85*54 60100200 PRI IV OSREDNJA KNJIŽNICA P.P. 126 66001 KOPER DNEVNIK Joitnina plačana v gotovini *ob. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXIII. Št. 94: (9702) TRST, sreda, 27. aprila 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je zadel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni e Doberdob, Crovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovemja» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. go VEČTEDENSKEM ZAVLAČEVANJU IN ODLAGANJU RAZGOVOROV Danes bo vodstvo KD odgovorilo tta zahtevo o novi vladni večini Piccoli in Bartolomei trdita, da so s komunisti možni le sporazumi o «posameznih točkah* vladnega programa 27. april današnji dan.pred 37. leti je ustanovljena Osvobodilna fron-siouensfcepa naroda. Štiri leta , ei' je bil na Čebinah ustanovni v n9fes Komunistične partije Slo-^Uije. Ti due obletnici praznuje R. Vehslci narod v matični domovi-j* letos istočasno in Slovenci v ^Jiejstvu ju praznujemo z njim z c manjšim zadoščenjem in pono-. m- saj sta ta dva dogodka odlo-uo vplivala tudi na naš boj za °0odo izpod fašističnega jarma. 0^d ustanovitvijo KP Slovenije in slovenskega naroda je tesna ,jo je treba jasno in odločno "acdatt. ker je zgodovinsko dej-»■ KP Slovenije je aprila 1937 v Manifestu slovenskemu na-11 s sposobnostjo globoke anali-Položaja zapisala: ^Slovenski narod je med tistimi r°fii, ki jih osvajalna in vojna ta'k?a združenih vojnih hujskačev ogroža. Slovenija leži na kn-U' kjer se sekajo pot na Bal-jjQ,‘ ln odtod dalje na Bagdad, pot Srednje Evrope preko Trsta na ^edozemslco morje ter pot iz Itali-v Podonavje. To jasno dokazuje j,'®™0 veliko važnost tako za Hi-g r» kot za Mussolinija in nobene-tj ^voina ni, da je Slovenija ena j'.!*1 dežel, |H) kateri nameravajo s>stični roparji najprej stegniti V°.K roke.* Ij,?’1 $e: «Treba je prenehati s po~ Kanštyom in medsebojnimi pre-jjj,1 v demokratičnih vrstah, zdru-te‘ Se morajo vse sile, ki jim je , ’ Pri srcu usoda slovenskega na-0l>a.» Samo jovidna •"'čila &iri leta kasneje se je da-oi)tr)„_ vizija Manifesta ure- Ij. -0 in zasluga komunistične par-e Slovenije, ki se je v ti ge mtih z vsemi svojimi, takrat ... ... se je v teh šti- letih. H;e ^loštevilnimi, a zato slaven-gj11'1 narodu iij njegovi svobodi do ^ ajnosti predanimi , kadri, pri-je .iMa na neizbežne usodne dni, oj °e je slovenski narod, zapuščen Ubojih lažnih in izdajalskih vd- si-upu na eamo pravilno t0r Poraženega boja proti okupa-1,1 in %a nov pravičnejši red. % patriotična in organizacij- Sn*°č programa slovenskih ko-s'io. ki je združila vse zdrave % ‘ile •foc je bila tista mobilizalor- tku s,ovenskega naroda in jih na »lij em Programu brezkompromi-0* ,>0ia za svobodo povezala v Podil,,i fronti. ide; kfjf ,a narodnoosvodilnega boja je Hej^Padržen val pljusknila preko n p "a Primorsko, kjer je našla ^fašističnem ud poru nrekalje-v,(^‘morskem slovenskem in lir-ljudstvu in v njegovih ^ cističnih bojevnikih različnih \ m?1 Pripravljen teren za veli-8a . 'Pilno herojsko epopejo v selih u°Ve,'skega naroda. Po začel-Dorii^Pnizacijskih in borbenih na-«)ce Prvoborcev preko vseljud-D p^^je v septembru 1943 se je fceljcf1 majskih dneh 1915 končala z bi! 5|) l’P0o. Prvič v zgodovini je }ieg0°°Pe'1 ves slovenski narod, *>Vei \ na]l)ečji del pa je prvič za-*!°tie P* v svobodni socialistični državi v sklopu nove Ju-^ ih ,,e’ zrastle v bratskem bo- m 'Sdn-i vseh njenih narodov in % t>MnaVal‘ tQčn„tTe/1 Povojnih yHne " Pini teh in tudi nadalj-desetletij je razvoj program Osvo-r% e Jr°nte. V matičnem na-"9rjQ(^e sProstil vse njegove ust-^°0ate■* s'*e v oradnji srečnejše, tn pravičnejše domovine. "•h ^ 1 sm-o ostali izven njego-]a- ič neizbrisno vtisnil v % i|„ Pinost zvestobe slovenske-"'liie Tp^u’ kot pogoj naše ohra-?