St. 420.
V	Ljubljani, sobota dne 29. aprila 1911.
Leto II.
Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin.
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in paznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1’—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K 18-—, polletno K O-—, četrtletpp K 4-50, mesečno K 1*50. Za inozemstvo celoletno K 28—. i	Telefon števitka 303.	s
rjurrn
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
:	izven Ljubljane in Trsta 6 vin. :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvn. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana m zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	številka	303.	:
Slovenska kultura in njeni sovražniki.
Navadno se trdi, da je kultura samo ena t. j. narodna kultura, tako govorimo o nemški, francoski, slovenski, češki, ruski kulturi. Ako vzamemo več kulturnih činlteljev skupaj, govorimo lahko o germanski, romanski, slovanski kulturi, govorimo o evropski in svetovni kulturi.
Navadno pa delimo kulturo v gmotno in duševno t. j. kulturno stanje v gospodarskem oziru, v industriji, trgovstvu, poljedelstvu in kulturno stanje v duševnem oziru: splošna izobrazba, šolstvo, veda, umetnost itd.
V	resnici sta gmotna in duševna kultura med seboj v ozki zvezi: kjer je veliko bogastvo, bogata industrija, dobro razvita trgovina, dobro poljedelstvo, tam stoji tudi duševna kultura visoko, tam je bolj razširjena splošna izobrazba in šolstvo, veda in umetnost imata svojo podlago, skrbi se za prosveto, za gledališče, za društva . . . Brez take ugodne podlage se duševna kultura le težko in počasi razvija, zato ubožni narodi zaostanejo duševno za bogatimi in postanejo od onih gmotno in kulturno odvisni. Nasprotno pa moramo priznati, da ima tudi duševna kultura vpliv na gmotno kulturo, kajti izšolani izobraženi ljudje si vedo bolje pomagati, poznajo svet in razmere in si s svojo izobrazbo in previdnostjo lahko pridobe veliko premoženje. Cim višja je torej duševna izobrazba in prosveta kakega naroda, tem boljše je tudi njegovo narodno gospodarstvo, tembolj ve ceniti svoje premoženje in svoje naravne zaklade in tem lažje konkurira s tujimi narodi. Tak izobražen narod ne zapusti svoje zemlje, je ne prodaja tujcem, ampak najde doma pota in sredstva za svoj obstoj in napredek.
Slovenci, kot majhen narod nismo niti gospodarsko niti kulturno silni. Ne moremo pa reči, da bi ne imeli bogate zemlje in da nismo nadarjen narod. Nasprotno : Naša domovina ima zelo ugodno lego, ima mnogo naravnih sil in zakladov in je tudi na zunaj tako lepa, da se ji more primerjati malokatera druga zemlja. In tudi naš narod je dokazal po posameznih možeh in v splošnem mnogo duševnih sil, ki so mu omogočile to duševno in gmotno kulturo, ki jo ima sedaj. Toda ta narod bi bil že mnogo više v vsakem oziru, ako bi ga ne tlačila farovška peta, ako bi ga klerikalci ne poniževali in uničevali, ako bi ga rimski ljudje ne zlorabili v svoje klerikalne namene. Klerikalci pa so vedno veseli, da čim bogatejši in izobraže-nejši je narod, tembolj tudi samostojen in se da tem manj komandirati od cerkve in župnišč in se ne da zlorabljati od goljufivih klerikalnih agitatorjev, Zato so klerikalci napeli vse moči, da so kolikor mogoče omejili m uničili prosveto med narodom, da so ovirali naraven razvoj in držali kolikor mogoče cel narod pod farov-ško komando. Uspeh se je kmalu po-
kazal. Letošnje ljudsko štetje, kakor smo pisali že v par člankih, kaže, da se ljudje iz Kranjske najbolj izseljujejo, kar je dokaz, da so v tej deželi najslabše gospodarske razmere, in poročila pravijo, da si naši ljudje, ker so brez izobrazbe in nesamostojni, tudi v tujini le malo opomorejo, ker morajo delati le najnižja dela in morajo s krvavimi žulji prislužiti oni denar, ki ga pošiljajo domov, da rešijo svojo domačijo. Tako vpliva klerikalizem na razvoj naroda. Vsled farovškega terorizma je izgubil narod vsako samostojnost in podjetnost, in dočim mi trepetamo pod farovško komando, bogati v naši deželi izobraženejši in podjetnejši tujec.
Klerikalnonemški napad na Ljubljano se ni zgodil iz ljubezni do naroda, iz koristi okolice ali meščanov, ker se v skupno korist sploh ni mogel zgoditi, tega napada torej ni storila toliko agrarna ali ljudska stranka, kakor klerikalna, nazadnjaška in protiklerikalna stranka, ki je hotela ubiti slovensko kulturno središče zato, da bi se polastila z Ljubljano vred vseh onih kulturnih institucij in zavodov, ki širijo izobrazbo in prosveto med narod. Klerikalci so namreč videli, da se da narod lahko poklerikaliti in podjarmiti, ko bi ne bilo mest, kjer se zbirajo inteligentni sloji, ki se jim ne-čejo pokoriti.
Manjša naša mesta so si že kolikor toliko osvojili, ostala je samo še Ljubljana. Ta je bila še nevarna posebno, ko se je čim dalje lepše razvijala in so našle v nji zavetišče in oporo vse naše napredne, narodne in kulturne institucije. Ako dobimo Ljubljano, — so rekli klerikalci — potem mora pasti gledališče, Sokol, Ciril-metodova družba, za njimi pridejo druga društva, šole itd. Nevarnost slovenske univerze so odstranili s tem, da so zapravili njen fond. Znanstveno in kulturno delavni ljudje pa bi morali zapustiti domovino, ker bi ne našli nikjer podpore. Tako bi se začela klerikalna protireformacija. Na ta način bi bila uničena vsa ona slovenska duševna kultura, ki smo jo tekom let v velikimi silami ustvarili. In kdo je ustvarjal to duševno kulturo! Ali so jo klerikalci? Ne, sami napredni, za izobrazbo naroda vneti ljudje, ki so jih klerikalci psovali in preganjali. In vendar imamo to edino, kar moremo pokazati pred svetom — drugače smo slavni samo še po klerikalno-nemških zvezah.
Mesta so v vsakem narodu kulturna središča in pri nas je hotela biti Ljubljana zgled, kako bodi kulturno središče malega naroda. Ona je tudi morala to biti, ker je to mogla le ona, kot edino večje, popolnoma slovensko mesto. Napad na njo pomeni boj proti slovenski kulturi.
Vsa naša narodna kultura je vzrastla v odporu proti tujcem, Nemcem in klerikalcem. Rastla bo tudi naprej vkljub klerikalnonemškim zvezam.
Slovenska kultura ima dva sovražnika: Nemce in klerikalce. Zato so se ti sovražniki združili skupaj.
Razumljivo je torej, da se nemški listi vesele uspehov zadnje volitve. Kajti naši narodni sovražniki vedo, da se le izobražen in napreden narod mogel uspešno braniti proti njim. Ako klerikalci to kulturo uničijo, bodo imeli njih nemški zavezniki prosto pot preko Ljubljane na jug.	R.
Povodom odpovedi obiska kralja Petra.
Če zasledujemo dogodke in vse okolnosti, ki so sledile glasovom o nameravanem obisku kralja Petra v Budimpešti, je popolnoma nedvomno, da je obisk odpovedala srbska in ne avstrijska vlada, kakor zatrjujejo dunajski uradni krogi. Avstrijski vladni krogi hočejo sedaj samo prikriti popolno blamažo avstro-ogrske diplomacije. Kot glavni povod odpovedi obiska srbskega kralja Petra navajajo o-ficijozna avstrijska poročila bolezen cesarja Franca Jožefa. Toda ta izgovor je zelo jalov. Skoro vsi časopisi namreč priznavajo, da je cesar od pre-hlajenja, katerega je dobil ob priliki sestanka z nemškim prestolonaslednikom, že skoro popolnoma okreval. In to spričuje tudi dejstvo, da opravlja vsa vladarska posla in neprestano deli avdijence, kar je gotovo v zvezi z veliko večjimi napori, kakor čisto ofi-cfjalni sestanek s tujim vladarjem.
