•m Velja po pošti: a ui celo leto napre| . S 88*— a pol leta » . » 13 — ia četrt * » , • 6 50 ■a en meseo » . » 2 20 ■a Beračijo celoletno > 29 — ■a ostalo Inozemstvo > 39'— es V upravništvo: s Sa oelo leto oapre) S 22 40 ■a pol leta » . » U 20 ■a četrt • » . • 5 60 ia en meseo • . » |-flO Za potujsnie oe dom 30 »,ua ■mcc. - Posamezne Ste*. to v. mm- Orednlttvo |e t Kopitarjevih nlioah štev f/IO. Bokoptsi se oe vračalo; nefranklrana pisma se u aa sprejemalo. — Orednl&kega teleiona stev 74 mm ■ Inseratl: i Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat......po IS f ia dvakrat.....» 13 ■ ia trikrat.....» 10 > u več ko trikrat . . • 9 » V reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 80 vinarjev. Pri večkratne« •bjavljenjn primeren popnaL ===== Izhaja: vsik dan, izvzemfil nedelje ti praznike, ob 6. nrl popoldne. Političen list za slovenski narod. OpravnlStvo |e v Kopltar/evlh nlioah šlev. 8. i m Sprejema naročnino, Inserate ln reklamaolje. ,nM Dpravnlfikega teleiona Stev. 188. =sxa Današnja števila obsega 6 strani Kako ščiti koroški okrajni glavar SIov«e! Celovec, 20. listopada. C. kr. uradniki na Koroškem smejo v zadnjem času proti Slovencem počenjati, kar se jim zljubi. Ker v uradu ne morejo dovolj hujskati. zato zbirajo pou.ični mob m ga pod protekcijo vladnih organov vodijo na prave pravcate boje s koli ni palicami nad Slovence, kakor se je zgodilo zadnjo nedeljo na Brnci pri Beljaku. Vsenemci in beljaški siidmarkovci so se že pred tremi tedni pripravljal', da naskočijo brnške Slovence ob otvoritvi brnskega »Tamburaškega doma«, kakor dokazuje pismo, ki je je dobil veleposestnik Holb-iing od nače n.ka beljaške Siidtnan<-po-družnice. Nemškonacionaiiv časniki so objavili v to svrho popolnoma izmišljeno vest, da pridejo na Brnco iz Kranjskega Sokoli. S tem so hoteli nemško javnost razburiti. Pozivali so vse koroške Nemce na »obrambni izlet« na Brnco, ki je popul-noma slovenska. Po Beljaku so vabili poulično druhal z lepaki. Pričakovati je bi o hudega navala na Brnco, resno se je b io bati, da pride do prelivanja krvi. In kaj je storil vladni svetnik dr. Schuster. okrajni glavar beljaški? Ali je storil svojo dolžnost? Znano mu je bilo, da nasprotnki lažejo, da nameravajo priti na Brnco Sokoli, dobro je vedel, da so hoteli prirediti Brnčanje domačo siavnost brez vsakega večjega hrupa, vedel je, da je Brnca s ovenska in tore Ncmcev prav nič ne briga, in kljub temu se je pogajal z deputacijo vsenemcev, ki so pripravljaii naskok na Brnco. Znana mu mora b:ti surovost vsenemcev in sudmarkov~ev, in kljub temu je dovolil še — plakatiranje hujskajočih lepakov po Beljaku. Vedeti jc moral, da se bo vsled strastnega hujskanja po listih in plakatih udeleži.o nemškega upada v s ovensko vas veliko število t az-dvjanih ljudi, ki bodo iskali pretep ali vs skušali na vsak nač.n zabraniti Slovencem dovoljeno slavje na slovenskih tleh in v društvenem domu, postavi enem od S o-vencev. Kljub temu ni prepovedal »obram-benega izleta« Nemcev na Brnco. In če že ni hotel prepovedati izleta, zakaj ni skrbel za zadostno varstvo. Poslal je na Brnco komisarja s samo šfrimi orožniki. Kako si vladni komisar naj pomaga s štirimi orožniki proti docela zdivjani tolpi? Iii kakšne orožnike je poslal g. okrajni , glavar! Ali so morda dobili skrivne migljaje? Iz njihovega vedenja na Bruci bi sodili tako. Orožniki so na Brnci šč:tili nemško tolpo, da je mogia razsajati pred tam-buraškim domom. V prilog slovenske stvari so storili edino to. da so zabranili nemški druhali. da ni udrla v tamburaški dom. Slovencem so se škodoželjno po-smehovali. ko so jih prosili pomoči. Nemška druhal je na slovenskih tleh vpila kakor divja zver, noben orožnik se ni zganil. Naskočili so celo parkrat naše ljudi, nobenega n'so aretirali. Nekdo je hotel zažgati slovensko trobonico. noben orožnik ni tega videl. Nemški junaki so stopali drug drugemu na rame, da bi dosegli slovensko zastavo, pa vsi orožniki so b;!i za to slepi. Ko pa jo je slovenski kmet. ki jo je straž:i na podstrešju, vzdignil višje, .ia bi je ne dosegli, je to takoj opazil orožn k in ga dolžil zaradi tega — provokacije. Vse je bilo v redu, ko je neki »Kunz« huj-skal v nagovoru nemško množico — to ni bila provokac ja — in grozil, da bodo tudi proti komisarjevi volji šturma i in sneli zastavo. Ce so slovenski mladeniči olgo-varjali pred lastnim domom na domač'h tleh divjemu hajlanju tujcev, so jih orožniki pozivali, da naj umo.knejo s provoka-c i jam i. Ko so razgrajači metali na podstrešje kamenje, s katerinr so merili na naše ljudi, se orožnik ni prav nič briga! za to, ko se mu je naznan.lo; ko so si pa izmislili razgrajači, da je vrge nan e nekdo opeko s strehe — na strehi vendar ni bilo človeka — si je orožnik takej zapisal naše ljudi, ki so b.ii na podstrešju, čeravno so vsi zatrjevali, da nihče ni mel v rokah opeke. Ko so društveni odbornik, prosi.i stražmojstra iz Malošč, da jim preskrbi nemoren vhod v društveni doni, torej takorekoč v lastno h so. jim je odgovoril: »Ne smete si nrsliti, da sem mo'da vam na razpolago.« Res so biii orožn ki na razpo ago razgrajačem; na njihov -jri-ziv je orožnik sam — brez ukaza vladnega konvsarja — začel odstranjati slovensko zastavo in jo potegnil k zidu, da so jo mogli nasprotnik, od spoda doseči. Sedaj seveda v naglici društvenemu načelniku ni kazalo druzega storiti, nego potegmti zastavo v podstrešje, da je ne dobe v roke zlobne roke. Dognano je tudi, da so imeli razgrajač, nabasane revolverje pri sebi. Tako je torej varoval okrajni g'avar i beljaški, vladni svetnik dr. Schuster Slo- ^ vence na domačih t eh pred napovedan mi napadi nemškonacionalne ulice. Tako no-stopajo c. kr. vladni organi na Koroškem j nasproti Slovencem pod »prav.črio vlado« Bienerthovega ministrstva. Državni zbor. Dunaj, 24. nov. Poguma nimajo. Zastopniki nemških strank nag'ašajo pri vsaki priliki, da hočejo z vsemi sredstvi pospeševati delozmožnost parlamenta in izključiti zlorabo paragrafa 14. Obenem pa zahtevajo vsaj javno, naj »SlovansKa Jednota« ustavi obštrukcijo brezpogojno. Nemci sami dobro vedo. da je ta njih zahteva nevsprejemljiva. Ponavljajo pa jo v svojih izjavah s prozorirm namenom, da na »Slovansko Jednoto« zvračajo odgovornost za nedelavnost zbornice. To je pravo prostaško farizejstvo, pesek v oči nemški javnosti. V zasebnih razgovorih sami priznavajo, naj vrag vzame Schrei-nerja in še druge nrnistre. Tudi za barona Bienertha ne gredo v smrt. Toda poguma nimajo, da bi to tudi javno priznali in izvajali logične posledice. Strahopetni so, boje se javnost', ki bi jim morda očitala popustljivost. Nov dokaz, da fraze večkrat v ada o svet. »Slovanska Jednota« je sklenila mi-noli teden in po dr. Glabinskem naznanila nemškim strankam, da dopusti prvo čita-nje začasnega proračuna, ako zagotovo sestavo take vlade, ki bode pravična vsem narodom. S tem je »S.ovans'-a Jednota« pokazala svojo dobro voljo. Storila je to tudi z ozirom na poljske poslance, ki že tri mesece posredujejo med »Slovansko Jednoto« in Nemci. In kaj so odgovorile nemške stranke? Zata-j !i so svoj prvotni sklep, ki je ponudi »Slovanski Jednoti« stvarna pogajanja med prvini in drug'm branjem. Svoj sklep sedaj tolmačijo tako, da mora zbornica dovoliti začasni proračun tudi v tretjem bran u in potem šele se bodo Nemci milostno razgovarjali o na-daljnem posfopanju. Ta izgovor je seveda le advokatska zv jača, a za javnost veljaj kot ščit, ki naj odb;ja mogoča očitanja popustljivosti. So tudi. ki trdijo, da vlada sama daje potuho nemškim strankam. Odgovor »Slovanske Jednote« je sinoči moral biti negativen. Sklenila je. da ne odstopi od svojega sta išča, dokler jej ni zagotovi ena nova vlada, ki bode pravična vsem narodom. To zagotovilo pa mora »Slovanska Jednota« dobiti že pred drugim branjem državnega proračuna. Sicer pa dokazujejo izjave nemšk h strank, da ali niso dosledne v svojih sklepih ali pa posamezni voditelji svojevoljno tolmačijo sklepe, kakor jim ravno kaže. Danes dopoldne so zopet sklenile nemške stranke soglasno, da zahtevajo popo noma prost dnevni red za razpravo začasnega proračuna in se zavarujejti proti vsem napačnim tolmačenjem svojih sklepov. Tudi ta izjava je dvoumna. Nemci igrajo »Črnega Petra« in se ogibljejo jasnega odgovora, kakor mačka vrele kaše. Zato je grda hinavščina ves krik v nemških glas lih in na shodih, da je »Slovanska Jednota« odgovorna za vso anarhijo v parlamentu. Poguma nimajo, da bi priznali svojo politično komedijo. Zopet seja. Dne 29. oktobra zvečer je predsednik dr. Pattai zaključil sejo z dostavkom, da bodočo sejo naznani pismenim potom.Med tem časom naj bi Poljaki s svojim posredovanjem omogočili rešitev dnevnega reda. Vsled strahopetnosti in omahljivosti nemških strank pogajanja niso ime.a uspeha. Vendar pa ni splavalo po vodi vse upanje, da se morda le posreči premirje rned strankami. Danes pred se.o so zborovali načelniki klubov; navzoči so bili tudi ministri Bienerth, Bilinski, Weiskirchner in Dulemba. Namen posvetovanja je bil. da omogočijo delo v zbornici. Dr. Susteršič izjavi v imenu »Slovanske Jednote«. da se vsi vloženi nujni predlogi v resnici tičejo le nujnih vprašanj in da ni govora o obstrukciji v navadnem pomenu besede. Na željo po jskega kluba pa je sklenila »Slovanska Jednota«, da bi bila morda pripravljena umakniti te nujne predloge za prvo branje proračunskega provizorija, ako se ji zagotovi odstop sedanje vlade. Ker pa nemške stranke nočejo pokazati svoje prave barve, tudi »Slovanska Jednota« ne more sedai še umakniti svojih nujnih predlogov. Dr. Susteršič je tudi ugovarjal, da bi vladna predloga glede na italijansko pravno fakulteto brez prvega branja bila odkazana odseku. Tako se je pričela današnja seja zopet z nujnimi predlogi. V razpravi je kar pet nujnih pred ogov o varstvu narodnih manjšin. Morda se posreči še ta teden premirje med »Slovansko Jednoto« in nemškimi strankami. Ako ne, potem seveda mora zbornica preje omlatiti vse nujne predloge, da pride do dnevnega reda. Vprašanje pa je, ali bode dopuščal koie-dar pravočasno rešitev proračuna. Prvi današnji govornik je bil dr. Kramar, ki je bral hude levite nemškim strankam in vladi. Nemci vedno kričč o slovanski povodivi, sami pa s pomočjo vlade hočejo ponemčiti vso Avstrijo. Potreben je torej državni zakon v varstvo narodnih manjšin, ki bode v istini zagotavljal popolno narodno ravnopravnost, katero ie načeloma priznava § 19. državnega temeljnega zakona. Naš »Slovenski LISTEK. Vstaja Skendei-Sejma. Angleško spisal Benjamin Disraeli. Earl of Beaconsfield. — Prevel I. M. (Dalje.) XI. Kaflis in njegova spremljevalca sta zopet dospela na vrt. Bila je že skoro popolnoma tema. Kar prijezdi proti njim jezdec, za katerim je priteklo nekoliko pešcev. Bil je princ. »No, Hakim,« je vprašal z osornim Klasom, kakor ga je bil vajen, »ali jo boš ozdravil ?