r List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: 4687 COETLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEPON: 2876 CORTLANDT. NO. 201. — ŠTEV. 201. NEW YORK, MONDAY, AUOU ST 27, 1917. — PONEDELJEK, 27. AVGUSTA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Narodno zborovanje v Moskvi. -ooo- KERENSKIJ BO RESlL RUSIJO S CARIZMOM. — RUSIJA ORE SKOZI SMRTNO NEVARNOST. — KRI IN ŽELEZO. — POTRPLJENJE IMA SVOJE MEJE. NAJVIŠJA MOČ SLONI ZDAJ NA SVOBODI IN NE NA BAJONETIH. — SADOVI REVOLUCIJE SE MORAJO PORABITI. — MIROVNA PONUDBA ZAVRNJENA. — NAVDUŠENO ODOBRAVANJE. ooo- Moskva, 20. avgusta. — Danes se je pričelo v Moskvi veliko narodno zborovanje, katero je otvoril Kerenskij z /<•!<> značilnim govorom. Med zborovalci so bili zastopani vsi ruski karakteristični tipi: Tartari s pisanimi pokrivali h.-lo oblečeni Mnlahi od Voljče, Georgijanei v oblačilih z ziarimi našivi in eerkveni dostojanstveniki. — Oni, ki mislijo, da je prišel trenutek, da bi se rao-In ovreči revoluejonarna moč z bajoneti, se zmotijo, — je rekel Kerenskij. — Naj vedo, da podpira našo oblas* neomejeno zaupanje naroda, in miljoni vojakov, ki nas hranijo nemškega upada. Provizorična vlada je prepričana, da bodete vsi, ki ste prišli sem, pozabili vse, raznn dolžnosti napram domovini in revolueiji. Vlada misli, da sme povedati resnieo ne samo svojim prijateljem, temveč tudi sovražnikom, onim, ki uničujejo naše čete in onim, ki med nami čakajo na trenutek, ko bodo morebiti v položaju vzdigniti svoje glave in bodo padli na prosti ruski narod. Ponovno pravim, da ne bom ničesar skrival pred vami, kajti sešli smo se prvič, da med seboj odkrito govorimo, da vam povemo o težavah in o neizmerni odgovornosti, katero prenašamo navzlie vsem udareem, katere dobivajo. Zato je treba mnogo žrtev, samozatajevanja, globoke l jubezni do naše domovine in pozabljivosti domačih raz- porov. K nesreči niso vsi, ki so sposobni, voljni položiti vse to na oltar domovine, ki je uničena vsled vojne ter s tem napravljajo položaj naše dežele z vsakim dnem bolj resen, V našem polit H-tieii* življenju ta proces uničevanja »e skrajno slab iti povzroča, da nekatere narodnosti, ki žive v Rusiji, iščejo svoje odrešenje, ne v tesni zvezi z materno deželo, temveč v separatnih aspiraeijah. Na vrh pridejo pa še sramotni dogodki na fronti, ko se ruske čete, pozabivši svoje dolžnosti do domovine, brez odpora umaknejo sovražnemu pritisku in s tem pozabijo na nove suženjske verige svojega naroda. Padli smo tako nizko, kajti nismo se mogli rešiti nesrečne dedščine po stari vladi, katere smo se bali, pa jo i»l>oj>ali, ker smo se je bali. Zato smo sedaj, ko sloni motna svoltodi in ne na bajonetih, prešinjeni veselja, vtndar ; a je se nekaj podedovanega nezaupanje v novo moč. Oni, ki so se nekdaj tresli pred av\okratsko vlado, korakajo sedaj nesramno proti vladi z orožjem v roki. — \aj pa pomnijo, da ima naše ]x>trpljenje svoje meje in vsi tisti, ki jo prekoračijo, bodo imeli opraviti z vlado, ki jili bo spomnila na čase earizma. Bomo nespravljivi, kaj-i i prepričani smo, da le največja sila more zagotoviti deželi rešen je. Zaradi tega bom energično nasprotoval vsakemu poskusu, da bi si hotel kdo okoristiti z narodno zmešnjavo in kakoršnikoli ultimatum bo predložen, ga bom podvrgel najvišji oblasti in samemu sebi, kot njenemu načelniku. I ničevahia doba revolucije je prešla in prišel je čas, da se izkoristijo njene pridobitve. Zaradi tega vas prosim, državljani, ako čutite v svojih sreih živ in svet ogenj za pridobitev tega smotra, ako predstavljate tu v Moskvi narodovo moč, ki je potrebna, da se zagotovi prosperiteta dežele. Ali pa hočete pokazati .svetu in nam novo sliko propada? Pred kratkim smo z zaničevanjem odgovorili na ponudbo, da bi se sklenil separaten mir. Pred nekaj dnevi smo bili priča novega poskusa na enaki podlagi in je bil obrnjen proti našim zaveznikom. Zavrnili so ga z istim zaničevanjem in v imenu velikega ruskega naroda pravim našim zaveznikom, da je bil to edini odgovor, katerega smo pričakovali od njih. Tu so se zborovalci dvignili s sedežev in so pet minut prirejali glasne ovaeije zavezniškim zastopnikom. Nato je Kereuskij izjavil, da bo Rusija gostoljubno sprejela J?umunee, ko bodo pregnani iz svoje dežele. Navzlie temu, da so se nekatere narodnosti pokazale sovražne Rusiji, jim bo vendar ruska demokracija dala vse, kar jim je obljubila provizorična vlada in kar bo nh-rodna skupščina še dovolila. Ako pa bi se meja prekoračila, ali pa ako bi se hoteli okoriščati z narodnimi težavami, da bi kršili prosto voljo Rusije, tedaj bo Rusija rekla: — Roke proč! — Kerenskij in vlada bodeta s silo preprečila zopetno zasedanje finskega deželnega zbora, ki je bil razpuščen. — Vlada bo poskušala, — je nadaljeval Kerenskij, — varovati armado pred škodljivim vplivom, ki je pri vojakih odpravil vsak smisel do vojaške dolžnost in se bo energično borila proti maksimalistom in proti vsem nji-1 1 da bi pokvarili disciplino. Novi mirovni predlogi. IZ NEOFICIELNIH POROČIL. KI SO BAJE DOSPELA V WASHINGTON, JE RAZVIDNO. DA HOČEJO CENTRALNI ZAVEZNIKI, TO JE NEMČIJA. AVSTRIJA. TURČUA IN BOLGARSKA. SKLENITI MIR. GLEDE KATEREGA SO BAJE STAVILI POVSEM KONKRETNE PREDLOGE. O VPRAŠANJU RAZOROŽENJa NAJ BI SE POZNEJE ODLOČI LO S POMOČJO POGODBE. Zavzetje Svete Gore. -ooo- Newvorski dnevnik "Evening Mail'" je dobil od svojega wash-ingtonskejra poročevalca poročilo, v katerem se pojasnjuje neoficiel-no nemške mirovne pogoje, katere baje propajjira novi nemški za nanj i minister dr. Kuehlmann in katerim pripisujejo v merodajnih washingtonskih krogih največjo važnost. Oficielni duknmenti glede teh predlogov niso Še dospeli v Washington, kajti šli so precej o-korno pot preko Vatikana in angleškega zunanjega urada. Kuehlmann pa si je baje zadnji čas pridobil popolno zaupanje nem škega cesarja ter ima čisto prosto roko pri določitvi pogojev, pod katerimi bi se sklenilo mir. Glasom sporočil imenovanega poročevalca, so nemški mirovni pogoji kor jih zastopa dr. Kuehlmann. naslednji: 1. Izprazni naj se Belgijo ter bogato oškoduje to deželo, do-čim naj bi si pridržali Nemei nekaj pravic glede pristanišča v Antwerpen ter zgradili utrdbe v bližini Essena. 2. Kraljevino Krbijo naj se zopet vstanovi. dočim naj bi se Nemčija in Avstrija udeležili vodstva in kontrole orientalske železnice; ta pogodba naj bi imela tak značaj, kot pogodba Združenih držav glede Panamskega prekopa. 3. Ruinunska naj sklene '/ Nemčijo trgovsko pogodbo glede dobave - petroleja 8 svojih polj. Rumunske kmete naj st zadovolji potom nove razdelitve zemlje. 4. Poljska naj postane kraljestvo pod skupno suvereniteto Nemčije in Rusije. V drugem oziru pa naj bi o-stale ruske meje nedotaknjene. Nedotaknjeni pa bi bili nadalje tudi nemški interesi v Mandžu riji. o. Anglija naj obdrži nemške kolonije v Afriki ter plača zanje primerno kupno ceno. 6. Proglasi naj se prostost mor ja. Službo mednarodne policije naj opravljajo patrolna brodov-ja vseh velesil in sicer v enakem razmerju moči. Premoč Anglije na morju pa naj prestane obstajati z vedno bolj napredujočim dovršenjem podmorske zveze med Anglijo in Francijo. 7. Alzaciji in Lotarinški se dovoli popolno avtonomtjo. 8. Srbsko kraljestvo naj dobi pristanišče ob Jadranskem morju. — Trst naj postane prosto trgovsko mesto. V splošnem pa se Italija ne sme dotakniti osta lega avstrijskega ozemlja. 9. Turčija naj ohrani svoje dosedanje ozemlje v dosedanjem obsegu. 10. V zvezi z uresničenjem misli o prostosti morja naj bi s*-vršilo polagoma popolno razoro-ženje narodov na kopnem. V diplomaticnih krogih označujejo te pogoje kot zelo umestne, ki imajo največ upanja, da bodo v resnici prodrli in da bodo sprejeti pri končnih mirovnih pogajanjih. Amsterdam, Nizozemsko. 