Zdravstveno stanje cesarja torej čisto gotovo ni bilo merodajno pri odpovedi sestanka s kraljem Petrom, kajti določen ni bil samo že dan, ampak celo ura obiska. Pripravljen je bil že tudi posebni dvorni vlak in sploh vse potrebno za sprejem.
Razlogi nemudnega preobrata so torej politične narave, a ti so morali ostati prikriti, ker so precej nevarni za medsebojne prijateljske odnošaje med obema državama. Zato je kot nekak deus ex machina prišla cesarjeva bolezen.
Avstrijska vlada je bila prisiljena ukreniti samo to, kar je odredila srbska vlada vsled protesta srbskega naroda. Srbski zunanji minister dr. Milovanovič, ki je bil, ko so prenehali napeti odnošaji, preveč miroljuben človek, je deloval za obisk popolnoma tajno in svoj načrt objavil šele v času srbskih parlamentarnih počitnic. Mislil je, da se bo javno mnenje zadovoljilo z gotovim faktom in žrtvovalo svoj razžaljeni narodni ponos z državnimi interesi.
Toda srbski narod, kateremu je dobro znano, da je njegov sosed naj-večji nasprotnik ne le srbskih narodnih idealov, ampak sploh srbskega narodnega obstanka, ni hotel razumeti hinavskih uradnih poročil o »državnem interesu". Zahteval je, naj sosedna monarhija, koje vladar je poklical kralja Petra v poset, vsaj toliko pokaže svoje prijateljstvo napram srbskemu narodu, da odvzame krmilo na brodu svoje zunanje politike onim ljudem, ki so pripravljali za srbski narod na sramoto 20. stoletja giljotino. Najmanj,
kar je srbski narod mogel zahtevati, pa bi bila odstranitev Aehrenthala in grofa vForgacha iz dosedanjih pozicij.
Če je Avstrija kot država tako mogočna in moška, da kljub dokazanim vnebovpijočim škandalom noče žrtvovati par ljudij, kako pa more zahtevati od Srbije in sfbskega naroda naj žrtvuje svoj človeški in narodni ponos.
Nam Slovencem nacijonalna zavednost srbskega naroda samo impo-nira in ravno tako so občudovanja vredni vladajoči krogi v Belgradu, ki so uvaževali voljo in razpoloženje svojega naroda. S tem so pokazali, da so na svoje pozicije prišli ne samo po božji, ampak y prvi vrsti po vplji na-roda.v
Želja srbskega naroda je bila, da kralj Peter toliko časa ne obišče avstrijskega cesarja, dokler avstrijski vodilni krogi ne pokažejo svoje pravičnosti napram Srbiji in sploh jugoslovanskim narodom — tudi v dejanju.
Ta dogodek bo imel sicer za vse Jugoslovane težke posledice, brez boja ni žrtev, ni narodnega obstanka.
Iz slovenskih krajev.
Iz Žirov. Ženski telovadni odsek Sokola v Žireh je priredil dne 17. aprila veliko veselico, ki je uspela nad vse pričakovanje dobro. Igrala se je tudi igra »Legijonarji". Svojo vlogo je najbolje rešila sestra Fani Oblak. Minka Dolenčeva se je izkazala kakor popolnoma izvežbana diletantinja. Zahvaljujemo se bratom Sokolom iz Idrije, ki so s svojim požrtvovalnim sodelovanjem pripomogli, da je veselica tem bolje uspela. Posebno zahvalo pa moramo priznati bratom Sokolom in drugim posestnikom iz Poljan in Gorenje vasi. — Dne 10. marca je bil ustanovljen tudi dramatičen odsek »Ljubljanskega dramatičnega društva".
V	odbor so bili izvoljeni: br. Josip Vončina, predsednik; odbornikom: br. Ivan Kržišnik, sestra Fani Oblak, br. Vinko Demšar, sestra Minka Dolenc, br. Ivan Peternelj, sestra Ivana Poljanšek, sestra Vera Demšar in zapisnikarjem br. Josip Rihar.
Iz Krškega. Radi bivših milijonov in usmiljenega sedaj eksžupnika sve-tovnoznano Krško životari po stari navadi. Kadi se pridno in kadi, kroka ter malo po nemško čeblja. Sladko-ginjeni ob čaši rujnega vinca se navdušujemo za vse dobro in Dlago, tupa-iam še kdo v navdušenem govoru slavi »našo krasno domovino". Tako živimo in umiramo za narod. Sicer se pa za društvo in drugo ne zmeni nihče. Pač vsak misli, da daruje par grošev ali še celo kronic za kako društvo, ježe vse narejeno.Zato imajo občinske deske še vedno dvojezične napise, na katerih se slovenska krajevna imena na vse mogoče grde in lepe načine pačijo in itna občina še vedno dvojezičen pečat, dasfravno se je še skoro pred dvema letoma sklenilo, da se to odpravi in postavijo samoslovenske deske in preskrbi samoslovenski pečat. Na vprašanja, zakaj se ta sklep ne
Štorklja Eseles in njenih sedem mladičev.
izvrši, se pa odgovarja, da ni denarja Res bi bilo žalostno, če bi ena največjih kranjskih občin ne ttiogla spraviti skupaj par sto kron za postavitev novih krajevnih desk. Starih desk je že veliko tako izpranih, da se ne dajo več čitati, kar jih je pa dobrih, se pa samo spodnji^ del z nemškim besedilom odžaga, Če imajo sredi slovenske zemlje ležeče Brežice z večino slovenskega prebivalstva samonemške napise,	zakaj bi pri	nas,	kjer	ni nobenega	Nemca, ne smeli	biti	samoslo-
venski napisi. Bližnji Rajhenburg ima samoslovenske uapise že od pamti-veka. Sicer jih bodo pa klerikalne vasi Cerklje, Raka, Bučka, Škocjan in druge dobile prej, nego narodnona-predno mesto Krško. Tudi gasilno društvo ima še nemško poveljevanje. Slovensko gasilsko zvezo z ozirom na to opozarjamo	na	tega	njenega
člana. V nedeljo, dne 7. maja prirede najsi	diletantje v	Brežicah	opereto
»Čevljar baron" v prid ondotnega Sokolskega društva. Občinstvo se opozarja, da je bila opereta v Krškem izvrstno predstavljana in je bila obakrat prostorna dvorana polna, prvič celo popolnoma razprodana.
Splošni pregled.
Spremembe v avstrijski diplomaciji. V avstrijski diplomaciji se iz-vrše v kratkem važne izpremembe. Na mesto dosedanjega avstrijskega poslanika v Sofiji, dr. Giskre, pride lega-cijski svetnik v Londonu dr. Tarnow-ski, dosedanji avstrij ki poslanik v Belgradu, grof Forgach pa bo imenovan sekcijskim šefom v avstrijskem zunanjem ministrstvu.
Turški dlsidentje so vzbudili veliko nevoljo v turški armadi. V turških krogih se početje disidentov zelo obsoja, ker baje na tem trpi stranka enotnosti in napredka.
Turški minister zunanjih zadev
je v zbornici izjavil, da bo Porta poklicala Črno goro na odgovor, ako se
LISTEK.
MICHF.L ZČVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
On je šibek človek in zagonetna prikazen. Morda sem se motila, toda zdi se mi, da sem videla na njegovem obrazu obotavljanje ... Vi pa, vem, da se ne boste obotavljali 1
Altieri sc je zdajci spomnil, kako čudno se je vedel Dan-dolo tisti dan, ko mu je on pritekel poročat o Rolandovem begu.
■—	Nič več ni	dvoma! je	mislil sam pri	sebi. Dandolo se
umikal	Toda jaz	že najdem	sredstvo, da	mu podkurim sto-
pinje !
In glasno je odgovoril:
—	Ne, ne, ne	bom se obotavljal. Eden	izmed nas je odveč na svetu. Eden	izmed nas	mora umreti.	In prisegam vam,
da je to on.
— Da, je dejala Imperija. Toda preden Roland umre, moram vedeti, kam je spravil mojo hčer. Mislite na tol . . . In dobro si zapomnite: ako mi ne vrnete mojega otroka, ste mi odgovorni vsi trije, vi, Dandolo in Foskari.
Kurtizana je izgovorila te besede z glasom tako divje odločnosti, da je generalnega kapitana kar streslo.
Naklonil se je v izraz svojega popolnega pritrjenja ter spremil odhajajočo Imperijo do vrat.
