Leto IL
Poštnina plačana o gotoolnl.
Ljubljana, torek 18. maja 1920.
Stev. 112.
NI LIST
C«ne po poilli
u črto lito . H Elza pol loti . H izza čitrt Irti. 8 in-za 1 mesec. . 8 V— Zo Ljubljano meiitnofB
li lioinntn dssiCrb R ir-<
Uredništso in upravi: Bopitirjcm ulica št 6
Dndn. telefon štev. 50
Posamezna Številka 60 vin.
NEODVISEN DNEVNIK
Posamezna Številka 60 vin.
Ženske bodo volile!
p. Ponavlja se zgodovina tudi v malem, kT ° dvesetlet)e !e preteklo, ko smo do-•1 i spj°šno in enako volilno pravico. Tedaj jo krščansko delavsko ljudstvo vstalo z dr.
ekom in kakor vihar je šel po naši zem-J*: »Proč s privilegiji! Dajte nam volilno pravico!« Bili so se tedaj trdi boji, starejša med nami vsi še v spominu. Bil je to ^ajen pokret demokracije, katere hrbti-1 e !e bila organizacija krščanskega de-'rs"a- Z brezobzirno strastjo in bes-i.S|° so se vrgli hlapci buržoazije in kavi v • Pr0^ ^e) veliki delavski zahte-lib ^ . 'čne enakopravnosti. Slovenski ^fralizem, ta stari in grešni varuh kapi-**a °d svojega početka, je besnel in gr§ v^ljub svoji salonski suknji hujše in raln ° - Vsabega kravjega mešetarja. Libe-mja ?. casopisje tiste dobe — škoda, da „j Svet tako malo pozna zgodovino do-Čat ,r„P°bRčnih bojev — nosi na sebi pe-
Razveljavljena pogodba med tobačno upravo in komunisti.
Ponesrečena Igra komunistov. — Krščansko delavstvo zahteva
zadoščenja.
Ljubljana, 18. maja. Včeraj je brzojavila uprava tobačnih monopolov iz Bel-grada tobačnemu ravnateljstvu v Ljubljani, da je razveljavljen akt, ki vsebuje pogodbo, da se v imenu tobačnega delavstva pogaja z državno tobačno upravo le komunistična organizacija. Direkciji je naročeno, da se mora pogajati z vsemi organizacijami.
Včeraj popoldne ob pol treh je bila obveščena o tem zveza tobačnega delav-
stva v Ljubljani, včlanjena v Jugoslovanski strokovni zvezi. Pri direkciji je bil odbor kršč. soc. delavstva v spremstvu zastopnika Jug. Strok, Zveze.
Zveza kršč. soc. tobačnega delavstva terja zadoščenja. Zahteva, da se kaznujejo uradniki, ki so zakrivili enostransko pogodbo kot nagrado komunistom in kot brco nekomunističnemu delavstvu.
Ta pogodba ki je razveljavljena, zahteva kazni za krivce!	,,
iv '
Nova kapitalistična trdnjava v Jugoslaviji.
Kapital se organizira.
Ve£ne sramote, nazadnjaštva in nekul-splošna volilna pravica je zrna-vkliuK u	slanovi so prišli do besede
V . sneniu političnih privilegirancev, n	ie	ustavila razvoj demokracije
na VM~ai ^asa, Komaj pa se je polegla boj-hod 71' *e vstaia demokracija na nov popravi a	ie splošno in enako volilno
Va Co tudi za ženske. Nezaslišana zahte-
v*gW-tove ^udb ^er pa se ldso upab —
miau 1 12 pretekle dobe so jim še v spo-vicj ." odkrito ustaviti ženski volilni pra-Pravi^ j 'eratni buržoa hotel dati volilno ter S-C°i ^samostojnim«, t. j. premožnim tavskit • a^en^m* ženam. Veliko maso de-čitj od* In kmetskih žena je hotel izklju-med i V(ddne pravice. Tedaj se je začelo kansk 0vanskim delavskim ženstvom veli-Prav’ ° giban)e za dosego svojih političnih rav* ln za odpravo obstoječih in name-Vaj3h Privilegijev. j0 [• j.anes je za Slovensko, kakor poroča-v°lil ■' UVet)avljen za občinske volitve nov volil11' re^’ temelji na splošni in enaki ženJ*1 Pravici s proporcem za moške in skeg % ie dosegla organizacija krščan-Potio iudstva po svojih zastopnikih. S bolj SOln ^akko trdimo, da je to ena najde^ ^demih demokratičnih pridobitev tem S ,?ža ljudstva. Vse meje so padle s činai^ dnim redom tudi v občinah. V ob-tudi	Pride slovenska delavska žena
.Prvikrat do politične veljave. n0 . 0 )e zopet strašen udarec za liberal-tolif kapitalistično gospodo, ki je doslej no ® ca&a odrekala ženski vsako politič-Haja a^c°. Zato razumemo, da njihovo glasilo »Domovina« ne najde lavsk L ^dostojnih izrazov pri blatenju deti, v 'P zensk. Toda nas to divjanje ne mo-tjansk SC tob ^ave ne ustavi, če v ljub-vodn*em močvirju kak močerad pade v cjje l^k, tako se tudi razvoj demokra-kanifl- P. ustavil, ko še po blatu valjajo UsPeh	i *n liberalni močeradi. Velik
Se _	dosežen za delavsko ljudstvo in
Haja Se°ei za delavsko ženstvo. Sedaj gre - P°t naprej; do j>opolne zmage!
