejeni. Govorna interpretacija je bila preveč gledališka pri večini nastopajočih?. Morda je bil celoten vtis tudi nekoliko preveč grozljiv in premalo uglašen na Župančičev, večidel mehak verz. Slikovni del igralskih interpretacij je bil zelo impresiven. Zlasti se je zapisal v spomin Stane Po- Ljubljanski televizijski studio je pred nekaj dnevi imel na sporedu prvo samostojno naštudirano dramsko delo: Otona Zupančiča enodejanko »Noč na verne duše«. Gre za dramo, ki je domala neznana, saj jo poznajo komaj poznavalci Zupančičevega opusa, medtem ko do uprizoritve — izjema 'je Radio Ljubljana — še ni prišlo. Ljubljanska televizija se je odločila za uprizoritev iz dveh razlogov: da bi to pozabljeno delo krstila in s programiranjem uglednega domačega avtorja dala svojemu repertoarju domač uvodni pečat. Zdi se, da so ti razlogi dovolj razumni za uprizoritev »Vernih duš«. Vendar ni mogoče mimo sledečih dejstev: po svoji vsebinski in oblikovni fakturi so »Verne duše« kajpak močno odmaknjene današnjemu času in je treba njih vrednote iskati v poetično-folklorni nastrojenosti dela. Pa tudi sicer je znano, da Zupančič ni bil kos spretnim dramaturškim operacijam in zakonom, saj so ga v dramsko oblikovanje najbrž zvabljale njegove velike prevajalske izkušnje na tem področju. Zaradi teh slabosti je ostala bleda tudi tragedija »Veronika Deseniška«, ki je scenarlstaJ Zvonimir Berkovič tn dvignila toliko polemičnega prahu, nilslav Butarac v filmu načela pro- »Noč na verne duše« je delo, j v katerem pesnik Zupančič slika belokranjski folklorni motiv, ga prepleta z vraževerjem, hkrati pa zasnuje dramo obeh protagonistov, Ključarja in Madroniča. Delo se odlikuje po lepi pesniški dikciji, v dramaturškem pogledu j pa je slej ko prej fragment, ki je j zaradi nedramatične vnanje vse- j bine domala neuprizorljiv. Vsaj ne z običajnimi gledališkimi prijemi. »Verne duše« je za televizijo vosti so spričo mmim p3 r šenj opravljive. S .jlado- predstava kot celote ber vtis. Upajmo, da h obogati ska drama popestrila m ^ ] naše kulturno žlV J, pnolično $ včasih že kar preveč eno g , puščobno. v KINEMATOGRAFSKIH DVORaN Od Pulja do Ljubljane ln brezobzirni, da ti oodobno *}cC1 jmben. La Estetika racionalnosti Po osvoboditvi je sledila hitremu razvoju vseh umetniških panog tudi uporabna umetnost. Oplajala se je s sodobnimi izsledki na področju arhitekture, likovne umetnosti in počasi ustvarila oblike, ki ustrezajo potrebam sodobnega človeka po lepem in uporabnem. Društvo slovenskih likovnih umetnikov uporabne umetnosti je letos spet razstavilo izbor najboljših del na tem področju, ki so nastala pri nas. V spodnjih prostorih Moderne galerije so okusno razstavljeni mnogi predmeti, ki so postali že nujni pripomočki v življenju ’ in pri delu današnjega človeka. Po- hištvo, steklo, keramika, fotografije, skice kostumov, knjižne opreme, lepaki, vrtna plastika, prospekti, primer vrtne kulture, dekorativni mozaiki, makete gledaliških scen, razne oblike svetilk, diafilm in še nekaj drugih predmetov v skrbnem izboru prikazuje težnje po estetiki in praktični ureditvi okolja, v katerem Film, ki so ga že na puljskem fe- slabotni i„ ... stivalu ocenili kot najboljše delo na- ni storiti podobno n drobej1; „js ših filmskih ustvarjalcev v letošnjem nje. Hkrati pa- ie uu A*, letu, je tudi ljubljanska publika spre- prost in prepričljiv nUyiikov v jj, Jela prisrčno in z velikim zanimanjem, neštetih ljudi, tokrat p se tu ^ Nevsiljivo, a dovolj odkrito sta busu in v kamionu, <“ ,vrhan0«„o P I • ■ - - spoznali m iztresli *' m tei8*' „ >ro- svojih vsakdanjih r8“°. dneva med vsega, kar doživljamo KdorKoB. jjj tudi mi, naši znanci ali prepf et|j, nami. In prav zaraArfanjih ljudi in njihovih vsak g^ozi ki so nam tako oltfu W » aB1j ves čas dogajanja f ‘e izoblikovala značaje P ., neposffotr di, ki so bili v tej udeleženi ali prizadetl. dob1? dobju nam postanejo vsi pred ci in njihova živi enja knl«. odkrivajo kot listi P? svoji1?, t? Posamezni igralci pa so sKO,r.aW' prav majhnimi, na v n0dobil*, ^1' pomembnimi vlogami ftralsK0 50pi ; ske »junake« t iz?a;?ltp0febno i nostjd ln vživetostjo. F dr dogf*Ts8 mlad novinar, komenU* katerflSpei-; s tržnice ln s S0,d*sfa,ki ga j« % V skriva dober komik ih j Kt zn nj# no odigral Antun V ™ dnu<. Z* vioži filma »Cesta, dolga le«LoVič V ps ne zaostaja Mija Švicarjeve žene, on?e„?J,iona je tudi igra šoferja k?"jeria Lovriča, pomožnega So atere Staneta Severja, mjan® ..vr«** Nikolič in drugih ig‘a'c0eerno “ve"' CoimHn Mlmfl H10 -Mitiči. MllO Marijan Lovrič, šofer tovornjaka Staneta Roverja v »H-8« Seveda filma ne ,„»11' I med izredne filmske je zas• ^ blem moralne odgovornosti človeka, dar pa Je solidno d®1?’ polno °. iC ki Je zakrivil hudo prometno nesre- letošnje nagrade, saj J »{vahni?La!i'i' čo na avtomobilski cesU Zagreb-Beo- tičnosti " prepleteno z " ter grad ln ki je po storjenem dejanju mislicami in s humon« stopniu!aStf Ptice, kresnice, polž, kd™ ~ vse ie bil° naše. In foenv Se *'val> * rogmi in brez »osami * v ma’ štirimi ali več jatpiiot so se nam pri- jeti nr° pr'bHžaIe, se riale pri-Poznal- VSa;® od blizu opazovati. P0 svoje’ brez aismn knjig. Zlepa se jih sS“r,^aii- p°ure in ure P02aViii- z njimi >n pri tem V« na žej° m lakoto. *»jboHeiiCl,.SCm nam J'e zdela tuji a Je bila za nas smo i Jt>0’i nedosežna. Kadar vsi ?.agleda.,i ob gozdu, smo Veripa zavpili: »Veverica, ve-kp veverica!« Živalca pa -debla "7. * jemlje na deblo, a z kateri 01’ ,na tanko vejo, na se le „ . ,e z,ljala. »Sček, šček!« ~~ na a^ala- In zopet — hop! tretjo ruf? vei° — h(>P! — na • '' *Sček, šček!