— Pojdite tod, je dejal, odpiraje ji neka vrata. Kar naravnost; ko pridete po stopnicah dol, ste s par koraki na ulici, ne da bi vas kdo videl. Kar se pa tiče ostalega, zanesite se name 1
— Zanašam sc! je odgovorila Imperija preteče.
Odšla je.
Altieri je zaprl vrata. S tragičnim usmevom na licu je pobožal ost svojega bodala.
— Najprej on, je zamrmral, in potem Imperija,
Z največjo naglico se je napotil k Dandolu, v spremstvu sedmih ali osmih svojih najhrabrejŠih poročnikov. Dospel je do
kabineta velikega inkvizitorja in	odprl vrata, ne	da bi	se dal
javiti po lakaju,	ki je kar obzijal nad takim kršenjem	strogih
etiketnih pravil,	ki so vladala v	tej palači.
Po odhodu	starega Filipa	je bil Dando'o	ostal naslonjen
nad pergamentom, kamor je imel on sam zapisati ime Ivana di Lorenzo — Rolanda Kandiana.
Sledil je niti svojih turobnih misli, in mašinalno, ne da bi vedel kaj počenja, je naposled zapisal to ime na mesto, ki je bilo puščeno prazno na kupni pogodbi.
Ni se ustavljal ob nikakem trdnem sklepu; zdaj se je izročal hudournikom obupa, zdaj se je zopet vdajal nadi, da pojde ta mora od njega . . .
Naenkrat pa je vstopil Altieri in skrbno zaprl vrata, rekoč:
— Gospod veliki inkvizitor, prihajam vam naznanit, da je Roland Kandiano v Benetkah, kjer se skriva pod imenom Ivan di Lorenzo. Kaj namerjate to pot storiti ? . . .
Dandolo je obstal poražen od strmenja, oči neodoljivo priklenjene na listino, ki jo je bil z instinktivno kretnjo poskusil skriti ter skrčil na nji roko.
Altieri je zagledal pergament.
Z bliskovito intuicijo, ki jih ima človek v gotovih perečih trenotjih, in z brutalnostjo svoje nasilne nature je takoj razumel, da	daje ta papir,	na katerega	se je opirala skrčena	roka velikega
inkvizitorja, ključ	do uganke — razumel	je, da ga	mora brati;
tudi njegova roka se je iztegnila ter padla na papir.
Oči uprte v	Dandolove	oči, obraz	plameneč	od grožnje,
dva prsta pred razkrivljenim obrazom svojega tasta, je zarenčal :
— Ta papir 1
— Gospod 1 je hotel	ugovarjati	Dandolo,	skušaje se
zbrati.
— Ali ste ga hoteli skriti?
— To je moja pravica 1
— Hočem ga bratil
— Človek si ne bi mislil, da se drznete kat takega I
— In ga bom bral! je zaključil Altieri, ves bled od srda v tem nenadnem, neobičajnem prepiru z očetom svoje žene.
Šiloma je pograbil pergament in ga preletel z očmi. Ob
imenu Ivan di Lorenzo je zamolklo vzkliknil.
V	tem trenotku pa se je Dandolu njegova skrajna neodločnost izprevrgla v skrajno smelost.
— Altieri, je dejal, vi ste mi s silo iztrgali državno skrivnost. Posrečilo se mi je, nastaviti Rolandu Kandianu zanjko. Nocoj, je rečeno, da pride v mojo hišo na Olivoiu. Hiša bo obkoljena. Mož pade v moje roke. Toda pomislite, da ena sama beseda, ena sama napaka lahko vse pokvari!
Altieri je zamišljeno sedel.
— Oprostite mi mojo silovitost, je dejal. Vsega me je omamila ta nenavadna vest!
— Oproščam vam, je rekel Dandolo ter mu pomolel roko, dočim sta obenem	nezaupno pogledala drug drugega.	—	Sicer
pa,	ali bi se mogel srditi na Leonorinega soproga ? .	. .	Toda,
ker veste ...
— Da, vem.	Povedala mi je Imperija . . .
— Znano mi	je to. Pravkar je biia pri meni, meneča, da mi prinaša novico, dočim jaz že pet mesecev zasledujem Rolanda Kandiana korak za korakom, in sem ga ravno jaz privabil v Benetke, in je ravno v meni vznikla misel, da ga polagoma napotim v to hišo . . . kamor . . . kamor se mi je zdelo, da ga morajo vleči tudi stari spomini ...
Ob tem mirnem namigljaju na Rolandovo ljubezen do Le-onora je Altieri besno zamahnil.
— Toda vi še ne veste vsega, je nadaljeval Dandolo. Kandiano stoji na čelu pravcate armade. On poveljuje dvatisoč oboroženim razbojnikom.	Ladije ima. Morda	sanja celo o	tem, da
bi naskočil Benetke I	. .	. Torej vidite,	dragi prijatelj, da	je stvar,
ki nama dela skupne skrbi, prava pravcata državna skrivnost.
— In dož, je menil Altieri z jedkim glasom, je nedvomno obveščen o tem . . .
Dandola je streslo.
— Dož ni obveščen, je dejal. Čas ga bo obvestiti, ako mi Kandiano uide.
— Dobro, dobro . . . Torej je vse ukrenjeno za nocojšnji večer ?
— Da, vse.
— Torej vam	ni	napotno, če	jaz	prisotstvujem	vašemu
pohodu ?	______	(DaJJf)
ne Spremeni sedanja situacija, ki se ne da več vzdržati.
Atentat na nemško jahto. »Tanin" poroča, da so bili izstreljeni proti nemški cesarski jahti »Hohen-zollern" na Korfu trije streli. Nemci so zelo jezni in pišejo proti Grkom, češ, da ne poznajo gostoljubja.
Presideut Diaz, kakor poročajo listi, zapusti nemirno Mehiko in odide na potovanje v Evropo.
Židovska zmaga v Černovicah. Pri ožji volitvi v Černovicah je zmagal kandidat židovske nacionalne stranke Weisselberger. Mandat je po zakonu spadal Nemcem, toda svetnik Skedl je dobil le 6232 glasov in je ostal v manjšini. Tako so Židje zmagali nad Nemci.
V	nedeljo 30. aprila na ljubljanskem gradu
j ur j e vanje
v prid družbi sv, Cirila in Metoda. Pridite vsi tja, ki ste Slovenci In Slovenke!
DNEVNE VESTI.
Ljubljanski državnozborski mandat. Kakor poročajo nemški listi, bi baje nastopil v Ljubljani kot samostojen kandidat dr. Val. Krisper, menda pa le v slučaju, da bi zopet kandidiral bivši župan Hribar. V tem slučaju bi dr. Krisperja podpirali Nemci, klerikalci in samostojni obrtniki. Bivši poslanec Hribar pa sploh ne kandidira in je že opetovano odločno odklonil vsako kandidaturo in se hoče popolnoma odtegniti političnemu življenja. V narodno napredni stranki se govori namesto o Hribarju
o	kandidaturi dvornega svetnika P 1 o j a in nadsvetnika V i š n i k a r jja. Tudi kandidatura tržnega nadzornika Ribnikarja prihaja v poštev. Definitivne odločitve dosedaj še ni. Shod zaupnikov bo zadevo že drugi teden rešil.
Stranka poštenjakov. Mi nimamo nobenega vzroka razburjati se. Kdor je zmagovalec, je lahko miren in dostojen. Premaganec se vsak še nekaj časa huduje predno se strezni in uvidi, da je edino pametno računati z dejstvom in zmagovalce tako spoštovati kot se spodobi. Do tega prepričanja bodo prišle tudi še vse tiste od dr. Šušteršiča in drugih klerikalcev nahujskane in zaslepljene ženske, ki bodo morda še preje kot si to mislijo, spoznale, da so bile v zmoti. Četudi pa je dr. Šušteršič vsled sramotnega poraza ves iz sebe, vendar ne moremo spraviti v vseh njegovih psovk in natolcevanj. Ž njim se ne bomo prerekali, kje je poštenje, kje prizadevanje za dobrobit slovenskega naroda, kje naroden ponos in čast, samo eno rečemo, da je klerikalna stranka zadnja, ki bi se lahko sklicevala na poštenje. Sam voditelj S. L. S. dr. Šušteršič smrdi na kilometre po žlindri. Najodličnejša klerikalna občinska svetnika sta kradla in goljufala. Dasi je je celo dr. Krek zahteval, da naj Kregar in Štefe tožita radi teh očitkov, sta zla duha dr. Šušteršič in dr. Lampe bila proti tožbi in s tem sama najbolj dokazala kaj je jima za poštenje. Nočemo navajati klerikalnega zdravnika, ki je ponaredil izpričevalo na univerzi, sedaj pa igra celo v politiki eno največjih ulog, rečemo in pravimo: Klerikalna stranka je stranka nele ljudskih sleparjev, marveč stranka čisto navadnih goljufov. Stara resnica je in ostane, da je klerikalec samo še
MALI LISTEK.