« »Da,« je rekel Skender odločno. »Cuj me torej, Hakim,« je rekel Mohamed. »Jaz moram prav kmalu zapustiti t" mesto in se podati na čelu naše vojske v Epir. Dvoje sem prisegel, prisegel pri svetem kamnu: predno bo mlaj, hočem ''Neti Idunino srce in Skendrovo glavo!« Zdravnik se je priklonil. »Ako vrneš tej frankovski deklici njeno zdravje,« je nadaljeval Mohamed? ltako, da me bo mogla tekom deset dni spremljat v Epir, lahko zahtevaš iz moje zakladnice kar hočeš, in postaneš zdrav-11'f v seraju. Kaj praviš k temu?« »Moje upanje in mole mnenje je,« od- vrne Skender,« da bo tekom deset dni mogla dihati epirski zrak.« »Pri bradi mojega očeta, ti si možak po moji volji,« vzklikne princ, »in ker imaš talismane, Hakim. ali mi moreš dati kak čar, ki bi omogočil, da se snidem v določenem času s tem Epircein tako, da bom mogel držati svojo prisego? Kaj praviš na to?« »Tudi taki čari se dobe,« odvrne Skender. »Vendar pomni, da ti morem zagotoviti samo to, da se gotovo sestaneš z njim, ne pa tudi, da dobiš njegovo glavo.« »To je moja stvar,« reče Mohamed in se hudobno zareži. »Torej, da se sesta-neva!« »Gotovo ti je znano, kje se nahaja Ka-listov studenec v Ep:ru. Njegov zdravilna moč slovi daleč na okoli.« »Slišal sem o njem.« »Na predvečer mlaja udari ravno o polnoči s svojim scimetarjem trikrat po vodi in pri tem vsakokrat pokliči ime sovražnika, ki ga želiš srečati. Potem gotovo pride.« »Ako ozdraviš vjetnico, bom rad verjel tvojim besedam in držal svojo obljubo,« reče Mohamed zamišljeno. •Zavezal sem se in upam, da tako storim.« jc rekel zdravnik. »Dobro tore',« reče princ, »jaz bom držal svojo besedo.« »Pomni pa. da sc jaz zavežem ozdraviti vjetnico in pripeljati onega vojaka, da pa ne morem cesarski visokosti zagotoviti niti srca Idune niti glave Skender-jeve.« »To se razume,« je rekel Mohamed. XII. Naslednjega jutra je armenski zdravnik zopet obiskal svojo bolno vjetnico. Njegov zaščitnik Kaflis ga sprejme z zadovoljnim nasmehom. »Talisman že deluje,« reče evnuh, »vjetnica je ponoči prav dobro spala in pravi, da ji je mnogo bolje. Mošnje zlata so nam gotove. Meni se zdi, kakor da že štejem zlate. Povem ti pa, častiti Hakim, pojdi sem pojdi sem,« in Kaflis se je ozrl naokoli, da se prepriča, da ni nikogar tako blizu, da bi ga mogel slišati, »povem ti,« in pri teh besedah se je vedel zelo skrivnostno,« princ je velikodušen; vsaj me razumeš? Nagrado bova delila. Nc bova se prepirala. Meni ni bilo še nikdar žal, da sem podpiral moža znanosti, in prepričan sem, da mi tudi nikdar nc bo. Princ je, kakor si videl, včasih silen, toda velikodušen. Jaz bi je ne hotel prehitro ozdraviti, kaj?« »Zelo pametno razumgvaš celo stvar,« odvrne Skender in mu popolnoma pritrdi, ko sta zopet stopila v sobano v stolpu. Iduna je z vcI;ko spretnostjo igrala svojo vlogo; poleg tega njena bolezen ni zahtevala tolike izvedenosti, kakor so to ona in njena prijatelja v začetku mislili. Njena bolezen je bila sicer usodna, ker je bila bolj duševna. Ko pa je Iduni zasijal žarek nade, da bo kmalu prosta, da se vrne v domovino med svoje, tedaj je vse tako zelo ugodno vplivalo na njeno zdravljenje. Ni pa se mogla popolnoma premagovati in se je nejeverno smejala, ko ji je Skender boječe omenil o pretečih naporih. Ker je želel, da se skoro povrne v Epir, je sklenil, da pripravi kakor hitro mogoče vse, kar je bilo treba za beg, in ko so tretjič obišče ji Sjioroči, da naj bo dru^o jutro pripravljena za beg. Dosedaj se Skender ni hotel razodeti Iduni; za to je imel več vzrokov. Ni si mogel tajiti, da je Hunija-dova hči vnela v njem čutila, ki jih ni hotel na novo vzbujati. Bil jc odkrit prijatelj Nicejev in popolno uverjen, da je bila sedaj njegova sveta dolžnost, misliti samo na blagor domovine, zato se jc ustavljal vsem podobnim čutilom. Škciuler je bil skromen, pa jc bil tudi previden in trezne sodbe. Tudi ko bi Iduni razodel svoje srce in bi ga tudi ona vzljubila, čutil jc. da ju starost med njim in med Idimo nepremostljiva zapreka vsem njegovim nadam, tudi ako bi ne bilo srcu nobene druge ovire. Skender sc jc. bojeval s svojo ljubeznijo in vzpričo njegove trdne duše ta boj ni bil brez uspeha, četudi jc bil mučen. Čutil je, da mora tako ravnati, ker je to v korist domovine, v srečo njegovega prijatelja in ker s tem sam sebi ohrani dolžno spoštovanje. Bil je namreč preponosen da ne bi e Klube je določil včeraj, da v tej razpravi govori vsaj koroški poslanec Grafenauer, ki utegne priti še na vrsto. V svojem govoru Kramar uvodoma izjavlja, da ni uikako izzivanje, Če Celii na lastne stroške ustanavljalo šole in zborujejo v zaprtih prostorih. Nečuveno je, da zapira o na Koroškem in Spodnjem Štajerskem ljudi zato, ker zahtevajo v slovenščini vozne listke. Po novih jezikovnih postavah so oropani češki delavci po nemških kronovinah svojih narodnih pravic. Nato vprašuje, kaj hoče ustaliti sedanja vlada? Aa policijski zistem v notranjem ministrstvu? Jeli neobhodno potrebno, da se ustali blagodejno Schreinerjcvo delovanje, ki je minister za narodno hujskanje. O Dulembovi avd enci je govoril Kramar zelo odločno. Take protlslovanske vlade še ni bilo, kakršna je sedanja. Tega ne iz-premene tudi cesarske besede in ne avdi-ence. Obžalujemo le cesar a, ki ga vsi spoštujemo in častimo, če je tako poučen o tem, kar se dogaja v Avstrij'. Po zunanji politiki smo priklenjeni na Nemčijo tako, da morajo deati politiko, ki hujska Slovane tako, kakor prej še nikdar ne. Ce bi hoteli razdjati državo, bi vas prosili, nadaljujte to politiko. Kramafu je medlo odgovarjal Pergelt. Njegov odgovor je bil tako medel, da ga še nemški listi ne prinašajo dobesedno, marveč ga le navaja o. Poslanec Grafenauer je vložil interpelacijo glede na jezikovne razmere celovškega glavnega kolodvora, Benkovič o prometnih razmerah južne železnee osobito na progi Z.danmost-Zagreb. Dnevne novice. + Prvi češki Orel na Dunaju. 21. t m. je vprvič na Dunaju nastopil prvi češki Orel z javno telovadbo. Nagovoril jih je drž. in dež. poslanec Šramek in predsed-n.k »Danice« Avsenck. V kratkem se ustanovita Orla v 20. in 15. okraju. Vadili jih bodo tudi Orli »Danlčarji«. Tako tudi med Cehi čezdaljc bolj napreduje krščanska ideja in organizacija. Pojavila se je misel, da bi v 1. 1910 slovenski in češki Orli kje skupno nastopili. Zdar Bflh! + Iz deželne bolnice. »Slovenski Narod^ pripoveduje, da se hoče primanj dr. Gregorič odpovedati vodstvu deže.ne holmce. ker je deželni odbornik profesor Jarc nenapovedan nadziral deželno boinico. -^Narodu« in menda nekaterim zdravnikom deže ne bolnicc ta način vestnega izpolnjevanja dolžnosti po referentu deželnega odbora ni všeč. Seveda, ljuba liberalna prostost je šla po vodi, ni je več! Včasih je bdo lepo in prav in za bolnike posebno pripravno, če so gg. zdravniki, ki so imeli službo v bolnici, lahko hodili in posedali drugod. Pa tisti časi so minu.i, ker ljudstvo, ki plačuje težko prisluženi davke, zahteva tudi od uradništva. da iz-polnuje svoje dolžnosti. Profesorja Jarca je pri n egovi navzočnosti v deželni bolnici spremljal na njegovo izrečno željo »neki« prof. Dermastia, o katerem »Narod« trdi, da bi ga moral službujoči uradnik, to je zdravnik, ki ima ponočno službo v bolnici, vreči iz bolnice. Pozabi pa povedati. da bi moral biti ta uradnik-zdrav-nik v bolnici, kakor to strogo zahtevajo predpisi in se je tudi ravno ob pričujočem nadzorovanju izkazalo kot nujno potrebno! Koga bi pa bilo res potreba vreči iz bolnice, ko prihaja na posete na porod- občutil bridkosti, ako bi lduna zavrnila njegovo ponudbo. Ako bi bil opazil več znamenj prisrč nosti med Nicejem in Iduno, bi morebiti ne bil hotel ostati nepoznan. Ker se mu je pa zdelo, da Hunijadova hči ne ceni preveč strasti atenskega kneza, je deloval pred vsem na to, da bi morala lduna Niceju pripisovati vse zasluge za rešitev. Radi tega je Škender pogostokrat tako ravnal, da je lduna mislila, da je bil on samo Nicejev zaupnik in ia je ves načrt, rešiti jo iz adri-janopoljskega seraja, osnoval njegov mladi prijatelj. Niče j in lduna sta tekom teh treh dni le malo govorila, kadar sta se za nekoliko trenutkov videla. Vendar pa je Niceja tudi teh par besed silno izpodbudilo in ni se mogel ustavljat, prepričanju, da je vzbudil v njenem srcu vneto zanimanje. Rad bi bil čestokrat pohitel k njej in pritisnil njeno roko na svoje ustnice; zavidal je Škendra, ki je mogel brez ov r in težav z njo govoriti, in ko so se vračali v khan, se je hudo ljutil nad ošabnim evnuhom radi vseh muk, ki mu jih je prizadejal s svojim abotnitn govorjenjem in malenkostnim uradnim tiranstvom ter mu onemogočil, da bi vsaj za trenutek govoril z Iduno. V Adrijanopolju pa so delali velike priprave za odhod v Epir, in vsak hip ie bilo bolj nujno, da se Škender čim preje vrne v domovino. Bilo je vse pripravljeno m Škender jc določ'1 četrto jutro za beg. S svojim služabnikom se je podal kakor navadno v seraj, kjer iu je peljal Kaflis v sobano v stolpu in mu med potom čestital ra naglem ozdravljenju jetnice. (Dalje.) niski oddelek, o tem naj izvoli gospoda okrog »Narod'a. povprašati, pa bo izvedela. Tukaj bi bi.e na mestu Vaše seje in Vaše ogorčenje, Vaše zgražanje in Vaši energ!