^1?.SKA MED HDSI IN POLJAKI.
Wno) a“.M.kva' 17. maja. (DKU — Brez-°hrnil	tiudskih poverjenikov ee je
•■odn’ 2 brezžično brzojavko na medna-®°vjet ?roletarijat s pozivom, naj podpira 6kem	Rusijo v njenem boju proti polj-
vanj u ,navalu s tem, da zabrani izdelo-^lasu 'n tzvažanje vojnega materijala. Sodeio 86 ,pozivlje poljski proletarijat na Bugi- Vanle> ker pomenja zmaga sovjetske ^ tMi zmago poljskega delavstva, žičnP, vJ"Sava* 17. maja. (DKU — Brez-tesju 0jn.°. Poučilo od 16. t. m.: V Po-ostaniff0.,bili v ozemlju Rječice uničeni od	.	et®	boljševiške	armade.	Južno
®ke si|n6r|e zt>ral sovražnik močne voja-srdit boj 14' maia ziutrai se biJe tod
^NCOZI ZAPUŠČAJO NEMČIJO. Wolff\ JL Dan“«tadt, 17. maja. (DKU — Setih n* aucoske čete so izpraznile ob de-LDiTr»iStadt' ®dhod se je vršil mirno.
Ravasl nDZ,m17' maja' (DKU — Agen' desnem J uP0|dne. Izpraznitev mest na
*tQP.°lnojnae8Uinfna ^ izvržil° dopoldne
Ljubljana, 18. maja. Graška »Tages-post« poroča iz Zagreba: Hrvatska splošna kreditna banka se združi z dosedanjo Jadransko banko v Trstu, s Primorsko banko na Sušaku in z Zagrebško industrijsko banko v novo družbo pod imenom: Jadranska banka, d. d. s sedežem v Zagrebu. Delniška glavnica bo znašala 100 milijonov kron in se bo polagoma zvišala na 250 milijonov kron. Nova družba prevza-
me vsa aktiva in pasiva navedenih' štirih zavodov in bo tako največja banka v kraljestvu SHS. Vloge in tei’jatve teh štirih zavodov znašajo tačas nad 800 milijonov kron. Delniška glavnica se po vsej priliki zviša takoj po ustanovitvi nove družbe na 200 milijonov kron.
Kapital sklepi svoje vrste — delavno ljudstvo, strni tudi ti svoje!
Posredovalnica za delo.
Enketa v Zagrebu.
Zagreb, 17. maja. Danes dopoldne se je pričela razprava o delavskih posredovalnicah. Vlada zopet ni imela nobenega načrta. Priporočala je načrt načelnika ministrstva Deržiča, ki predlaga, naj bi bilo posredovanje dela urejeno na ta način: V Bel-gradu bi bila osrednja posredovalnica, v glavnih mestih pokrajin pokrajinske posredovalnice, okrožne posredovalnice in krajne. Po Deržičevem načrtu bi bili v vodstvu posredovalnice zastopani na enak način (paritetno) delavci in delodajalci. Država bi izvajala nad posredovalnico svojo državno kontrolo.
Teodorovič (srbijanski delegat) izjavlja, da srbijanski delavci ne bi mogli dopustiti, da bi delavci in gospodarji bili paritetno zastopani, ker so delavci šibkejši. To bi morala biti delavska inštitucija, pač pa bi v njej gospodarji lahko vršili kontrolo v smislu informacij.
Delegat P e š i č je tudi proti pariteti.
Dr. Djeftič, zastopnik sarajevske trgovske in obrtne zbornice je za pariteto. Priporoča pa, da bi se ukinila podpora brezposelnim, ker se s tem denarjem vrše .velike zlorabe.
Bauer (v imenu Krvatskih industrij-cev) meni, da imajo posredovalnice nalogo, regulirati povpraševanje in ponudbo dela. Zato je za pariteto.
Rauscher (bosanski delegat) izjavlja, da je glavni namen te enkete, da se strokovnim organizacijam odvzame posredovanje dela.
Ovčariček (hrvatski delegat) je proti pariteti, pač pa naj delavski zastopniki v posredovalnici tvorijo dve tretjini, kapitalisti pa eno tretjino članov.
Gostinčar (JSZ) je kot delavec mnenja, da so delavci šibkejši del, vsled česar o pariteti ne more biti govora. Po-
sredovanje dela naj se vrši po posredovalnicah, ki pp. ne smejo pritiskati na delavske mezde.