Naša letošnja sezona.
Najvažnejša panoga dramat-ske umetnosti, drama, se na našem odru vse preveč zapostavlja v prid o-peretnim fabrikatom. Ne v korist u-metniškemu renommeju našega edinega kulturnega zavoda, še manj v korist že itak rapidno pojemajočemu vkusu naše gledališke publike. Pod škodljivim operetnim režimom smo
Erišli sedaj že srečno tako daleč, da aže občinstvo svojo antipatijo do o-pere in svojo averzijo do drame že v toliki meri, da so v skrbeh za nadalj-ni obstoj, v skrbeh za eksistenčno možnost resne umetnosti celo lahkomiselni kultivatorji operete.
Kar se je pokvarilo in zamudilo v preteklih sezonah, se sedaj maščuje in prav zelo dvomimo, če bo sicer zelo primeren sklep zadnje intendančne seje, naj se goji v prvi vrsti drama in opera (t. j. tnala opera), mogel sedaj naenkrat popraviti oz. izpremeniti potvorjeni gusto velikega dela občinstva. Ako ima intendanca resen namen povzdigniti dramo in opero na dostojnej-še mesto in ju rešiti pred dosedanjo dvomljivo častjo operetnih trabantov,
tisti človek, ki je ali velik lump, ali pa velik tepec. Zato smo mirni, če nas kot zmagovalce premaganci psujejo. Še pes renči, če ga gospodar nažene s korobačem v kot.
Klerikalci so že začeli izvajati bojkot. Znani podjetnik Lončarič, ki so mu dali klerikalci vse gradnje cest v zakup in ki je pri nedeljskih volitvah posodil deteljici Pegan, Štefe, Kregar svoj avtomobil, je že znan po svoji oholosti in svojem postopanju napram delavstvu! A klerikalni poziv k bojkotu ga je tako navdušil, da je začel odslavljati svoje uslužbence, ki ne trobijo v njegov rog. V nedeljo je njegov poslovodja Ludvik Šubert na volišču protestiral proti nepostavni agitaciji Pogačnika, nakar se je oglasil tudi Kregar. A takoj nato so šli ovadit Kregar, Pegan in Štefe Lončariču Šu-berta, ki ga je poklical k sebi in mu ukazal, naj gre prosit Pogačnika odpuščanja, ker je pa g. Šubert kot značajen človek to odklonil, mu je Lončarič odpovedal službo! Tako torej postopajo klerikalci, ki hočejo v svojih vrstah le koritarje a ne značajnih mož.
„A1’ smo b’le neumne ko smo
šle poslušat tiste dr. Šusteršičeve neumnosti.* Taka je sodba o dr. Šuster-šičevem protestnem shodu, kjer je zamorc pral črne nune in blatil slovensko ženstvo, zlasti tistih slojev, ki so bili na tem shodu najbolj zastopani. Huda sodba je to za dr. Šušteršiča. In uslužbenke iz tobačne tovarne, ki so jo izrekle domov grede v Šiško invŠt. Vid, so tudi to sodbo izrekle: »Če prav smo si z marsikatero žensko politične nasprotnice, vendar toliko skupnega čuta ženstva imamo v sebi, da svojih ženskih tovarišic ne bomo pustile več tako javno sramotiti, kot je to storil dr. Šušteršič na tem shodu. Ne bi bile ženske in sramota za nas vse ženstvo bi bila, če bi dr. Šušteršiča še dalje pustile pljuvati na naše druge tovarišice." —Če se take sodbe slišijo iz krogov klerikalnih delavk, Slovenci imejmo upanje, da klerikalna drevesa pri nas ne bodo zrasla še v nebesa.
Johann Lauter je silno razburjen radi tega, ker so bili v nedeljo klerikalci poraženi. Ko bi ga videli, kako se je na Bleiweisovi cesti škodoželjno posmehoval, ko so klerikalni sleparji trgali naprednim ženskim volilkam glasovnice. Ta ničla med policijskimi organi ne zasluži druzega, kakor da se pošlje nazaj na Dunaj, odkoder je prišel. Njegovo plačo 4800 K bo mestna občina ljubljanska gotovo znala uporabiti za koristnejše in potrebnejše namene.
To pa je malo prehudo. Poroča se nam: Neki izvošček je imel odsedeti 24 ur zapora in jih je tudi odsedel. Kar naenkrat pa se pri belem dnevu pri njem prikaže podoba polu-meseca mu napove aretacijo, na vprašanje zakaj, odgovori mož postave, (so namreč tudi taki polumeseci ki so možje postave) da ga zato vzame pod svoje varstvo, ker ima Fr. Št. odsedeti svojih ne vemo kako zasluženih
24	ur. Fr. Št. je sicer možu postave zagotavljal, da je to kazen že prestal, pa mu ni nič pomagalo. Moral se je podati pod varstvo polumeseca. Kam ga je polumesec zanesel, to nam bo naš iskreni prijatelj Johann Lauter povedal — če namreč hoče.
Znak požrtvovalnosti. Uradnik Ljubljanske kreditne banke Drachsler in ravnatelj Reich sta se odtegnila zadnjim občinskim volitvam ljubljanskim s tem, da sta se odpeljala tik pred njimi v drugo deželo. Prvemu se baje sveti mastna služba pri klerikalcih. Čast taki požrtvovalnosti.
Nemščina uradni jezik pri deželnem odboru kranjskem. Z določ-
potem bi kazalo izključno in edino
to, da se opereta v korist drami in operi kolikor mogoče omeji, ali ne mahoma, temveč polagoma v teku cele prihodnje sezone: vedno več drame in opere, vedno manj operete. Fiuančni momenti ne bodo mogli pri tem prihajati prav nič v poštev, ker bo operno osobje identično z o-peretnim in torej odpade morebitni izgovor, da treba operetne člane drago plačevati, a da se stroški vsled pre-rnaloštevilnih operetnih predstav ne morejo kriti z dohodki.
Muzikalnih uprizoritev naj bo primeroma ravno toliko kolikor v letošnji sezoni, ali prevladujejo naj operne reprize. Ostale dneve naj se goji drama, resna, literarna dela trajne vrednosti in ne senzaciježeljne enodnevnice, ki ravnotako hitro izginejo iz re-pertoirja, kakor se naenkrat utihotapijo na repertoire diverznih dunajskih in berlinskih predmestnih gledališč, ter priromajo potem potom Dr. Eiricha do nas v Ljubljano. Goje naj se v prvi vrsti slovanske drame, ki nikakor niso tako majhne vrednosti, da bi jih bilo potrebno omaloževati in ignorirati. Repertoirni list za sezono 1910-1911 nam obljublja resda celih devet slovanskih del, med njimi tri slovenska : Anton Medvedovega »Kaci-janarja*, Etbin Kristanovega Ra-
bami člena XIX. državnega osnovnega zakona iz leta 1867., drž. zak. št. 142 , se je potrdila slovenskemu jeziku in narodu popolna ravnopravnost v šoli, uradih in javnem življenju. Tega zakona se navadno, toda žalibog v jako redkih slučajih, poslužujejo občine napram državnim in deželnim uradom osobito v obmejnih krajih. Kmalu bodo morala županstva v osrčju kranjske dežele ali pričeti nemško uradovati ali pa na podlagi zgoraj omenjenegu zakona zavračati nemške dopise in to v prvi vrsti kranjskemu deželnemu odboru, ki je prvi z okrožnico »Rundschreiben an die Gemeindeamter in Krain“ pričel popolnoma slovenskim županstvom usi-Ijevati nemške spise. Prvi korak od strani deželnega odbora kranjskega, da se vpelje nemški jezik v slovenskih občinskih uradih je že storjen, v drugi okrožnici recte Rndschreiben bode kranjski deželni odbor zahteval, da se ima o izvršitvi ukazov v nemškem jeziku poročati. Sprva smo bili mnenja, da kaka nemška tvrka ponuja svoje izdelke, ko pa či-tamo »Der Verband der Gemeindevor-steher“, »Kmetska županska zveza” hat sich an den Landesauschuss mit der Bitte gewendet, die Gemeinden aufzu-fordern" itd. in ko vidim podpis Fr. v. Šuklje, nam je sapo zaprlo. Deželni odbor kranjski je to storil vsekakor v vzgled in spodbudo mestnemu magistratu ljubljanskemu, ki bo po zaslugi klerikalcev hotel protežirati nemško uradovanje.