« Kakšen ču- . i. IZ SPOMINOV dovit pogled, kadar je v skoku nasršila rep! Kričali smo le iz občudovanja, nismo je hoteli plašiti. Veverica pa je že izginila v gozdu. Zdela se nam je, kakor da je iz pravljice. Prav tako nedosežne so nam bile tudi ptice. Od pomladi do jeseni so žvrgolele v sadovnjaku, a mi smo se jih lahko le od daleč nagledali. Nikomur ni prišlo na misel, da bi jih lovil. Ce bi se kdo drznil kaj takega, bi okusil leskovo mast. Ta pa ni bila prijetna. To smo vedeli prav tako dobro mi, kot naš maček. Kaj pa miši? Naj povem, kako sem nekoč ujel miško. VI VPRAŠUJETE m i bo mo odgovarjali ,e 5lelaS^iNTr,E: K‘ At dijak - Kako cem, ki si Jih Izdelamo lz tanke mede-eiektromotor za 13,5 volta, ninaste pločevine. Vsak segment naj ODGovr^n se nahaja točno na sredini med dvema "'alce ; Vprašanje je sicer poloma, a drug drugega se nikakor P ker v njem ni ne smejo dotikati. Segmente spredaj ’ an naj deluje elektromo- in zadaj obvljemo čvrsto s sukancem OBLIKA PLOČEVINE ZA STATOR 4 «°Le*rori - ROTOR “•M Cev Zagledal sem jo v travi na vrtu. Zbala se me je, tekla pred menoj k deblu stare tepke. Iskala je kake luknje, da bi se skrila. Pobral sem jo in jo tiščal v roki. Ves sem se tresel od veselja, kakor da sem našel lepo igračko. Miška pa je zacvilila in me ugriznila v dlan. Zakričal sem in jo vrgel na tla. »Kaj pa je bilo?« so me vprašali, ko so slišali krik. »Tako lepega tička sem ujel, a me je uklal,« sem odgovoril. Otiral sem si rdečo dlan, ki me je skelela. Ne vem, koliko let mi je bilo takrat. Biti sem moral zelo majhen, ker še nisem ločil ptice od 'miši. A bil sem že zelo velik, ko so se domači še zmeraj norčevali iz. moje nevednosti. Kadar se je ujela kaka miš, so mi jo pokazali: »Glej tička! Ali ga hočeš?« Od pomladi do srede poletja, ko je zorela trava, nismo smeli v sadovnjak. Ded nas je vedno pazil z enim očesom, da ne naredimo kake škode. Igrali smo se na tnalu pred hišo ali na izho-jenih stezah, a se nismo upali v senco pod drevje. Le od daleč smo oprezovali, kdaj bodo dozorele hruške. Prve so bile krivonjce. Njihov sad je sladek, podoben drobnim repicam. Prve piškavke so padle v klanec, nad katerega je visel eden izmed vrhov.' Stepli smo se zanje. Teden pozneje so dozorele zelenke. Te niso tako sočne kot krivonjce, a so nam vendar šle v slast. Tako bogato so obrodile, da jih nikoli ni zmanjkalo. Ko so bile zrele prve zelenke, je bil tudi čas za prvo košnjo. Zgodaj zjutraj smo zaslišali, da ded kleplje koso. Prisluhnili smo In pogledali v okno. Sonce je pravkar pozlatilo drevje. Ujeli smo glas, M smo ga tako radi oponašali: »Viš jo, viš Jo, viš jo, viš!« Oče Je brusil koso. Potem pa: »Sšš—šek, ššS-šek!« Trava Je padala a na glavi štiri rožičke. Slugarja, dolgega, temnega polža, ki nima kajžice, nismo imeli za polža. In tudi ne tistih majhnih polžkov, ki jih je komaj za gumbek. Kadar smo našli »pravega« polža s kajžico, smo zagnali velik krik. Zgrnili smo se okoli njega, posedli, počenili, polegli na trebuhe in zijali vanj. Polž pa nič, še zmenil se ni za nas. Sel je svojo počasno pot dalje... Poznali smo že tisto o polžu, ki Je šel po zdravila za svojo bolno mater. Več let Je! plezal čez plot, deveto leto Je prilezel na vrh in cepnil nazaj v travo. »Naglica ni nobena dobra,« je rekel in znova plezal devet let, morda 8e več ... »Morda tudi ta poli hiti po zdravila za mater,« smo si rekli. Z metenico smo se rahlo dotaknili njegovih rožičkov. Skril je oči in čakal, kaj bo. Bili smo tiho, nismo se upali niti ganiti. Zopet je pokazal oči ln oprezno pogledal na vse strani. Prepričal se je, da ni nevarnosti, ln lezel dalje. Zopet smo ga podražili. To pot pa se mu je zdelo le preveč. Ves se je skril ln stisnil v kajžico. »Polž, polž, pokaži roge,« je zapel kak neučakanec, »če jih ne pokažeš, ti razbijem kajžico...« »Tiho! Počakajmo! Mirni bodimo!« Potuhnili smo se in le prlti-šano govorili. Čez dolgo — vsaj nam se je zdelo zelo dolgo — se je polž zopet prikazal iz hišice. Zrasli so mu rožički, prikazale so se oči, lezel je dalje. Slednjič smo se ga naveličali. Pustili smo ga z njegovo krošnjo, da je lezel na sejem ali Sel po zdravila za bolno mater. (Konec, prihodnjič) mz* ■ Pionirski cvetlični vrt v Mlinčah Na šolskem vrtu v Mlinčah se delo pionirjev končuje- Posadili so še v matičnjak pečke jablan in hrušk, enoletne divjake pa so_ razredčili s presaditvijo, da jih bodo spomladi cepili v raznih dobah In na različne načine. Na šolskem vrtu so vzgojili okrog 30 zelenjadnic in na pionirskem cvetličnem vrtu okrog 30 raznih vrst trajnic, dveletnih in enoletnih cvetic in 50 lončnic. Letos smo dobili na šolski vrt v kooperaciji s kmet. zadrugo Mlinše toplo gredo, v kateri smo pripravili za našo okolico potrebne sadike paradižnika, paprike, karfljole, zelene in tudi sadike cvetic. Iz teh sadik je zraslo toliko zelenjave, da pravijo ljudje naših vasi, da toliko paradižnika, paprike in kartijol še nikdar ni bilo v naši dolini. Vaščani, ki so hodili mimo šol. vrta, so se ob njem ustavljali in ga ogledovali. Ugajali so jim razni nasadi v vrstah, posebno pa jim je ugajal pionirski cvetlični vrt. Marsikdo je prišel tudi v vrt in povprašal tov. Globokarjevo, ki je pionirjem vedno v pomoi, kako se s to ali ono vrsto zelenjave in cvetic ravna. Pionirski odred je na svoje letošnje prizadevanje ponosen, saj prenaša to znanje in sadike na svoje domove! In še eno moramo povedati: naš pionirski odred ima v svoji sredi tudi dobre tehničar-je, saj je odred lani in letos nagradil klub mladih tehnikov. Ravno te dni je prejel v veselje vseh opremo za tehnično delavnico kot nagrado za tekmovanje v letn 1958. Ivan Globokar Kartonasti robnik ZA TULJAVO ~~. STATOH 1UXIDURKT NOSILEC ' MEDENINASTA PLOŠČICA KOVINSKA CEVKA ŽIČNA ŠČETKA 9*o«na /iV/oro mm rt11**!