čni nastopi! Somišljenikom pa pri-pomin amo, da .ie popolnoma zlagano, če Narod« trdi, da sta omenjena gospoda hodila po bolnišk.h sobah, ampak res je. da je gospod referent samo po posameznih oddelkih zunaj na hodniku povprašal po službujočem zdravniku, ki ga pa vkljub iskanju ni bilo mogoče zas.ed ti. Namen Narodove« notice je prozoren .n meri samo na to, da se javnost odvrne od bistva stvari. Ze ta prva n e n a p o v e d a n a inšpekcija ob nepričakovani uri je namreč pokazala, da se od gotove strani ne izvršuje služba tako. kakor ukazujejo predpisi, kakor bi bdo v korist trpečega ljudstva in v procvit tako važnega zavoda, kakoršen je deže na bolnica. Po-vdarjamo. da bi bili mi o zadevi na korist prizadetega zdravn ka molčali, če pa hočejo gospodje v deželni bolnici še kaj več zvedeti, poteni bomo točno odgovar a!i, ker izzivati se ne damo, ne da bi stvari v korist odgovor.li. Odgovorili smo danes, ker so izvestni gospodje to stvar nesli ceo v »Grazer Tagblatt« in jo zavili. Tako kot so o tej zadevi v nedeljo sod li volivci na Igu m v Tomišlju, tako bo vsak pameten č ovek pritrdil, da bo vedno le nenazaa-njena inšpekcija kaj izdala in napravila red. Deželni odbornik in referent pa ima po našem skromnem mnenju vsaj toliko prav.co v večernih urah prihajati v deželno bolnico, kot pa kak arti.jer.jski narednik ali kak uradnik banke »Slavlje«. Časi, ko je »Narodov« popir prevpil vso prav.co, so minuli! Naj »Narod« še tako vpije — red bo temeljito napravljen! -f Naši rdečkarji so hudi, ker smo o njihovi nedeljski komediji v »Mestnem domu« objektivno poročali. Jugoslovanska socia.no-demokraška farbarija je zadnje čase s.ino ošabna postala in m!sl:, da se bo prav vsak klanja, pred klobasarijami njenih Demetrovičev in Krispinovičev Pa se motijo. Naši fal rani liberalci mora.'o seveda rdečkarje hvaliti, ker imajo v n m edino in zadnjo zaslombo — saj oboji verujejo v potomstvo od orangutangov. Ampak mi bomo z rdečkarj, pravtako po-medli kakor z liberalc', ker naše .judstvo pozna brezdomovinstvo in protiveisko strupenost socijev predobro, da bi se dalo od njihovih fraz premotiti. Med Jugcs.o-vam socialno-demokraške abo'nosti ne bodo našie prostora, najmanj pa še med Slovenci, ki po pravici smatrajo socialno demokracijo za prazen švinde.. Slovensko delavstvo bo prihodnjo nedeljo pokazalo, da po ogromni večin: je in bo ostalo v taboru krščansko-soc.alne misli! + Goriški deželni glavar. N. Fr. Pr. poroča, da so se Slovenci zelo trudili, da bi bil iz njihove srede imenovan deželni glavar, a da se to ni posrečiio ter da je že imenovan za goriškega deželnega glavarja dr. pl. Pajer, češ, da znaša italijanska več na en glas. »Neue Freie Presse« nravi. da so laški liberalci grozi.i z obstrukcijo, ako ne bi bil Pajer deželni glavar. Kako se razmerje v dež. zboru razvije, še ni gotovo. Edino prav bi bilo, da se dobita obe krščanski stranki pri delu za po-vzd.go koristi dežele! — Zrakoplov. Iz Cerkelj na Dolenjskem se nam piše z dne 23. t. m.: Danes ob 5. uri popoldne smo videli tu zrakoplov. kateri je letel v smeri od Budimpešte proti Reki. Visočino smo cenili okoli 2000 metrov. — Iz Kapele Dobove se nam piše: Dne 23. t. m. med pol 5. in 5. uro popoldne smo opazovali tu piecej velik zrakoplov v visočini kakih 300 metrov v smeri Klanjec na Hrvaškem proti Breži-cam-Belokranjsko. Z daljnogledom se je moglo dobro opaziti vrv, visečo od čolni-čka, kakor tudi ono, ki vodi k ventilu, oseb samih se ni moglo razločevati. — Dežela posebnosti! — Ulica, ki ni zastopana v državnem zboru! O tem piše »Edinost«: To je gotovo nekaj nenavadnega — specijaliteta. Srečen lastnik take specijalitete je sedaj naše tržaško mesto. Kakor znano, je bil do nedavno zastopnik III. mestnega okraja tržaškega sedanji socialno-demokratični disident Pagnini in k volivcem njegovim so spadali tudi prebivalci ulice Chiozza. Pagnini je odložil mandat, a za dopolnilno volitev so ono ulico izločili iz tega volivnega okraja — nje prebivalci se torej niso mogli udeležiti te dopolnilne volitve. Iz teh dejstev pa izhaja tisto interesantno dejstvo, da ona tržaška ulica sedaj nima zastopnika v državnem zboru! Prejšnjega tudi od nje vo jenega zastopnika ni več, naslednika na nje prebivalci niso smeli voliti! — Ergo: v Trstu imamo ulico, ki ni zastopana v sedanjem ljudskem parlamentu! — To je najnovejša tržaška specijaliteta! Najnovejša pravimo. Ker imamo že drugo tako interesantno in karakteristično posebnost, ki nas stavlja izven zakona! Mesto-pro-vincija Trst je — kakor znano — edina pokrajina v državi, ki nima deželnega Šolskega zakona, vsled česar se splošni zakon, veljaven za vse druge, pri nas ne aplicira primerno razmeram, dasi bi bilo ravno pri nas posebno potrebno radi naših posebnih narodnostnih in krajevnih razmer. — Pa imamo pri nas še raznih drugih posebnosti a posebnost nad vsemi posebnostmi je: vseskupni vladni zistem v našem Primorju! — Iz Tržiča. Dne 21. novemhra t. 1. je zapustil svojo fato' tržiški župnik in svetnik vIč. g. Frančišek Špendal ter odšel v Novo mesto, za katero mesto je bil imenovan kot kanonik kolegijatnega ka-pitdja, 2 njim je izgubil Tržič moža, ki je najtesneje združen z zadnjimi tremi desetletji tržiške zgodovine. Prišel je prvikrat v Tržič kot kaplan že leta 1869. in je ostal na tem mestu dve leti. potem pa je kot župnik prišel zopet nazaj leta 1880. Od tega leta do zadnjega časa je deloval nepretrgoma v blagor seb. izročenih vernikov. Tržičam vedo ceniti njegove zasluge, kar so pokazali posebno sedaj, ko jih je zapustil. V znak hvaležnosti so mu gospodje podarili dragocen zlat prstan, gospe in gospodične pa krasen kelih. Obe darili imata vrezane latinske besede, ki se slovensko glase: »Preča^titeniu g. kanoniku Fr. Špendal župljani Tržič 1909«. Ko je odha.'al, so ga čakali farani pod župni-ščem in mu zaklicali prisrčen: Z Bogom! Zastopniki cerkve in občine so ga spremil' do ko'odvora. nekateri od teh celo do Kranja. Tako se je ločil župnik od svojih ljubljenih faranov, a v duhu bo še vedno ž njimi združen os'al. ka^or je sam obljubil tedaj, ko so mu izročili prstan ;n kelih. Rekel je t?-krat: nrstan era bo vprino spominjal vezi ljubezni, ki ga druži s Trži-čani. tudi ko ne bo več pri njih. kelih pa ga bo bodril, da bo v molitvah in posebno pri sv. maši dobremu Bogu priporočal svoje bivše farane. — Bog ga ohrani na novem' mestu še velik" let. k^era nai mu sladi zavest, da v Tržiču zanj bije o hvaležna srca ki zanj nrosijo: Bog Vam povrni tisočero, ka- ste nam dobrega storili! — Katoliško izobraževalno društvo sv. Jožefa v Tržiču prired' v nedeljo dne 28. novembra t. 1. ob 7. uri zvečer igro »Revček Andrejček« in jo ponovi v nedeljo dne 19. decembra t. 1., ob 4. uri popoldne v dvorani »pri Bastelju«. — redna odborovn se'a »Matice S ovenrke« bo v petek, dne 26. novembra t. 1., ob 6. uri zvečer v društveni pisarni. Dnevni red: Pravna zadeva g. dr. Cerin contra »Matica Slovenska«. — Ponesrečen roiak v Amer'.ld. Piše se nam iz Sheboygana: Dne 1. listopada se je ponesrečil rojak J. V i d m a r iz Senožeč pri Sv. Petru na Notranjskem. — Dne 30. vinotoka je v Ameriki umrl rojak Josip Mrgole v starosti 22 let. — Zg'noli zagrebški trgovec z drva-ml* Svoj čas smo poročali, da je izginil zagrebški trgovec z drvami Defour ml. ter da se sumi na zločinsko umorstvo. Poizvedbe pa so sedai dognale, da je mladi Defour vsled sbbih špekulacij prišel v denarne zadrege, da si je še nepošteno nabavil večjo vsoto denarja in pobegnil v Belgijo. — Dve nesreči v Pulja. 20. t. m. sta se zgodili tu dve grozni nesreči, kateri sta zahtevali dve žrtvi. V Vale de Figo, kjer zasipajo morje, je bil pri odstranitvi razstreljene mase zaposlen tudi dninar Karadija iz Livna pri Bosni. Naenkrat se vsuje zemlja in podsuje Karadija. Takoj se je odredilo vse mogoče, da se reši ponesrečenca. Posrečilo se je odkopati še živega, toda bil je revež do malega skoro zmečkan. Prebita mu je bila lobanja, strte prsi in zlomljene roke. Preoeljali so ponesrečenca v mornarično bolnišnico, kjer je še isti dan izdihnil. Sprva se je mislilo, da je ponesrečenih še več delavcev, toda izkazal se je ta strah pozneie kot neutemeljen. Na kraj nesreče je prihitei tudi admiral Ripper. — Druga nesreča pripetila se je pri gradnji doka. kjer je delavec Sestan iz Antignana padel kakih 5 do 6 metrov globoko ter zadobil pri padcu tako težke poškodbe na glavi, da je še isti dan v bolnišnici umrl. Ogenj. Iz Dolenjevasi pri Rdmici se nam piše: Danes, 24. novembra, zjutraj ob 6. uri •je pričelo goreti pri Medvedu (Šobar) v Prigorici. Pogorel je skedenj z vso mrvo. kmetijsko orodje in mnogo fižola. Le hvala Bogu za nekaj snega in da ni bilo vetra, sicer bi ime'i strašno pogorišče. Nekateri pravijo, da je zažgala zlobna roka. — Avstrijska postaja za torpede v Umagu. Cuje se, da misli avstrijska mornarica prirediti prstanišče v Umagu (Istra) za postajo torpedov. Zato je pa treba zapuščeno pristanišče iztrebiti in ogromno skalo, ki pod morsko globino zapira večjim ladjam vhod, z dinamitom razstreliti. V Umag se pride iz Trsta po četrturni vožnji. — Irredenta v Trstu. Simpatije Trža čanov za generala Assmari so zelo velike. Listi poročajo o čudnem zadržanju tržaškega prebivalstva nasproti generalu Assmari. ki je propovedoval vojsko z Av-str.jo. Stot:ne telegramov in pisem se je odpos'alo temu možu. Kdor pa ni tega storil. mu je vsaj poslal vizitko in pripisal par besedi. Societa I rieste-Trento, ki ima svoj sedež v Rimu, zbira denar za častno sabljo, kojo bo društvo poklonilo Assina-riju. — Sedaj pa naj Slovenci storijo kaj enakega, pa imamo novo veleizdajsko pravdo! — Zdraviščui kaslno v Opatiji. Istrski deželni odbor je potrdil sklep občine Voloska, da v sporazumu z zdraviliščno komisijo postavi v Opatiji zdraviščni ka-sino. Oba dela nosita po eno polovico stroškov, ki so proračunarti