Pačenje slovenščine. Ravnateljstvo državnih železnic v Trstu je izdalo vozni red za poletno dobo za proge državne železnice po Kranjskem. Ta vozni red je pa pisan v taki škandalozni slovenščini, kot bi pisal najzagrizenejši naš nasprotnik. Beseda »proga* je povsod označena z besedo »štreka", mesto „izhaja“ je pa dosledno pisano „iziava“. Hrvaščine »svaki dan" niti ne štejemo med glavne grehe. Mislimo, da je pri ravnateljstvu državnih železnic v Trstu še kak slovenski uradnik, ki zna pisno slovenščino, če ga pa ni, ga je pa treba nastaviti. Škandal tako norčevanje iz našega jezika!
Na vse Slovenčeve napade na g. Vojsko, solicitatorja v Ljubljani, odgovarja Vojska s tem, da se je naročil naš list, kar bodi »Slovencu", kot škofovemu glasilu v najboljši odgovori Kajti, zdi se mu poniževalno, odgovarjati »Slovenčevi* infamnosti.
Jurjevanje na ljubljanskem gradu se začne jutri ob 8. uri zjutraj. Ako bi bilo slabo vreme, ima š e n t -j a k o b s k o t r n o v s k a Ciril-Metodova podružnica, ki tabori na levi z zastavami okrašeni strani dvorišča takoj pri vhodu, na razpolago dve velikanski dvorani, v kateri gre do tisoč oseb. Točila bo ta podružnica slavno Goršetovo vino, ki se glede kakovosti lahko meri z vsakim drugim. Cena zanj bo čisto navadna, ker se je sklenilo, da Ciril-Metodovi podružnični prireditelji ne smejo odirati nikogar. Isti sklep velja tudi za jestvine, ki jih bo vsakovrstnih dopoldne in popoldne dobiti dovolj. Za zabavo bodo skrbeli tudi razni pevci, katerih se je oglasilo že več, da bodo skupno peli vesele pesmi. Kdor bo težko hodil z gradu, se bo lahko vsedel na žično železnico, ki bo prav v nedeljo dograjena iz mesta na grad. Ker je torej preskrbljeno za vse duševne in telesne potrebe in udobnosti, naj ne bo nikogar, ki bi se moral v pondeljek 1. maja kesati, da ni šel zadnjega aprila na ljudsko veselico na ljubljanski grad!
Žalosten konec ribjega lova. Kdo v Ljubljani ni poznal g. Ivana
Brtifacha, v zadnjem času upokojenega oficijanta c. kr. deželne vlade! Njega ni več! V četrtek popoldne se je napotil proti Malemu grabnu na ribji lov. Kot navadno ga je spremil njegov zvesti pes Taki. Prišla je noč, a gosp. Brtifacha ni bilo domov. Ker se je ob takih prilikah včasih zunaj pri kakem prijatelju zamudil, niso bili domači nič posebno v skrbeh. Ko pa pride jutro petka, pa ga le še ni bilo od nikoder, jih je začelo le skrbeti, kje se je tako dolgo zamudil. Vse popra-ševanje je bilo zaman. Včeraj ob 3. uri popoldne pa so otroci ob drevoredu pod „murgljami“ (v Mestnem logu) zasledili žalosten prizor. Videli so ležati mrtveca, ki je imel poleg sebe nalovljene ribe, a na prsih pa mu je ležal psiček izpuščajoč žalostne glasove od sebe. Ko so na to prišli drugi ljudje na lice mesta, so spoznali, da je mrtvec pogrešeni g. Briifach. Hoteli so spraviti psa stran od mrtveca, pa se ni pustil. Moral je priti konjač ter ga vjeti na zanjko. Gosp. Brtifacha je po ribjem lovu zadela kap. Pripeljali so ga v mrtvašnico. Pogreb bo danes ob pol 3. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Naše iskreno sožalje njegovi rodbini!
Srbski profesorji v Ljubljani.
Včeraj zvečer ob pol šestih se je pripeljalo v Ljubljano okolu 50 srbskih profesorjev iz Kraljevine Srbije. Na kolodvoru so jih pričakovali slovenski tovariši, ki so se zbrali v mnogobroj-nem številu. Oficijalno jih je pozdravil prof. dr. Ilešič, odgovoril je prof. Dr. Svetolik Stefanovič, nakar so se gostje odpeljali v stanovanja. Ob sedmih zvečer se si ogledali mesto. Zvečer se je vršil sestanek v »Narodnem domu", kjer je pozdravil srbske profesorje v imenu »Slov. prof. društva" Dr. Žmavc, po imenu je pozdravil sekcijskega načelnika v naučnem ministrstvu Popoviča in predsednika srbskega prof. društva Dr. Stefanoviča. Nato je podal referat o srbskem šolstvu prof. Živanovič, njegov referat priobčimo jutri. Nato je govoril prof. Dr. F. Ilešič o zgodovini slovenske kulture. — Splošno se je opažalo, da se sestanka, ki je imel zgolj stanovski značaj ni udeležil niti eden ljubljanski ravnatelj.
Več ljubic — to je nevarna stvar. Kakor slišimo ima paznik K. S. v justični palači, ki je navdušen klerikalni agitator, več takih stvari nad seboj, ki jih danes zamolčimo, ker za klerikalnega agitatorja ni lepo, ako ga ena dobi pri drugi, on mora pa urnih krač odkuriti in pustiti obe.
Domače ognjišče. Št. 4. I. Kru lec: Vzroki slaboumnega. — J. Mikuž: Vzgojna sredstva. — P. Flere: Besednica o telesni vzgoji. — Domača vzgoja. — Dopisi. — Drobtine. Priporočamo vsem našim družinam ta list, ki prinaša za vzgojo važne članke. Cena celo leto 2-50 K
Javen ljudski shod v Spodnji Šiški se je preložil na prihodnji teden. Čas in kraj javimo pravočasno.
Komod uradne ure pri županstvu v Sp. Šiški. Dasi je ta občina ena največjih krajevnih občin na Kranjskem — šteje okoli 6.500 prebivalcev — ima za stranke menda najbolj komodno urejene uradne ure. Od 8. do 9. dopoldne, od 2. do 3. popoldne — pa smo gotovi. Smo sicer prijatelji vsega, kar diši bolj po domače, ampak, da bi gospodje ravno v ti največji občini za stranke imeli tako malo časa, s tem pa nismo zadovoljni. Je namreč preveč po domače.
Več občanov.
Za kanalizacijo v Spodnji Šiški. Poroča se nam: Včeraj je »Jutro" otvorilo debato glede vprašanja kanalizacije v Šiški. Pisec teh vrstic prične
to debato. Pa ne vstrašite se, hočem hitro kot začnem, tudi končati. Pri kanalizaciji se gre pravzaprav le za denar. In tega pravijo, da ni. Jaz pa pravim, da je denarja dovolj in še preveč. Dokaz: Šiškarji imamo svojo cerkev sredi Šiške, svojo farno cerkev sredi Ljubljane. Imamo torej kar dve cerkvi, pa — nobene kanalizacije. Zdaj hočejo nekateri Šiškarji imeti še eno novo cerkev. Imeli bi torej že tri cerkve, pa še nobene — kanalizacije. Čudno pa je, da hočejo imeti še eno cerkev ravno tisti in taki, ki še v naši stari cerkvi nikdar ne delajo posebne gnječe. Pa če že hočejo imeti novo cerkev le za parado, le za to, da bodo tudi novo cerkev, kot so doslej to staro, le od zunaj gledali, dobro, pustimo jim to veselje. Le plačajo jo naj, pa mirna Bosna! Ker pa imajo ti gospodje — z imeni naj pride kdo hujših gadov na dan kot sem jaz — toliko denarja, da ga mečejo za po mojem mnenju in za moje verske potrebe prav nepotrebno tretjo cerkev, morajo ga imeti še popreje in še več tudi za vse šišensko prebivalstvo prepotrebno kanalizacijo. Le vun z denarjem, drugo bomo že drugi napravili. In s tem končam in podelim na-daljno besedo gg. Pogačniku in Zajcu. Nimam pa prav nič proti temu, če se k besedi priglasi tudi Bavarec gosp. Kreutzer. On je v stanu, da bo, če se zglasi k besedi, še povedal, da je kanalizacijo že izpeljal, po vzorcu vodovoda seveda.	Rogovllež.