■ Mob i° ne to- 'Paoli P° zasiti-L.ne tir Naaiane in politične vse-je j °0rama Osvobodilne fronte, c°jne I’ teku narodnoosvobodilne 1 riemni, ?Ucfila borbeno zavezništvo HaroJat'oniini silami italijanske-r s,,0 Ha Prostoru skupnega so-r'io. u ° za nas zoreli in še zo-l^0aheiši vog°P kot rezultat *'Pkvr,rj.a in PoclP°re italijanskih in ,Cnlh sil za demokratičnej-pravičnejšo družbo. N°nte apr'l — Dan Osvobodilne ^ boj 'sP°di)uja, da nadaljuje- RIM, 26. — Končno, po več kot enotedenskem zavlačevanju, se bo sestalo vodstvo KD, ki bo moralo laičnim in naprednim strankam odgovoriti in povedati, kaj hoče, kaj predlaga v zvezi z zahtevo po takojšnji premostitvi sedanje trhle o-snove Andreottijeve vlade in sklepu programsko - političnega sporazuma o oblikovanju nove vladne večine. Levičarske stranke so potrpežljivo čakale, da se demokrščan-ski voditelji zedinijo okoli svojih predlogov v upanju, da bo tako sporazum lažji. Zdi se pa, da ne bo tako. Po nedavnih Morovih govorih ni pričakovati, da bo Zaccagni-ni v svojem uvodnem poročilu šel preko «meja», ki jih je Moro postavil. Te meje pa so političnega značaja. Moro je prepričan (in z njim drugi voditelji te stranke), da bo KD dala «veiiko koncesijo* že če se bo sporazumela z levico in torej tudi s komunisti. Po njenem mnenju je programski sporazum «največ, kar lahko KD podpiše*, vendar pod pogojem, da se ne spremeni «politični okvir* oziroma namišljeno ravnotežje, po katerem KD vsekakor vlada, medtem ko KPI predstavlja opozicijo, pa čeprav o-pozicijo, ki je tako odgovorna, da že podpira vlado in njene ukrepe, a s tem ne neha biti »nezdružljiva* Flaminio Piccoli s KD. Skratka, programski sporazum že, vendar tam, kjer so komunisti ni demokristjanov in obratno. Očitno je ves Morov trud uperjen k dvema ciljema. Prepričati vo- iiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiniiiiifiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiMluniiiiiiiii PRIPRAVE NA PRAZNOVANJE 1. MAJA Delavci zahtevajo preklic prepovedi shodov v Rimu Kmalu srečanje med sindikati in strankami RIM, 26. — Delavske organizacije hočejo proslavljati 1. maj tudi v Rimu in v rimski pokril ji ni. Sindikalna federacija je izjavila, da imajo delavci pravico do praznovanja tega zgodovinskega delavskega dneva po vsej državi. Zato so zahtevali, da oblasti prekličejo odlok o prepovedi javnih shodov v Rimu in pokrajini do 31. maja. Rimska sindikalna federacija je danes sporočila, da bodo rimski delavci na en ali drug način praznovali delavski praznik. Federacija pravi, da morajo oblasti ta zgodovinski dan spoštovati in da morajo zato dovoliti na dan 1. maja delavske shode tudi v Rimu. Poleg tega sindikati obsojajo ukrep rimskega prefekta, ki so ga že obsodile vse politične sile, in pravijo da hudo krši demokratične svoboščine. -Sindikalne organizacije bodo praznovale letošnji 1. maj v znamenju nadaljnjega boja za zaposlitev in za razvoj Juga. Zato sedaj pripravljajo predloge, ki jih bodo ponovno predočile političnim • strankam in vladi za rešitev gospodarske krize, ki je tudi kriza zaposlitve. Sindikati poudarjajo, da vlada ni dala še zadostnih zagotovil glede izvajanja gospodarske politike v smeri gospo darskega razvoja. Sedaj, ko so sindikalne organizacije zaključile pogajanja z vlado o. ceni dela, zahtevajo, da vlada spoštuje svoje obveznosti