« s SiJ1* Izmeni?®. lsj°smerni tok ali tu- ln nato Se tega premažemo z nltro-tii? eiektm ‘ n‘- čeprav je konstruk- lakom. Nato začnemo z navijanjem, rfr nep«mo otor4kov zs lstosmerni Na vsak pol (vedno v Isti smeri) na-iiž?nega ra,i!?i0 laž3a, sem bil iz ome- motam Dm, elektr [jr>s».1en napraviti na- motamo točno 150 navojev 0,20 mm debele in z lakom Izolirane bakrene zi- Poslali smo jabolka v Trbovlje Po vsej Štajerski je letos zelo skrbljeni, kam, s tolikim sadjem mnogo sadja. Tudi v okolici Lju- in grozdjem. Bili so veseli, da so tomera je dobro obrodilo grozdje jabolka lepa, nanje pa so se tudi in jabolka. Kmetje so bili veseli jezili, ker je teža sočnih jabolk take letine, bili pa so tudi za- trla veje. Urednikov kotiček Vsi hkrati smo bili na nogah. L- S.: »Kruh, ljubezen in do-Hodili smo za koso in pobirali motožje« bom objavil, Križanka »VITEZ« hruške. Travo, ki se Je sušila, so vsak večer zmašill v kupe, da je čez noč ni zmočila rosa. Ti kupi so bili naše veliko veselje. Skakali M. S.: »Marko«. Toliko dogodkov, ki so se odigrali na različnih delih sveta, si stisnil v tako kratko povest! Najbrž se Ti je zato ponesrečila. O. L.: »Petindvajseti maj«. Pe-smo okoli njih ln se drug dru- srnico še enkrat predelaj. Pošlji gemu skrivali. Tedaj je bil tudi m} jD maja prihodnjega leta. čas kresnic. Kot modre in zelen- q. \f.; »Zima«, »Naš muc in kaste lučke so plavale v zraku, zajček«, »Noč in dan«. Pesmi še Tekali smo za njimi in Jih lovili. n;so zre]e za objavo. Paziš sicer Ko smo katero ujeli, brž v na rime, na vsebino pa pozabljaš, izbo, da si jo ogledamo pri luči. -Opiši mi vaše gostovanje v Kakšno razočaranje! Na dlani je Prištini in obisk pri tov. Titu na Fej! Kot da eni ali dveh straneh _in priloži Nekega dne smo prejeli pismo, ki je krožilo po razredih. V pismu je bilo napisano, če bi hoteli zbrati nekaj kilogramov jabolk za uboge pionirje, ki nimajo nič sadja. Vsi smo začeli i prinašati jabolka. Naša šola se je odločila za Trboveljčane. Tam so same planine in pašniki. Jabolka se dobijo v trgovini in so zelo draga. Zato smo se odločili, da jim bomo poslali nekaj sodov jabolk. Zbrali smo 500 kg. Šolski pomočnik in nekaj večjih pionirjev so odpeljali sode na postajo. Čez teden so nam pionirji poslali pismo iz Trbovelj. Prav lepo so se zahvalili za sočna jabolka. Niso jih pričakovali toliko. V zahvalo nam tudi oni nekaj pripravljajo Čez nekaj dni po tem smo do ležala grda mušica, rej: n.oi aa j-«* kako'fotoirraffio Zveselieni bili pismo iz Zavoda za slepe, če ujel, sršena, moj. zagnali jndi kako^ral!„o. eseljem ^ £ ^ko ^aU nekaj kilo- smo proč. Lepše je bilo, nismo lovili In so letale po vrtu ki nismo lovui in so leiaie po vriu K. B.: »Divji labodi«. Tvoja godna**:prleška^ja- kot svetel okrasek noči. Lučka, pravljica Je preveč podobna prav- Zadovoljni smo, da smo tovariško pomagali pionirjem, ki sadja letos niso imeli. Napisal Jožek Horvat, V.a r. Sole Ivana Cankarja sveti kdo ve komu... ljJ« »Janko in Metka«, zato je _ „ . . - ne bom mogel objaviti. Polž je bil za nas najzanlml- H L. Slikei ki si mi jih p0- vejša žival. sjaj( so mj 2ej0 všeč. Pošlji še A za polža smo priznali le tl- »Nepremagljivo enajstorico« na stega, ki nosi kajžico na hrbtu, ogled. Vodoravno: 1. domača žival, 4. največja žival, ki živi v morju, 5. senčnica, hladnica, 6. prislov poziva, 7. otrebljen svet, 8. orožje viteza, 11. ime. predsednika ZDA, 12. osebni zaimek, 14. žensko ime, 15. starinsko orožje. Navpično: 1. očesna leča pri daljnogledu ali drobnogledu, 2. kar nam predstavlja križanka (naslov križanke), 3. grška črka, 8. osebni zaimek, 9. država v Južni Ameriki, 10. veznik,, 12. reka v Egiptu, 13. ime rastline z rdečimi listi. NAGRADA Križanko »Radio« je pravilno rešila in bila izžrebana Stare Tanja, Prešernov trg 2, Ljubljana. la' toda elektr°motorčka je dokaj _ I** nO ‘.malt at kAmA »nA i*. 1 ~ *“*---- ‘ “ Po nJ!e -mwU si boi^io pač lz- smerl, brž ko pa bomo tokovni izvor “oloni za ?„V enern načrtu majhni priključili namesto na Bi na Bi, se bo “ r°‘°r m 8tator, jU zarl-»» v - • - ■ - Dn^e 0 žele™ 0 konleo na 11 Za S*el lzre?&pločevlno ln vsak 8ier? 0Sevlno J 1' deloma 8 škarjami si ; Kdor 2?loma tud) z lo4no ža* • bo _ nima ----------------- ».~n. w• za —“«*** UMU1SU Iiiajiui* priKllUClll -nmucsv dtf ^trnn < , , m stator, ju zarisali rotor začel vrteti v nasprotno smer. nIrelo ži»iLJelclen° konico na 1 mm z dvojnim navitlem na statorju torej reak kos lahko enostavno spreminjamo smer škarjami vrtenja elektromotorčka. očno ža- ostale deje elektromotorčka sl boksi.''0 Pač takšnega orodja, ste lahko izdelali po samem načrtu. Za _ dai lai Dremažsm 0 ■ trtlraml. Vse skU' i^om d« , šelakom ali nitr< — - ° rotor res dobro izoliran ki ne drsita navpič- s montiramo na ju vi- ^ dumi trak, ki sl ga Izrežemo lz juvl- g durne plošče ln sl «a uk^Ylm°„t®^3 š po omehčanju v vreli vodi. Elektro- = motorček Je s tem gotov. Na os mu bo g 1. V oblačilnici sta onemela pred robot- treba nadeti ,sa™ s nimi oklepi. Čeprav sta si izbrala najmanj- šim bomo lahko poganjali vrsto igrač g še, je vendar vsak tehtal nekaj stotov. Brž ln naprav. — ' *" "*—"------------!----—11—1 : Op. ur. daiijfi v dotiku z zeie- sane trate- Umu. ?el os< nadenemo lfl mm V prihodnji številki »Pi-bomo odgovorili na vpra- cevk^emu«" T- ‘“nje Rudija ZavrSnlka,- -AU bo «o-Polkrožne segmente z ušes- vek prliel na luno?« H ko sta stopila vanje in potisnila glavi skozi s tesna »vratova«, se je oklep sam od sebe s zaprl. Skrivnostno tišino je pretrgalo rahlo s šumenje mnogih aparatur. Oba »vesolj-ji neža- se nista mogla zganiti. 