Mučen prizor. Predvčerajšnjem zjutraj, ko je na trgu v Sp. Šiški vladal baš najživahnejši promet, pripeljal je nenadoma iz Gasilske ulice neki artilerijski stotnik svojo baterijo in tra-verziral državno cesto. Kakor običajno, jahalo je pred baterijo več posameznih jezdecev. Ko so le-ti že prejahali cesto, hotela je neka mlekarica, kateri ni bilo znano, da pridejo še topovi, hitro pognati svojega konja naprej. Dasi je voz še pravočasno ustavila in se ni pripetila niti najmanjša nezgoda, pridrvel je stotnik ves besen na svojem konju pred mlekarico in začel v nemškem jeziku strahovito vpiti nanjo. Prizor je bil nad vse mučen. Kmečka reva, ki je trepetala kakor bilka pred razkačenim častnikom, se je smilila vsem navzočim. Zatorej vprašamo sl. vojaško oblast, ali je oficirjem dovoljeno tako postopati z davkoplačevalci in če morda odrasel civilist ni vreden, da bi ga častnik vikal, kakor se spodobi.
Ne en korak več čez moj prag! Iz Št. Vida nad Ljubljano se nam poroča: Pri nas divja skoro še hujši političen strankarski boj, kakor pri vas v Ljubljani. Razlika med Št. Vidom rjn Ljubljano je le ta, da pri nas klerikalci s peklensko doslednostjo skrito in zahrbtno preganjajo posamezno prav vsakogar, kdor ne trobi v njihovi rog. Na čelu vsem tem klerikalnim preganjalcem svobodnega prepričanja stoji naš dični župan in klepar Belec, eden najstrupenejših gadov klerikalne kačje zalege. Zato pozdravljamo z veseljem korak »Jutra", s katerim se je ta list slovenskega ljudstva potom svoje podružnice v Šiški približal naši klerikalni trdnjavi. Za enkrat Vam privoščimo Belčevega pristaša Bizjaka, mizarskega mojstra in njegovo boljšo polovico. Ta je posebno huda na tiste svoje tovarišice, o katerih je izvedla, da so pri volitvah v Ljubljani volile napredno stranko. Ko je imela neka teh zavednih volilk opraviti pri Ja* novki (tako se Bizjaku pravi po domače) ji je na ves glas zavpila: ,Od danes za naprej ne korak več čez moj prag nas hiše!" Ko jo je ona zavedna volilka vprašala, zakaj to, ji Janovka pr šerno odgovori: »Zato ker s. volila
g-njg
m os voj ega", Vitomil F. Jelenčevo »Na vasi" dalje Vojnovičeva ,Ek v i-nokcij" in P sy c h o“, Petar Petrovičevo »Solzo", Ljubinkove »Sojenice", Jaroslav Hilbertovo »Krivico" ter Leva Birinskega »M o 1 o h."
Izmed slovenskih del je ravnateljstvo uprizorilo »Kacijanarja" in prav na koncu sezone šele na odločen imperativ intendance, je vrglo Kristanovo dramo nezadostno pripravljeno na oder. Vprašamo: čemu se ni uprizorila Jelenčeva drama, čemu ni ravnateljstvo takoj poseglo po Kraigherjevi Izborni »Školjki" ? Kje je »Solza", »Sojenice", »Krivica"?! Eh, krivica sicer je, poosebljena krivica slovenskim domačim avtorjem ! Ugovarjamo pri tej priliki tudi diplomat-sko-zviti nakani da se dado prihodnjo sezono naštudirati vsa v gledališkem arhivu počivajoča slovenska dramatska dela ter se »ob primernem času" u-prizore; ugovarjamo, ker jako dobro opazimo skrito tendenco in strupeno misel. Recimo, da zahteva publika ali kritika slovensko dramo, potem se nam pač servira s prijaznim smehljajem »Otok in Struga", »V Ljubljano jo dajmo" in druga takšna navlaka, ki danes ne zadošča več tudi še tako malo pretencijozni gledališki publiki. Občinstvo se na ta način navzame nezaupanja tudi drugih
slovenskih domačih pisateljev ; če je to povzdigi slovenske umetnosti v prid ali če takšno početje ne pomenja naravnost ubijati slovenskih avtorjev, o tem naj razmišljajo prizadeti krogi. — Kar se tiče ostalega repertoirja, bi Bissonovo »Neznanko" dovolj lahko pogrešili, »Zakonske metode" in »Svet brez moških" ne spadata na dostojen oder. »Tat vseh tatov" bi pri vsej svoji duhovitostji ostal lahko v arhivu, »Mišnica" odbija po svoji trivijalnosti in malo salonskih »dovtipih", »Pri belem konjičku" je pač burka, ki ji pri krsti sigurno ni kumovala Umetnost, »Noč na Karlštejnu" je brez posebnega zanimanja, »Na dolov* s k e m gradu" smo se dolgočasili, »GrofMonte Christo", ki. datira sicer še s starejšega repertoirja, je bil naravnost mučen, »Robert in Bert ram" ter »Lu m p a c i j V a-gabund" sodita v cirkus, »Sari-vari" je pa ponesrečen poskus farse.
Ostali repertoir pa zasluži pač vse priznanje, ker je vzet in spretno sestavljen iz aktualnih repertoirnih del večjih gledališč. Kot odškodnino za odpadla, na repertoirnem listu obljubljena dela, nam je podalo ravnateljstvo par jako dobrih komadov, kakor: »L j u b i m kanje*, »Punčka*,
»Lokalna železnica* in »Stebri družbe*. Vsega skupaj se je uprizorilo v pretekli sezoni 31 različnih dramskih del, med temi 22 novitet in 9 del starejšega repertoirja.
Dramsko osobje je obstojalo iz sedmih solistk ln devetih solistov, dveh epizodistk in petih epizodistov. Režiserjev je bilo angaževanih troje, gg. Nučič, Verovšek in Danilo, od katerih je pa faktično vodil režijo g. Nučič; g. Verovšek je režiral v celoti menda štiri ali petkrat, g. D a-n i 1 o pa nikoli. »Snegulčico" je režirala ga Danilova, ne da bi se sicer ravnateljstvu zdelo potrebno, da napravi to razvidno na gledališkem listu.
Za prihodnjo sezono prip0*0^111® kot dramskega režiserja tuoii g.
Skrbinška, ki bo sigurno jako
zmožen in zelo sposoben režiš er je verziran, rutinira, intehgentei >Rra-lec obsežne dramatske izobrazbe in ima širok vpogled v svetovno dramat-
sko literaturo. ,	.	.
Novih članov je prinesla pretekla sezona skupno troje, ako vštetemo tudi go Danilovo, ki je delovala dotlej par sezon kot artistična voditeljica v tržaškem slovenskem gledališču ; razen nje gospodično S e t r i 1 o v o in gospoda Š i m d č k a.
liberalce!" Kakor žena. tudi mož, ki je mizar, odslej odločno zavrača vsakogar, kdor ni klerikalec. Nam je to čisto prav, če bo tudi našim klerikalcem, to bomo kmalo videli.
Slovensko planinsko društvo opozarja na občni zbor, ki se vrši danes ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. Prosimo točne udeležbe.