na 2,200.000 kron, od teh 250.000 kron samo za zasipanje morja. Potrebni kapital nabavijo potom posojila. — Iz Moravč. Prihodnjo nedeljo, prvo adventno, 28. t. m., ima »Kmečka zveza za moravško dekanijo« svoj občni zbor. Po občnem zboru pa političen shod, na katerem bosta poročala dr. Rožič iz Ljubljane o kmetski organizaciji, posebno o pomenu kmetskih zvez, in poslanec dekan Lavrenčič, ki bo govoril o deželnem zboru. Ta shod bo dal tudi vsekako zadoščenje našemu knezoškofu za zadnje ostudne napade od strani liberalcev. Začetek po popoldanski službi božji ob 3. v prostorih tukaišnje^a izobraževalnega društva. Somišljeniki, posebno možje odbora kmečke zveze in zaupniki na noge. — Naše izobraževalno društvo se živahno giblje. V dveh mesecih je priredilo troje potrebnih predavanj. Minulo nedeljo pa so nas zopet razveselili vrli diletantje izobraževalnega društvi z dvema igrama. Izborilo so noo-ndili svoje vloge. Čast pevcem in igravcem. Kot čujemo, fantie kmalu zopet nastopijo. Občinstvu tudi hvala za tako silno številen obisk, nekaterih smo pa le še pogrešali. Fantje naprej ko-rajžno po začrtani poti. — V ponedeljek se je poročila vrla hči našega župana in mesarja Frančiška Klopčič z mladeničem Jan. Klopčič, ki je doma na Vrhpolju iz vzgledne hiše. Isti dan se je tudi poročil Fr. Učakar. sin daleč znanega štornika z Marijo Urbanija iz poštene Jelarjeve hiše iz Gorice Nevesti sta bili vzgledni članici tukajšnje M. D.Veliko sreče! — KnjigoveJki štrajk v Zagrebu je končan. Sklenila se je triletna pogodba, glasom katere se zvišajo plače za 2 do 4 krone; minima na plača za pomočnike je določena na 18 do 24 K tedensko. Delo se je pričelo zopet 25. t. m. Prva bolniška blagajna v Bosni se je 21. t. m. konstituirala v Sarajevu. Volitve so se vršile v mestni palači in so se jih obe delavski stranki — hrvaška in soc. demokratična — z veliko vnemo udeležili. Izvoljenih je bilo 46 članov upravnega predsedstva, in sicer so dobili pretežno večino socialni demokrati. — »Wiener Allgemelne Zeitung« o nekaterih medicinskih specijaiitetah. V »Wlener Ailgemeine Zeitung« čitamo: Pred kratkim časom ie nižjeavstrijska zdravniška zbornica odposlala ministrstvu vlogo glede uradnega nadzorstva prodaje raznih »tnedicinsk.il« specijalitet. Ta vloga je važnega, princip;jelnega pomena. V tej vlogi se zahteva, naj se v bodoče od časa dO časa te specijalitete ex offo preiščejo kemično. Ker se mora vsako tako sredstvo prodajati z označbo sestavin, se mora uspeh kemičnega preizkusa, ako se ne strinja s postavno zahtevano označbo, objaviti v uradnem listu, da se občinstvo na ta način obvaruje. Med drugim naj se taka Specijaliteta konfiscira v vseh trgovinah, a ko pa se ponovi podoben slučaj, naj se prodaja prepove. Vloga navaja slučaj, da so večkratne kemične preiskave Seravallijevega železnatega kina-vina dognale, da se naha a v tem vinu mesto označenih 0-4 odstotkov železnega oksida samo 0 001 do 0-006 odstotkov, to se pravi toliko kot vsako navadno vino. Po-ieg tega pa je še barvano s takozvano »cochenilie«. — Shod bosenskih odvetnikov se je minolo nedeljo vršil v Sarajevu. Prva točka dnevnega reda je bila sestava odvetniškega tarifa. Najvažnejše pa je biio posvetovanje o poročilu na vlado, v katerem zavzemajo bosensko-hercegovski odvetniki svoje stališče nasproti postavo-daji in sodni praks'. Ostro se je kritiziralo nedostatnost sedanje postavodaje in zahtevalo med drugijn, da se potnede s starimi postavami iz turških časov in se uvede avstri sko državljansko pravo. Sklenilo se je tudi ustanovitev novih odvetniških mest v Trebinjah, Ljubušk1, Livnu, Brčki in Bjelini. — Pri katastrofi v ameriškem rudniku ponesrečilo 18 Slovencev. Ameriški slovenski listi poročajo, da je pri katastrofi v Sheryu, 111., moralo umreti 18 slovenskih premogarjev. — Protestni shod proti preme tltvi »Lloydovega« arzenala iz Trsta v Tržič (Monfalcone). Vlada hoče kupiti prostor, kjer je sedaj »Lloydov« arzenal, ker ga rabi za novo trgovinsko luko pri Sv. Andreju. — Naročila na inozemske časopise. Poštno ravnateljstvo poroča: Objavlja se v splošno znanje, da c v svrho, da se za-brani zakasnjevanje pri odpošiljanju posredovanjem pošte naročenih inozemskih časopisov, neobhodno potrebno, da se dotična naroČila prijavi najmanje 14 dni pr >d 1 početkom naročbe. Kasneje prijavljenim naročilom se ne more zajamčiti niti pravočasno in redno dopošiI.'anje naročenih časopisov niti naknadne dopošiljatve že iz-iš ih izt'sov s stran: administracije dotičnega časopisa. — Kmet,j ka šola na Grmu šteje letos 32 učencev in sicer 22 novih in 10 drugo-letnikov. Od etošnjih učencev e 12 Dolenjcev, 5 Gorenjcev. 4 Notranjci .n 1 Šta-jerc. Pričakovati je, da se število učencev v novo urejeni šoli zanaprej še pomnoži. Zimska šola šte-je 9 učencev, letna šola 13 učencev. — Tečaj za krmljenje živine. Kmetijska šola na Grmu priredi v nedeljo 5. decembra tečaj za krmljenje živine. Tečaj traja od 9. do 11. dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. Na vsporcdu tečaja je: Živalska prebava; množma potrebne krme; vrednost različnih krmil; raba in nakup močnih krmi ; pripravljanje in pokia-danje krme. Od 2. do 4. popoldne je praktičen pouk v hlevu in krmiliva'. Vabimo živinorejce, da se mnogoštevilno udeleže tega tečaja na Grmu. Kulturni boj. Stari trg pri Ložu. Danes smo dobili o tem shodu poročilo, ki se glasi: V nedeljo, dne 21. t. m. vršil se je javni shod, na katerem je bilo navzočih 350 mož, akoravno je vreme bilo skrajno s abo. Shod otvori P. Havptman, župni upravitelj, in podeli besedo g. dr. Peganu, ki poroča o zadnjem zasedanju deželnega zbora in delovanju S. L. S. ter o hudobni agitaciji liberalcev z znano brošuro. Na to .poroča g. Fr. Drobnič o prizadevanju liberalcev, da bi preprečili delovanje S. L. 5. pri zadnjem zasedanju deželnega zbo ra. Obema govornikoma so zbrani možje živahno pritrjevali ter soglasno sklenili dve resoluciji, v katerih odločno protestirajo proti zlobni agitaciji nasproti presvit. knezoškofu ter obsojajo zlorabo plemenitih Njegovih namenov in njihovo pohujše-vanje mladine z brošuro. Slovesno izražajo svojo popolno udanost in hvaležnost svojemu škofu za Njegovo gorečnost in apost. delovanje za svoje ljudstvo. V drugi resoluciji pa izražajo popolno zaupanje poslancem S. L. S. ter obljubijo jih vedno podpirati pri trudapolnem delu za blagor slovenskega ljudstva. -f Za knezoškofa. Dne 21. t. m. sta .priredili župniji Srednja vas in Kopriv-mik skupno romanje na Sveto goro, ki se je izvršilo v najlepšem redu in ob najkras-ttejšem vremenu. To romanje je bilo obenem si:ajna manifestacija za presvetlega knezoškofa in protest proti liberalni hudobnosti. Zato se je odposlala na Presvetlega sledeča brzojavka: »350 Bohinjcev moli v Marijinem svetišču na Sv. Gori za Presvetlega in mu izraža svojo neomejeno udanosit.« Štajerske novice. Štajerski vinogradniki, pozor! Prihodnjo nedeljo, 28. novembra, se vrši na Spodnjem Štajerskem mnogo shodov proti nameravanemu novemu davku na vino. Ako bi ta davek stopil v veljavo, tedaj bi s tem bili vsi naši vinogradniki hudo prizadeti. Zato pa vsi polnoštevilno na shode, kjer bodo poslanci nameravani davek natančno razpravljali in kjer naj vsi, ki jim je mar do svojega stanu, odločno protestirajo zoper to vladno namero. Vršili se bodo shodi, kolikor nam je znano, v sledečih krajih: Ljutomer, pri Vavpotiču po večerni-cah, poroča Roškar; Sv. Križ na Murskem polju, gostilna Jureš, po rani maši, Roškar; Konjice v kaplaniji, po rani maši, dr. Verstovšek; Slov. Bistrica, v hotelu Avstrija, ob 3. popoldne, Novak, Pišek; Fram, gostilna Tumer, po sv. maši, Pišek; Kostrivnica, pri Lindiču, po rani sv. maši, dr. Korošec; Sv. Peter v Medvedjem selu, v župnišču po večernicah, dr. Korošec; Imeno, gostilna Pajk, ob 3. popoldne, dr. Jankovič. Sv. llj v Slov. Goricah. pri Celcerju po večernicah, Robič in dr. Hohnjec; Sv. Tomaž pri Ormožu, po rani maši pri Zimiču, Meško; Sv. Miklavž pri Ormožu, pri Golenku, po večernicah, Meško; Sv. Lovrenc na Dravskem polju v Zadružnem Domu, po rani maši, Oz-mec; Majšperg, pri Svaršniku, po večernicah, Ozmec; Slivnica pri Celju, v župnišču, po drugem sv. opravilu, Vrečko. Vse somišljenike po teh krajih vabimo da se teh shodov v najobilnejšein številu udeležijo! š Meščanske šole za štajerske Slovence. Štajerski Slovenci še pravzaprav dozdaj nimajo svoje meščanske šole. Meščansko šolo obiskujočih slovenskih otrok hi ne manjkalo, tudi zmožnosti za višji pouk slovenskim otrokom nihče ne more odreči. Toda »pravica pesti« nc dovoli nobene slovenske meščanske šole. Edino, J^ar so dosedaj koncedirali Slovencem na štajerskem, je to, da so jim namenili tri deželne meščanske šole eno v Celju, eno v Radgoni, eno v Krškem na Kranjskem. 