25. av gusta. — V neki brzojavki, ki je bila sporočeua preko Berlina -;i katero pripisujejo bolgarskemu ministrskemu, predsedniku Rado-lavovu, je objavljeno, da so stavile Nemčija in ostaie tri zavezniške države papežu kot odgovor na nje govo mirovno ponudbo konkretna mirovne predloge. Sofija, Bolgarsko, 23. avgnsta. Zakasnjeno poročilo). — V n«? kem pogovoru z časnikarskim poročevalcem je izjavil bolgalrski ministrski predsednik Radoslavov, da hoče Bolgarska skleniti mir ter končati to strašno prelivanje krvi. — — Na tem stališču stojimo že več kot eno leto — ie rekel. — V pa so slednje iskale svojo .srečo v nadaljevanju boja. V zadnjih par mesecih se je naš položaj izdatna izboljšal ter postaja z vsakim dnem boljši. Ne mislim, da je poskušal papež stopiti v zvezo z raz-j ličnimi vladami, predno je odpo slal svojo mirovno poslanico. Zavezniška diplomacija si sedaj na vse mogoče načine prizadeva. da pripravi javnost ra popolno in končno odklonitev papeževega mirovnega predloga, dočim so dale za centralne zavezniške države spoznati, da pozdravljajo papeževo poslanico z odkritosrčnim veseljem. Države centralnih zaveznikov bodo skušale staviti z ozirom na papeževo mirovno poslanico dejanske predloge ter bodo posamič odgovorile na to poslanico. Nikdar pa ne more reči, d« bo mir kmalo nastal. Mi vsi želimo, da bi se zgodilo tako. dasirav-no smo pripravljeni še dolgo ča- Zavezniki morajo vrniti Nem-com vse kolonije. Ostale dežele ne smejo niče. sar ukreniti, kar bi škodovalo nemški trgovini; prebiva 1stvt. Alzaeije-Lotarinške naj samo odloči svojo vlado; enako naj s<-zgodi tudi na Poljskem, v indiji. Egiptu, na irskem in v AI-žiru. Delavstvo naj se poslnži vseh sredstev, da bo končalo sedanjo vojno, katero so izzvali kapitalisti. Mir pred zimo? Kodanj, Dansko. 25. avgusta. — Nek inteligenten Avstrijec, ki je prišel z Dunaja v Kodanj. pravi, da Avstrija vpije po mini in da pripravljena na vsako teritori- je , .. . ,Ti , v . , , jalno žrtev na laški kot na ruski kat. na mir. \ tem slučaju pa bodo fronti) samo da doseže mir Do{ra. ITALJANI POROČAJO O ZAVZETJU SVETE GORE TER IZJAVLJAJO, DA JE ODPRTA POT DO TRSTA. '• Z DUNAJA POROČAJO, DA DOVAŽAJO ČETE Z DRUGIH FRONT, S KATERIMI NAJ BI SE VSTAVILO PRODIRANJE ITALJANOV. -ooo- jajo se vedni nemiri zaradi hrane j in ni mojroče. da bi še prenesla zavezniki obžalovali to svojo trmoglavost in vstrajanju pri sili. ^^ doseči jeno 2imo Nastali bodo nemiris a. Washington, Dt,. 2». avgust* jko M vlada uaspr(>tovala mh.ov_ Eden vodilnih diplomatov v tu-|uemil kajšnjem mestu je izjavil, da je treba natančno določiti usodo malih narodov, posebno pa Belgije in Srbije, predno bi se sploh zavezniki sestali s centralnimi zavezniki srlede sklepanja miru. Ta komentar je bila posledica pogovora časnikarskega poročevalca s pa peževim nuncijem Bon/a no, ki je izjavil, da bi mogli zavezniki priti do bogatih pridobitev kot so Ai-zacija in Lotarinška, Trentiu in Trst, potoni diplomaticnih pogajanj. Ameriški vladni uradniki pa so odgovarjali na to izjavo, da bi mogla taka pogajanja poroditi u-spehe v slučaju, če bi se izkazala Nemčija kot pripravljeno, da stopi v tozadevna pogajanja. Diplo-matični zastopnik Italije v Wash ingtonu se je izrazil glede pripomb papeževega nuncija na način, da Avstrija in Nemčija nikakor nočeta dovoliti kake teritorijalne koncesije. Ruski diplomati, ki se mude \ tukajšnjem mestu, ne pripisujejo poslanci papeža sploh nobene važnosti. Oni mislijo, da se ne more uporabiti ruske mirovne parole mim brez aneksij in vo jnih odškodnin trlede malih narodov kot sta Belgija in Srbija. Kim, Italija, 25. avgusta. — "Oorriere d' Italia" smatra rusko odklonitev, s katero noče slednja vpoštevati papeževih mirovnih ponudb kot popolnoma nerazumljivo. Stališče je tembolj nepojmljivo in nerazumljivo, pravi list, ker slo ni cela papeževa poslanica na ruski zahtevi miru brez aneksij in vojnih odškodnin. London. Anglija, 26. avgusta Angleška socjalistična stranka je izdelala izjave glede sedanje vojne. Ta izjava bo predložena zvezni soejalistični konferenci, ki se bo začela v sredo v Westminstru. 7 izjavi je rečeno, da so vsi bojujoči se odgovorni za vojno in da se mora vsa škoda popraviti samo s splošnim fondom, v katerega naj bi prispevali vsi bojujoči st. Ostali pogoji so sledeči: Turčija naj dobi Mezopotamijo. Bil je tudi več dni v Berlinu, kjer je mnogo občeval z zunanjim podtajnikom baronom Busche-Iladdenhausen, profesorjem Del-brueckom. socialističnim vodite I jeni Filipom Seheidemann in Mak similjanom Harden. Vsi ti možje so. izvzeuiši Hardena. prepričani, da bo prišel mir pred zimo. Živilske razmere so za revno prebivalstvo slabše kot se misli, medtem ko bogatejši sloji lahko za denar dobijo vse. Mnogo bolje je po deželi, kjer ima prebivalstvo zadostno hrano. Vendar pa se tu pa tam dogajajo nemiri tudi po deželi, dasiravno nimajo druge posledice, kot da se pobije nekaj šip. Resni nemiri pa nastanejo šele tedaj, kadar pride poročilo, da se bo proglasilo obsedno stanje. Nemiri pa se bodo obnovili, ako šibo vojna zavlekla tudi v zimo. Iz raznih poročil je razvidno, da so Avstrijci bolj siti vojne kot pv Madžari, dasiravno želijo, tudi na Ogrskem miru. Rim, 25. avgusta. — Italjanska trobojnica plapola na vrhu Svete Goro, velike avstrijske trdnjave (?) na soški fronti. Italjanska armada je prodrla skozi avstroogrske obrambne erte na različnih točkah ter zasleduje avstrijske "etc*. ki se umikajo, a kljub temu branijo od koraka do koraka težavno ozemlje, na katerem se vrše boji. Tete generala Cadorne korakajo proti svoji končni in popolni zmagi. Uspeh, ki so dosegli Italjain z zavzetjem Svete iJore v svoji največji bitki v eeli vojni, je vzbudil radostno presenečenje po eeli Italiji. Civilisti in armada vidita sedaj uspehe dveh let trpljenja in ekonomske stiske. Zmaga je prišla povsem nepričakovano, kljub temu, i\a so že par dni prej poročali o izdatnih uspehih. Pravilo generala Cadorne je, da ne objavi svojih uspehov, dokler jih res ne doseže, in dokler čete, ki jih ima pod svojim poveljstvom, v resnici ne drže postojanke ki so iili zavzele. V Vidmu na Laškem je izjavil znani Barzilai, nekdanji avstrijski poslanec in sedanji governer zavzetega avstrijskega ozemlja: — Končno so izvršili naši vojaki to slavno stvar. O-prostili so naše ozemlje iz rok starega sovražnika! Rim, Italija. 26. avgusta. —{no. razun nekaterih neapesnih la-Bitka med Lahi in Avstrijci se šejških napadov pri Koritu. Laške vedo nadaljuje. Avstrijci se lira- napade, ki so bili v prvi vrsti na-bro branijo, toda ne morejo «e j nun jeni Gabrju, južno od Sv. Fo-vstavljati hudemu laškemu priti- re. je vprizorila palermska briga-sku in s»> umikajo na vec krajih, tudi na spodnjem Krasu. S fronte prihajajo različnim ministrom poročila. da se Lahi bližajo zmajri. j T rad na poročila pravijo, da so I na avstrijsko armado tako zelo u-Iničevalno vplivali laški aeroplani [in artilerija. ki ni razdejala samo avstrijske železnice, temveč je tu KONVENCIJA K. S. K. J. Duluth, Minn., 26. avg. — (Posebno poročilo 4'Glas Naroda). — 13. konvencija je bila zaključena dne 25. avgusta zvečer. — Odbor je sledeči : Schneller. predsednik: Sitar, prvi podpredsednik: •Terman. drugi podpredsednik : Zalar. tajnik; Rems, pomožni tajnik; Grahek. blagajnik; Rev. Ažbe, duhovni vodja; JKompare, pooblaščenec; Ivec. vrhovni zdravnik: Dunda, Nemanich. Ko-stranjšek. Mravine, Franeič nadzorniki; Kraker. Flajnik, Gregorič. porotniki; Bnrgar, Rus, Plemel. prav-ni odbor; Zupan, urednik. Prihodnja konvencija se vrši leta 1920 v Joliet, 111. la s pomočjo drugih čet. od katerih je obležalo na bojišču brez še vila mrtvih, ne da bi bili oslabili obrambni duh hrabrih branilcev. Po hudem artilerijskem ognjn je sovražnik naskočil avstrijske zakope. kater*1 so pa že prej zapustili. ------... ... Do 23. avgusta so Avstrijci vie- di uičila m požgala najvažnejša, li 250 častnikov in 8000 mož skladišča za živež. Zaradi te*a soj Zračni boji so bili izvanredno a\strijske eete med Tolminom i« vroči. Ker so Lahom pomagali an. morjem zadnje tedne stradale. To fflegki in francoski letalci, zato je je tud, vzrok, da je bilo tarko ve- m, sovražnik v premoči. Toda to liko število Avstrijeev vjetih. j premoč odtehta drznost in hra- • KSi l,U/ ^llZlVl. S° Avstr,-Hbrost avstrijskih letalcev. Od iS. izgubil okoli 100 t,so, mož. Med te,dc 23. avgnsta je bilo uničenih U »ni je mnogo vojakov slovite 12.. Jaških letal. divizije, ki je poznana pod imenom WmI,™^«« i* r* o* Washington, I). C., 26. avgusta. Laški poslanik je prejel po kablu poročilo, da so skozi polje min v ''železna divizija". Sv. Goro je( zavzel drugi armad ni kor pod poveljstvom generala •ladranskem morju prepeljali an- < aAello. Lah, so prekoeali Sočo j ffleške in laške monitorie. ki s 15 pn Anhovem ,n:o>e razpostavili j in 16-palčnimi topovi zdai bom-v podnožju Sv. Gore. Na ta način j ha rdi rajo močne avstrijske utrdbe je bilo Avstrijcem umikanje od rezano in ki je Lahom toliko časa prj (iroiadi. ki brani Trst. delala tako velike preglavice, go^ ^ ^ monl- ra. je bila popolnoma osamljena. ^h do- Dmga armada je pod sovražnim ITll^I^ 'T-^ -'T ognjem postavila čez Sočo 14 mo-if ^treljujejo avstrijske stov. prekoračila reko v noči od *!?"