Erjavec (vodja^ slovenske posredovalnice) trdi, da imajo Slovenci v posredovanju več skušenj in več uspehov ko Belgrajčani. Za podlago naj nam služi posredovanje kakor je urejeno v Angliji in Nemčiji. Belgrajska posredovalnica je slabo delovala, kakor nam kažejo številke. V letu 1919 je belgrajska delavska borza (posredovalnica) imela 5000 slučajev posredovanj, med katerimi je bilo le 838 uspešnih. Slovenska pa je istočasno imela 15.000 posredovanj, med temi 3325 uspešnih. Posredovanje naj se vrši za vse stroke dela, ročno in duševno. Organizacija naj bi bila ta: Osrednja posredovalnica v Belgradu, pokrajinske in okrožne. Pokrajinske naj imajo široko avtonomijo. Posredovalnica nj ne ima opravka s podporami; to je stvar države.
B u k š e g (soc. dem.) je proti posredovalnicam. To delo naj vrše strokovne organizacije.
Tok a n (slov. soc. strokovna komisija) naglaša, da bi utegnili kapitalisti zlorabljati posredovalnico. Nato pa ostro napada sedanjega ministra za socialno politiko dr. Kukovca, rekoč: »Kapitalisti si morejo k njegovemu imenovanju le čestitati. Sedaj Je šef ministrstva za socialno politiko mož, ki bo vedno zastopal stališče kapitalistov. Kukovec bo skušal kukavičja jajca kapitalizma položiti v delavsko organizacijo.«
Na koncu so se sporekli še Rauscher, Ovčariček in Erjavec, na kar se je enketa zopet razšla, ne da bi bila kaj sklenila.
Jutri v torek se vrši razprava o nadzorstvu dela. Posvetovanja bodo trajala še več dni.
Nitti zopet sestavi Italijansko vlado.
LDU Berlin, 18. maja. (Dun. KU) »Vos-sische Zeitung« javlja iz Lugana: Parla-mentarična skupina katoliške ljudske stranke je naslovila na Bonomija pismo, v katerem izjavlja, da je pripravljena podpirati njegovo ministrstvo, ako v socialno
Eolitiko ne bo uvajal novotarij (?) in ako o nepristransko postopal proti katoliškim delavskim organizacijam. Pismo odklanja aktivno sodelovanje v politiki, Z ozirom na te okoliščine je Bonomi zavrnil sestavo novega kabineta in svetoval kralju, naj poveri sestavo nove vade Nittiju. Nitti je kralju izjavil, da bi bilo treba poveriti to nalogo bivšemu delavskemu ministru Na-
vi. Ko Nava tega ni hotel sprejeti, je kralj ponudil zopet Nittiju sestavo vlade, kar je Nitti sprejel. Kakor poroča »Secolo«, menijo merodajni rimski krogi, da se bo Nittiju posrečilo, sestaviti vlado, ki bo vztrajala do jeseni, ko se prejkone razpišejo volitve.	;	;	,
Širite »Večerni list*1!
M**************
Koncentracijska vla" da.
Včeraj smo dobili novo vlado. Kar se je zdelo nemogoče, to se je zgodilo. S stališča zunanjega ugleda države moramo to vest z veseljem pozdraviti. Tudi ni dvoma, da bo koncentracija v vladi vplivala na dogodke v notranjosti, da se bodo politični boji omilili. Položaj v sedanjem parlamentu je bil ta, da nobena skupina ni mogla brez druge in preko druge vladati. Zato tudi nobeno načelo, ki ga je zastopala kaka skupina, ni moglo prodreti v polni meri. Posledica je bila zastajanje dela, prepiri in vedno širši razkol. Razkol v idejah sam na sebi bi ne bil škodljiv, ko bi bilo mogoče ideje res vsestransko udejstvovati. To pa se ravno ni moglo zgoditi. Sedaj imamo koncentracijo. To ni koncentracija strank v vladi in za vlado, marveč je to nekak začasen kompromis med zastopniki ene in druge ide je. Vsled tega tudi nova vlada ne bo mogla izvršiti kakih velikih činov. Če pomislimo, da ima socialno politiko v roki mož, ki je načelnik kapitalistične struje, ki ni nikdar stal v vrstah delavskih in socialnih borcev, je jasno, da je to le kompromis, začasen izhod. Velikih dejanj ne pričakujemo od te vlade. Dovolj bo, če bo ta vlada sklenila volilni red za konstituanto, izvedla volitve in — šla. To je njeno edino veliko delo, kjer bo s svojim kompromisnim značajem mogla kaj doseči.
Mi smo vedno zastopali stališče, naj se sestavi koncentracijska vlada, ki imej nalogo, da v prvi vrsti izvede volilni red, volitve in se nato poslovi. Upajmo, da se to čimprej zgodi v interesu ljudstva, ki bo novemu, izvoljenemu parlamentu brez dvoma dalo drug pečat in drugo smer. Marsikateri gospodov, ki so danes v vladi, prihodnjič ne bo niti več poslanec. O tem smo si na jasnem, Ker pa je to jasno, je prav, da se to čimprej zgodi, da se morajo naše notranje socialne, gospodarske in politične razmere preurediti v smislu, kakor to zahteva delovno ljudstvo.
Naj se čimprej merijo ideje!