8. Tudi toplota je sevala od vsepovsod. Igor In Vlastja zreta skozi oblasto steklo. Okrog antenskih osti na glavi je bilo opaziti modrikasto svetlikanje, a v notranjosti so začeli delovati miniaturni elektronski možgani ih prijeten ženski glas je preko vgrajenih zvočnikov začel obema dajati navodila. 9. Po navodilih elektronskih možganov sta na zaokroglenem koncu rokavov pre- _ maknila dve ročici in ves robotnl oklep = je oživel in se gibal po mili volji obeh = fantov. Dva, tri pregibe in težka gmota jc g neslišno drsela po oblačilnici sem ln tja g Po nekaj obratih sta se usmerila proti = Izhodu. ^ Za Vaše izdelke je vsak dan veliko povpraševanje, pa nam je zelo žal, da naših kupcev ne moremo vselej z njimi postreči... In še druge besede in podpis: Trgovsko podjetje »Zarja« Maribor. Dopis s to vsebino je prinesel pismonoša v stavbo stare »Cukrame« na Poljanskem nasipu v Ljubljani pred dnevi in s tem nehote izrekel priznanje 190 delavcem tovarne pletenin in volnenih izdelkov, ki domuje v tej zgradbi, kolektivu, ki bo 6. decembra letos napel nad vrati napis: »Volnenka« uredila tudi lastno mehanično delavnico, ki prihrani podjetju nad tri milijone dinarjev letno, kajti dotlej so morali toliko plačevati za popravila strojev drugim gospodarskim organizacijam. »Volnenka« pa še vedno nima dvigala za prevoz ljudi in surovin. Računi kažejo, da morajo delavci »Volnenke« prenesti v košarah ali na ramenih skozi vseh ^VOLNENKA«: POJEM ZA KAKOVOST IZDELKOV Navzlic vsem pomanjkljivostim in zastarelemu strojnemu parku pa »Volnenka« dobro izkorišča svoje zmogljivosti in zna prisluhniti potrebam trga. Čeprav so njeni izdelki zelo iskani na trgu in prodani skoraj vnaprej, skuša »Volnenka« vsako leto ustreči okusu potrošnikov. Sedaj proizvaja: • ženske naglavne rute • ter plede. V nekaterih izdelkih »Volnenka« nima konkurenta v Jugoslaviji. Letos je izdelala 340 tisoč šalov, tako da nam jih ni bilo treba uvažati, medtem ko jih je lani na našem trgu primanjkovalo. Prav tako je »Vol-nenkina« svila za dežnike pojem za kakovost. se je vrednost osnovnih sred stev zvišala na 58 milijonov narjev ter je bilo z njimi rno goče ustvariti 410 milijonov narjev bruto promčta to . pn spevati družbi 150 itobj dinarjev. USPEH — ZASLUGA CELOTNEGA. KOLEKTIVA Nedvomno je »Volnenka« do-segala v zadnjih letih tako p Deset let »Volnenke« Pred desetimi leti je začela tovarna »Volnenka« obratovati v mnogo bolj neugodnih razmerah kakor obratuje sedaj, čeprav delajo delavci tudi sedaj na tesnem in mislijo zato na nove prostore. »Volnenka« je podedovala izrabljene stroje bivšega tovarnarja Josipa Kunca, ki je pred vojno v sedanjih prostorih »Volnenke« izdeloval šale, naglavne rute, kravate, plede in nekaj svile. Nekatere od teh artiklov izdeluje danes tudi »Volnenka«, toda v mnogo večjih količinah in v .ugodnejših delovnih razmerah. Podjetje je začelo pred desetimi leti obratovati z osnovnimi sredstvi v vrednosti milijona dinarjev, toda vsako leto je navzlic pomanjkljivemu tehnološkemu procesu ustvarilo več in se začelo zmagovito uveljavljati na našem trgu. Zaradi pomanjkljivega arhiva so znane le številke bruto prometa in prispevka družbi v zadnjih petih letih. Bruto Prispevek Leto promet din družbi din 1954 267,721.000 65,794.458 1955 307,682.000 127,883.707 1956 328,078.000 130,561.274 1957 394,316.000 140,389,789 1958 410,000.000 150,000.000 Te številke dokazujejo, da je delovni kolektiv navzlic težavnim delovnim razmeram vsako leto zviševal bruto promet in vplačeval več družbenega prispevka. Hkrati z uspešnejšim gospodarjenjem pa je kolektiv odšteval tudi več denarja za izboljšanje delovnih pogojev in higiensko tehnično zaščito, v zadnjih štirih letih 16 milijonov dinarjev. Zaradi kakovostnih izdelkov, ki gredo hitro v promet, ustvarja en delavec letno 2 milijona 240.000 bruto prometa, kar dokazuje, da je »Volnenka« izredno rentabilno podjetje in da se zato izplača v njem izboljšati tehnološki proces dela. POTREBE: PARNA SUŠILNICA, DVIGALO Do nedavnega je bilo delo v »Volnenki« težavnejše in manj rentabilno predvsem zaradi neurejenega tehnološkega procesa, saj je imela »Volnenka« delovne prostore v vseh petih nadstropjih. Stropi so bili prešibki, da bi v nekaterih nadstropjih montirali žakardne stroje, ki tehtajo vsak povprečno po 1900 kg. Začeli so tovarno obnavljati. Urediti je bilo treba tehnološki proces, podpreti strope, montirati potrebne stroje, urediti sušilnico in lastno mehanično delavnico ter poskrbeti kolikor mogoče za higiensko tehnično zaščito. Se vedno pa je ozko grlo v proizvodnji sušilnica. Zaradi sušenja pletenin in tkanin s pečmi na žaganje se toplota po sušilnici ne razširja enakomerno, hkrati pa je tudi sušilnica sama premalo prostorna. Zato bo treba pri »Volnenki« preurediti sušilnico na parno segrevanje in urediti novo kurilnico. V zadnjih letih si je pet nastropij čez sto ton materiala na leto (letos že doslej 90 ton). Za prenašanje osnovnih • pletene zavese iz mercerizi-rane in navadne bombažne preje Ob desetletnici zaposluje »Volnenka« 190 delavcev in uslužbencev, od tega 165 žensk surovin in gotovih izdelkov sta nameščeni dve delavki. Novo dvigalo bi prihranilo »Volnenki« na leto precej denarja, hkrati pa bi bilo moč zaradi hitrega prevoza občutno izboljšati tehnološki proces dela. Kolektiv »Volnenke« • svilen taft za moške in ženske dežnike, izdelan iz specialno impregnirane bemberg preje • vsakovrstne pletenine • pravo mavrico šalov, moških in ženskih in 15 moških. Se najbolj lahko ilustrira njen razvoj podatek, da je podjetje prejelo od Mestnega ljudskega odbora Ljubljana ob ustanovitvi pred desetimi leti osnovnih sredstev v vrednosti milijon dinarjev, danes pa membne