*' -!maj° naIo£r° zaf,rža-li) ,n . \ vati sovražnika. 19. do 1!>. avgusta in je pričela „ ... napadati Banjšieo. Obrni-i so sej lko stevi,° avstrijskih boj-naravnost proti Jelineku. obkolili'n,h ,adij se uahaja ^ R^ki. in botri sovražne obrambne črte pri So-jd° naibrže odplule proti Trstu, da Kobeliku in Madoni Ob- r)repode monitorje ter s tem sl»>d- Kakor že znano, ne sprejemamo več denarja sa i» plačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji. Lahko pa redno še iiposlnjemo isplačila Tojnim ujel nlkom in dragim ▼ Busiji, Italiji in Vnadji, fc^^r tod) onim ljudem na Primorskem, kateri bhrajo t krajih, ki m zasedeni po laiki armadi m Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico aH pismo vojnega ujetnika, ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov. j merju I enem so naskočili te črte s fronte ter so jih predrle navzlic obupm-mu odporu. Posledica tega drznega podjetja je bil padec Sv. (iore. Laške čete sedaj prodirajo proti vzhodu Banjšice; Avstrijci se pred njimi umikajo, braneč se z velikim številom strojnih pušk in lahkih topov. Na Krasu so včeraj boji za nekaj časa prenehali. Lahi so zavzete postojanke utrdili in so odbili avstrijske protinapade. Do zda j je bilo vjetih 600 a v strijskih častnikov in 23 tisoč mož Lahi so poleg tega vplenili 75 to pov, med njimi dva 305-milimetr ska možnarja in mnogo topov sre<7 njega kalibra, veliko število konj en. aeroplan v nepokvarjenem sta nju. mnogo zakopnih možua rje\ in strojnih pušk. vsake vrste voj uega materjala in več avtomobi lov z municijo. Veliki težavi. dovažati vsled slabih potov laški armadi pro vi jant, je bilo pomagano na ta na čin, ker so Lahi zaplenili mnog« avstrijskih skladišč. Dnnaj, Avstrija, 26. avgusta. — Avstrijsko vojno porodilo: planoti in blizu Go njič poskusijo rešiti Trst. Angleške in laške monitorje varujejo pred podmorskimi čolni ru-šilci. med tem ko jih branijo zračnega napada mnogoštevilni aeroplani. Ako bo napad monitorjev prisilil Trst k kapitulaciji, bo sko-ro gotovo zavezniško brodovje vprizorilo na nemško obrežje enak napad. Mornariški veščaki so mne nja. da je le z monitorji mogoče .doseči bazo bojnih ladij in pod-morskih čolnov. Ta vrsta bojnih lad i i nudi najmanjši cilj in je najbolj varna pred minami, ker ne ploe globoko. Zaradi tega mornariški izvedenci z velikim zanimanjem gledajo na operacije monitorjev pred Trstom. Nemci pa so na svojem orrrežjn razpostavili 16-palčne topole, ki bodo onemogočili zavezniškim monitorjem približati se obrežju, da bi mogli z uspehom obstreljevati )brežne baterije. Nemške lene skladajo. Amsterdam. Nizozemso, 24. av-Tusta. — Vojaški poveljnik v Ko-'inu ob Renu je izdal odredbo, da nora jo vsi moški in ženske razkla- vosov«. | iTii^iiiiiiriiiinim _i_J 1C. ARODA __(Slovenian Daily.) Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK SAKSER. President._ LOUTS BEXEDIK, Treasurer, Plaee of Business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t Street, Borough of Manh-*tan, New York City, N. T. Na celo leto velja list za Ameriko in Canado....................$3.50 Za pol leta.................... 2.00 Za četrt leta .................. 1.00 Za celo leto za mesto New York $5.00 Za pol leta za mesto New York.. 3.00 Za Četrt leta za mesto New York 1.50 Za Inozemstvo za celo leto...... 6.00 'fJLAS NAHODA" Izhaja vsak dan Izvzema nedelj in praznikov. S*!'*!'0 "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.50._ Advertlswumt on agreement. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne pri občujejo. Denar naj se blagovoli počil jati po — Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejSnje bivališče _ naznani, da bitreje najdemo naslovnika. Dopisom In pofiiljatvam naredite ta naslov: •*G LAS NAROD A" 82 C-ortlandt St.f New York City. Telefon: 2876 Cortlandt. Dopisi. Nemčija in njeni zavez' niki. -ooo- Doriin so mirovni predlogi papeža za zaveznike ne-spreinljivi, so vendar nekaj storili za mir stem, da so povzročili or i viden razkol v razpoloženju centralnih zaveznikov. K miru vodi le ena pot. Miru ni mogoče doseči stem, da se vsakega napoti, naj preneha z voje van jem ter sede za mizo, kjer naj I »i se pričela fina igra, imenovana — mirovna konferenca. Mir je mogoče doseči le stem, da centralni zavezniki priznajo dejstvo, da morajo opustiti svoje cilje glede obvladanja celega sveta, ali pa stem, — ee bi tega dejstva ne priznali, — da se jih prisili na kolena. Resnična ovira temu priznanju je bila ta, da so centralni zavezniki pitali svoje narode z lažmi ter stali združeni kot en mož proti njih resničnemu sovražniku, — resnici. Ko pa pričnejo razpravljati o miru med seboj, ne o mirn os voje van j a, temveč o miru brez tega, so še vedno da leč od tega, da bi razpravljali o edino možnem miru, katerima bi hotel sprejeti ostali svet. Pri tem notranjem razpravljanju pa je dobro to, da bo povzročila napačnost njih stališča raznolikost nazorov. To pa se dejanski že dogadja. Avstrija je očividno v veliki meri za način miru kot ga predlaga papež, dočim je razpoloženje v Nemčiji razdeljeno. Bolgarija je vznemirjena in prestrašena. Najbrž prvič v teku sedanje vojne se je porodila v Bulgarski misel, da bodo nje zavezniki morebiti v stanu žrtvovati interese in cilje Bolgarske da rešijo same sebe, da se bo Bolgarsko morda zapustilo brez vsakega premisleka. < Via Bolgarska je za osvojevanja ter se bori zanje. Papež pa predlaga, naj se predloži mirovni konferenci vse, kar si je Bolgarska pridobila v sedanji vojni. Ce je temu tako, je edino upanje Bulgarske ohraniti svoje o-svojitve, da bo Nemčija proti njej ne le verna in poštena, temveč naravnost požrtvovalna. Bulgarska pa si ne dela več iluzij kot pa ostali svet ^»lede altruizma Nemčije, to je glede njene ljubezni do drugih. C*'e bo Nemčija na takih mirovnih konferencah v stanu rešiti vsaj del svojih kolonij na stroške bulgarskih osvojitev, bi bila Bulgarska ne le optimistična, temveč naravnost bedasta, če bi računala na to, da si bo Nemčija kaj odrekla na korist Bulgarski. Bolgarsko tudi vznemirja hrepenenje Avstrije, da sprejme za svojo idejo o mirovni konferenci. Avstrija si želi rešiti Trentin in Istro ter del Srbije. < e bo v stanu rešiti te dežele na stroške Bulgarske, ali bo 1ako velikodušna, da se bo temo odrekla v prid — Bolgarskih Bolgarska stoji naenkrat pred situacijo, iz katere posnema, da se bo žrtvovalo njo. Turčija ne pride pri tem računu niti vpoštev. Vse, kar npa Turčija, je to, da se na ta ali oni način izogne popolnemu poginu in ona sploh ni v stanu dati izraza nemi-iii, ki se je očividno lotil Bulgarske. ('c želi Nemčija sprejeti papeževo mirovno ponudbo, je očividno njen namen pustiti Avstrijo, da prebije led, dočim bi stala ona sama v ozadju. Nemčija mora namreč račun a t i z deljenim razpoloženjem v svoji deželi, dočim v Avstriji te delitve razpoloženja ni opaziti. < e je v Nemčiji kaj mož, ki so že prišli do prepričanja, da je za sedaj nemogoče osvojiti si svet, je še dosti drugih, ki le počasi prihajajo do takega spoznanja. Pustiti Avstrjio naprej pa je