in da začne reševati krizo v kmetijstvu, da se končno izglasuje zakon o pravični stanarini, da se preuredijo podjetja za državno udeležbo in da poskrbi za redna in izredna denarna nakazila za Jug, o katerih ni govor že nekaj mesecev. Sindikalna federacija ugotavlja, da bodo morali delavci ob praznovanju 1. maja še bolj utrditi svojo enotnost in dati nove pobude, da se uresničijo obljube o naložbah in večji zaposlitvi. Glede tega je treba upoštevati predvsem zaposlitev mladine in žensk. Določene cene kmetijskih pridelkov EGS za letino 1977-78 LUKSEMBURG, 26. - Preteklo noč so kmetijski ministri gospodarske skupnosti določili povišanje cen kmetijskih pridelkov za letino 1977 1978. Na osnovi tega sklepa, se bodo cene kmetijskih pridelkov povišale za 3,5 odst. Obenem pa so določili tudi nagrade za določene kmetijske pridelke in za živinorejo. Po izjavah italijanskega ministra za kmetijstvo Marcore bodo italijanski kmetje z višjimi cenami in dodatnimi nagradami za trdo pšenico, rejo goveda, olivno olje in agrume dobili komaj tretjino povišanja pridelovalnih in drugih stroškov v zadnjem letu, ki je znašalo skoraj 30 odst. Kljub temu pa je Marcora delno zadovoljen s sporazumom, ker je treba upoštevati da se je tako imenovana «zelena lira* razvrednotila. Kmetijske organizacije v glavnem niso zadovoljne z dogovorom kmetijskih ministrov v Luksemburgu in ugotavljajo, da bodo sklepi sicer nudili določeno podporo kmetom, ne bodo pa načeli reševanja kmetijskih vprašanj v Italiji, se pravi novih naložb za posodobljenje kmetijstva. Zanimivo je, da je med pogovori v Luksemburgu italijanski kmetijski minister nasprotoval vstopu Grčije, Španije in Portugalske v Evropsko gospodarsko skupnost, čeprav je Marcora priznal tem trem državam pravico, da se politično zavzemajo za vključitev v gospodarsko skupnost, je vendar poudaril, da bo to mogoče šele tedaj, ko bo EGS spremenila svoja pravila, ki se nanašajo na sadje in povrtnino, na predelovanje kmetijskih pridelkov in na vprašanje zamrznjene povrtnine. Dejal je tudi, da bi vključitev teh treh držav v EGS v sedanjih pogojih prinesla Italiji veliko gospodarsko škodo, ki bi prizadela zlasti italijanski jug. Pham Van Dong v Parizu PARIZ, 26. — V svoji zdravici na kosilu v, čast predsedniku vietnamske vlade Pham Van Dongu je fran coskl predsednik Valcry Giscard D’Estaing izrazil željo Francije, da bi kaj kmalu vzpostavili odnose na diugi ravni med obema državama. Obenem je izrazil upanje, da bo Vietnam kmalu zasedel mesto, ki mu pripada v okviru Organizacije zel •'■žarih narodov. Ponoldne je imel Pham Vang Dong daljši zasebni pogovor s francoskim predsednikom, ki je bil, kot je sam izjavil, koristen in iskren ter se je dotaknil treh vprašanj:, položaja na azijskem Jugovzhodu, dvostranskih francosko - vietnamskih odnosov ter vprašanja bivših francoskih lastnin v Vietnamu. Slavka v velikih javnih in zasebnih podjetjih RIM, 26. — 900 tisoč delavcev velikih javnih in zasebnih podjetij bo jutri stavkalo. Zahtevajo pogajanja za sklenitev tovarniških delovnih pogodb in spoštovanje obveznosti, ki jih je vlada že večkrat sprejela glede zaposlitve in v^iga. Delavci velikih podjetij bodo s stavko zahtevali tudi preusmeritev industrijske proizvodnje z reorganizacijo celotnega sjteina podjetij držaVnih udeležb. Med drugim zahtevajo tudi. da se družba Monledison vključi v državne udeležbe. Med jutrišnjo štiriurno stavko bodo sindikati priredili shode, na katerih 'bodo govorili o sedanjem položaju. livce KD, da se njena politika do KPI ni spremenila in