Potek dogodkov ob sestavi nove vlade je bil naslednji:
Dne 17. t. m. ob 10. uri dopoldne se je sešel ministrski svet Protičeve vlade. Ministrski predsednik Protič je poročal, da se je dr, Vesniču končno posrečilo doseči sporazum z demokratsko skupino, ki je pristala na vse bistvene zahteve parlamentarne zajednice. Ministrski svet je nato sklenil podati ostavko. Obenem je sestavil spomenico o delu odstopajoče vlade, Nato je Protič odšel k regentu in mu podal ostavko vlade s spomenico o delu, ki ga je tekom svojega obstanka izvršila.
Za Protičem je regent sprejel dr. Ves-niča in mu poveril sestavo nove vlade. Dr, Vesnič je regentu takoj predložil listo novega koncentracijskega ministrstva, ki jo je regent sprejel.
Ob 4. uri popoldne se je vršila prva seja nove vlade, na kateri so sestavili delovni program in določili, da se bodo vršile seje ministrskega sveta vsak četrtek in soboto. Za manj važne stvari se bodo sestavile posebne komisije med prizadetimi ministrstvi.
Ob 5. uri popoldne je nova vlada položila prisego v roke regenta Aleksandra. Regent je želel vladi v njeni težavni nalogi, da dovede državo do ustave, najboljši uspeh in ji zagotovil vso svojo podpora Ministrski predsednik dr. Vesnič se je zahvalil prestolonasledniku za zaupanje in zatrdil, da bo vlada porabila za rešitev svoje naloge vse svoje sile.
O sestavi ministrske liste,
ki smo jo priobčili že včeraj, bi imeli še dodati: Zunanjega mnistra dr. Trumbiča bo začasa njegove odsotnosti zastopal minister za trgovino in industrijo dr, Ninčič in ministra za vere Pavla Marinkoviča pa v njegovi odsotnosti minister za prosveto Svetozar Pribičevič, Parlamentarna zajed-nica ima 10 listnic, demokratje s Smodia-kovo skupino pa 8, Demokratska zajedni-ca je poslala v vlado samo 1 Hrvata.
Stran 2
»Večerni list«, dne 18. maja 1920,
Štev, 112-
Za nas je velevažno dejstvo, da je ob pogajanjih za sestavo koncentracijske vlade zmagalo stališče parlamentarne zajed-nice v dveh najvažnejših vprašanjih; glede volilnega zakona in načrta ustave. Centralističnim težnjam demokratov so s tem postavljene jasne in močne meje.
Razne zahteve, ki so jih bili stavili demokrati v zadnjem hipu v demagoške svrhe, so demokrati sami spričo položaja, ki ni ravno govoril zanje, istotako hitro opustili,
Črnogorci, ki izjavljajo, da nimajo z demokrati nikakih obvez ali zvez, so zahtevali in dobili ministrstvo za prehrano.
Narodno predstavništvo.
Na podlagi pogajanj za sestavo nove vlade je bil določen za novega predsednika v parlamentu dr, Medakovič, za drugega podpredsednika pa Slovenec dr, Jankovič. Parlament bo imel 19, t. m. kratko sejo, nato se odgodi za osem dni, da se pripravi delo. V prihodnjih sejah bo rešil najnujnejše tekoče posle, med drugim tudi ratifikacijo mirovne pogodbe z Nemčijo in izvolil odsek za sestavo ustavnega načrta in odsek za sestavo načrta o volilnem za, konu. Nato se bo parlament lotil delovnega programa. Razprave o programu nove vlade ne bo.
Kakor sodijo, bo parlament rešil svoje delo tako, da se bodo mogle vršiti
volitve v konštituanto
meseca septembra t, 1,
Preosnova pokrajinskih vlad.
Spričo sestave koncentracijske vlade v Belgradu se bodo preosnovale tudi pokrajinske vlade tako, da bodo v njih zastopan« stranke, ki tvorijo belgrajsko' vlado. Pri tem bo moralo služiti kot merilo pravo razmerje moči posameznih strank, t, j. ne število sedanjih poslancev, marveč na Hr-vatskem izid občinskih volitev, drugod pa moč organizacij posameznih skupin.
Kakor poročajo iz Belgrada, bo treba pri sestavi novih pokrajinskih vlad premagati večje težave le v Bosni, V Sloveniji (dr. Brejc) in v Dalmaciji fdr. Krstelj) ostaneta dosedanja predsednika. Ravno tako ostane po vsej priliki hrvatski ban dr. La-ginja na svojem mestu,
BELGRAJSKI PARLAMENT.
LDU Belgrad, 17, maja. Nova vlada se bo predstavila parlamentu v sredo ob 4. uri popoldne. Od 286 poslancev bo v opoziciji samo 5 republikancev in 11 socialistov,
SPOPADI MED POLJAKI IN NEMCI.
LDU Marienwerder, 17, maja, (Dun,-KU.) »Neue westpreussische Mitteilungen« poročajo: Včeraj je bila tukaj vedika poljska manifestacija, ka/tere se je udeležilo 1600 do 1700 Poljakov. Prišlo je ponovno do težkih izgredov, pri katerih je bilo več oseb poškodovanih. Mir so napravile čete italijanske posadke.
MAŽARSKA.