zelo nevarna igra, kajti i . ho namreč lahko ustaviti jo, ko bo že enkrat v polnem teku. i'panja na mir, ki se ga predstavi narodu, ki je že-ijan miru, se ne more odtegniti s cesarsko gesto in Avstrija je dejanski tak narod. Olean, N. T. Vsak dan berem dopise iz vseh krajev Združenih držav, samo iz našega mesta ne vidim nobenega. Ker se nikdo ne oglasi, zato sem se namenil jaz. da sporočim, da tudi tukaj še živimo. Dasiravno pazno prebiram list, vendar ne zapazim še znamenji, da bi se kaj kmalu skončala ta vojna, ki traja zdaj že ret rt o leto. dasiravno ves ssvet hrepeni po mini. i /.g-leda, kakor da so vsi vladarji ponoreli, ker nočejo dati ljudem mi-i u, katerega so si že tako krvavo zaslužili. Kar se dela tiče, so moram polival »ti, da deloma vedno in tovarne obratujejo s polno paro. posebno pa stroj a ime. ])c-lo se lahko dobi. pa naj si ho v strojarni ali v ki;ki drugi tovarni, katerih je več ; toda njih imen no bom našteval. ker mi ^zame preveč časa. Dela lahko vsak, kdor le hoče, samo plače so bolj mag line v primeri /, današnjo draginjo. S tem pa inikngar ne vabim hoditi sem za del. »m. Lahko pa pride vsak t>o-gledat in če se mu bo dopadld, 'lahko tn ostane. Mesto je zelo prijazno in šteje kakih 25 tisoč prebivalcev; Jezi v ravnini in ima svojo poulično železnico. Tu ni nobene slovenske družine, smo pa trije samci, in sicer; Anton in John Košiček ter dopisnik Ignacij Davšek. Hooversville, Pa. , .. Ker vedno eitam dnevnik SpendaC1Ja ,br" M,akarJ> Naroda, sem zapazil med drugim [ne]^na ?a lzjavi dlliho%"T tudi oulas. da oglas, aa isee neka premo garska družba del'avee za Hooversville, Pa. Naj ho povedano na tesn mestu, da je to vse laž, ker tukaj je šfrajk že IG mesecev. Nadalje piše, da je dosti slovenskih družili, pa ni prav nobene, ker nočejo skebati. Zdaj delajo samo ta koz van i skehi. Toliko v pojsss-nilo. .John Jako. t Ako na,m kaka družba pošlje oglas, ne vemo, kake razmere so v kraju, zato se naj vsakdo naj prej prepriča o položaju v tamoš-nji naselbini. Rojake pa prosimo, da nam vedno poročajo o razmerah po naselbinah. — Op uredil.) Ely, Minn. Na vse pretege smo se poprijeli dela. da si nekoliko pridelamo živeža, da nekoliko prihranimo v sedanji draginji, toda Bog je poslal svojo šibo; dne IS. avgusta je prišla taka strašna toča, da nam je vse potolkla do korenine. Pisati bi imel mmotgo o sedanjih razmerah, a najboljše je. da molčim in jezik za zobmi držim. Rojakinja Frančiška Muh vie je imela nekaj opraviti pri sodniji v Duluthu. .Mirai.; omračil se ji je ura in po kratkih mukah je umrla. Rojnk Lomiš Dijak je stopil v zakonski stan (z gospodično Marijo Goršetovo. Novoporočeuiceana želim obilo sreče. Louis M. Pem še k. Misterijozni umor Na Švedskem vzbuja veliko po zornoat umor Podpolkovnika kaf<-rcrra je tftanovamjju nefej fortihkat-ijskega HjaJinar .Smitia ustrelil v njegovem' "eznanec. R0_ parskega umora ni bilo, ker so zmanjkali samo ključi. Sum leti r.a Jiekega oficirja, .znanega v trgovskem svetu. Nekateri listi govore o šp i junaški aferi. Poroka Carranzove hčere. Mexico City, 24. avgust. — General Candito Aguilar, governer v Vera Cmz in Carranzova hei Virginia sta bila včeraj poročena \ Queretaro. General Aguilar je bil prej zunanji minister. RAZGLAS. Potiti stroški prejinih č&sov. V sredini pretrdega stoletja se je izračunalo, da m je potovanje že takrat v primeri t časom pred železnicami zelo pocenilo. Pocenje-nje in olajšanje potovanja vsled i okorno ti v* j« bdo tako izvanred- isostati velikan- J® tre* bogate in odlične poslušalce, v katerih je izračunal, da znašajo potovalni stroški za osebo po en dukat, na miljo. — Potovanje iz L'.pskesra v Frankobrod bi moralo stati na podlagi onega računa 130 do 140 dukatov ali nekako tristo dolarjev m današnjem denarju. Kot poeebno se je uporabljalo v Evropi pokrite vozove, katere je Spodaj podpisani iščem psa, ki je tu zgoraj naslikan. Kdor mi rt&znani, dobi $5 nagrade ip ostane vse tajno. Frank Sesek, 4717 St. Clair Ava, ClevelMid, 0. i i*-IM) mm XIII. kinvencija KSKJ. 3. seja 21. avff. Predsednik otvori «ejo ob 0. uri d op. Po prečrta n ju imen gl. odbora in delegatov ter izeuplsnika prej-šinjih sej itd. prinese detesrat Rafael Zupa^ee v zborovalno dvorano ameriško zastavo, katero go je posta vilo in razvilo na odr z navdušenimi živio-kliei. Nato se je odposlalo brzojavni pozdrav predsedniku AVilsonu i« tgovernerju države Minnesota; nadalje Rt. Rev. Jos. F. Buhu v Ely. Minn., in Rev. Mat. Šav-n v Delano. M hm.. kw sta ta dva gospoda dosti pripomogla za ustanovitev KSKJ. kakor tudi zavarovalnemu komisarju države fllhiois in apostoLskemn delegatu v Washington. D. ('. Ko so se prebrali došli brzojav ni pozdravi, je glavni odbor začel s svojimi poročili. 4. teja 22. avg Po otvoritvi seje in po prečita-n ju imen gl. odbora in delegatov ter zapisnika prejšnje seje predsednik porotnega odbora Kraker poroča, da je isti na podlagi dokazov — mi ko so se natančno u-važale izjave obeh strank — uvi-Hel, da je od predsednika brata Sehnellerja odrejena suspendaei-ja bratov Banič-a, Neminiča ir. Mlakarja, kot delegatov popolnoma opravičena in da omenjeni nimajo vstopa h konvenciji. Su- a je ute ihovuega vodje Rev. < erne,ta, glasom kater1 dinštvo £t. 71 ni opravilo verskih dolžnosti in radi tega to društvo nima pravice biti zastopano na konvenciji. lir. dr. Seliškar predlaga, da se predsedniku . ki je bil o brc kovan glede te zadeve in radi njegovega taktnega postopanja izreče zaupnico. Storjeno. 1 lir. Kraker sporoča nadalje slede pritožbe Rev. Benigen Snoja, ker se mu je prošnjo za sprejem v društvo sv. Frančiška Sal. v New Yorku odklonilo in predloži zadevo skupščini. Po daljši debati, vdeležfli br. Rev. Zakr-ajšek, Iv. Zupan in Jos. IJems, se je sprejel predlog br. Zupana, da: L Konvencija odloči da se da Pev. 1». Snoju kot župniku slov. cerkve v New Yorku popolno zadoščenje ; 2. da se društvu sv. Frančiška nalaga, da omenjenega gospoda pri prvi seji sprejme, ako je od zdravnika potrjen; 3. da se društvo sv. Frančiška strogo po pravilih KSKJ. rivna in svoja pravila v tem smislu u-redL Zatem prične gl. predsednik s svojim poročilom. Zahvaljuje se gl. odboru za podporo v vsem njegovem delovanju. Omenja afero in tožbo nekaterih članov vAVau-keganu, 111., ter omenja da je bil izid kljub velikim stroškom po voljni. ker se je šlo branit princip KSKJ. Povdarja. da je bila vsta-novitev otroškega oddelka z ozi-rfmi na to, da vsled vojne v Evropi ari pričakovati priseljevanja in da je tem potom treba skrbeti za naraščaj olanov KSKJ. To nalogo se za^nore le na ta način rešiti. Z veseljem ko-nštatuje. da je iz otroškega oddelka prestopilo že 16 članov v redni oddelek. Naznanja delegatom, da je Jednota narastla ne samo glede članov, ampak tudi v finančnem, ozira. Po«iiiril je tudi nekaj društvenih razporov, katerih vzrok so bile samo osebnosti iit zato, ker so u-radndki premalo strogi. Predsediurik tudi posebno poudarja in omenja velike zasluge "Glasila KSKJ.", ker le potom istega so se zaanogli doseči veliki in dobii aspehi za napredek Jed-note. Poročilo predsednika se je ^>re-jelo in se mu je izrekla popolna zaupnica. Ur. Boje prosi, da se dožene, dw on ni od zadnje konvencije v svr-ho pokritja tožbenih stroškov — prisojenih mu $150 — sto dolarjev v s>voj žqp Aiiaknil, kakor mm Amerikansk i Slo venec *T podtika. P recti. Seimeller, kot pooblaščenec br. Bojca. dokaže, da se je porabila cela svota $150 v pokritje tožibenih stroškov. Br. Žulie vpraša, zakaj se do-sedaj še ni prodalo Jednotmoga Doma, krJior je bilo sklenjeno na XII. konvenciji v Milwaukee. Preds. Sebnetier javlja, da je t* Dom. že poldrugo leto na pro- ko majhne, da ni za mogel nobene sprejeti. To zadevo se pn^tvti gospodarskemu odboru v presojo. Josip Rems. Ivan Znpaji, zapisnikarja. Iz Avstre-Ogrske. V" dunajski "Neue Fr. Presse*' se oglaša neki grof Terlago, rhm gosj>oske zbornice, pr^ti slovanskim deklaa*acijaim. (Sedaj se čuti že v*aak izmed "gospodov" poklicanega slediti slavnemu vzoru grofa Tnun-Salma.i