da- je morebitni programski sporazum le začasna rešitev, dokler traja gospodarska in družbena kriza. Drugič p prepričati, da bi prodrl socialistični predlog o spremembi vladne Strukture z vključitvijo nekaterih levičarskih «ministrov strokovnjakov* vanjo. Dejansko je KD vsaj delno uspelo, kajti o spremembi vlade se zaenkrat ne govori, morda pa samo zato, ker vse stranke pričakujejo, kaj se bo izcimilo s seje vodstva KD. Gotovo je, da se bodo demokristjani dogovorili predvsem o nekaterih «progVamskih pogojih*, ki naj bi jih v drugem krogu pogajanj (tokrat bi KD vodila igro) postavili strankam levice. Med temi pogoji so nekateri neprebavljivi zalogaji, ki jih KD verjetno ponuja zato, da bi jih dobro iztržila za mizo pogajanj, Tak predlog je »policijski pripor*, o katerem bo poslanec Maz-zola poročal vodstvu na jutrišnji seji. Sestavljena bo tudi »delegacija*, ki bo šla na pogajanja. V njej bodo tajnik stranke Zaccagnini, predsednik KD Moro ter načelnika parlamentarnih skupin Piccoli in Bartolomei. Neglede na sestavo delegacije pa je že vsem jasno, da tudi tokrat vodi igro Moro, ker ve, da bo lahko okoli sebe in okoli svojih »previdnih* premikov združil vso stranko. Za vsak primer, da bi vodstvo KD ne «zdrknilo» preveč na pot sporazumevanja pa so na predvečer seje vodstva sklicali predsedstva parlamentarnih skupin, katerima sta poročala Bartolomei in Flaminio Piccoli. Oba sta dejansko pritisnila na zavori in opozorila vodstvo KD, naj se ne spušča predaleč. Bartolomei je sploh mnenja (in v tem smislu so senatorji soglasno odobrili resolucijo vodstvu), da so s KPI možni le sporazumi «<> neku terih posameznih točkah*. Nič dru-gegš. Piccoli ni bil tako oster, tudi zato ne, ker je imel v skupini dovolj o-stro opozicijo predstavnikov »levice KD*, ki je v tem trenutku še najbolj protikomunistično nastrojena. Ni naključje, da so nekateri poslanci, kot Vito Napoli, Cabras in drugi zahtevali, naj vodstvo ne odloča in prepusti končni sklep vsedržavnemu svetu stranke. V bistvu je Piccoli dejal, da se strinja z Morom, nato pa dal svojo izvirno (in omejevalno) interpretacij'' Morovih misli. Po njegovem mnenju je možen s KPI »programski dogovor*, vendar tak, da bo omejen na okvir parlamentarne dejavnosti in ne sme nikakor zadevati vlade. Programski dogovor pa ne sme zadevati celotnega vladnega programa, pač pa le «nekatere dele* vladne dejavnosti. Tako torej demokristjani. Medtem pa je socialdemokratski tajnik Ro-mita dokaj pesimistično izjavi), da ima «občutek, da demokristjani zopet podaljšujejo roke sporazuma*. Če bi se dokazalo, da .je tako, nadaljuje Romita, se bodo morali socialisti, socialdemokrati in ■ republikanci dogovoriti za «skupno pobudo v okviru laičnih skupin*, (st.s.) «Petletka» KPI RIM, 26. — Komunisti so dokončali sestavljanje svojega »srednjeročnega programa*, ki predstavlja dejansko politično platformo, s katero postavlja KPI kandidaturo za vodstvo politike v Italiji. Nekatere osnovne črte tega programa je poslanec Napolitano orisal v razgovoru z uredniki revije »Panorama*, čeprav bo o njem razpravljal majski centralni komite KPI. Program KPI je sestavljen iz treh delov. Uvodoma analizira vzroke sedanje družbene in gospodarske krize, nato pa utemeljuje nekatere osnovne «izbire» in ukrepe, za katere KPI meni, da lahko rešijo glavne probleme Italije v roku treh do petih let. «Ne gre samo za gospodarske u-krepe,* pojasnjuje Napolitano, »ker tudi italijanska kriza ni zgolj gospodarska. Zato je v programu natančno opredeljen koncept spremembe kulturnih in formativnih struktur, govor je o reformi javne uprave in celo spremembe sedanjega dvozborničnega sistema, ki je. prepočasen.