LDU Budimpešta, 17, maja. (Dun KU
— OKU) Med obema strankama krščanskega bloka je danes prišlo do kompromisa v sporni točki, ki se tiče razpisa volitev v kmih okrajih, S tem je zagotovljeno nadaljnje sodelovanje krščanskega bloka in ni več povoda za vladno krizo,
LDU Budimpešta, 17. maja. (Dun KU
— OKU) 20 poslancev, ki pripadajo deloma krščansko socialni zvezi, deloma stranki malih poljedelcev, je sklenilo, ustanoviti posebno stranko z imenom »Zedinjena krščansko nacionalna stranka malih poljedelcev«.
LDU Budimpešta, 18. maja, (Dun KU
— OKU) Generalni tajnik madžarske mirovne delegacije odpotuje jutri v Pariz, Poverjena mu je naloga, da izroči vrhovnemu svetu sklepe madžarske vlade glede mirovne pogodbe. Po vrhovnem svetu madžarski vladi stavljeni rok za odgovor poteče 21. maja,
FINANČNE OBVEZNOSTI NEMČIJE.
LDU London, 17. maja, (DunKU.) Zastopnik Agence Havas je dobil od merodajnih krogov naslednje zanimive posameznosti o uspehih konference v Hythe, Najvažnejši uspeh je ta, da so določili naj-, manjšo pavšalno vsoto, ki jo mora plačati Nemčija kot odškodnino. Predsedniki vlad so se zedinili za vsoto 120 milijard zlatih mark, ki naj se plačujejo v 33 letnih obro- * kih. Nemčiji so pustili možnost, da se oprosti dolgov s posojili, ki bi jih polago-,ma najemala, in ki naj bi služila v obnovo Nemčije, še bolj pa v to, da plača svoje .dolgove, Radi tega so predlagali francoski strokovnjaki najetje velikega posojila, za katerega bi jamčile Nemčija, Francija, Anglija, Italija, Belgija in morda tudi nevtralne države. Od odškodnine, ki jo mora plačati Nemčija, bo prejela Francija 55 odstotkov in Anglija 25 odstotkov, ,
r -	BOJI V TURČIJI.
LDU Berlin, 18. maja, (Dun. KU) »Vossische Zeitung« javlja iz Kodanja: »Times« poročajo, da je dospel Enver paša v Baku in da je 50,000 mož na pohodu v Georgijo, da se združijo s četami Musta-fe Kemal paše. Tuje misije * Baku z izjemo perzijske so internirane,
Politične novice.
’+ Nov občinski volivni red za Slovenijo. Listi poročajo iz Belgrada, da je regent odobril občinski volivni red, ki ga je predložila ljubljanska deželna vlada. Novi občinski volivni red temelji na neomejenem načelu splošne in enake volivne pravice za vse državljane, ki so dovršili 21. leto, brez razlike spola. S tem dobi žen-stvo polno aktivno in pasivno volivno pravico. Novi volivni red uvaja dalje volivno dolžnost in vezane kandidatne liste s proporcem.
-j- Voditelj bosenske Ljudske stranke
dr. Karel Cankar se te dni mudi v Belgradu, kjer je imel pogovor z dr. Korošcem. Dr. Cankar obišče tudi Zagreb in Ljubljano.
-f- Protič pride v Ljubljano. Stojan Protič, bivši ministrski predsednik in sedanji minister za konštituanto, bo obiskal Zagreb, Ljubljano in Sarajevo, kjer bo Imel važne pogovore z merodajnimi politiki in drugimi osebami. Ker je znano, da zastopa Protič decentralistično stališče pri ureditvi države, ga bomo z veseljem in zaupanjem pozdravili v naši Ljubljani.
4- Komunisti za barona in kapitalista. Komunistični občinski zastop v Valpovu je zopet sprejel v občinsko zvezo barona Gutmana in njegovega ravnatelja Herza in poslal vladi prošnjo, naj prekliče prejšnjo svojo odredbo, s katero je bila gornjima tujcema odvzela domovinsko pravico.
+ Za gospodarsko izobrazbo ženstva. Jeseni 1919. so v štajerskem deželnem zboru stavili krščanskosocialni poslanci predlog, naj deželna vlada poskrbi za strokovna gospodarska predavanja za ženstvo. V težavnih povojnih gospodarskih razmerah je nujno potrebno, da se je tisti del prebivalstva, ki je po teh razmerah najob-čutneje prizadet t. j. ženstvo, popolnoma na jasnem o vzrokih teh razmer in o pro-tisredstvih. To pa tembolj, ker je ženstvo sedaj poklicano, da sodeluje v zakonodaji in upravi in sploh vsem javnem življenju. Predlog je bil soglasno sprejet in se ravno te dni izvršuje. Graška deželna vlada prireja kolo narodnogospodarskih predavanj po svojih najboljših strokovnjakih za omejeno število žensk, ki naj potem ponesejo pridobljeno znanje v najširše sloje. Nekaj podobnega bi potrebovali tudi pri nas!