uspehe v prvi vr zaradi delavnosti kolektiva, je znal iz zastarelih strojev i tisniti nove in nove zmogljivosti. Najbolj pa odlikuje koleK tiv prizadevanje, da ve skuša zadostiti s svojimi iz potrebam domačega' tr§a’ prav bi lahko vse svoje lzdeis drago izvažal. Podjetje » nenka« s svojim uspešnim lom vsak dan dokazuje, e uporabimo besede njenega rektorja Franca Tešarja, »da J mogoče tudi s starimi stroji v starih delovnih prostori , veda z večjim naporom in P zadevanjem kolektiva, prav ko rentabilno gospodariti to dvigovati proizvodnjo in de no storilnost. Za uspešno 60SP~f darjenje ni eden glavnih P°S jev nova zgradba ali novi s marveč delovna vnema v kolektiva«. Prav zato pa bo v »Volnenki« v prihodnje skrb za boljše lovne in življenjske razmere lavcev še močnejša. »Volnenka bo namenila večino razpol°z vih sredstev za izboljšanje giensko tehnične zaščite de a za gradnjo novega stanovanjskega bloka. TA PROSTOR SMO ©DSTO PILI TOVARNI PI-ETEN^ IN VOLNENIH IZDEI^Sn »VOLNENKA« V LJUBLJAJN DNEVNE NOVICE BAZPIS Razpisna komisija pri Geološkem zavodu v Ljubljani razpisuje presta delovna mesta za: 1. SEKRETARJA Geološkega zavoda. Pogoji: Diplomanti pravne fakultete ali ekonomskfe fakultete a.li višje šole z analogno učno snovjo. 2. ŠEFA OPERATIVE (glavni inženir.) Pogoji: Diplomant Tehniške fa- kultete rudarskega oddelka z najmanj 10 let prakse. 3. ŠEFA ODDELKA ZA EKONOMSKO GEOLOGIJO. Pogoji: Diplomanti rudarskega ali geološkega oddelka Tehniških fakultet ali diplomanti Naravoslovne fakultete. 4. ŠEFA ODDELKA ZA GEOLOGIJO NAFTE IN PLINA. Fcgcji: Diplomanti rudarskega oddelka Tehniške fakultete ali diplomanti geološkega odseka Pri-rcslcvno-matematične fakultete. 5. ŠEFA RAČUNOVODSTVA. Pogoji: Diplomanti ekononpske fakultete' s 5-letno prakso ali popolno srednjo šoio z 10-letno prakso. 6. INZENIRJA-KEMIKA. Pogoji; Diplomanti Tehniške fakultete kemijskega ali fizikalnega oddelka ali mineraloške skupine Naravoslovne fakultete (za specializacijo na področju rdntgeno-loglje mineralov). 7. DVA RUDARSKA ALI GRADBENA TEHNIKA. Pogoji: Dovršitev rudarskega ali gradbenega odseka TSš. Lahko začetniki. 8. GEOTEHNIKA-LABORANTA. Fogcji: Dovršitev TSš — gradbeni, rudarski ali kemijski odsek. 9. GEOTEHNIKA za laboratorijska in terenska raziskovanja. Pogoji: Dovršitev TSŠ — gradbeni ali rudarski, odsek. 10. TEHNIKA-KEMIKA. Pogoji: Diplomanti TSS — ke- mijski odsek. 11. DVA LABORANTA v fizlkalno-kemičnem laboratoriju. Fogoji: Dovršena osemletna šola. 12. GEOLOŠKEGA RISARJA. Pogoji: Obvladanje tehničnega risanja in pisanja. 13. FINANČNEGA KNJIGOVODJO. Pogoji: Končana srednja šola in najmanj 4-!etna praksa. 14. BLAGAJNIKA. Fogoji: Končana osemletna šolska izobrazba in najmanj 4-ietna prsksfl, 15. ADMINISTRATORJA-EVIDENTI-CARJA. Pogoji: Končana osemletna šolska izobrazba. Lahko začetnik. KREMA ZA CEVUE III Ril JV Krefti« V Modemi galeriji v Ljubljani je odprta obširna razstava Društva likovnih umetnikov uporabne umetnosti Slovenije. Razstavlja več kot 60 umetnikov. V času razstave od 10-18 dnevno predvajajo tudi barvne diapozitive. Obiščite v Kočevju zdravstveno razstavo med 2. m 15. decembrom. Odprta je vsak dan od 8. do 14. ure, v torek in petek tudi od 16. do 13. ure v dvorani množičnih organizacij v Kočevju. PREDAVANJA Člane Kluba kulturnih delavcev vabimo v četrtek, 4. decembra ob pol 21. uri na predavanje O' sodobni angleški poeziji. Govori angleški pisatelj g. William Woods. Predavanje bo v nemščini. K0NCEBTI Violončelist Bernard Micheiin, eden prvih svetovnih umetnikov violončela, bo koncertiral v soboto, 6. decembra za modri abonma. Pri klavirju Andreja Preger. Spored obsega sonate Ecclesa in Brahmsa, Fal-lovo špansko suito in Saint-Saensov Ailegro appassionato. Abonente modrega abonmaja opozarjamo, da bo koncert izjemoma v soboto. GLEDALIŠČA DRAMA Četrtek, 4. dec. ob 19.30: Majakovskl: »Velika žehta«. Abonma G. (Pre- ■ » vfc.^ c« • . ze .j.ooaij) Petek, 5. dec. ob 15.30: Tolstoj: »Ana Kamnina«. Dijaški abonma H. (Pre-e vstop,ucv so % v '.rcuail.) Sobota, 6. dec. ob 19.30: Osborne: »Ozri se v gnevu!« Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji. Predstava za mladino do 16 let ni primerna.) Nedelja, 7. decembra ob 15: Tolstoj: ...v.ia Karenlna«. Izven .n za podeželje (Vstopnice so že v pro-r^li t Ob 19.30: Cankar: »Hlapci«. Gostovanje ljubljanske Drame na Cankarjevem festivalu na Vrhniki. Za" d' izrednega zan menja zn »Ano Karenino« — zadnja izven predstava je blia popemoma razprodana — bo to delo na sporedu izven abonmaja še v nedeljo, 7. decembra popoldne ob 15. url. Vstopnice so že v prodaji. Vodstva šol, društva prijateljev mladine in mladinske organizacije obveščamo, da bo imela Drama SNG v času od 23. decembra 1958 do 1. januarja 1959 na sporedu mladinsko igro »Sestero mušketirjev« z obiskom Dedka Mraza pred vsako predstavo. Želje in naročila zaključenih predstav s prihodom Dedka Mraza sporočite upravi. SNG, Cankarjeva 11, telefon 22-526, do vključno 18. decembra. OPERA Četrtek, 4. dec. ob 19.30: M. Kogoj: »Cme maske«. Abonma red C. -(Vstopnice tudi v prodaji.) Petek, 5. dec. ob 15.30: Donizettl: »Don Pasquale«. Abonma Petek popoldanski. (V prodaji stojišča.) Sobota. 6. dec. ob 19.50: Offenbach: »Hoffmannove pripovedke«. Abonma red P. (Vstopnice tudi v prodali.) Nedelja, 7. dec. ob 15. Balet: M. Kozina: »Triptihon«, B. Adamič: »Po našem ljubljenem mestu«. Izven in za podeželje. (Vstopn.ce so že v prodaji.) Abonente dramskega abonmaja ZŠJ prosimo, da dvignejo abonentske izkaznice na Miklošičevi 5/a do sobote, 6. t. m. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Četrtek, 4. dec. ob 19: E. de Ftkppo: »O te prikazni«. Zaključena predstava za Telekomunikacije. Petek, 5. dec. ob 20: Audry: »Soledad«. Abonma Kolektivi B. Vstopnice so tudi v prodaji. oo 20 .... Qt ,-i ippo: »O. te prikazni«. Gostovanje v Kamniku. Sobota, 6. dec. ob ?0: Audry: »Soledad«. Abonma Kolektivi C. oo 20: g. cie tuippo. »g, te pri-kazn«. Gostovanje v Idriji. Nedelja, 7. dec. ob 15: R. Tagore: »Poštni urad«. Mladinska predstava. Izven; Ob 20: E. de Filippo: »O, te prikazni«. Izven. Šentjakobsko gledališče Ljubljana — Mestni dom Sobota, 6. dec. ob 20: Br. Nušič: »Gospa ministrica«, veseloigra, izven. Nedelja, 7. dec. ob 16: Br. Nušič: »Gospa ministrica«. Red Nedelja »d-dVl. TfflOptUCtf brtj tUGll v prodaji. Ob 20: J. Nestroy: »Utopljenca«, veseloigra z godbo in petjem. Izven. Večerna predstava. Ponedeljek, 8. dec. ob 19.30: Br. Nušič: »Žalujoči ostali«, komedija, gostovanje v Dolskem. Za obiskovalce, ki pri zadnjih predstavah »Gospe ministrice« niso dobili več vstopnic, pa so v pisarni rezervirali vstopnice za prihodnjo predstavo »Gospe ministrice«, bodo vstopnice rezervirane do sobote do 12. ure. Zaradi velikega zanimanja se sprejemajo rezervacije že od danes dalje. Vstopnice lahko rezervirate po tel. na št. 32860, vzeti pa Jih morate najkasneje' do 12. ure na dan predstave. OBRTNO GLEDALIŠČE Ljubljana, Komenskega 12 Sobota, 6. dec. ob 20: Jerzy Lutow-ski: »Dežurna služba«. Drama v treh dejanjih. Nedelja, 7. dec. ob 18: Jerzy Lutovv-ski: »Dežurna služba«. Drama v treh dejanjih. Popoldanska predstava. Izven. Zadnjikrat. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (šentjakobski) trg št. 2 Četrtek, 4. decembra ob 17: J. Pengov-N. Simončič: »Zlata ribica«. Delno zaključena predstava za otroke članov sindikalnih podružnic podjetja Grmada. Svila in pekarne Gradišče. Nekaj vstopnic je še na razpolago. Sobota, B. decembra ob 20: J. Kainar: »Zlatolaska«. PFemiera. Slavnostna predstava ob 10-letnici Mestnega lutkovnega gledališča. Predstava je zaključena. Nedelja, 7. decembra ob 11 in 18: J. Kainar: »Zlatolaska«. Izven. Za svojo 10-letnico je kolektiv Mestnega lutkovnega gledališča pripravil marionetno igro v štirih dejanjih »Zlatolasko«. ki Jo je po češki narodni pravljici napisal Josel Kainar. Delo je režiral Jože Pengov, lutke so delo akad. kiparja Slavka Hočevarja, kostumi Andre Avčinove, scena inž. arh. Ernest Franz, scenska glasba Franci Ogrizek, slikar Lado Skrusny, montaža lutk Ciril Jagodic. Sodelujejo še: Milan Čenčur, Crt Skodlar, Breda Vin-tarjeva, Majda Podvršičeva, Dušan Hrovatin, Peter Dougan, France Gajeta, Matjaž Laboda, Vida Kastelčeva, Jernej Pengov, Nace Simončič, Slavko Balentin, Miro We-ber. Nada Kavčičeva. Marjetka Ma-carolova, Darja Macarolova, Dušan Aecetto. Zora Dobeičeva, Vera Stihov- Sabiatnik Vinao. Erceg Ivan. Slavnostna predstava bo v soboto, 6. decembra v marionetnem gledališču na Levstikovem trgu. (Predstava je za povabljene.) Prodaja vstopnic za ostale predstave od srede dalje na upravi Resljeva cesta 36 od 10.—12. ure (razen nedelje) in pol ure pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni. Rezervacije na telefon 32-020. > ROČNE LUTKE Resljeva cesta 36 Nedelja, 7. decembra ob 17: A. Papler: »Hudobni graščak«. Izven. Društva prijateljev mladine, množične organizacije in upravitelj st va šel na področju Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, obveščamo, da bo Mestno lutkovno gledališče — Ljubljana v času Novoletne jelke, od 20. do vključno 31. dec. 1958 gostovalo z ročnilmi lutkami po okraju. Opozarjamo, da so nekateri dnevi že oddani. Prijave za gostovanje sprejemamo samo do 10. decembra t. 1. Informacije dobite na upravi gledališča, Resljeva 36, telefon 32-02«. KOLEKTIV GROSISTIČNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA »TEKSTIL«, LJUBLJANA NAZNANJA ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRI* NJEGOV CLAN MAKS ZORKO TRGOVSKI POMOČNIK DRAGEGA SODELAVCA BOMO SPREMILI NA ZADNJr POTI V PETEK, 5. DECEMBRA 1958 NA POKOPALIŠČE V LESKOVCU PRI KRŠKEM- LJUBLJANA, 3. DECEMBRA 1958. Po kratki bolezni nas je zapustil naš dobri, srčno ljubljeni mr. ph. JOSIP ANCIK lekarnar v pokoju Od njega se bomo poslovili in ga spremili k zadnjemu počitku v petek, 5. ob 15.30 iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah. Ljubljana, Celje, Ribnica, 3. decembra 1958. dec. 1958 Žalujoči: žena Vida; otroci: Vida, Jože, Katica z družinami in ostalo sorodstvo Sporočamo žalostno vest, da je umrl tovariš JOŽE ANCIK magister pharm. v pokoju Zvestega in požrtvovalnega člana ZKS bomo ohranili v trajnem spominu. OKRAJNI KOMITE ZKS CELJE OBČINSKI KOMITE ZKS CELJE KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO RTV LJUBLJANA KINO »K 0 M U N A« Spoied za Četrtek, dne 4. decembra šola za nižjo stopnjo — Janez Bi- 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- tene: Katera pernica vam je naj-benl spored) — 6.30—6.40 Reklame ln všeč 14.35 Igrajo velita za- obvest£a - S.40SA5 Naš jedilnik - orkestn - vmes ob 14.45 Ra- Ameriški barvni Ulm Prijateljsko prepričevanje Režija: William Wy'er. Igrajo: Gary Cooper, Dorothy MeGuire in Anthony Perkins. Film je dobil prvo nagrado na festivalu v Cannesu 1957. Tednik: Sprehod po svetovni razstavi v Bruslju samo pri zadnji predstavil Predstave ob 15, 17.30 in 20. uri. Zaradi izredne dolžine filma je zvišana cena pri vstopnici za 10 din. Predpnd.ua vstopnic od 9 do 11 in od 14. ure dalje. kino »v i e« Hrvaški film H-8 dni!t F' N- Predstave ob 15, 17, 18 ln Sl. “V nS?|}?3?V, ®merl5ta barvni film fence avlJen3a-. Režija: Cla- Jane lgi,;ajo Gregory Pec«, Tednilt- ? ’n Claude Jerman ml. stavi ?Preh°d x> svetovni raz-17.30 in S i^u. Predstave ob 15, fflma JLZaradl izredne dolžine 10 cena Prt vstopnici nSkega h? ob 10 matineja ame-^ feprie^l./^ ”Pnjate,j' hrvaški film »H-8«. «• P ' -H naSrad. Tednik F. N. ve ob 15, 17, 19 in 21. 