Pravi, da Avstrija in Nemčija imata itak vse demokratične naprave in narodi uživajo v Avstriji največjo svobodo. SstoJetja so pretekla, odkar so se sebi v korist in bran grupirali okoli nemškega centra; to je s*ieer povzročilo, da ima nemški jezik odličnejšo pozieijo. kar pa nima seveda ničesar opraviti z zatiranjem narodov. Sedaj se naj ta država, na katere ustroju grof Terlago ne vidi najmanjše hibe. dvigne s tečaja! Klici po novi crijentaciji so bognie le posledica sovražnikovih našepetavanj. In avstrijska vlada pusti, da se razpravlja o ••>aivstrijsk«m vprašanju", ki sploh ne eksistira! K j' je močna vlada, ki bo zaklicala Teliom. Jugoslovanom in drugim mogočuiii stoj ? Reforma ustave sedaj sploh ni mogoča, Avstrija naj to zadevo reči v svojem smislu po zadobljeni konečni zmagi. Ker pa se v parlamentu že enkrat o tem vprašanju razpravlja, naj se u-stavnemu odsek u naloži, da izdela v določenem času primeren elaborat. Ako tega ne more, naj se afera odgodi na čas po miru in državni zbor naj pusti nacijonal-ne prepire ter se posveti ' stvarnemu delu". — Mož, ki je to napisal. je — kakor rečeno — član gosposke zbornice, kateri pripada tudi Moric Benedikt, v kart ere g a listu so ta državniška r a zmot ri-vanja objavljena. ALI VAS KAJ OVIRAJ01 LEDICE? Bolečine v ledieah in nepravilno negovanje ledic v kratkem času pokvari ves organizem moža, ki na tem trpi. Zakaj trpite? TIE GROWN PILULE ZH LEDIGE ozdravijo bolne lediee in jim povrnejo normalno delovanje. Ena škatlja $1.00. škatelj. popolno ozdravljenje .f.1,00. CROWN PHARMACY 2812 East 79th Street, E CLEVELAND, OHIO. K nam labko pridete radi katerekoli zadeve in vs*- bomo zdravili tajno. vojaških ohlasli. ki je. bilo povodom gonje v Belgiji priznano za protivno mednarodnemu pravu i * * \ političnih krogih se -catrjuje. da je dobil nemški kričač posUi-nec Šolumerer. velik avstrijski slovanožrc. povodom svojega 7"» rojstnega dneva zope-t vitešuo. * Jakob Branil v liiulimpešti je obsojen na štiri leta zapora in -tisoč kron globe, k«n* je 14. pelkii v Kapošvaru poslal za drag i profewr in rektor vseučilišča v Sofiji, dr. J. Ge^ origov, nastopil v listu ' Pester Llovdu" proti tej teoriji ter pro-testuoe proti krvnemu sorodstvi; z Madžari. Dokazuje, da so Bolgari čisto siovansko pleme. Jako Yst* polno lelovUearjev stri je je šlo letos na Ogrsl slutijo, da more biti tam iz A v ker pr-vej r»aš}l. V tem d' jstvu je tudi velika etnografska (narodopisna) ' ed-nost teh *lik. K«n* pomeni Sodom ko pri Kosih, to je (iaspari za nas. Poštna vest.

sti, prežeti so z močnim j značilna so ta izvajanja bolgarskega profesorja. Pravi: Pa naj j tam fi tednov, so Bolgari tudi slovanski narod vendar ni solidarnosti, pr bolgarskim čustvom in so zato tu-j di smatrali Srbe za svoje najhujše sovražnike! — Georgov je tudi uverjen, da čut solidarnosti interesov z Madžari podaja v bolgarskem narodu vedno močnejši. Oh, ti ubogo Slovanstvo! Pravi, da je Slovan in smatra svojega! o gra'imv nui-i Na <*<-| j,Ui všii gimnaziji .i«1 na- Ue. in sieer line, najboljš.- muke.' pravilu 1< ti.> ."» osm<^»leev Ci Slo-Ona letovišča, kjer manjka satlja ven-.-i in 2 Ne n-a ter ena In.^pi-insočivja, so kinetjt- neusmiljeno j tjmtinja fr»-lusini /.;>it. ki il dne :!(>. junija, in -sicer so na-njevaku urad napraviti temu ko-'pravili: Bergman Maks (Celjei, nee. Ali konec je tudi sadja in so- KoIman Vincenc • >'t. Vid na rla-čivja, ker kmetje niti enega, niti ni-ni . Leber Kan Bramlje Mak drugega nočejo več prinašati h* 1 Ivan < » Ije . Wnn l> im Kaust tovi.ščarjem. jf'i'eljct in Burgstaller Ada i iz * ^ * j Trsta L iled šolskim letom je na- 1/ Budimpešte so po>lali že dni-j i»ravilo maturo 11 .ibiturijt ntov-yo skupino otrok ki bodo preži- Slovencev, veli p<>lctje v kraju Einsit-'teln * voj:e v Švici, iz Češke in Moravske je oflšlo v Švico 4IX> »»lutk. Ostanejo Iz starega kraja. Velik vlom v Ljubljani. 14. julija ajutraj j«' ojtazil hlapec Benediktove trgovine v Prešernovi ulici v hiši Mestne branil- ki so morali sliižlx»vaiijc. odrinit i '"KoLnische Zedtnng"? si daje br-zojaviti i|z Stockbolma: ' Proglas amnestije za avstrijske veleizda-jalee je črnclno odmeval med češkimi odposlanci za »tockholmsko tmirovaio konferenco. Ti so izjavili v * Dageus Nvheter", da je popolna oddelke v od Avstrije njihov cilj, katerega so na konferenci zagovarjali, podprt bai s politiko nemške države. Preko tega srečnega izliva "hvaležnosti vele-izdajaleev" ne bomo šli molče. Ves češki uarod je bi an liram s takim odkritim priznanjem veleiz-daje onih ljudi, ki so poslani v Stockholm kot češki zastopniki." '' Vorvvarbs *' dostavlja: 4 £ Pred nami ni i4Dageais Nyhetera'r. AH sigurno je. da se češko-slovanski soeijalni demokrat je niso odrekli Avstrije. V svojem manifestu so izjavili, da težijo za državnim ze-dinjenjem vseh Čehov v Avstro-Ogrski. Z lažnjivimi vestmi take Mnite se ne sJuži nemški politiki, ker se s tem udarja po glavi pre težno slovansko Avstrijo in se ta ko le pomaga enterixskemu huj skajočennu časopisju." je t a k o j poklical stražnika. Do gnalo se je. da je bil ponoči izvršen v trgovino vlom. Vlomilec je v temi odprl železna vrata ter nato z dtMiiantom prerezal šipo na notranjih vratih ob ključavnici, ker je tam od znotraj trčal ključ Tako je z lahkoto prišel v trgovino. kjer si je izbral večinoma, -j j/,. Vojr.a odlikovanja. 7. zk tlm z.i Južnim križem s krono na traku hrabrostne svetfi-nje z meči je odlikovan višji re-vident j tržne železnice V\gu-t Kotnik. S srebrnim za-inžnini križem krono na ti-aku hrabr»>srne svt'i-:ije z me«"i je odlikovan strojevodja južne železniee Rok Dolgan. Domobranska evidenčna višja ofieijala Josip V<>2nv in Jos*?|> P'1-pič st i odlikovana z zlalipi i^a-slnzni'm križem s krono na traku lirabrostne svetinje. Poročniku Gvidonu Kapniku je podeljeno najvišje pohvalno priznani je z meči. Vedno večja draginja. Prebivalci Istre smejo po Kranjskem kupov ati živila. Opaža se na kolodvorih trope žensk in dam, ki potujejo na Dolenjsko po živež. Plačujejo pa neverjetne cene: fi- sftiiio itsnjato blago, usnjatc jopi če. denarnice. A rzitjerke in drugo. Vzel je s Feboj tudi 10 K dena' ja in pušieo Rdečega križa. Po trgo- po 6 K. koruzno moko 1 kg po K. belo pšemčno moko 1 kg po 8 K. druge pridelke pa po cenah navedenim primernih. Neka gospa se je izjavila celo, da vini je bilo vse razmetano. Bene j1(Wfe phtfati več kot sploh kmet dikt ceni škodo na 6000 kron. Po ! zahteva ter da pre, ko glao-/uiaoje naše narodne duše veje il< teh izbomo posrečenili reprrnluk-cij. Vsaka skrinjica je vestno preštudirana. vsak pobožen kotiček obokane so&iee "Neveste" je misel svojega umetnika. Najbolj o-riginalen je pač "llogati ženin", ki z neprisiljeno groteske, poera-bi gledalca. ^*f'eš»xenje*' pa kot nepopLsno gorak izraz naše verske narodne psike osvoji srca takoj. Bele peče na šeg-nvih glavicah. releči nagelj ljubezni harmonike ljubici v zabavo in nedeljsko razpoloženje slovenskih fantov: to je bistvo Gasparijeve umetnosti. Ta umetno* vleče — ker je Kaj naj pa kupi potem ubog siromak. ki zaainži 4—6 K na dan? Ce bo tako šlo. taki reveži niti Mirkove slame ne bodo dobili za svojo plačo. Smrtna nezgoda z granato. V Kresiiirah so žanjiee našle ročno granato v nek^ni za»<<.ii*. Ko so zavoj odpirale, je granata eksphnlirala in ranila 14lefno .Te'-nik-ir.ievo Ivano t-ako hudo, o možnosti, a to dvojico. !:i je očitno oskrunila dežeLske postave in kršila krščanski mir, oddasjem vam, da storite, kakor je prav." "Razumem vaše gospodstvo", «"ilgovoi*i desetnik 111 se obrne k svojim ljudem. kPi«t mož pogleda naj jk> guedu, pet mož pa s konjev V* Pri zadnjih besedah pokaže s prstom na < inčiča ui Pervana. Brive« obledi kakor zid, zdaj zatisne re strasetii starec. "Danm ne bi šel domo\ ne za celo /.idano hišo. Ta tolovaja, Bog jima odpusti gre he! No. stari Krupič bo .eledal! Ali sam si je kriv — sarn. Pet oktopnikov stopi s konjev. Hr/ povoženo napadalca in ju za vlečejo dalje v gozd. Miloš, starti* in dekle m* podajo z vosom proti Kraljevemu