1 Za meščansko šolo v Krškem plačuje namreč tudi štajerska dežela nekaj, da smejo štajerski otroci obiskovati to šolo. Na tej šoli je učni jezik sicer še tudi nemški, vendar se praktično poučuje bolj slovenski ko | nemški: torej vsaj nekaj. Na celjski in radgonski meščanski šoli je pa slovenščina za Slovence obligaten predmet. Te prednosti Slovenci nimajo na nobeni drugi meščanski šoli. S tem se vsaj kaže, da sta te dve šoli namenjeni tudi za Slovence. A glavna prednost teh dveh šol je to, da sta deželni, da ima torej vsak deželan pristop k tema šolama. Zdaj se pa kuje velik zločin na eno teh treh šol, do katerih imajo štajerski Slovenci zajamčen pristop. Celjsko deželno meščansko šolo hočejo namreč izpremeniti v celjsko mestno meščansko šolo. Ko se to zgodi, potem imajo pravico do celjske meščanske šole samo otroci mestne celjske občine. Ce pa kak drug učenec bo sprejet, bo ta le tuiec ali gost (geduldeter Gast). Na sedanji deželni meščanski šoli v Celju imajo Slovenci ve-čino, zato se čutijo Slovence. Ko bo šola mestna, bodo le toliko Slovencev sprejemali in takih, da se bodo dali germani-zirati. Nespamet in samoumor bi bila tedaj zahteva da SJovenci v to dovolijo brez kompenzacije. Štajerski Nemci namreč Slovencem ne privoščijo sploh nobene meščanske šole, ker pravijo, da je »za krompir kopati znati« ljudska šola dovolj. Do treh imenovanih šol pa imajo Slovenci vsa i nekaj pravic. Teh pravic si ne damo vzeti. Tudi tu naj velja »posestno s+anje« ali pa »status quo«. Od tega »posestnega stanja« odstopimo le, če se nam da primerna komnenzacija v obliki popolnih slovenskih meščanskih ali realnih šol. Predlogov v tem oziru so poslanci stavili dovolj. Treba je Ie, da se zedinijo na najvažnejše zahteve, recimo v oblik' ene realke v Trbovljah in ene meščanske šole v Žalcu ali v Št. Jurju ob južni železnici, od katere zahteve ne smejo pod nobenim pogojem odstopiti. Zdaj je najugodnejši trenutek, da se to doseže. š Nova deška šola v Celju. O tem se nam še piše iz Celja: Občinski odbor je sklenil kupiti prostor za novo mestno deško ljudsko in meščansko šolo v podaljšani Karolinški ulici v Celju. To ie blizu prostora, kjer je kupljen prostor za slovensko ljudsko šolo, iu blizu Gaberja, da bodo lažje lovili slovensko deco v svojo šolo. Kaj pa je s slovensko šolo? Kaj pa dobijo Slovenci na mestu dež. meščanske šole v Celju, če Nemci že zidajo svojo mestno meščansko? š Žalski župnik in duh. svetovalec č. g. M. Koren je 24. t. m. praznoval v navzočnosti več duhovnih sobratov zlato sv. mašo ob priliki blagoslova novih slik v novo slikani žalski cerkvi. Na mnohaja Ijeta! š Srebrno poroko je obhajal včeraj v Vojnikur pri Celju g. Anton Brezovnik, pisatelj »Šaljivega Slovenca« in njegova gospa soproga Roza Brezovnik roj. Vrečar š Ptuj. »Pozor« ima v nedeljo dopoldne v Narodnem domu shod. Dnevni red: Poročilo o nameravanem novem vinskem davku. š Duhovne vesti. C. g. župnik Mihael Strasek v St. Jatižu na Peči je stopil v pokoj in se preseli v Slovenjgradec. — C. g. Anton Mojžišek, župnik v Št. Rupertu nad Laškim je dobil župmio št. Janž pri Sp. Dravogradu. — C. g. Miroslav Volčič, kaplan v Slovenski Bistrici, bo dne 1. decembra inštaliran na župnijo Brezno ob koroški železnici. š Maribor. Zgodovinsko društvo za Sp. Staier ima v nedeljo. 28. novembra, ob treh pop. v Narodnem domu svoj občni zbor s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Francoska gospodarska politika v Iliriji, predava g. dr. Vladimir Vošnjak. 3. Poročilo o društvenem delovanju. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. š Protestantizein na Ptuju. Uredništvu »Slovenca« v Ljubljani. Z ozirom na § 19. tiskovne postave zahtevam, da sprejmete sledeči stvarni popravek članka, ob-javl'enega pod napisom »Protestantizein na Ptuju« v rubriki »Štajfcrske nov'ce« v 259. številki »Slovenca« z dne 12. novembra 1909, to pa na istem mestu, z istimi črkami in v prvi ali drugi prihodnji številki: Ni res, da so med drugimi izstopile tri hčerke gostilničarke Moser »Zum Ele-phanten«. Res jc pa, da sc jaz podpisana gostilničarka »Zum Eiephanten« ne imenujem Moser, marveč Klobutschar. Res je nadalje, da nimam troje hčerke, marveč samo eno. Res je nadalje, da moja hčerka ni k protestantizmu prestopila, ker tega sedaj sploh storiti nc more; stara namreč še ni 14 let. — S primernim spoštovanjem Mariaime Klobutschar. — V Ptuju, dne 17. novembra 1909. š Ptujsko žganje. Morda se nik er na svetu ne popije toliko žganja, to se pravi šnopsa, kakor na Ptuju in ptujski okolici; zato pa tudi ni nikjer toliko zločinov in nesreč, kakor tu. Pretečem teden si je v ptujski hiralnici nek Franc Kozjak prere-zal žile, ko mu niso hoteli dati žganja, ka- terega je sicer kar vlival v se. Ze Šolarji ga dobivajo v mnog:h družinah za zaju-trek, mnogi ubogi ljudje ga pije-io kar za ze o. Gorje človeku, ki bi se drznil nastopiti proti alkoholni kugi na Ptuju! š Ptuj. Protestantizein, t. j. odpadni-stvo na Ptuju posebno v zadnjem času zelo napreduje. Prusovski agitatorji imajo zlasti »srečo« pri mladih ljudeh, posebno pri netnšk.h »turnerjih«. Zopet je odpadel uslužbenec v Blanketovi tiskarni, komaj solii odrasli Kreft. Blanke tiska »Štajerca« in čudno, ravno pri Blanketu odpada največ uslužbencev! š Prvi sneg -je v Ptuju zapadel na E!i-zabetino, dne 19. novembra. Ker so tla od dežja še mokra, se kmetovalci bojijo za izredno lepe setve, ozmiine. š Ptuj. Prebivalce od Ptuja naprej proti Središču opozarjamo, da naj bodo pripravljeni prihodnjo nedeljo na povo-denj. Poslavljal se bo namreč to nedeljo od prijaztvh Ptujčanov protestantski vikar Boehm, zato se je bati, da bo Drava vsled velikih solz ptujskih lutriš Nemčurjev prestopila bregove. Korone novice. k Svojih činov jih je sram! Dočakali smo, kar smo pričakovali. Koroški nemški narodovci so ljudi svoje stranke nasproti Slovencem tako razhujskali, da se sedaj že sramujejo njihovih činov, posledic neprestanega hujskanja, in skušajo tolovaj-stva svojili pristašev zvrniti celo na — Slovence. V noči od 16. na 17. t. m. je nekdo pobil na »Tamburaškem domu« v Bruci okna. Neka žena, ki je slišala žven-ket šip. je takoj sklicala najbližnje sosede, ki pa zločinca niso več dobili, ko so prišli na lice mesta. Vsled te nove hudobije je bilo ljudstvo grozno razkačeno; pozabiti ne more nemških tolovajstev ob otvoritvi doma. Slabo bi se bilo godilo pobijalcu šip, če bi bil prišel v roke razjarjenemu občinstvu. »Freie Stimmen« zagotavljajo sedaj — seveda brez vsakega dokaza — da šip brez dvoma ni poH noben Nemec, ampak trdijo sledeče: »Kakor se splošno zatrjuie, je zelo verjetno, da je to po*-ed-nost (Bubenstreich) učinil kak bindišarski velikaš, da bi imel povod za hujskanje proti Nemcem.« Glasilo nemških narodov-cev se torej že sramine čina svojih otrok. Čudno, da ta list ne trdi, da so razgrajali in u p i I i pri otvoritvi »Tarr^-^škega do-nia« Slovenci in da so se obnašali kakor zverine. Saj piše tudi. da so bili Slovenci prvi, ki so začeli med Ne^ci in Slovenci kaliti mir. Uprav nemškonacionalno fari-zejstvo. Na Bruci ni Nemcev, če izvzamemo učitelja in par železničnih uradnikov, ki niso domačini. Nahujskanih je le par od »Siidmarke« plačanih nemčurjev. O prepiru med Nemci in Slovenci na Bruci torej ne more biti govora. Huiskafi proti Slovencem so začeli prvi le siidmarkovci in beljaški vsenemci. Sramujejo se torej svojih lepakov in pozivov in lažejo po stari na^aHi javnosti. lj K ljubljanski »Zadružni Zvezi« je pristopila zadnji čas ugledna hranilnica in posojilnica v Spodnjem Dravbergu. Želeti jc pač, da to čim najpreje store še ostale slovenske posojilnice Koroške, da kakor na drugih poilih, tudi v tem oziru med koroškimi Slovenci zavlada popolna edinost ! š Škandal! Zadnji čas se po nemških svobodomiselnih listih mnogo piše o občinskih svobodomiselnih listih mnogo piše o občinskih volitvah na Otiškem vrhu. Tudi vi ste o tem že govorili. Treba pa zopet in zopet opozoriti na to, ker se v vsem kaže nemško - slovenska liberalna zveza. Tudi koroški nemški listi prinašajo o tem da jša poročila in poz vljajo zlasti občino Spodnji Dravograd, naj posnema svoje sosede! Pravijo, da so kljub »slo-vensko-klerikalni« agitaciji bili izvoljeni »štram-fortšritlih« možje, katerim brez obotavljanja prištevajo tudi pristaše Kmečke zveze! Ali so znoreli, ali se nalašč lažejo! Tudi g. Pernat teh poročil gotovo nc bo vesel. Zlasti jih veseli, da je bil za župana zopet izvoljen »der stramm-fort-schrittliche« Jan. Verdnik p. d. Poder-žan, ki je v občinski odbor znova zlezel zopet v prvem razredu, a to samo z 1, reci enim glasom večine. To je tisti Poderžan, ki je pri zadnjih deželtiozborskih volitvah na vse pretege delal za »Narodno stranko«, kričal na vse grlo po shodih, pisal mogočna pisma itd. In temu možu kličejo zdaj v teh za Slovence tako kritičnih časih zagrizeni nemškonacionalni listi »ein herzlichcs Meil«!! — Za nas je tega dosti! Besedo imata zdaj »Narodna stranka « in nje ljubljenec Poderžan. Obema »Meil«! k Saški kralj v Trbižu. Iz Prebila se poroča: V petek je dospel v Trbiž saški kralj Friderik Avgust ter se je udeležil žc več lovov. Na Koroškem se bo mudil 12 dni. V teku teh dni se bo kralj udeležil lova tudi v prebilski okolici. k Vlak povozil delavca. V soboto ob I. uri popoldne je povozil vlak na postaji Bistrica v dravski dolini železniškega delavca Franceta Kuharja. Vlak je truplo grozovito raztrgal, da so morali posamez- ne dele telesa zbirati skupaj. Nesreče je bil delavec sam kriv, ker nihče ni smel , O" trenutek stopiti na progo, ko sO imeli delavci odmor. Strojevodja je dal 40 m i pred krajem nesreče svarilno znamenje, a je bilo že prepozno. OGRSKE ZMEDE. Vladar je bil v ogrskem kronskem svetu zelo nevol en in se je opetovano ne-voljno izrazil zaradi stanja krize. Na Ogrskem so zelo pobiti, ker se vladar nc uda m Košutu ničesar ne privoli. Poročajo, da če Košut ne dobi koncesij, izgubi njegova stranka vso oporo v deželi. INOZEMSTVO. Srbija. V skupščini je radikalni poslanec Radovanovič vprašal finančnega ministra, kaj hoče storiti, ker uvaža Avstrija kljub brezpogodbenega stanja b ago v Srbijo, medtem ko Srb\ja ne more ničesar uvažati v Avstri;o. Zahteval je. naj se carinski tarif nasproti Avstriji zviša za 200 odstotkov. Finančni minister Protič je odgovoril, da med obema državama ni ca-rimske vojske. Pač pa hoče skrbeti, da se srbske koristi bolje čuvajo. Albanci so ustrelili nekega srbskega obmejnega podčastnika. Vel;k škandal so napravili srbski častniki v Landskronu na Švedskem. Podpolkovnika Rojkovič, enega stotnika in dva kemika jc odposlala srbska vlada v Landskron, da prevzamejo smodnik. Rojkovič se je pa spri tako z ostalimi člani komisije, da je moral pobegniti v tvornico pred svojimi tovariši. Tvorniško vodstvo je brzojavno pros;lo srbsko vojno ministrstvo, naj podpolkovnika varuje. Rojko-viča dolže. da ga je tvornica podkupila. Srbsko vojno ministrstvo je pozvalo celo komisijo nazaj v Belgrad. Spor med Nikaraguo in Sev, Ameriko se je poostril. Predsedirk Zelaya ni odgovoril na neko noto ameriškega konzula. Zelaya utrjuje Managno. V Koreji so japonske oblasti zopet zas'edile veliko