Hotel .Ilirijo" z restavracijo in kavarno vred je prevzel g. Aleks Heger, bivši šef-portier hotela »Union" in svojčas prvi najemnik hotela Narodnega doma v Celju. Priporočajoč opozarjamo na današnji oglas prevzetja hotela .Ilirije"
Dotlčnl gospod, ki je včeraj popoldne v kavarni Evropa med 3 in 4 uro pomotoma zamenjai pelerino, naj jo prinese v isto kavarno, kjer dobi svojo.
.Ideal", elektroradiograf v hotelu pri Maliču ima nov zanimiv vspored: Julkin častilec, Poslednji Saksonec — (Zgodovinski dogodek izza vlade angleškega kralja Viljema), Švedski kralj Gustav na lovu na fazane, Roman mumije (Drama), Zgrešena dedščina. — Od sobote do pondeljka samo za odrasle: Velikomestne hijene. Senzaci-jonelno.
Podružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
(v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v
hiši g. Tomažiča) telefon št. 177,
sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino Itd.
Uradne ure od 8.—12. In od 2.—6.
Svobodna Misel.
Ta z ozirom na našo generacijo in sodobne socijalno-kulturne razmere na Slovenskem toli važni ter velepomembni list, je moral, kakor znano, radi prevelikih finančnotehničnih tež-koč 1 majnika 1910 prenehati. Ker pa se od tedaj slovenske razmere ne samo niso zboljšale, temveč obrnile v marsičem na slabše in ker dohaja dan na dan na staro uredništvo nebroj poizvedb, prošenj, naročb itd. in ker se je zadnje čase od mnogokoje strani izrazila želja po nadaljevanju publikacije Svobodne Misli, bodemo poskusili obnoviti odloženo, a koristno delo.
Od 1. majnika t. 1. bode toraj »Svobodna Misel" zopet izhajala kot 4. letnik in se bode takoj nadaljevalo s 5. številko, kjer se je moralo lani izdajanje prekiniti. Kdor je bil naročnik 4. letnika bode dobival na stari račun še ostalih 6 številk. Kdor pa se naroči na novo, temu se dopošljejo lani izšle 4 številke.
Uredništvo se bode potrudilo, da ostane .Svobodna Misel" kar se tiče vsebine, zanimiva, vsestranska in lahko umljiva, kakor je bila dozdaj. Posebno pozornost hočemo obračati na domače, slovenske razmere, list bode prinašal kolikor mogoče aktualnih kul-turno-verskih in kritično - filozofskih spisov, tako da bode .Svobodna Misel" obenem glasilo slovenskih svobodomiselcev in kulturno-socijalna revija.
Upamo, da bodo podpirali sotrud-niki prejšnje .Svobodne Misli" tudi novo, ki ji je idejno identična, jo priporočali in razširjali, od naročnikov pa pričakujemo, da se bodo spomnili vedno točno tudi svoje dolžnosti ter redno pošiljali malenkostni znesek 3 K, Amerika 4 K (letno), za naročnino in to bode storil vsakdo tim rajši in točneje, ako pomisli, da podpre s tem narodni naš obstoj, pomore razširjati prosveto in pospeši kulturno samo-osvojitev slovenskega ljudstva!
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Spremembe v avstrijski diplomaciji.
Dunaj, 28. aprila. Dosedanji lega-cijski svetnik v avstrijskem poslaništvu L v Londonu, grof Tarnovvski, je imenovan avstrijskim poslanikom v Sofiji. Dosedanji poslanik v Sofiji, dJ. Gi-skra, odide v Haag, ker ni bil popolnoma nič informiran o političnem delovanju v Bolgariji. Grof Forgach je imenovan avstrijskim poslanikom v Draždanih in se že počasi odpravlja na odhod iz Belgrada. Na njegovo mesto v Belgrad pa pride legacijski svetnik I. razreda Štefan Ugron pl. Abramfalva.
Odpoved obiska kralja Petra.
Dunaj, 28. apjila. Kljub temu, da je obisk kralja Petru v Budimpešti definitivno odpovedan, vendar se v tukajšnjih političnih krogih povdarja, da se obisk vrši gotovo v jeseni.
Cesarjeva bolezen.
Dunaj, 28. aprila. Cesarjevo zdravstveno stanje je od dne do dne povolnejše. Kašelj je že popolnoma zginil in tudi prehlajenje je še ponehalo. Cesar odide dne 2. maja v Budimpešto, odtod pa v Godollo. V Budimpešto pride le včasih z avtomobilom, da se informira o tekočih političnih zadevah.
Ban Tomašič v Budimpešti:
Zagreb, 28. aprila. Kakor se v tukajšnjih političnih krogih zatrjuje, je bivanje hrvaškega bana dr. Tomašiča v Budimpešti v ozki zvezi z razpustom hrvaškega sabora. Po deželi se že splošno pripravljajo volitve. Politične oblasti shode kar prekinprek prepovedujejo pod različnimi pretvezami.	*
Potovanje delegatov sarajevske trgovske zbornice.
Zagreb, 28. aprila. Delegati sarajevske trgovske zbornice so se danes dopoldne odpeljali iz Zagreba v Budimpešto, kjer ostanejo 2 dni. Od tu odpotujejo na Dunaj, v Prago in Li-berec.
Masaryk obolel.
Praga, 28. aprila. .Čas" 'poroča, da je prof. dr. Masaryk nevarno obolel. Zdravniki so mu odsvetovali vsako politično delovanje.
Razpust reškega občinskega sveta.
Reka, 28. aprila. Na današnji iz-vanredni seji reškega občinskega sveta je bil prečitan reskript, s katerim se razpušča reški občinski svet. Bivši državnozborski poslanec dr. Zanelli je v svojem govoru vehementno napadal ogrsko vlado. Galerija mu je viharno ploskala.
Pogajanja glede reforme brambnega reda.
Dunaj, 28. agrila. Danes dopoldne se je v vojnem ministrstvu nadaljevala ministrska konferenca glede reforme brambnega reda. Konference sta se udeležila oba ministrska predsednika, oba justična ministra in vojni minister Schonaich. Na dnevnem redu je bilo tekstiranje medsebojno sporazumljenih točk glede jezikovnega vprašanja v vojaškem kazensko-prav-nem redu. Konferenca se jutri nadaljuje. Splošno se domneva, da bodo pogajanja že jutri končana. Ogri zmage ne prikrivajo več, ampak javno priznavajo, da je avstrijska vlada podlegla.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 28. aprila. V današnji seji ogrskega državnega zbora se je nadaljevala specijalna debata o proračunu poljedelskega ministrstva.
Lastnik in glavni urednik Milan Plut.
Odgovorni urednik dr. Ivan Lah.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Poslano*)
Ker gospod Šauer dimnikarski pomočnik pri gospodu Spitzerju in nekdanji poslovodja gospe Pošvar pri strankah govoriči, da je poslovodja gospe Pošvar, jfpri drugih strankah pa zopet, da ima že lastno koncesijo, izjavljam, da gospod Šauer ni pri meni nič več poslovodja in tudi samostojne koncesije nima in svarim stranke v njih lastno korist. Tudi opozarjam cenjene naročnike, da nima pravice zame pobirati denar.
Elizabeta Pošvar.
--------------------  Rožna	ulica	27.
') Za vsebino tega spisa jc uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Beseda 5 ?ln. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v zzamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Mala hlilca z vrtom v predmestju Ljubljane se išče v nakup, ali v najem. Ponudbe .Hišica' na Prvo anončno pisarno. 232/3—1
SolnAnlkt, radi velikanske zaloge -po vsaki poljubni ceni. Vidmar, Pred Škofijo 10 _____________________________________233/10-1
Nova družinska lilfiu s 3 sobami 2 kuhinjama, oziroma 4 sobe 1 kuhinja je na prodaj v Rožni dolini štev. 239.	239/6—1
Lepo at.inovanje s tremi sobami in pritiklinami, solnčnato, se odda za augusttermin, mirni stranki. Vrliovčeva ulica 9. Poizve sc Radeckega cesta	3 1. nad.	240/3—1
KUno*i»ii|n z dvema sobama, kuhinjo in drugimi pritiklinami sc odda s 1. majnlkom. Stranke brez otrok imajo prednost. Poizve se hotel Vega Spodnja Šiška.