-f Vladna kriza v Italiji. Po demislji Nittijevega kabineta je kralj poveril sestavo nove vlade zmernemu socialistu Bonomiju. Le-ta je pa sestavo odklonil,
4- Nemške pritožbe proti jugoslovanskemu vojaštvu v štajerskem obmejnem ozemlju. V štajerskem deželnem zboru so vložili poslanci Kolbl, Siegl, Lang in tovariši obširno spomenico, v kateri opisujejo krivice, ki jih baje v obmejnem ozemlju izvršuje nad nemškim prebivalstvom jugoslovansko, povečini srbsko vojaštvo. Spomenica navaja več slučajev nasilja, o katerih upamo, da niso resnični, na vsak način pa pristransko opisani.
Dnevne novice.
— Premestitev živinozdravnikov, Anton Kos iz Slov. Bistrice v Dol. Lendavo, Franc Lobnik z Sv. Lenarda v Gornjo Radgono, Pavel Kolenc iz Litije v Spodnji Dravograd in Ivan Vandot iz Žužembrka na Jesenice.
— Izpremembe v osebju. Ravnatelj državnega kmetijsko-kemijskega preisku-ševališča v Mariboru, inženir Henrik Mohorčič je pomaknjen v osmi činovni razred. Pri veterinarski upravi poverjeništva za kmetijstvo je sprejet višji živinozdrav-nik Franc Cvek v Voloski-Opatiji,
— Vjetniki v Italiji. Ministrstvo za notranje zadeve je priposlalo sledeči izkaz vjetnikov v vjetniškem taborišču v Genovi v Italiji, ki ne dobivajo nobenih vesti od svojih rodbin in sorodnikov: (Drugo ime je vsekakor očetovo oziroma materino. Imena so vobče zelo popačena, namesto K je Italijan povsodi pisal H, Vendar pa se da tudi krajevna imena že izpoznati.) Herle Jochan, Herle Alois, Trajane (Cemšeniha), Slovenia; Stich Leopold, Stich Helene, Unter Tabuch, Slovenia; Maurin Faholo, Maurin Maria, Stara Cerhev, Obrarn 4, Slovenia; Domajho Martin, Domajho Tere-zia, Moravče (Mala Nedelja), Slovenia; Hantusch Vinko, Hantusch Katarina, Osoltnica, Slovenia; Puhšič Johann, Puhšič Liza, Livnica (Sv, Urban), Slovenia; Hon-cilian Johann, Honcilian Teresia, Praptiče (Žuženberg), Slovenia; Golob Jakob, Golob Jakob, Viznica (Stajersho), Slovenia; Shušeh Ignaz, Shušeh Johann, Jeprjeg (Tržišče), Slovenia; Salitemih Jakob, Saliter-nih Lizabeta, Djehše (Horusha), Slovenia; Papež Jakob, Papež Sebastian, Teron (Maribor), Slovenia; Holožan Jakob, Ho-ložan Martus, Brieg Maisberg (Ptuj), Slovenia; Hosmač Franc, Hosmač Janez, Sija (Moravce), Slovenija; Penhiber Ivan, Svenšeh Neža, Podletinih (Ptuj), Slovenia; Shrget Josef, Shrget Teresia, Sv. Jurij (Maribor), Slovenia; Rumeš Valentin, Ru-mel Valentin, Studenice (Polačanah), Slovenia; Hočevar Franz, Hočevar Franz,
Blesinjavas (Trebnje), Slovenia; Bratun Franz, Bratim Franzišha, Litija in Joviče, Slovenia; Urch Franz, Urch Josef, Zitma (Paljane), Slovenia; Bizjah Alois, Bizjah Marija, Brezje, (Hrško), Slovenia; Perho Franz, Perho Anna, Lutamer (Staiersho), Slovenia; Hering Ivan, Hering Ivan, Bre-žica (Staiersho), Slovenia; Salhar Franz, Salhar Mihajlo, Pistain (Staiersho), Slove-nia; Herin Ivan, Herin Juraj, Holovinb (Hršchen), Slovenia; Hohalj Ivan, Hohalj Ivan, Vasgolica (Selca), Slovenia; Marc Franz, Marc Martin, Vrhpolje (Sv. Jernej), Slovenia; Horošec Martin, Horošec Josef, Sv. Petar (Maribor), Slovenia; Brvar Josef, Brvar Janas, Holorad (Hrainsha), Slovenia. — O tem se obveste sorodniki gori-navedenih vjetnikov,
— Iz jugoslovanske armade sta izstopila podpolkovnik Stevo Duič in stotnik Gojkomir baron Glogovac, vitez reda Marije Terezije.
— Valute dne 17. maja na zagrebški borzi: 100 dolarjev 12.000 K; 100 carskih rubljev 185 K; 100 češkoslovaških kron 230 K; 20 kronski zlat 470 K; 1 napoleon-dor 470 K; 100 nemških mark 284 K; 100 rumunskih lejev 272 K; 100 italijanskih J ir 715 K.
— Lepo delo. Po Zagrebu je veliko zapuščene mladine, ki ni nikoli dovršila ljudske šole in ni prejela nobenih zakramentov. Te revčke je letošnjo spomlad začela zbirati ženska Marijina kongregacija in jih pripravljati na prvo sv. spoved in obhajilo, 14. t. m. se je v dveh farnih cerkvah vršila slovesnost prvega sv. obhajila za to mladino. Po cerkveni svečanosti so mladino pogostili in obdarovali.