protijaponsko zaroto. Več sto zarotnikov so odpeljali na Japonsko. Vkljub temu se vstaja vedno bolj širi. Ljubljanske novice. NOVA NAŠA ORGANIZACIJA V LJUBLJANI. Ljubljana, 25. nov. Včeraj zvečer je napravila ljubljanska organizacija S. L. S. zopet lep korak naprej. V »Rokodelskem Domu« se jc zbralo lepo število pristašinj in pristašev S. L. S., da ustanove »Prosvetno društvo za kolodvorski okraj. Ustanovno zborovanje se je sklicalo po § 2 shodne postave. Med navzočimi opazimo deželnega odbornika prof. Evgena Jarca, dež. posl. dr. Zajca, ravnateljna Prosenca, lepo število dam, zastopnike frančiškanskega samostana, obrtnike, delavce. Ni bilo nikake ločitve po stanovih. Namešana, demokratična družba, kakor je demokratična S. L. S. V lepem nagovoru jc deželni odbornik prof. Evgen Jarc govoril o pomenu in o namenu novega društva, ki mu je namen, da širi prosveto in da družabno druži pristašinje in pristaše S. L. S. kolodvorskega okraja. Po Jarcovem nagovoru se izvoli odbor, ki sc sledeče konstituira: predsednik: ravnatelj Prosenc, njegova namestnica gospa Marija Manfredo, tajnica gospica Pavlina Nedved, tajničin namestnik: Pengov Ivan, blagajnik Trtinek Frančišek, njegov namestnik Snoj Anton, knjižničar Simon Karol, odborniki: Katarina Snoj, p. Ernst, Vinko Zabukovec; pregledovalca računov: gospica Merala in Anton Kralj. Predsednik ravnatelj Prosenc v lepem govoru, kateremu zborovalci navdušeno pritrjajo, naglaša, da bo novo društvo v prvi vrsti gojilo verska in narodna načela. Dal Bog, da bi novo društvo delovalo Bogu. domovini in narodu v čast. Načelnik J. S. Z. g. posl. dr. Zaje govori o pomenu in o namenu »Jugoslovanske Strokovne Zveze« in povabi vse navzoče na IV. vseslovenski delavski shod, ki bo dne 28. t. m. v Ljubljani, na kar predsednik ravnatelj Prosenc^ zaključi lepo uspeli ustanovni shod. Članarina rednih članov novega društva znaša mesečno 20 vinarjev. Pričakujmo. da bo novo društvo vrlo vršilo svojo zastavljeno nalogo. Pristop novemu društvu naj se javi tajnici Pavlini Nedved, Marije Terezije cesta št. II. Ij Zanimiva prireditev v Rokodelskem Domu. Katoliško mladeniško društvo vljudno vabi k gledališki predstavi, ki jo priredi v nedeljo, 28. novembra 1909 točno ob 6. uri zvečer v Rokodelskem Domu, Komenskega ulice št. 12. 1. Pozdrav. 2. Petje. Iz prijaznosti sodeluje g. Ludovik Bajde s samospevoma: Monar: Oče Kolping, hvala tebi! Burgarell: Nazai v planinski raj. 3. Govor. (Govori prof. dr. Josip Jerše.) 4. Crtu vitez. (Igrokaz v petih dejanjih; spisal H. Houbcn.) Vstopnina: Sedeži I. vrste 80 vin., II. vrste 60 v., III. vrste 40 vin., stojišča 30 vin. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. lj Katoliško slovensko izobraževalno društvo na Selu je v nedeljo zvečer priredbo predstavo, ki je uspela nad vse pričakovanje. Ljudstva se je kar trlo, do -400 ljudi je našlo prostora v Oražnovi prostorni dvorani. Po izvrstnem govoru odličnega ljudskega govornika g. dr. Jcršcta so vrla dekleta iz Scla in Most predstavljale igrokaz »Elizabeta, turinska grofl-nja«. Pa kako? Čudili smo se deklicam, ki so z večine delavke v tovarni, pa so nastopale tako sigurno in naravno, kakor bi bile na odru doma. Tolike spretnosti, toliko pojmovanja vlog, toliko čustvenosti v prednašanju res nismo pričakovali. Občinstvo je bilo naravnost očarano in je z vedno večjo napetostjo čakalo novih dejanj. Ni matrkalo smeha, ko jih je pogumna Mara solila grajskemu valpetu, pa se je porosilo tudi še celo moško oko, ko je Elizabeta, ta -junakinja krščanske ljubezni, nastopala kot mati revežev, ko jc zvedela novico o smrti soprogovi, ko je jemala pregnana iz gradn slovo od Marijine podobe. Zares krasni prizori, ki blaže srce in more strasti! Pa sc je Elizabeta tudi popolnoma vživela v vlogo, šlo jej je iz srca, zato je segla v srce. Pa ta Sofija, hudobna tašča, ta prevzetna intrigantinja, kako smo jej privoščili, ko je naposled oropano krono morala vrniti Elizabeti. Vse osebe so izborno pogodile svoje vloge. Čestitamo vsem na lepem uspehu, društvu pa kličemo: Naprej! lj Krščanska ženska zveza. Jutri, 27. t. m. ima krščanska ženska zveza svoje redno predavanje. Začetek ob pol 8. zvečer. Članice, pridite polnoštevilno! Zopet zanimiv govor! Ij Gg. sekundarlji deželne bolnice so imeli včeraj v gostilni pri Cotiču sestanek o tem, kako razdeliti inšpekcijske ure. Če je nadbabica imela včeraj tudi kak sestanek, ne vemo. lj Na oklicih so: G. Anton Svoboda, godbenik, z gospodično Matildo Kmetec, komtoaristinjo; Franc Burger, hišni posestnik in tovarnar z Mihaelo Javoršek; Anton Gašperlin, uradnik banke »Slavije«, z Marijo Kerč, trgovko. lj Umrl je F r a n Jakopič, izvo-šček v Krakovem. Svetila mu večna luč! Pogreb bo jutri ob 3. uri popoldne. Ij Kolegijalnost ljubljanskih naprednih učiteljev. Piše se nam: »Učiteljski Tovariš« vedno in povsod poudarja kolegijalnost. Lepa beseda, ko bi bila tudi le resnična! Redka je tned kolegi na deželi, najmanj je pa najdeš med tistimi, ki pišejo največ o nji, t. j. med ljubljanskimi naprednimi učitelji, razen nekaj častnih izjem. Evo vam dokaza! Na obrtno-nadalje-vavnih šolah ima ljubljansko učiteijstvo nekaj postranskega zaslužka. Letos sta bila nastavljena učiteljem na teh tudi dva mlajša učitelja — preklicana Slomškarja. Seveda sta tudi obiskovala v počitnicah za to potreben tečaj z namenom, da bosta s tem tudi nastavljena na tej šoli, da bosta tako mogla preživiti svoji mnogobrojni družinici, ki jih v Ljubljani s samimi dohodki učiteljske plače nikakor ni mogoče. S tem pa je bila vržena iskra v slamo! Od gospoda na magistratu, ki se sam imenuje »učiteljski bav-bav«, doli do zadnjega liberalnega suplenta je bilo vse pokonci. Na magistratni strehi od tega dne, ko je bila seja šolskega odbora, vsi vrabci čivkajo le ti dve imeni, tolikokrat sta bila menda imenovana pri seji; menda se je šlo več za nju, kot za ves inventar stro-kovno-nadaljevavne šole, ki baje še sedaj ni v redu. — Gg. tovariši, ki so si tekom večletnega bivanja v Ljuoljani pridobili že skoro vsak svoj postranski zaslužek in zaslužijo nekateri po lastni izjavi postransko od 601"» do 1000 kron, so pa čutili potrebo vložiti na šolski odbor spomenico, v kateri se bere med drugim tudi to-le: »Ako se pa hoče varovati posestno stanje že nastavljenih izprašanih učiteljev, naj mlajši učitelji, če tudi imajo že izpit za poduk na strokovno-iiadaljcvavnih šolah, čakajo toliko časa, da se sprazne kako mesto s tem, da odstopi prostovoljno ta ali oni izmed nastavljenih učiteljev ali pa se otvori kak nov razred, oziroma vzporednica. <■• Eden izmed gg. tovarišev, ki si lahko privošči šc celo ta »šport«, da hodi na Gorenjsko na lov in ki je pred pričami na eni strani trdil, da je raje sam brez ur, kakor da bi kakemu tovarišu prevzel kaj zaslužka, se je na drugi strani pritožil na šolsko oblast, da ima premalo ur, samo da je ubogega tovariša z družino, ki nima nikakega postranskega zaslužka, prikrajša! za nekaj ur. G. Gangl. slabo učite tovariše sociologijo! Noben vaših socijev ne bi bil zmožen kaj takega! — Če bi vsak odstopil le po eno uro. jih imata imenovana preveč; pa ne? — Slomškarju knof?! Pa tudi tega ne bi bilo treba, vsi lahko ostanejo pri svojih urah; saj se vidi to že iz tega. ker so nastavili neki gospod svetnik tudi neizprašane učiteHe-sup-lente na strokovni in grcmijalni šoli, — seveda ti niso Slomškarji. — Neki vrabec iz Kurje vasi mi je prinesel te dni v kljun-čku pošto, da je to sredstvo, s katerim se misli odvrniti vse Slomškarje od Ljubljane. — CaVeant consules ! . . , lj S'ovenske molitvenike za obmejne slovenske kraje odpošljemo v soboto. Kdor bi imel še kak slovenski molitvenik, naj ga pošlje od 4. do 5. ure popoldne v naše uredništvo. Tud' za Splilinannove iu Krištof Šmldove povesti prosimo. Te povesti ljudstvo na meji najra.šc čita. Romajo z rok v roke. lj Predrznost nemških realcev. Nemški realci hod jo zadnji čas po Ljubljani v strnjenih gručah s čepicami, katere so naročili iz Nemčije. Včeraj so s svojimi gručami zapirali promet v Prešernovih ulicah tako, da so se jim celo dame morale ogibati s hodnika v blato. Ker je neki slovenski visokošolec hotel na hodniku priti skozi tc gruče, je dobil od realca Klementschi-tseha zauširco. Naposled je redar odpeljal to čedno družbo realcev na magistrat. Upamo, da bo ravnateljstvo takoj ukrenilo vse potrebno, da prepreči taka izzivanja ncmškonacijonahiih srednješolcev, in da jim iz Nemčije naročene čepice, ki so podobne burševskim čepicam, prepove, ker mora veljati za nemškonacijonalno dijaštvo ista mera, kakor se jc napela tedaj, ko je slovensko dijaštvo pričelo nositi polhovke in fese. Za danes še ne priobčimo imen realcev, ki s svojim provociraii-jem nadlegujejo ljudi na ulici, ker, kakor rečeno upamo, da bo ravnateljstvo vede!o, kaj je v takem slučaju dolžnost ravnateljstva. lj Odlikovanje. Za uspešno 25-letno delovanje na polju gasilstva je podelil deželni predsednik g. Ivanu Tomažiču v Ljubljani častno svetinjo. lj Zlato poroko sta obhajala včeraj višji sodni svetnik Jakob Hren in njegova soproga gospa Amalija rojena pleni. Ko-vogo-Ors. lj Sodaviške steklenice sta sinoči hotela krasti v Beličevi gostilni na Dunajski cesti 35-letni Friderik Rebula in Sežane iu 20-Ietni Franc Čehun iz Černuč, katera sta bila še pravočasno opažena. Zasledovali so ju do Marije Terezije ceste, tam pa pokazali stražniku, ki ju je aretoval. Oba-dva sta se danes izročila sodišču. lj Mož naglih nog. Sinoči je po raznih gostilnah beračil Jožef Grubec, krojaški pomočnik, rojen leta 1874. v Oedenburgu. Ko je Grubec zagledal prihajajočega stražnika,jo je popihal, kar so ga nesle pete in pri tem izgubil klobuk. Grubec se pa vendar ni mogel odtegniti neljubi usodi. ker je bil pozneje zopet zasačen in aretovan, ko je poskušal svojo srečo na Martinovi cesti. Razne stvari. Slovanska epopeja. Češki slikar Al-fons Mucha se je ponudil praški mestni občini, da izvrši ciklus »Slovanska epopeja«, ki mu