M lati Uljninviilfiiir se sprejme kot kurjač k parnemu kotlu. Naslov pove .Prva anončna Pisarna*.	245/3-1
Motorno kolo .Neckarsulin’ se po ceni proda. Kje pove Prva anončna pisarna, Frančiškanska ulica 8.	246/3—1
l’*ir ironpodoT se sprejme na dobro domačo hrano, cventuclno tudi na stanovanje. Naslov pove .Prva anončna pisarna".
______________________________________247/1—1
llftenea sprejme takoj L. J. Frtihlldi slikarski in pleskarski mojster, Hrenova ulica 17.
248/1-1
Omara za led se radi preselitve iz proste joke proda. Bohoričeva ulica 3.	86/3—1
Kupi se rabljena .Werthelmer* blagajna In kop. preša. Ponudbe na upravništvo .Jutra*	87/1-1
Manjše posestvo v kraju z razvijajočo se industrijo, jako pripravno za rokodelca, ali u-siužbenca, se pod ugodnimi pogoji proda. Natančneje pri A. Gole, čevljar, Krmelj, Dolenjsko.	85/1-1
Potrtim srcem naznanjamo, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubljeni oče, oziroma stari oče, gospod
Ivan Briifach
oficljant c. kr. deželne vlade
dne 27. t. m. po kratki in mučni bolezni preminul.
Pogreb dragega pokojnika se vrši danes ob pol 3. uri iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 29. aprila 1911.
Žalujoči ostali.
SOBA
katere najmanj dva okna morata biti obrnjena proti severu, tako da solnce le v jutru malo v njo posije, se išče za takoj v najem. Naslov pove .Prva anončna pisarna" Frančiškanska ul. 8.
Sukno in obleke za gospode, obleke in perilo za dame, preproge, zavese in drnge slične predmete.
Kollmann, Ljubljana,
Sodnijska ulica št. 4.
hotel ,pri Maliču' nasproti glavni pošti.
Vsak dan sveže morske ribe raznih vrst. Novo došlo vino Brioni. Vsak dah špecijailtete. Danes artičoki gardum. Rižot. Sardele. Sipe. Barbonl. Sfoglie (dlanice).
Velik vrtni
KONCERT
Slov. Filharmonije
' se vrši
v torek dne 2. maja
v hotelu „ Južni kolodvor".
Začetek ob pol 8. zvečer.   Vstopnina prosta. -
Ob slabem vremenu v notr. prostorih.
Naznanilo.
Slavnemu p. n. občinstvu naznanjam da prevzamem s 1. majnlkom t. 1.
lil i
Južni kolodvor
Kolodvorska ulica, štev. 43.
Radi neposredne bližine južnega kolodvora priporočamo posebno lepo opremljene sobe za tujce. Postrežba točna in po zmernih cenah. Izborna kuhinja ter pristna štaj. In kranjska vina. Za obilen poset se najvljudneje priporočata ****	-«8
Avgust’in^Leopoldina,Stelzer.
Kupujte JUTRO".
Izvod samo 4 vinarje.
Proda se nekaj
pohištva.
Elizabetna cesta št. 4.
Fran Peušner,
krojač v Ljubljani pri .Novem svetu” javlja slavnemu občinstvu, da sprejema stare moške obleke v popravo ter izvršuje iz starih oblek nove za otroke po najnižjih cenah.
Za dobro vpeljano plodonosno podjetje se išče
1
proti 20-mesečni amortizaciji. Cenjene ponudbe pod .Uspeh 100“, poštni predal 87, Ljubljana.
Zanesljiv
kočijaž obenem hišnik
eventualno tudi
hišnica sama
se sprejme takoj ali s 15. majem.
Prednost imajo oni, brez otrok. Vprašati pri Filipu Supančiču, mestni stavbenik, Ljubljana, Šubicova ul. 5.
Klavirje,
pianine in harmonije
le prvih svetovnih tvrdk na obroke po K 18-—.
Ravnokar največja zaloga malo časa izposojenih pianinov po jako nizki ceni.
ALFONZ BREZNIK, Kongresni trg 13,
učitelj .Glasbene Matice11,
Koncert
restavracija .Črni orel", Gosposka ulica št. 3. Vsak dan damski tercet. Pri navadnih cenah.
Išče se
kočijaž
na grajščino blizu Ljubljane, ki mora biti pošten, trezen, marljiv in zanesljiv, vajen konj in snaženja konjske oprave, vozov itd., kakor tudi vešč poljedelskega dela, samski in ne pod 30 let star. — Plača po dogovoru prav dobra. Naslov pove upravništvo »Jutra11.
Največja zaloga
čevljev
domačega in tujega izdelka.
Milan Škerl,
Ljubljana,
Šolski drevored štev. 8. Cene zmerne. — Postrežba točna.
Stanovanja
z eno ali dvema sobama se oddajo na Poljanski cesti 60 in na Predovičevem Selu. Istotam se odda tudi mederno urejena
pekarija
in veliko
transito skladišče
ter
dve kleti
Ilija Predovid — Ljubljana.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel ter popolnoma na novo preuredil
Na razpolago lep vrt in kegljišče. Sprejemajo se tudi abonenti za kegljanje.
Za obilen poset se toplo priporoča
A. Heger, hotelir
bivši šef-portir hotela .Union11.
JUTR0“ se prodaja v Ljubljani
po 4 vinarje
v	toloaiteainali:
Južni kolodvor, na peronu Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Piclller, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fnchs, Marije Terezije cesta. Sajfc Dunajska cesta.
Mrzllkar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupanfilč, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica, stlene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta. Ušenlčnik, Židovska ulica. Klelnstelll, Jurčičev trg.
Wlslak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagode Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Zaloška cesta. Remžgar, Zelena jama. BIČ, Zaloška cesta.
Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škoija ulica Zadel, Karlovška cesta. Likar, Glince.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Tovarniška znamka
Najboljše odgovori „ Slovencu vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“ ali pa najde novega naročnika!
Telefon intemrban štev. 129,
Valjčni mlin v Domžalah
I. BONČAR, LJUBLJANA
- 7	.	■	b -
C< igralna pisarna in skadišče: Vegova ulica št 6.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti k i kor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
olovenci, pozor
pri nakupovanju vencev!
Lastna tovarna ur v Sviti
Tovarna kemičnih izdelkov
FR IGLIC
priporoča največjo zalogo krasnih
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
Gruden & Co., Ston trg štev. 9.
nagroonih vencev in trakov z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro lu točno.
Obvestilo!
Ravnokar je prispelo pjlll modnih oblek za gospode ulili
od K 10’— naprej
priporoča
svoje izdelke ,Ilirija', in ,Praxin‘ kremo, dalje Ciril in Metodovo vazelino in čistilo za kovine, Ilirija parketno voščilo in kolomaz garantirano prost vseh obtežilnih snovi, narejen po belgijskem načinu — Zahtevajte odločno v vseh trgovinah te domače izdelke.
Priznano največja, resnično domača, že
25	let obstoječa eksportna tvrdka.
Franc Čuden
= urar
Ljubljana, Prešernova ulica 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
"=je delničar =====
največjih tovarn švicarskih ur »Union" v Genovi in Bielu, oh torej lahko po originalno tovarniških cenah
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane
kakor krila in bluze po priznano nizkih cenah
^Angleško skladišče oblek“
O. Bernatovič
Ljuoljana, i.lestai trg 5.
ALPINA URE
so nedosežne glede oblike, izvršitve in cene.
Ljubljana, Dvorni trg 3.
Telefon št. 391.
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklu
  sas prodaia. =...................
Nedosežno velika izbira. Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Lepota ženskega lica je ključ, ki odpira mnoga in mnoga vrata!
pivovarne,Union4
kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma
1	blagodišeča	krema	brez	maščobe
pripravljena na poseben način iz najfinejših in najneškod-£;ljivejših sestavin. Radi spretne kemične spojitve se porabi ja
1	OLIMP	IA —H———
suha krema tudi kot najboljše milo. — Cena malemu lončku K 1 '20, velikemu K 2' • — Glavna zaloga v
: lekarni Trnkoczy v Ljubljani.
Priznano mečra, lahke tekoča solidna in neprekosijiva so
KINTA koiesa.
NajobSIrnejSe jamstvo. Ilustrovanl ceniki brezplačno.
K. Caniernlk
LJUBLJANA, Dunajska c. 9. Špecial. trgovina s kolesi in posam. deli. IzpuMoJovaiije kol«8.
Dol. glavnica K 5,000.000,