— Ženska gimnazija z internatom se otvori na Cetinju.
— Zveza karitativnih društev v Hrvatski in Slavoniji se je ustanovila 14. t, m, v Zagrebu. Za predsednika je bil izvoljen dr, Josip Šilovič, za podpredsednici Maja baronica Turkovič in Marija Magdič. Zveza je razdelila delo po naslednjih odsekih: 1, odsek za zgolj človekoljubno delo; 2, za socialno-higijenično delo (varstvo mater, dojencev, sirot, počitniške kolonije, boj proti alkoholizmu, bolniška strežba itd.); 3, za nravno-vzgojno delo (vsestranska skrb za zanemarjeno mladino); 4. odsek za pridobivanje gmotnih sredstev; 5. odsek za propagando. Zveza bo delovala sporazumno z državnim oddelkom za socialno skrb,
Uubllanske novic«.
Ij Igralska vaja na Ljudskem odru se
za »Revčka Andrejčka« začne danes ob 8. uri zvečer. Vdeleže naj se jo gotovo vsi igralci,
lj Seja Ljudskega odra se vrši danes ob 7, uri zvečer. Vsi odborniki naj se seje gotovo udeleže.
lj Zanimiva razprava o dogodkih na Vinici se prične jutri ob 8, dopoldne pred kazenskim senatom ljubljanske deželne sodnije v navadni razpravni dvorani I. nadstropje št. 79, Razprava bo trajala 2 dni,
lj Porotno zasedanje se prične 25. t. m. Dozdaj je že razpisanih razprav za 14 dni. Poleg porote bodo poslovali vsi senati ,če tudi deluje v področju deželnega sodišča v Ljubljani mesto 27 samo 17 sodnikov.
lj Žalitve med advokati. Dr. Oton Fet-tich, odvetnik v Ljubljani, je tožil dr, Antona Brumna, odvetnika v Ptuju, ker je ta poslal 11. januarja 1920 na disciplinarni svet odvetniške zbornice v Ljubljani %'lo-go, v kateri je glede na gospoda dr, bet-ticha med drugim pisal: »Živimo v časih koritarstva, ostudnega verižništva in nebrzdanega koristolovstva. Smatram za ko-ritarja vsakega tovariša, ki prevzame honorirano javno funkcijo, v koje izvrševanju zagazi in zabrede v dolžnostno kolizijo, Dalje je dr, Brumen očital dr. Fettichu, da se je kot član Glavne posojilnice v Ljubljani in kot namestnik konk, upravitelja v konkurzu te posojilnice nahajal v dolžnostni koliziji in da mu je kot upniku škodo delail. Z ozirom na to pismo je uvedla odvetniška zbornica proti dr. Fettichu disciplinarno preiskavo, katero se je pa ustavilo, ker ni bilo nobenega povoda nastopati proti dr. Fettichu. Zanimivo je, kakor izvaja dr. Fettichov zastopnik dr, Šubic, da sta zaradi podobnih očitkov dr. Fettich in dr, Švigelj 1. 1918 dr, Brumna tožila; tedaj je dr, Brumen pri razpravi dne 24. januarja 1918 uvidel svojo krivdo in oddal na zapisnik izjavo, v kateri je obžaloval in preklical očitke. K razpravi pri okrajnem sodišču v Ljubljani 18. aprila dr. Brumen ni prišel. Okrajni sodnik Avsec je na predlog dr. Šubica obsodil dr, Brumna na en mesec zapora, katero kazen je spremenil ni 1000 K globe,
lj Aretacije. Danes zjutraj ob 6. uri je ustavil nadstražnik Franc Grošelj na Krakovskem nasipu Ludovika Sandlar iz Beljaka, ker je imel vojaški nahbrtnik, polno nabasan z živili, in sicer slanino in salamami. Ker se ni mogel izkazati, je bilo blago zaplenjeno. Kakor se je izve-
delo, je hotel odpeljati vse proti Nemšk Avstriji. — V Mestnem logu je nadstra nik tudi aretiral dva moška, ki sta se vala v mestni šupi.	$	.
lj »Zelo sumljiva stvar je bila,« pra^j g. dvorni svetnik Regally Vojnoviču, Kateri je bil obsojen pri okrajnem sodijo »na dokaj nizko kazen« 100 K, ker je Kupil ukradeni motor. Vzklicni senat deze n sodnije je zavrnil Vojnovičev vzklic.
lj Ker je osumljen ropa, so PrlJ. orožniki v Št. Vidu nad Ljubljano Ju U Staniča, false Marki Pavla iz Bat. Stan je še mlad, toda kljub temu je sedel 14 mesecev zaradi tatvine vječi.
lj Našla se je srebrna, gravirana svetinja. Vpraša se v Kersnikovi ulici s . > pritličje, levo.