'ij gl?vnl vlogi Vittorio De Sica, Sophia Loren. Predstave ob 16, 111 -M. Predaja vstopnic od 15 dalje. Samo danes in jutri. Revija slovenskih UMETNIŠKIH FILMOV 1946—1957 v kinu »Soča« Predstave ob: 15, 17, 19 ln 21. NA SVOJI ZEMLJI IrnRA: FRANCE ŠTIGLIC KAJ°: STANE SEVER, FRANCE PRESETNIK, LOJZE POTOKAR g°zdno gospodarstvo brezice razpisuje naslednja delovna mesta za šefa sektorja za urejanje in taksacijo 2* pomočnika šefa gozdnega obrata Planina 3- materialnega knjigovodjo gozdnega obrata Planina Šolska izobrazba: pod 1. gozdarski inženir z najmanj ■''letno prakso v gozdarstvu; pod 2. gozdarski inženir ali hn’k; pod 3. srednja ekonomska ali njej enaka šola P° možnosti z nekaj prakse. Pism°P slu^e takoj ali po dogovoru. Interesenti naj vložijo žice h”6 ponudbe na direkcijo Gozdnega gospodarstva Bre-Dl.„ , , 15- decembra t. 1. — Stanovanje samsko in družinsko oskrbljeno. 4733 8.05 Narodne v priredbi Matije Tomca — 8.19 Valčki Johanna Straussa clijski fotografski tečaj — 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in re- KINO »SOCA«: predvaja v okviru festivala slovenskih filmov -Na svoji zemlji*. Režija: France Štiglic -1948. Tednik F. N. 4P. Predstave ob . 17 x in 21. oanes 'jI i rat! KINO »SISKA«: ameriški barvni cine-mascopski film »Zvezda je rojena«. Predstave ob 15, 17.30 ln 20 Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih o ^ pod 1.: Visoka ali višja strokovna izobrazba s 5-letno. prakso; od tega najmanj 2 leti na enakem ali sorodnem položaju, ali srednja strokovna izobrazba z 10-letno prakso; od tega najmanj 3 leta na enakem ali sorodnem položaju. Kandidat mora izpolnjevati pogoje za vršitev računovodskih poslov po Pravilniku o strokovni izobrazbi uslužbencev gospodarskih organizacij, ki se ukvarjajo z zunanjetrgovinskim poslovanjem (Ur. 1. FLRJ št. 43/55); pod 2.: dovršena pravna ali ekonomska fakulteta z najmanj 5-letno prakso. Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. Stanovanje preskrbljeno. — Pismene ponudbe dostavite Upravi rudnika do 31. decembra 1958. 4732 NAROČILNICA Podpisani era) ulica po8t» aaroCarn »Ljudske pravtco*> »Ljubljanski dnevnik««, Id orosim* 3a ml K> caineU ■ ________ redno pošiljati (neustrezno arefirtajte). Naročnine bom nakazat oc poloinlct, katero ortlnJite orvl Številki, oziroma Jo bom plača) oo tnkasantu. Datum oodpls Hiieziu ir um uoSUtt* Oglašujte v »Ljudski pravici!« [frncnE industrija barv in lakov Beograd, Viline Vode 6 Tel.: 28-347,28-561,27-267 Brzojavi DUGALAK sporoča cenjenim potrošnikom •ta bomo sklepali pogodbe za svoje izdelke za leto 1959 v času od 1. do 25. decembra 1958. Proizvajamo: firneže — oljnate barve — oljnate lake (za zunaj ln znotraj) — oljnate «*najle (za zunaj in znotraj) — sintetične emajle (Durlin m Rapid emajle) — ftalne emajle za vagone — barve, odporne proti kislinam (rezistini) — emajle za susenje v Peči (termolini) — emajle, odporne proti visokim temperaturam do 350 C — nitro-celulozne lake in emajle za les ln kovine (oxylini) — nltrocelulozne lake za usnje (oxycoli) — industrijske kite — emulzljske barve (dlsperzinl ) suhe barve — cinkovo belilo Barve po specialnih tehničnih pogojih za potrebe JLA. v naših prizadevanjih, da bi nudili svojim kupcem čim ugodnejše pogoje smo skle-nili, da odobrimo izreden popust 6°/o na vsa promptna vagonska naročila (količine Preko 5-ton), ki jih sprejemamo v času sklepanja pogodb in bodo izvršena do konca decembra 1958. 3791 »15. SEPTEMBER« TOVARNA CEMENTA IN SALONITA ANHOVO bo sklepala pogodbe za dobavo cementa v letu 1959 i gradbenimi podjetji od 15. do 20. decembra 1958, z ostalimi potrošniki pa od 22. do 21. decembra 1958. Interesenti naj dostavijo, v kolikor to že niso storili, najkasneje do 14. decembra svoje potrebe specificirane po kvaliteti ter razdeljene po mesecih. Na željo kupcev pošljemo pogodbe v podpis po pošti. 4731 tur« It) n«k» e»«,uiatio-*aloinl4Kc podjetje »LJudsUa pravica* Ljubljana, Kopitarjeva ulica 8, telefon 39-181 - Notranjepolitična Kospudarska rubrika Nazorjeva 10/II, tel ^0-507 m 22-621 - Kul- rubrika KoDitariPv« B/IIl tel 31-357 - Uprava Trubarjeva ulica 24, telefon 22-491 ln 22-492 - Naročninski oddelek Petkovškovo nabrežje 25, telefon 22-494 - Oglasni oddelek Kopitarjeva ulica 4, 00 31-35« Poslovalnica 'na Titovi re«ti 15 telefon 22-322 - Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500din — Tekoči račun 800-705-1-1393 - Poštni predal štev 42 - Poštnina plačana v gotovini. ^'PRESENEČENJE y NEDELJO! flkfSfsifcy PODOBE IZ NARAVT] praznoverja NEPTUNOVE NOVOSTI MNOGI ITALIJANI SO NA MOC PRAZNOVERNI »PROFESORJI ASTROLOGIJE« IMAJO TAJNICE SVOJEVRSTNI MORSKI ZAKLADI KKASPO OBALE IN ZALIVE POVSOD PO SVETU. cije. Eni prerokujejo iz kart, drugi z dlani, tretji iz zvezd. V Italiji izhaja prava poplava brošur s horoskopi, z Venerami in Nep-tuni. V njih si vsakdo lahko prebere, kaj bo doživel naslednji teden. Motil bi se, kdor bi menil* da nasedajo tem prebrisancem le preprosti ljudje. Mnogi italijanski astrologi v večjih mestih imajo lepe sprejemnice s tajnicami sredi dragega pohištva in perzijskih preprog. K »profesorju astrologije« ne moreš kar tako. Javiš se tajnici, ki ti pove, kdaj bo profesor utegnil... Tja zanese včasih celo ljudi, ki trdijo, da so izobraženi, pa v trenutku krize podležejo sugestivnemu nasvetu lahkovernega prijatelja in potrkajo na astrologova vrata. Italijanski časnikar je povprašal na več policijskih uradih. Vsepovsod je naletel na lepe, modre besede, vendar so mu le malokje postregli s konkretnimi ukrepi proti množičnim sleparjem. 