je že napravil načrt, ako oh-čina za te slike postavi posebno poslop'e. Stroške za s ike bo pokril Charles Crane, velik prijatelj umetnosti. Praški mestni svet je ponudbo spre el. Mladenič, ki le ponoči vidi. Iz Ricli-monda v Ameriki se poroča: Tukajšnji zdravniki imajo mnogo opraviti z 19-let-nim mladeničem Andrew Wilsonom iz Nottoway coimtyja, kateri je poduevu popolnoma slep, dočim vidi ponoči boljše, kakor vsaka mačka. Mladenič se zamore v najtemnejši noči z vso mogočo hitrostjo voziti na kolesu, dočim navadni ljudje brez svetilk nikamor ne morejo. Podnevu pa ne more nikamor, ako se ne opri emlje, kajti podnevi razločuje le velike predmete, toda nejasno, dočim barv sploh ne more ločiti. Mladenič se posebno odlikuje pri lovu na nočne živali, in kadar je ponoči v gozdu, vidi povsem natančno vsako ptico, katera spi na vejah ali kraj svojega gnezda. Wilson že od rojstva naprej vidi le ponoči in trdi, da vsled tega, ker sprejemajo njegove oči preveč svetlobe. Ponareialec bankovcev oproščen. Dunajski porotniki so medicinca Hoseka, ki ie ponarejal bankovce, oprostili. O obravnavi smo pred dnevi obširneje poročali. Svakinjo je ubil. V Landenau-ii v Odemvaldu je ustrelil kmet Peter Arras svojo svakinjo, ki je pričakovala poroda. Vzrok umoru je bržkone to, da je Arras imel razmerje s svojo svakinjo ter bi bil oče pričakovanega otroka. Morilca so zaprli. Dihur umoril dete. Dve leti staro dete rodovinc Wickede blizu Kolina ob Reni je napadel dihur, ter ga na vratu tako raz-mesaril, da je izkrvavelo, Ko ie mati prišla, je bilo že mrtvo. Zastrupljenje otrok z mlekom. I z New-Yorka se poroča, da je na nekem vavnem zavodu umrlo 22 otrok vsled za-užitja pokvarjenega mleka. Stavka dijakov v Segedinu. Na se-gedinski obrtni šoli so začeli stavkati dijaki zaradi prestrogega postopanja ž njimi. Zahtevajo, da sc nek pazitelj kaznuje, ker jc grdo ž njimi ravnal. Sin slikarja Besuarda je ponesrečil /, revolverjem in nc njegov oče. Razstava ogrskih srbskih umetnikov. Srbski umetniki z Ogrske prirede v zvezi z belgrajsko -Lado- o Veliki noči 1910 umetniško razstavo v Somboru. Nov srbski premogovnik. V niskem okraju so v neposredni bližini Soko-Banje odkrili bogat nov premogovnik ter tudi že pričeli z izkoriščanjem. Premog je prve vrste. L udožrke v Afriki. V Kilvi, v nemški vzhodni Afriki, jc redarstvena oblast zaprla pet zantork radi tega, ker so pri ne-nekem verskem obredu zak ale nekega dvajsetletnega mladeniča. Mrtvemu fantu so odrezale posamezne ude. ušesa, nos, roke, prste, pa so vse to pojedle, a kosti razmetale okoli svoj:h koč. Vseh pet za-mork so radi tega zločina obsodili na smrt in jih obesili. Slovensko krščansko socialno de= lavstvo in njegovi prijatelji! V nedeljo dne 28. t. m. vsi in vse na I V. vseslovenski dela ski shod. Spored: Ob 8. url zjutraj. Cerkveno opravilo v cerkvi oo. frančiškanov. Ob 9. url dopoldne. IV. vseslovenski delavski shod v veliki dvorani »Uniona«. Na sporedu je 12. velezanimivih poročil. Zborovanje bo zaključeno približno opoldne. Ob 3. uri popoldne. Organizacijsko posvetovanje. Ob 6. uri zvečer. Velik ljudski družinski večer v veliki dvorani «Uniona«. Vstopnice za vseslovenski delavski shod se dobe vsak večer od 7. ure nadalje v S. K. S. Z. Brez vstopnic ni dovoljen vstop. Vstopnice na veliki ljudski družinski večer se bodo dobile zvečer. VSESLOVENSKA LJUDSKA STRANKA. Celovec, 25. novembra. Odbor političnega društva je sklenil zahtevali sklicanje izvršilnega odbora Vseslovenske Ljudske Stranke glede na dogodke zadnjega časa na Koroškem. DANAŠNJA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA. Dunaj, 25. novembra. V današnji seji državnega zbora jc najprej utemeljeval socialni demokrat Seliger svoj nujni predlog o ureditvi narodnostnih vprašanj. Nato je govoril ministrski predsednik Bienerth o avstrijskem problemu, s katerim je združeno narodnostno vprašanje. Glavna težava so različne narodnosti dežel, Okrajev, da, celo občin. Bienerth je odgovarjal na včerajšnji govor dr. Kramafa. češ da on, Bienerth, nima prav nič -protislovanskega prepričanja, da se kaj takega pri njem ne dobi da mora ugovarjati, ker dejstva ne odgovarjajo očitanju. (Koroška!) O agrarni bosanski banki je rekel, da je ni in je ne bo, dokler ne spregovori bosanski de.želni zbor svoje besede. Bienerth je rekel, da je iz vseh dosedanjih govorov čul željo po premirju v narodnem boju, in da bo vsa taka prizadevanja podpiral (?), ker narodnostni boj zadaja rane narodom, parlamentu in državi. POLJSKO KOLO POSEŽE ODLOČILNO V POLOŽAJ. Dunai, 25. novembra. Politiški in parlamentarni položaj se je nekoliko izboljšal. Povsod prevladuje želja po miru. Odločitev je zdaj precej od Poljakov odvisna. Poljsko kolo ima pravkar sejo, v kateri se vrši jako zanimiva politiška debata. Poljsko kolo bo sprejelo resolucijo, v kateri bo izjavilo, da zdaj v parlamentu ni nobene večine in da sc mora zato v parlamentarnih razmerah izvršiti bistvena sprememba, ako naj parlament deluje. Če bodo nemške stranke mir odklonile, si bo Poljsko kolo pridržalo politiko svobodne roke. Ta izjava bo. kakor se upa, imela uspeh iti se bodo Nemci ter vlada v zadnjem trenotku premislili. OGRSKE HOMATIJE. Budimpešta, 25. novembra. Cesar bo baje poklical k sebi grofa Štefana Tiszo. ŠOLSKI ŠTRAJK. Pariz, 25. novembra. Iz Grenobla javljao, da nočejo v La Muretti otroci več pohajati šole. ker se učitelj brani odstraniti neko šolsko knjigo, ki jo je škof prepovedal. ZASTRUPLJANJE ČASTNIKOV. Lvov, 25. novembra. Od tukaj je pozvan na Dunaj k avditoriatu nek nadporočnik, da ga zaslišijo. Pravijo, da je v zvezi z zastrupljenjein častnikov. PROTEST ZOPER DAVEK NA VINO. Dunaj, 25. novembra. Štajerski poslanci so vložili protest zoper nameravani davek na vino. SNEG. Inomost, 25. novembra. Tu neprestano sneži. Cestna železnica je ustavila promet. Vsi v aki imajo zamude. Nek poštni vlak je zamedlo, da je moral čakati pomoči. Pri reldkircht! ie vlak povozil moža. NOVA NEMŠKA BOJNA LADJA. Monakovo, 25. novembra. Cesar Viljem je povabil saškega vojvodo Jurija, da bi bil boter novi bojni ladji, ki se bo v kratkem spustila v Bremenu v morje. Vojvoda je z ozirom na svojo starost pooblastil svojega sina Friderika, da prisostvuje v njegovem imenu svečanostim krsta nove bojne ladje. FRANCIJA SE OBOROŽUJE. Pariz, 25. novembra. »Matin« javlja, da bo Francija še letos v Brestu začela graditi dve bojni ladji, vsako po 23.000 ton. Do leta 1915. hoče zgraditi 19 bo-Jn h ladij, med njimi 12 dreadnoughtk. Vsakokrat se bosta vsaj dve spustili v morje. IZGREDI PROTI OBČINSKIM ZASTOPNIKOM. Rim, 25. novembra. V zadnjem času se množc izgredi ljudstva proti občinskim zastopnikom. V Castelforte je včeraj množica ljudstva zapodila v beg župana in občinskega tajnika ter je opustošila občinsko hišo, razbila vsa okna in požgala akte. ZGINOLI UČITELJSKI KANDIDATINJI. Monakovo, 25. novembra. Dve 18-letni meščanski hčeri, intimni prijateljici, go-jenki tukajšnjega učiteljišča, ste zginili brez sledu. Ena izmed njiju je bila hudo bolna na živcih. V nekem pismu, ki ste ga poslali ravnatelju zavoda, pravite, da ste se naveličali življenja in hočete skupno umreti. SMRTNA NESREČA RI SANKANJU. Bitterield, 25. novembra. Pri sankanju sta zadela dva gimnazijca v neraz-svetljen voz, pri čemur se je eden ubil, drugi smrtnonevarno ranil. NOV SERUM PROTI JETIKL Pariz, 25. novembra. Prof. VVallee javlja, da je izumil nov serum proti jetiki, sledeč delu profesorja Marnioreka. NOVA ZGRADBA SE JE PODRLA. MIlan, 25. novembra. Iz Secce se brzojavlja: Tu se ie v torek podrla neka nova stavba, pri čemur sta biia ubita dva delavca in trije težko ranjeni. Stavbenika so zaprli, ker so ga inženirji opozorili na nekatere napake pri stavbi, a ni ukrenil nobenih varnostnih odredb. VELIKANSKA PONEVERJENJA V RU« SKI VOJSKC- Peterburg, 24. novembra. Revizija vojnih oskrbovališč je dokazala, da ima ruska država vsako leto 100 milijonov rubllev škode, vsled poneverjenj nezvestih uradnikov. STAVKA DELAVCEV V MILANSKI PLINARNI, Milan, 24. novembra. Stavka delavcev v plinarni traja dalje. Družba je najela 370 ljudi v Švici, ki bodo delo pre-i vzeli. Vsled tega se je bati, da bo prišlo do kailt nemirov. Štiri stavkujoče delavce so zaprli. Umetno dojeni otroci, ki zaostanejo v razvitju, postanejo s SCOTT-ovo emulzijo cvetoči, debelo-lični, čvrsti in zdravi. Posebno redilno moč kakor lahka prebava Scott-ove emulzije odpravi pomankljaj v hrani. Scott-ovo emulzijo vsled njenega prijetnega, sladkega okusa vedno rado vživa mlado in staro in si je izkazala pri huj-šanju in slabostih katerekoli vrste kot neprekosno sredstvo. Scott-ova emulzija Pristna ics to si ohrani tudi v bodoče svoj slo- znamko — ri- , .. ' bičem - kot ves vzor-cmulzija. 2615 garancijskim _ . . . , . . scott-ovc- ^ena lZYirru steKlenici 2 1\ 50 Y. ga ravnanja l Dobi se v vseh lekarnah. nbi 5-1 pospešuje tek do jedi, olajšuje pre-urnlnn" bavo ter uspešno M Radovljiški užifninski zakup sprejme za takojšnji nastop treznega, poštenega dacarja. Osebno se je predstaviti pri gosp. Rudolfu Kunsteij, načelniku v Radovljici. 