Aprovizacila.
a Sladkorne izkaznice za Samopomoč, konsume, splošno gospodarsko zadrug mestno aprivizacijo, dobe stranke, ki niso prišle po izkaznice, le še v Četrt® 20. in v petek 21. t. m. Pozneje se bodo i dajale le bole izkaznice za trgovce, zadrugam nj mogoče nakazovati vsak
logram sladkorja posebej, kakor bi se z J bilo posameznim zamudnikom, temveč bo za zamudnike nakazal sladkor le ®n mu trgovcu. Kdor še ni predložil izkazu v zadrugi, kjer je včlanjen, naj to tak stori, ker bo sicer sam odgovoren za 8K do, da bi vsled lastne zamude ne pr®J sladkorja.
a Prodaja petroleja. Petrolej s® prodajal na A, B in C petrolejske izk nice. Liter petroleja stane 19 K in s® P daja v sledečih trgovinah:	,
Na A izkaznice za rodbine se dobi u petroleja in sicer: V I. okraju: Na 1 do 175 pri Vrhovcu, na št. 176 do 350 P Brezovarju, na št. 351 do 525 pri Melu® ’ na št. 525 do 700 pri Grošelju, na Št. do 900 pri Ravhekarju. V II. okra j • Na št. 1 do 175 pri Topolavcu, na St. do 350 pri Košaku, na št. 351 do 525 P Tomcu, na št. 526 do 700 pri AnŽlovarju* na št. 701 do 875 pri Bahovcu, na št. do 1050 pri Finžgarju, na št. 1051 do 1* pri Brenčiču. V III. okraju: Na št. 1 175 pri Pocku, na št. 176 do 350 pri ču, na št. 351 do 525 pri Svetelu, na Št. ^ do 700 pri Kranjcu, na št. 701 do 875 P Steinerju, na št. 876 do 1000 pri Škerjanc-V IV. o k r a j u : Na št. 1 do 350 pri J®*etu’ na št. 351 do 700 pri Medici, na Št. 7Q* . 1030 pri Leskovec in Meden, na št. 1 -
bo
do 1225 pri Tavčarju, na št. 1225 do
1-iOO
181 °°
pri Jemcu, na št. 1401 do 1500 pri Elb®rt *
V V. o k r a j u : Na št. 1 do 350 pri č®^l\0. varju, na št. 351 do 875 pri Stupici,
876 do 1050 pri Verbajsu, na št. 10^1 1100 pri Stanzerju. V VI. okraju : Na j 1 do 175 pri Legatu, na št. 176 do 350 P Štravsu, na št. 351 do 525 pri Begušu, št. 526 do 800 pri T. Mencingerju." V ' okraju: Na št. 1 do 175 pri Mlakar]«* na št. 176 do 350 pri Simončiču, na 3t. do 525 pri Tušarju, na št. 526 do 600 P Kotarju. V VIII. o k r a j u : Na št. 1 d° pri Šarabonu, Zaloška cesta, na št. 13»
245 pri Šarabonu, Martinova cesta, ua • *
246 do 400 pri Rojcu. V IX. okraju - * št. 1 do 95 pri Marenčetu, na št. 96 do “ pri Češnovarju.	j
Na B izkaznice za samce se dobi litra petroleja in sicer: v I. okraju: na	'
1 do 240 pri Čermak & Valu, na št, 2*1 400 pri Ravhekarju. — V II. okraju: ua	-
1 do 140 pri Zorcu, na št, 141 do 500 P Skubicu. — V III, okraju: na št. 1 do pri Jelačinu, Rimska cesta, na št.
500 pri Leskovcu, Opekarska cesta,
IV, okraju: na št, 1 do 140 pri Krivicu, št, 141 do 600 pri Eibertu. — V V. 0 na št. 1 do 180pri Zorcu, na št, 181 do ^ pri Štancerju. — V VI. okraju: na št, 1	•
320 pri Simončiču, na št, 321 do 600 P. Jeršetu. — V VII. okraju: na št. 1 do j pri Zormanu, — V VIII, okraju: na s do 120 pri Šarabonu, Martinova cesta.
V IX. okraju: na št, 1 do 100 pri F
Na C izkaznice za obrtnike se tri litre petroleja in sicer: V I. okraju: št, 1 do 58 pri Černiču, na št. 59 do 11 P.
Zirkelbachu, na št. 117 do 174 pri Oj®_______
žu, na št, 175 do 250 pri Čemak & Va -
V II, okraju: na št, 1 do 58 pri Severju, št, 59 do 116 pri Deržaju, na št. 117 do tg pri Zorcu, — V III. okraju: na št, 1	^ pri Jelačinu, Cojzova cesta, na št, $
116 pri Bogataju, na št, 117 do *
Skala, na št. 175 do 200 pri Jelačinu, ^ ska cesta, — V IV, okraju: na št, 1 ,
pri Staculu, na št. 59 do 150 pri , I' i^i, — V V, okraju: na št. 1 do 116 pri ^ na št. 117 do 120 pri Simončiču. T"..	n3.
okraju: na št, 1 do 58 pri Zagradni ' ^  ........................ ’ T' y- ! št. H? ao j
št. 59 do 116 pri Koširju, na pri Zormanu. — V VIII: okraju: na do 58 pri Premrovu, na št. 59 do . Šarabonu, Zaloška cesta. — V IX, ^ na št, 1 do 116 pri Klemencu, na • do 200 pri Marenčetu.
Odgovorni urednik Jože Rufar-Izdajatelj konzorcij »Večernega tis|a „ 0; Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Mu