brodil. Za nji mi i trd i Pavel. "Ifoho!" ijKiroga se Širne« svojemu go%tu na podatreigu. Ali site, mojster Grega, ni Slo d.»Uro radi mladenke, ker «0 povrh gu, i" vredraea! Ljudje so jeli takoj sumiti. da nimam poštenih misli — jaz, Kmpič: l'h, naj bi vrag — odpusti. o Bog. greh ! A kje imajo pamet 1 Očitali so mi. da rnjem in kujem tajne spletke p'*oti mestu, jaz.' — Ali ni moje delovanje čisto kot beli dan in ni moja duša čijtfa kakor steklo.' Naj pride kdo in naj dokaže, da je Krupič izdajalec — goljuf! Grešniki smo vsi od kralja do berača — ali jaz izdajalec! Raj še >a dam odsekati deemo roko. Ali p« je tudi vs<* res-nka. ali je? Ona je bila Jo /.daj čista kot rosa, pobožna kot angeli in naposled je prevarala svojega oeeta ! Ne. ne, lažejo ! Pozna ui jih v srce, poznam te kače. Laiejo. In prič«, te priče! Ta bri-vee. ta brivec! Ali nisem rekel, da bo 011 za onojo hišo nesreča' .Saj je vse sovraštvo od njega, ker sem ga odbil kot zeta. Čemu se ni dekle izgovarjalo / A M-agda Ta je stara licemerka. Joj, joj. Pe ter. stara giava, pojdi v grob! Bolje bo izate, da ne bos videl in slišal sramote?" Tako premišljajo je setkl Kni-pič na stodu in ui opazil, da je stopil v liišo njegov prijateilj Bhiž Stakor. Ijahno uiu jtoloži roko na ilamo. "BrAt Peter!" "Ah, glej ga. ti si. Blaž!" začudi se starec in krene glavo. "Zamišljen si, žalosten! Kaj ti je nepovoljno!" "Ali me še vprašaš?" "Da, vprašam te." "Glej. oče sem brez otroka! Žalost me tare in sramoto imam pni čaj za poskusnjo. 15 ČUDODELNIH RASTLIN w xavrtje, aecwto kri. noredni Moke. a^xifcij. m-rmd » Iedicah aH jvtrmh. poKljite na 4opia»lr> svoja ime ,n prejel, bost« bresplačni savittit. Naclor: MOLUNGER MEDICINE CO. 14 g.Tftr^S1^ s.) Pa. ene koža ježiti. 1'od dr?veftom,|*pred vsem svetoan. da. 7. lastnimi pod obešenima je ležaA celo omam očmi jo vidim Novi socijaliatični listi V Ljubljani je začel 15. julija izhajati dnevnik "Naprej" kot glasilo jugoslovanske slocijalno-demokrafcičue stranke. Hrvatski soeijalisri so pričeli izdajati 13. jirlija v Zagrebu tednik Slobodo kot socijalistK-ne •ne soc i j a Vn od k rat ie no) glasilo. V Saraje\ni je pričel s 1. julijem zorpet izhajati list bosanskih socijafeiUi demokratov tednik "tilas Slobode". Rad bi Izvedel za svoja dva brata ANTONA in MARTINA MEH. Doma sta iz Šoštanja pri Celju na Štajerskem. C*e se kateri nahaja v ujetništvu, naj se mi o-glasi. ! Tudi ni šala, če mora sicer živ in zdrav čli-vek na hui' v nebeški raj." ".Molči, kača!" zaškrtne Grega divje z zobmi, ali kmalu začne presiti: "širnem, šimen. ako veruješ v Boga, skrij me. da me ti razbojniki tukaj No. no — saj sem kristjan, kadar je sila. Pojdite v dimnik, kjer se suše i i.be. Splazite se vanj in niti f-am vražji sin vas "ie more izvohati. Malo bo smradu, malo dima. ali kaj — kadar gre za glavo!" Naglo se splazi brivec v dimnik. Dim mu udari v oči in v nos. Mora kihniti. "Bog pomagaj, mojster Gre-ira!" za kliče mu Siine-u hudomušno. "Ali ste dobili nahod? Seveda. je>«m je. Zdaj grem. ker se že bližajo vragovi ter jih bo treba prepeljal i.'' "Hoj, brodar, uoj, lena ku-sra!" /agrmi zuinaj Milošev glas. Brivca zap-ebe v srce. "Zc grem, junak!" pohiti Si-men i z koče. "Pa kaj vidim? Boter Arbanas, vra»"rute se nazaj in lekle tudi? ('emu? Ali so stlabi ]K*ti ?'" " Nadležnosti", tudgovori stare«:; "lopovi. a;ntikrLsti so mi za-bodii konja, mene vrgli v prah in mi hoteli odvzeti dekleta " "A. a", začudi sc Šimen ki ziblje z glavo, "glej jih, grešnike! I jj ud j o ->o /daj hudobni, da nas Bog varuj hudega. Ali kako je bilo potoni!" "Pošteno smo jih, prav pošteno!" ntismeje se starec in biJ. bi še dalje brbral, ako bi ne bil prišel na brod Pavel. Šimeti se skljmči ter upre v veslo in družba je kmalu na drugi strani. Brivec Čokolin se je bil že oddahnil; vedel je, da je Miloš <>d-šel. Brž izlazi izdininika in si o-trese i«ije. "A kdo, kdo je mojo vražje fino i«it prerezal ? Kdo je izdal tajnost ? Oh, ko bi ga dobil!" zakol-ne se brivec in stisne pesti. "Svoje nohte bi mu zakopal v vrat!" Z«laj se sliši klopolanje. Brivec se strese in }>ohat4 k linici. Mimo koče vid»i vojake o>dja.bati z veliko naglico, da se je dvigal prah za njimi. "Hvala Bogu vzdilme Čokodrn, zdaj sem varen!" Brete ekrbi stopi stari grešnik ljen po žgani kapljici starec Miha, brodar^ev tovariš, in govoril kakor iz sna. Cokolin začne bežati. Kapa mu pade z glave in ledeni znoj ga ob lije. Vedno globokejše^hi globo-kejše pride v gozd. Ali kakor bi ga peklenski duhovi podili, gla sila se je za njim enolična krokarje va pesem: '"Kvar.* kvnr!" Sapo mu jame pomanjkovati, tako beži. Z glavo buti ob drevo, kri mu priteče po čelu. ali on nič ne mara. Beži in beži, ker krokoče za njim krokar svoj "Kvar. kvar!" Naposled pride do vrbja. Hvali Borni. Sava je blizu. Se doset korakov in videti je votla. gu! Zlatar si pa kakšen. Ce t i prinese cigan rumen gumb in reče: Na, gospodar vzemi cekin! ali boš li rekel: Da. cekin je, vigan!?" "Ne bom!" ' Kaj boš?" "Skušal bom v ognju, ali je zlato." "Aha, vidiš, modri človek! Ljudje so na svetu tako, kakor dobri in slabi novci. Skušati sl-jih mora, da, skusiti. V ognju se skuša zlato." *in kaj mi hočeš povedati s temi besedami?" "Hočem ti povedaiti, da dože-neš, ali je vse pravcata resnica, kar govore ljudje. Ko sem slišal kaj govori svet o D or i, vprašal sem, kdo jo ddlži ki toži. Brivec Cokolin! Za vraga! rekel sem takoj, aH ni to vražja kuhinja ? Ve se, da si mu odbil Dorino roko." 'Resnica je." (Dalje prihodnjič). IŠČE SE "»O izvežbanih dr\arjev za kemič na drva, 42 od korda, v ravnini Ln dober les. zasluži se od 4 do 7 dolarjev na dan. Potem se robi 6 voznikov in nakladal cev lesa. Vprašajte pri: \Va rd G u ne h eor 1 Norwich, MeKean Co., Pa. (27-29—8) Kovač Frank No. 260641 Knlovic Josip No. 330772 Lenaršie Josip No. 44555 Malavašič 330218 Mastnak Frank No. 329776 Meden John No. 331014 Merkun Anton No. 331355 Mikolič Josip No. 331062 Milavec Matevž No. 330627 Oswald Joe No. 260621 Oswald Luise No. 260632 Pekol John No. 44749 Pershe Geo. No. 330784 Poldan Marko No. 44518 Rak Ferko No. 330001 Ranch Math. No. 260622 Resm&n Frank No. 44296 Rohs Anna No. 329638 Samide Frank No. 330721 Sinčic John No. 330762 Smal eel Math. No. 331010 Sodec Anton No. 329694 Spanicek Road No. 328894 Sparmblek Joe No. 330661 Starčevi« Jobana No. 331010 Tehler Anna No. 328896 Turk Charlea No. 330351 Turk Ivan No. 260647 Turk Jernej No. 239741 Anton Vever No. 329670 Yakli&ch John No. 330404 Žagrar Frank No. 33128« grawsmwstcacarog EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Hot&ry Public) . . . v GREATER HEW TORKU ANTON BURGAR Uad bi izvedel za svoja dva brata LUKO in FRANCA MESEC, doma iz Stare Vrhnike, ter za ANTONA LINDIC iz Št. Petni na Notranjskem. Prosim rojake v liiskem ujetništvu, ako kateri ve zanje, naj mi blagovoli naznaniti, ali pa naj se sami oglasijo na naslov: John Mesee. 1087 E. 64. St.. Cleveland. Ohio C. S. America. (27 2*—8 ■ IŠČEM Slovenko v starosti 25 do 40 let. vat era mora bita sposobna gospo-; dinjstva in vajena otrokom, bodisi dekle ali vdova z ennn otrobom. Plačam 20 do 30 dolarjev nesečno. Pišite na naslov: Joseph Korber, R. D. Xo. 2, Johnstown. Pa. (23-27—8) 83 CORTLAND STREET, NEW YORK, H. T. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vaakovrstna pooblaatila, vojaike proinje bi dajo potrebni nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki šele dobiti ameriški državljanaki papir, daje potrebne inlornueije fit* de datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se lanpno na njega, kjer boete toino hi solid*« poctreienl Rad bi izvedel za i»rata JANEZA Želim izvedeti za naslov mojega Rad bi izvedel za naslov svojega brata JANEZA CLČ, doma iz Velikega Brda, Hrenovca pri Postojni, l^etl enim letoni sem čul, da se nahaja v ruskem u-jetaiištvu. Prosim, če k. sjutraj do a trete. Ofc a«i«ti«h «d 10. gjutrmi do X ikboMm. . Gonri M aloTonako. Ne zdrsTi po paCti. Izrciita in obdrirt« to objw Lahko se ozdravite o Ako sle bolni, pridite k meni. Jaz imam najfinejše aparate za zdravili vsako bolezen. PREISKAVA Z X-ZARKI. Jaz vam povem, če morete biti ozdravljeni ali na, Jaz vam povem natančno, kaj je pravzaprav vaša bolezen, Jaz rabim le najnovejše znanstve« ne metode in iznajdbe, Jay imam sam leke in laboratorij« Jaz rabim le pravi Neosalvarsan, 914 in 606, Jaz ozdravim, ako drugi ne morejo Začudili se boste, kako hitro boste ozdravljeni Jaz sem specialist ■ večletno skušnjo in vem, kaj napraviti za vaa. ZDRAVIH USPEŠNO VSE KRONIČNE MOŠKE IN BOLEZNL in nami zastonj. PROF. DOCTOR SUMI Hi Car. PA. ^ L/' r'"" SLOVENSKO podp. društvo © svete Barbare w ZA ZED IN J ENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. j Sedež: FOREST CITY, PA. / Ineorperirane dm 21. januarja 1903 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: F. S. TAI CIIAH, «74 Ahsay Ave., Rock Springs, Wyo. Podprtniafdnik: JAKOB DOLENC, l*>i 181. Broughton, Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVČK*', box 647 Forest City, Pa. Pomožni tajnik: AVGUST fJOSTIŠA, box 310, Fore'.t City, Pa, Blagajnik: JOSIP MARINKI«"'. &80T> St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. P.možni blagajnik in zaupnik: ANT. HOCHKVAR. RFD- No. 2, box 11%, Bridgeport, Obio. NADZORNI ODBOR: Predalnik nad*. odbora: JOS I p PETERNEL, l>ox 0.1, Wllloek, Pa. 1. L«dr.ornik: JERNEJ HAFNER, 1k>x «5, Burdlne, Pa. 2 nadxornik: IVAN GRofiRU, *8S E. 137th St., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Prwjwdnlk porof. odbora : MARTIN OBREZAN, box 72, E. Mineral, Kan*. 1. porotnik: FRAN«' TEROPrlT*, R. F. It. No. 3, box 14«. Fort Siniib, Ark, 2. porotnik : JOSIP OOIX»B, 1916 So. 14th St., Springfield, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. CRAI1EK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa, 1'radno glasilo: "OLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, N. T. Cenjena društva, oziroma njih uradniki so naproxen i pošiljati vse dopise em napredoval in tako sem kmalo prekosil svojega mojstra. Vsled nevarnosti ki mi je vsak hip pretila, sem se moral odpovedati pijači. In ker nisem imel denarja, sem pustil tudi karte. — Ali v ten- časti nisi nikdar pomislil na nas? — Da — je zašepetal George, še prevečkrat sem mislil. — In misel na vas mi je navdala veselje, da sem si z večjo vztrajnostjo shižii kruh. — To je bil an gel j varuh, ki te je hotel dovesti nazaj. — Mogoče — je odvrnil Georgre — jaz ne vem. — Pozneje sem vas pa začel zanemarjati. — Zakaj vendar? — Seznanil sem se z najlepšo žensko, kar sem jih videl kdaj na svetu, in se poročil žnjo. — Po mestu govore vsakovrstne stvari. — Kaj pravijo? — je vprašal George z zanimanjem. — Hm, pravijo, da je Marta hči nekega francoskega plemiča in da si jo odvedel iz nekega samostana. — Ali je resnica? George je odkimal. — Torej ni? -- Ne, ne — se je nasmehnil. — Sam si videl njenega očeta. — On je pajae v mojem cirkusu. — Torej je vseeno res? — je zavzdihnil Gulf. — I>a. res je. - - In zdaj veš, da sem ?»i s tem dejanjem za vse čase zaprl pot nazaj. — Ti preveč črno vidiš wiko stvar. -- Zakaj, ne razumem te. —; s to svojo ženitvijo sem raztrgal vse vezi. ki me ve*ale na domovino in na moje sorodnike. — Od 1 istega trenutka naprej sem samo umetniški jahač in plesalec na vrvi in ničesar drugega. — Moj Bog, brat. kako si se izpremenil. — Čakaj, da ti vse povem. — Ko sem se poročil, sem postal nl predrznejši. — Cirkus je bil vedno pobi, in ljudje so se naslajali ob mojih umetnosti. — In tako živim še vedno, dragi brat. — Jaz se bom vrnil v Francijo, odtam grem pa v Ameriko. — Tukaj v domovini mi ni več obstanka. — Samo nekaj mi povej, brat. — Goreče te prosim, povej mi čisto resnico. — Z veseljem, dragi George. — Kaj želiš? — Povej nti, kako je materi? Zadnje beseda je iz pregovoril tako tiho, da jih je brat komaj slišal in razumel. — Ali še vedno misliš na najino mater, George? — Ali misliš, da jo morem pozabiti? — je vzkliknil nesrečnik. — Oh. če bi jo že vsaj enkrat videl! — Oh, če bi mogel že vsaj en krat nasloniti svojo glavo na njene prsi! — Ubogi, ubogi George! — In s tem črvom v svojih prsih hočeš znova po svetu? — Še vedno je mogoče, da vidiš svojo mater, še vedno je mogoče, da ji ne povzročiš s svojo odsotnostjo smrti. — Se vedno se lahko vrneš v dru/bo, samo ee imaš dobro in trdno voljo. George ga je začuden pcygled&i. ' * — Še sedaj? f i/ , l ¥ \ \ \ — Seveda, dragi brat. * — Se sedaj, ko sem ti povedal, da je moja žena hei cirkuškega pajaca, ki živi in diha za cirkus? — Da, »c sedaj je čas, toda hoteti moraš. 1 — Svojce moraš pregovoriti, staro življenje moraš odvreči od sebe, in tekom enega leta boš zopet človek tak kot si bil ptrej. — Z umetnega jahača hočeš zopet napraviti grofa, brat? — "V javnost zopet lahko stopim,' to je res, kajti razen neumenosti, id >em jih napravil v mladosti, ni na meni nikake krivde. — Toda svoje bivše dostojanstvo sem zaigral. — Še celo navaden meščan, ki jnArda zdaj rad občuje z menoj, bi me zaničljivo gledal, če bi mi. povedal resnico, kdo in kaj da sem. — Ne, brat. ni mogoče, ni mogoče! — Povej ini vendar, kako je z materjo? — Ali se vedno objokuje izgubljenega sina? — Močna je in zdrava; posebno zadnja leta se je precej popravila. — Ko si ti odšel, «mo mislili, da bo umrla od same žalosti. poročilo o tvoji smrti. — Ce r>\ — Kato je pa zdaj žnjo? — Zdi se mi, da se ji je pekoča rana nekoliko zacelila. — Če bi pa vedela, da živim, da tako živim, bi me proklela in umrla. — Da. umrla bi, George, — je rekel brat gin jen — toda prokli-njala bi te ne. — Ti ne veš, koliko prostora je v materinem srcu za ljubezen. — ln kako malo je v njem prostora za sovraštvo. — Samo nekaj pomisli, George! — Ali si moreš predstavljati George, kako bi jo osrečil, ee bi se vrnil. — Kako p*? — Na kak način? — Poslušaj — je rekel grof Gulf. — Jaz sem že napravil natančen načrt. — Včeraj sem govoril par besed z Marto in zdi se mi. da sem jo dodobra spoznal. Da, ona je trdovratna, ona živi v svoji umetnosti. — Toda zdi se mi, da bi se slednjič vendarle morala u-loniti volji tako dločnega moža kakor si ti. — In vsled tega nisem obupal. — Še celo njenemu očetu se nudi priložnost, da pozabi na svoje prejšnje življenje in prične iznova živeti. George je žalostno odkimal. — Ne, ne, ni mogoče. — Zakaj bi ne bilo mogoče? — Morda veš rano tako dobro kako jarz. kako je z našim premoženjem. — Ne rečem, da imamo veliko denarja, toda toliko ga imamo vseeno, da je dovolj za sedanjost in prihodnjost. — Z delom tega denarja bom poplačal tvojo prejšnje dolgove. — Sam dobro izprevidiš, da ne smeš več ostati omet-ni jahač. — In če bi bilo samo to, bi bilo povsem lahko. — Toda ti imaš ženo, ti imaš hčer! — In svoje žene s hčerjo ne smeš in ne moreš samo pustiti. — In tudi za to stvar sem dobil dobro pot. — Katero pot? — Sam dobro veš, da imamo posestvo Znam. — To posestvo bo po smrti matere tvoja lastnina. — V Znamu boš lahko živel in boš srečen. — Kakor najemnik? — Jaz se ne razumem na gospodarstvo. — Sedanjega upravitelja lahko pridržiš. — Jaz bom medtem prinravil mater na veselo novico. George ga je nekaj časa začuden gledal, potem je pa stopil k njemu in ga objel: — Brat moj! — Moj dragi brat! — Ali sem zaslužil vse to? — Seveda si zaslužil, samo če si zadovoljen. — Iz srca rad. - Bog naj ti plača tvojo bratovsko ljubezen. — Samo nekaj me skrbi. — Kaj te skrbi? — Kako bo z Marto? — Bojim se, dragi brat, da bo šlo težko, jako težko! — Ali misliš, da te ljubi? — Ona me ljubi kot najboljšega in najbolj predrznega jahača, kar jih po/uia. — In njen otrok? — Njena želja je napraviti iz otroka drugo Marto. — Glede starega nisem nič v skrbeh. — On se je že naveličal tega življenja. — — To se tudi meni zdi, posebno, če se bo uveril, da imate na ta način vsi boljšo bodočnost. — Kaj bi bilo z vami, če bi slučajno padel z žice in se ubil? — In usodi si vendar izročen vsak trenutek. — — Ali misli vojak na rane in smrt, če stoji sproti ? — Toda vojak ima višji cilj kot pa samo plačo. — On ima čast on se bori za domovino. — Oh, zakaj nisem jaz