3252 3—1 Prav dobre vinskeisode 'z hrastovega lesa, nekai skoro novih, od 100— 600 1200, litrov proda po nizki ceni Fraw P 3 C ril n Lfrbljana, Selen-1 3 (Hi ISjUv burgove ulice S. Važni razsodM. Trda odločba trgovinskega ministrstva, ki bo marsikoga hudo zadela, je izšla minole dni. V nekem gotovem slučaju se je namreč trgovinsko ministrstvo izreklo proti dosedanji praksi, da se bivšim izvrševalcem mešane trgovine — ana-iogno s postopanjem nasproti drugim rokodelskim obrtom —, ki se po večih letih opustitve zopet naznanijo za izvrševanje iste trgovine, podeli dovoljenje, ne da bi se zahtevalo od njih dokaz sposobnosti po novem obrtnem zakonu, češ, če je bil preje sposoben v ti stroki, je tudi sedaj. Ministrstvo zastopa načelo, da je ta praksa protipostavna in se mora v vseh okol-nostih zahtevati dokaz snosobnosti. Važno razsodbo za goste in gostilničarje je te dni izrekel najvišji sodni dvor. Nekemu gostu je bilo namreč med kosilom v hotelu ukradeno kolo, ki ga je bil izročil hotelskemu hlapcu v varstvo. Gost je tožil hotelirja za odškodnino, a okrajno in okrožno sodišče v Kromerižu sta razsodili hotelirju v prilog, ki je ugovarjal, da jamči le hotelskim gostom, ne pa tudi onim, ki pridejo v njegove gostilniške prostore le enkrat krepčat se. Stvar je končno prišla pred najvišji sodni dvor, ki je razveljavil gornjo razsodbo in izrekel, da obseza hotelirjevo jamstvo tudi one goste, ki pridejo le enkrat radi krepčila v gostilno. Hotelir ima od tujskega prometa svojo korist in mora imeti na razpolago primerne prostore za shrambo premičnin gostov, kakor tudi zanesljivo služabni-štvo. Jamstvo si lahko zaračuni obenem z drugimi režijskimi stroški. Znanost fn umetnost. * Missa in hon. S. Stanislal Kostkae (brevis et facilis) za mešan zbor in orgije zloži! dr. Ant. Chlondowski. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena par-tituri 2 K 80 h, vsak glas po 40 h. Skladatelj je pridno hodil v šolo harmoniie in kontrapunkta in .ie jako marljiv. Skladba kaže lepo fakturo, v Kvrie naravnost lapi-darne stavke, prinaša marsikaj izvirnega, a tudi znane postope. Skladatelj se že precej poslužuie imitacije, uporablja fugirane stavke, menja v »Čredo« alla-breve stavke s koralnimi, sklene »Čredo« s posebno srečnim stopnjevanjem v Amen. Maša je cerkve dostojna m priporočljiva, rri vztrajnih študijah klasikov in dobrih modernih skladateljev (Mitterer, Goller, Gries-bacher) bo harmonija vedno čistejša, struktura enotnejša, bas mirneji. motivi duhovitejši, zveza med njimi naravnejša m gladkeja. Stran 4, prvi takt manjka v spremljevanju polovna nota i v prvem glasu. Alt mora dobiti na drugi udarec v »Et incarnatus« dve četrtinki. ne pa fis. * Anton Foerster: Missa in hon. Sanc- UElua v narodnem tonu. mik, op. 55. Cena 2 K. za S. K., S. B. in S. T., z glasovirjem, op. 33. Cena 2 K. Naroča se v Katoliški bukvami v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu. 3245 5_! Najboljši, patentovani brez izplakovanja z vodo, nikakega prepiha, popolno brez duha, največja snažnost, se lahko namesti v vsaki hiSi tudi brez podstavka v vsakem 3179 klosetu. 10-1 Valentin jRusterliiz, Brnisj, l„ Opsrnring 11, Te!. 203B. KajvcSja izliera umival, banj, kopalnih banj, kletk, 1.1, d. Podstavek, llustr. ceniki brezplačno. I *'w<\: . rnmd NVallace - Podravski, Ben-Hur. Roman iz časov Kristusovih. Vez. 4 K 50 v. Ljudska knjižnica: 1. zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest. 60 v. 2. zvezek: Dostdl, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. 60 v. 3. zvezek: Sienkievvicz, Jernač Zmagovač. Povest. — Achtleitner, Med plazovi. 60 v. 4. zvezek: Detela dr., Malo življenje. Povest. 1 K, vez. v platno 1 K 60 v. 5. zvezek: Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. 1 K 60 v, v platno vez. 2 K 60 v. 6. zvezek: Finžgar, Oozdarjev sin. Povest. 20 v. 7. zvezek: Detela dr., Prihajač. Povest. 90 v, vez. v platno 1 K 70 v. 8. zvezek: Pasieglavci. Zgodovinska povest iz Kristusove legende. 2 K 20 v, vezana v platno 3 K 20 v. Spillmanove povesti: 1. zvezek: Ljubite svoje sovražnike I Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. II. natis. 40 v, karton 60 v. 2. zvezek: Maron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih. 40 v, karton 60 v. 3. zvezek: Marijina otroka. Povest iz kav-kaških gora. 40 v, karton 60 v. 4. zvezek: Praški Judek. Povest. II. natis. 40 v, karton 60 v. 5. zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. 40 v, karton 60 v 6. zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza. Povest. 40 v. karton 60 v. 7. zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. 60 v, karton 80 v. 8. zvezek: Tri indijanske povesti. 60 v, karton 80 v. 9. zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. 60 v, karton SO v. 10. zvezek: Zvesti sin. Povest za vlade A ' barja Velikega. 40 v, karton 60 v. 11. zvezek: Rdeča in bela vrtnica. 40 v, karton 60 v,- 12. zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. 60 v, karton 80 v. 13. zvezek: Boj In zmaga. Povest iz Anama. 60 v, karton 80 v. 14. zvezek: Prisega Inironskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. 60 v, karton SO v. 15. zvezek: Angel, sužmev. Brazilska povest. 40 v. karton 60 v. i v? ■ /. sc : .i^rc-Tr. ;. priporoča sledeče knjige: 16. zvezek: Zlatokopi. Povest iz misijonskega potovanja po Alaski. 60 v, karton 80 v. 17. zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. 60 v. karton 80 v. IS. zvezek: Preganjanje indijskih misijonarjev. 60 v. karton 80 v. 19. zvezek: Mlada mornarja. 60 v, karton 80 v. Jurčičevi zbrani spisi: 1. zvezek: Deseti brat. Roman. 2. zvezek: I. Jurij Koziak, slovenski iani-čar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesenska noč med slovenskimi polharji. Črtice iz življenja slovenskega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrov-ske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Srnukova zenitov. Humori-stična povest iz narodnega življenla. — V. Oolida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozlovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. 4. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški vfllpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipa Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč !n pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako ie Kotarjev Peter pokoro delal, ker ie krompir kradel. — VII. Črta iz življenja političnega agi-torja. 9. /..ezek: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman. zvezek: I. Tngomcr. Tragedija. — II. Berite Novice! Vesela igra. IN. Veronika Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesmi. Cena: broširano a ) K 20 v, elegantno vezano a 2 K. II Andrejčkovega Jožeta spisi: t. zvezek: Črtice iz življenja na kmetih. 30 v. 2. zvezek: Matevž Klander — Splritus familiaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gregelj Koščenina. 30 v. 3. zvezek: Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. 30 v. 4. zvezek: Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi — Spomin na Dubrovnik. — Damberški zvon. 90 v. 5. zvezek: Žalost in veselje. 30 v. 6. zvezek: Nekaj iz ruske zgodovine. — Voiniška republika zaporoških kozakov. 30 v. 7. zvezek: Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. 30 v. 8. zvezek: h"maiiek, lovčev sin. — Berač. 30 v. Kočevar, Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Teharčauov. Povest. 80 v. Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. 60 v. — Kortonica, koroška deklica. Povest. 60 v. Kržič, Anglejcek, otrokom priiatelj, učitelj in voditelj. Tečaj II.—XV. kart. a I K. — Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 95, 96. 97. 05. 06, 07. kart. a 4 K. — Zgledi bogoljubnih otrok iz vseli časov krščanstva. I.—III. del a 60 v., kart. 80 v. — Nedolžnim srcem. Pesmi s slikami, vez. 1 K 45 v, kart. I K 20 v. — Sveta Germana, izgled krščanske potrpežljivosti. 20 v. Smid Krištof, Roza Jelodvorska. Lepa povest za mladino. S 6 podobami, vez. 2 K. — Mladi samotar. Povest. 30 v. — Timotej in Filemon. Povest krščanskih dvojčkov. 40 v. — Nedolžnost, preganjana in poveličana. Povest. 60 v. — Rvstahij. Povest. 40 v. — Cvetina Borograjska. Povest. SO v. Tomšič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki ISS9. 1890. Kart. a 4 K. Zakralšek. Oglidnica ali hudobija in nedolžnost Povest 60 v., kart. 80 v. Malavašič F., Oče naš. Povest za mladino in ljudstvo. 1 K 70 v. Mati ho/Ja doltresn sviMa ;i!l brntovskn liubezen. Povest iz časov turških ho'?v koncem XVI. stoletja. 80 vin. KraRovec F.. Utrinki. Črtice in potopisi. 0 K. Rlhar F., Andrej Hofer. tirolski junak. Ljudska igra v petih dejanjih. 80 v, 10 izvodov 5 K. Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih. 50 v, 5 izvodov in več po 35 v. Slovenski A. B. C. v koloriranili podobah s pesmicami. Priporočljiva knjiga otrokom v zabavo in za početni nauk v branili. 80 v., trdo vez. I K 20 v. Hitra vožnja. Knjiga s podobami za otroke. 1 K 60 v. Leposlovna knjižnica: I. zvezek: Bourget. Razporoka. Roman. 2 K. vez. 3 K. 2 zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. 1 K 20 v. vez. 2 K 20 v. 3. zvezek: Prus CAleks. Glo\vacki). Straža. Povest. 2 K 40 v, vez. .i K 40 h. 4. zvezek: Ponižani in razžaljeni. Roman. Broširan 3 K, vez. 4 K 20 v. 5. zvezek: Sevčenko-Abram. Kobzar. Izbrane l.rične :n pripovedne pesmi z zgodovinskim nvodom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Broš. 2 K 40 v. vez. 3 K 60 v. 6. zvezek^ Cliampol-Levstik. Mož Simone. Broš. I K 90 v, vez. 3 K. 7. zvezek: Sevčenko - Abratn. Kobzar II. del Hajdamaki. Pnem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini. Broš. 1 K 50 v. 6. in 7. zvezek skupno broš. 3 K 40 v. vez. 4 K 50 v. 8. zvezek: Sheehaan-Bregar, Dolina krvi. (Gtenanaar.) Povest iz irskega živiienia. Broš. 4 K 20 v, vez. 5 K SO h. SIenkiewlcz, Pntnp. Zgodovinski roman. I. in II. del. Broš. 6 K 40 v. vez. 9 K 20 v. — Križarji. Zgodovinski romati štirih dolih. Broš. 5 K 20 v. vez. 7 K 30 v. — Z ognjem in mečem. Historičen roman. 4 deli. Broš. 4 K 50 v. vez. 0 K 50 v. — Rodbina 1'olaneških. Roman. 3 zvezki. Broš. 10 K, vez. v dveh zvezkih 12 K 60 v. — Mali vitez, Pan Volodijevski. Z>; ''.vinski roman, 3 zvezki. Broš. 7 K, vez. 8 K 40 v. Medved, Poezije, I. del. Broš 3 K SO v, vezano 5 Iv. — II. del. Broš. 4 K, elegantno vez. 5 K 40 v. Sardcnko Silvin. R- na Poezije. Broš. 2 K, elegantno ve/. 3 l< 20 v. Prešerna Franceta, Poczre. I re.l 1 L. Pilita r. Broš. I K. vez. I K 40 v Lonard, Dr. Leop., NemSSina brez učitelja ali slov ensko-nemška slovnica > a « • •no-uke. ! K -'O v. m c iF^ka glavnica - 3,000.(109. sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter je obrestuje po čistih f/ O/ /J Knpuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev pa dnevne . .a i. Podružnice Spljet, Celovec In Trst Rezesrviml loant