2alo- )N TOLE % NEDAVNO ODKRITJE: VR’ "DATČECA AAORSVUH VOLFOV C Al IN SLATOVCS) Kmečko dekle iz okolice Lucani-je je »trdno prepričano«, da jo grize neznana žival, ki ji jo je nekdo pričaral v prsi TO PA SO AAORSKE ŽOGE, RASTLINSKE KROGLE, KI SO "3IH SPLETU VALOVI. 9 Morda se čudno sliši, pa je • res, da je Italija glede pra- • znoverja na prvem mestu • med evropskimi deželami. • Resnici najbližja razlaga: • zaostalost, nepismenost, ver- • ski predsodki in strpnost 9 do sleparjev, ki bogatijo na • račun lahkovernih ljudi. »Praznoverje sem začel proučevati v mestecu blizu Napoli-ja«, pripoveduje italijanski časnikar. Marija prerokuje iz kart. Spretne, mastne prste ima, na njih pa dvoje debelih zlatih prstanov. Na mizo postavi stekleno kroglo, krožniček z olivnim oljem, zvonček in lutko, zraven pa kar naprej nekaj momlja. Pri vedeževalki Mariji se je že tretjič oglasilo dekle. Jasno: ljubezen: Marija je vrgla karte in pozvonila. »Misli nate. Blizu je. Skorajšnje potovanje. Kratek molk in spet — objem.« Dekle je srečno. Osem sto lir. .\ Marija sprejme do 15 klientov dnevno. Na mesec: do 1S0.000 lir. Napoli, mesto pesmi. Ne, temveč Napoli, mesto z največ vede-ževalkami in astrologi. Tudi v drugih mestih, na primer v Rimu, Benetkah in Milanu »delajo« ve-deževalke irf astrologi z diplomami iz Španije, Argentine in Fran- »LJUDSKE PRAVICE« Petkovškovo nabrežje 25 PoStnl preda) 42 Odstavljala je kipečo kavo. Ni bila posebno dobro razpoložena, to je Ben uganil na prvi pogled. Bleda je bila, v obraz so se ji zagrizle črte bojazni. Navzlic temu se mu je skušala nasmehniti, takoj potem pa se je lotila obveze na njegovi glavi. »Nisi mi povedal, da je tako hudo!« je vzkliknila. Stopila je tesno k njemu. Ne da bi ga pogledala v oči, se je zazrla v njegovo obvezo. »Pokaži,« je rekla. , »Saj ni nič,« ji je odgovoril in nestrpno zamahnil z roko. Objel jo je. Ni maral, da bi opazila, kako tudi njega grizeta bojazen in nemir. Hotel je vedeti, koliko je že izvedela o nevšečnih dogodkih, ki so se ves dan kar prehitevali. Helen je z loncem v roki stopila k mizi in pripravila kovinski pladenj. Ben je mrščil obrvi. Trudil se je, da bi uganil ženine misli. »Nocoj boš spala pri sestri,« ji je nazadnje rekel. »Čemu pa to? Zakaj bi hodila tja?« se je obrnila k njemu in široko razprla oči . »Treba je... Hm, tako se mi zdi prav, to je vse. Mogoče bom moral delati vso noč, zato ne. maram, da bi bila sama doma.« Odprla je usta, hotela je ugovarjati, tisti trenutek pa se je oglasil telefon. Zvonec je odmeval po vsej hiši. Helen je še bolj prebledela. Pognala se je proti mizici s telefonom, pa je bil Ben hitrejši. »Jaz bom dvignil slušalko,« je vzkliknil. Ni mogel skriti nemira. 2e je imel slušalko tik ob ušesu. Helen se je zazrla v možev nagubani obraz. »Halo?« se je oglasil. Obraz se mu je čudno spreminjal. Najprej je bil na njem izraz presenečenja, potem nezadovoljstva iri nazadnje silne jese. »Kdo je pri telefonu? Kdo je pri aparatu?« Helen ga je gledala. Na onem koncu žice je nekdo vpil nesramnosti v slušalko. Ben je drgetal od zatajevanega besa in ponavljal: »Kdo? Povejte mi vendar...« - Oni drugi je naglo odložil slušalko, tudi Helen je slišala tisti znani zvok. Ves iz sebe je Ben nekaj trenutkov strmel v aparat, nato f>a je.poklical poštno centralo. »Halo? Ben Sadler pri telefonu. Ali bi mi lahko povedali, kdo me je pravkar klical? Ah, iz javne govorilnice? Prav! Hvala!« In je odložil slušalko. Helen ga je še vedno gledala, po vsem telesu je drgetala od strahu. Tisti trenutek je uganil, zakaj je žena tako nemirna. »Ni klical prvič, kaj?« jo je vprašal. Pokimala je. Zdaj je bila razkrita njena skrivnost, zato jo je začel minevati pogum. Zamajala se je in stopila k Benu. Obraz je skrila na njegovih prsih in zaihtela. Potem je premagala slabost: »Začelo se je takoj po kosilti,« je povedala. »Klicali so približno vsake pol ure.« »Torej ni bil vedno isti glas?« »Ne, klicali so različni ljudje,« je povedala. Benu se je zdelo, da bo zdaj zdaj izgubil oblast nad seboj in ne bo več mogel brzdati jeze, ki ga je kuhala. Na tihem si je dopovedoval, da z jezo ne bo ničesar opravil. Kaj pa naj bi storil? Stisnil je pesti, kakor da hoče planiti na nekoga. Toda na koga? Nazadnje se je spustil na stol in se zagledal v skodelico kave. Čez čas je votlo spregovoril: »Zdaj so se torej spravili tudi nad tebe!« Helen si je grizla ustnice. Zbegana je bila, ker je vedela, da možu ne more pomagati. Ozrla se je po kuhinji, sedla, si nalila kavo in jo popila brez mleka. Harry Whittington v senci Počasi je vstopil. V veži je že gorela luč, Ben je slišal ženo Heleno, ki je polglasno pela v kuhinji. Gostolela je iz navade, brez posebnega ve-sel j a, kakor mnoge žene, ki ne marajo, da bi bilo v njihovem stanovanju zmeraj vse tiho, ker mir spodbuja k razmišljanju. Ben je bil bled in utrujen, ženin glas pa mu je vrnil moč. Vračal se je nemiren in v strahu za svojo ženo, zakaj zdelo se mu je, da ji preti nevarnost, čeprav se je rodila v tem mestu prav kot on. Poklical jo je: »Helen!« Zavedal se je, da se je vrnil v lastni dom, vendar mu prijetna domačnost ta večer ni napravila posebnega veselja. Helen je bila vse skrbno uredila, na to je bil Ben vselej tako ponosen. To pot pa, kakor da se ni mogel otresti divjih dogodkov pravkar minulega dne. »V kuhinji sem,« se je oglasila. Ben je vrgel klobuk na stol in naglo stopil v kuhinjo. Mimogrede se je ozrl po telefonu, ki sta ga bila postavila na posebno mizico, da je bil iz vseh prostorov takoj pri roki. Helen si je*bila privezala predpasnik čez obleko. ki jo je nosila popoldne, fco je imela obisk.