vojak! _____(Dalje prihodnjič). sovražniku na- Cenjene rojake v italjanskem u- PRIPOROČILO, jetništvu prosim, da mi poro- Rojakom v Pennsylvaniji in čajo kaj o mojem bratu JURI West Vinginiji naznanjamo, da JU POZGAJ, ki je bil ujet me- jih bo obiskal naš rojak seča oktobra 1915. Rojen je v Mr. OTTO FEZDIR, občini Velika Dolina, okna j Kr- ki je pooblaščen pobirati naroe ško. Bojim se, da ni več med nine za "Glas Naroda" in izda-živimi, ker mate bi se mi goto- vati pravomočna potrdila. Cenje-vo oglasil. Za vsako pojasnilo nim rojakom ga toplo priporoča-se že vnaprej zahvaljujem. — mo in upamo, da mu bode ali na John Požgaj, Melntyre, Pa. U.rr*ke. S. America. (2-1-27—S) Želim izvedeti za naslov svojih dveh bratov IVANA in M1HA-KLA KOCJANCIČ. Doma sta iz Vevč pri M. D. v Polju. Oba sta se nahajala na fronti ter 2'/•> leta ze nisem prejela nobenega glasu o njih. Zato prosim rojake v ujetništvu, če kateri kaj ve, da mi poroča, za kar bom zelo hvaležna, ali ako sam bere ta oglas, naj se mi oglasi. — Re-zika Kocjančič, omožena Žele. 35 a. Cooks Mill, Mich. U. S. A. (23-27—S) S spoštovanjem Upravništv® "Glaj Naroda' HARMONIKE hodi* kakrfaakoU mta iedelujem popravljam po najnižjih cenah, a telo trpežno In sanealjlvo. V poprav« aniMlJlvo vsakdo pofije, ker aem ■§ nad 18 let tukaj v tem posla ln sedaj ▼ svojem lastnem doma. V popravek vzamem kranjske kakor vse draft harmonike ter računam po delu ka-korino kdo aahtev v brea aidilJiH vprašanj. JOHN WINZIU 1#17 East 62nd SU Cleveland, Ohie. Osrečil mu celo družino. Albert B. Szeber, P. O. Box 128 Allison. Pa. je poslal sledeče pismo H. H- Von Schlicku. tovarnarja Bolgarskega Krvnega Ca ja: •'Prosim, pošljite mi še eno škat-ljo Bolgarskega Krvnega Čaja. Ta je osrečil celo mojo družino, ker vsi smo zdravi od njega. Jaz nisem mogel niti jesti, niti spati, niti delati, ali zdaj se prav dobro počutim in vsak dan delam; moja žena je imela težave z nogami in tudi to ji je prešlo."' Ena velika škatlja Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja 5 mesecev za 1 dolar, šest škatel.i za 5 dolarjev kamorkoli pošlje Marvel Products Company, 9 Marvel Building1, PITTSBURGH, PA. Opomba: Ako hočete pošiljate v zagotoviti, pošljite 10c. več - Rad bi izvedel za naslov ALOJZIJA in TOMAŽA REBEC. l)o net sta iz vasi Palčje pri Sent. Petru na Pivki. Poročati jima imam nekaj važnega. — Frank Pa vi o vie h Box 7. Corndon, Pa. <25-28—S) Rad bi izvedel za naslov svojega bnata JAKOBA 1NTIHAR in prijatelja ALOJZIJA KOVA CIC, oba doma iz - Bločič pri Cirknici. Cul sem, da se nahajata v ruskem ujetništvu. Prosim vse one, ki mohla kaj ved«« o njih, da mi »naznanijo, ali naj se pa sauna oglasita. — Matija Intihar. Bos 17, Dill town, Indiana Co., Pa. U. S. America. (24-27—8) Biaiaiaigiaraf^^ Dr.LORENZ. Jaz sem edini slovensko govoreči Specialist moških bolezni v Pittsburshu, Pa. „ Uradne ure: dnevno od 9. do-j ] poldne do S. ure zvečer. V pet-■ 1 klh od 9. dopoldne do 2. popol. S V nedeljo od 10 dop. do 2. popol. DR. LORENZ, specialist moških bolezni, 644 Penn Ave. II. nadst. na ulico, ju Pittsburgh, Pa. e jaiajaiaian^^ POZOR ROJAKI MODERNO UREJENA Tiskarna Glas Naroda VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. I f DELO OKUSNO, flL M« IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. t * UNUSKO ORGANIZIRANA. ■■■ V. POSEBNOST 80: \ DRUŠTVENA PRAVILA, i OKROŽNICE — PAMFLETE, I CENIKI L T. D. VBA NAROČILA PO&LJITE NA t e ■ ItiotagCo., St,N«wT<»fc,N.T - I brki tal itavkrUa. v< rnun^LttiM trio: riti t« tekWi* ,kj ■ aksi Mita IHlNBl. ! ^ Ighirt KOLIPAK »j^o 1017 JAKOB WAHČX0, •702 Bonna Av«.f Cleveland, Oklo. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v zapadnih državah, Montani, Wyoming, Utah v Coloradi, nazmAijamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik ki j« pooblaK« sprejemati naročnino n "Glu Naroda" In isdajati tosadevna potrdila. On je pred leti 2e večkrat prepotoval države, v katerih ac nafi rojaki naseljeni in je povsod dobro poman. n Upati je, da mn bodo Bi rojaki v veek oairihna NOVO! Naznanjam cenjenim rojakom tirom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče). E 3258 (Sem alovenaka deklica -.r (Regiment po cesti gre I DC E 3259 (Vsi so prihajali, njega ni b'lo ^r (Divja rožica (DC E 3200 (Škrjanček poje žvrgoll (Slišala sem ptičko pet' ' 0C Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpočijem z prvo pošto. To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; po jo na obe strani. Se priporoča Vaš rojak: IVAN PAJK, 166 Chestnut St, Conemaugh, Pa. DOCTOR KOLER PBS PENN AWL. SLOVENSKI ZDRAVNIK PITTSBURGH. PA« Dr- Koler j« n*jatar«jil tlortuki zdravnik. apcelaHat * rim bunrhu. ki imi 231« too prakso v zdravljenja tajnih mož kit bolan ni Sjfili* ali zastrupljanja krvi adrari s arlaaovitlm GUČ. ki it ja Iznmal dr. prof. Ertich. Ca Imata mozolj« ali oteburčk* p« tata««, v fHu, izpadaaja las. bola£faa v koatak. pridi«« ta Izčlstll vam hm kri. N« takajta. kar ta bolasaa s« atlet«. Samaaotok, Itapavac alt tri per la i odi vsa d rac« poaUdlr«. ki nastanejo radi tega. T« bolezni zdravim p« sadnji metodi v najkrajl talim. Kakor hitro opazit«, da vam ponehaj« moška zmot »ost, a« čakajte, temveč pridite in jas vam jo bom zopet povrnil. _ . Suienje cevi. Id vodi is mehurja. osdrav>m v kratkem tet« Hydroeelo ali vodenleo. kilo ozdravim v 30 urah in sirer brez operacija. Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v krilu in hrbta is včasih todi pri tpničanja vade. ozdra-im z gotovostjo. Revmatizem. trBaaje, balečiae, otekline, srbečico. SkrofU in drv«« kaša« bal«zal. ki nastanejo v tied nečiste krvi ozdravim v kratkem času in ni petrebao leteti. Urada« ure: od 9. do 8. Ob nedeljah od t. d« I. Biaiaiaismfisiami^^ CENIK KNJIG katere ima v zalogi Slovenic Publishing Company 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. ImmBBBBaB&Ra&aBaBKsssaBBmBaamBmmmm POUČNE KNJIGE: AhnoT ncmiko-angleSkl tolmaC, rezan r~.&0 Orkvena Ecodorina e=.70 Hitri raCnnar / e-.40 Poljedelstvo —.50 Popolni naak o Čebelarstvu, vezan $1.00 Sadje rej a v pogovorih t—.26 Slov.-angleški ln angl.-slov. alovar $1.50 Trtna u5 ln trtoreja —.40 Umna živinoreja :—.60 Umni kletar «—.50 Umni kmetovalec e=.00 Veliki slovensko-anglefikl tolmač $2.00 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Bodi svoje sreče kovat e-.50 Doli h orožjem t—.60 Fabiola Er-.60 Miklova Zala e~JK) Pegam in iJimlMTgar •— .30 Preganjanje Indijanskih misijonarjev t—.40 Rodbinska rreča t—.60 Slovenske novele in povesti -—.30 Socializem i—.15 Socljalua demokracija &«.10 Stanley v Afriki Trojka =—.50 Vojna na Balkanu 13 svem. $1.85 Zgodovina c. in k. peSpolka 6L 17 s sHkaml f^-.SO Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi ▼ gotovini, pofitnl nakaznici, ali poMalli «n«mirah PoStnlna je pri vseh cenah že vračunana* Življenje na arstr. dvora ali Smrt cesarjevlča Rudolfa (Tragedija v Meyerllngu) »-.79 Strah na Sokolskem grada 100 zvez. $6.06 RAZGLEDNICE: Kewyorgke s cvetlicami, humo-ristične, božične, novoletne in velikonočne komad po .09 ducat po Album mesta New Torka s krasnimi alikaml, mali — .U ZEMLJEVIDI t Združenih držav mati f—.10 veliki ehJB Avstro-Italljanska vojna mapa .18 Balkanskih držav <—.19 Evrope t—.19 Evrope, vezan —JO Vojna stenska mapa $3.00 Vojni atlas t-. Zemljevidi: New Tork, Colorado. Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming ln Wast Virginia ln vseh drugih držav po —.29 Avstro-Ogrske mali —.10 veliki vezan —.60 Celi svet fc—-29 Velika stenska mapa U. S. na na drugi strani pa celi svet $3.00 Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih drža? in pa ko-lonijskih posestev vseh velesO. Obsega 11 raznih zemlj e vidov. CENA SAMO 25 CENTO V. STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STKANI ZE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $3.00. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALUO. — CENA JE 15 CjiSNTOV. / Naročila in denar pošljite na: v ^ \ Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt StrMt, New York, V. T.