* Temelj programa KPI pa je misel, da je mogoče rešiti italijansko krizo samo z novim sistemom »demokratičnega načrtovanja*, ki naj zajamči neposredno nadzorstvo in soudeležbo delavskih množic pri upravljanju skupnih koristi. ( Napolitano je pojasnil, da bo program KPI omogočil tudi »razčiščenje odnosov*, ker bo odslej še bolj jasno, kje teče meja ločnica med posameznimi političnimi silami. NEW YORK, 26. - Sovjetska zveza je izročila Mozambiku dokajšnje število raketnih protiletalskih izstrelkov tipa SAZ, za katere je mo-zambiška vlada zaprosila, da bd skušala zavreti čedalje pogostejše letalske napade rasistične Rodezije. Poleg teh raket je SZ baje izročila Mozambiku tudi tanke tipa T-54 in T-34. VČERAJ V VELIKI DVORANI REPUBLIŠKE SKUPŠČINE Podelitev odličij Osvobodilne fronte na slavnostni seji SZDL Slovenije Priznanje je dobilo tudi kulturno društvo «Ivan Trinko» iz Čedada Na slovesnosti je govoril sekretar izvršnega komiteja ZKJ S. Dolanc Slavnostni govornik je bil sekretar izvršnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc. Med drugim je dejal, da so vsi mejniki v revolucionarni borbi slovenskega naroda enoten in nepretrgan tok in zveza med velikimi revolucionarnimi dogajanji in tistim, kar danes uresničujemo v družbi. Obenem spodbujajo k učinkovitemu, samoupravnemu in socialističnemu razvijanju naše družbe. Na slavnostni seji so dvajsetim posameznikom organizacijam in društvom za njihovo dolgoletno revolucionarno delo in napore pri razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov ter uveljavljanju socialistične zveze kot enotne fronte organiziranih samoupravnih socialističnih sil podelili priznanja Osvobodilne fronte. Priznanja Osvobodilne fronte je dobilo tudi kulturno društvo «Ivan Trinko* iz Čedada, Prevzel ,ga je predsednik društva prof. Viljem čer-no. Priznanja je podeljeval predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič. Sadatovo pismo predsedniku Titu BEOGRAD, 26. - Egiptovski podpredsednik Moubarak je prispel nocoj v Beograd kot posebni odposlanec egiptovskega predsednika aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiifMiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiin Visoka odlikovanja za zasluge za narod Stane Dolanc LJUBLJANA, 26. - V veliki dvorani republiške skupščine je bila slavnostna seja republiške konference Socialistične zveze DLS v počastitev praznika Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Med številnimi gosti so bili najvišji predstavniki slovenskega družbeno - političnega in javnega življenja, udeleženci ustavnega kongresa komunistične partije Slovenije, med njimi tudi Edvard Kardelj, in predstavniki zamejskih' Slovencev v Italiji in Avstriji. Sadata s pismom za predsednika Tita. čeprav vsebino pisma še niso objavili, vendar v beograjskih dobro obveščenih krogih menijo, da je ta obisk zelo važen. Povezujejo ga z nedavnimi pogovori egmtov-skega predsednika Sadata z državniki Zahodne Nemčije, Francije in ZDA. Zato poudarjajo, da je v pismu baje poziv predsedniku Titu, naj osebno .posreduje za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. V • teh krogih tudi menijo, da jugoslovanska vlada lahko odigra važno vlogo pri sklicanju ženevske konference. kakor tudi za njen uspeti. Titova poslanica evropskim časnikarjem zbranim v Beogradu BEOGRAD, 26. - Predsednik Tito je danes poslal evropskim časnikarjem, ki so se sestali v Beogradu na pobudo časnikarske zveze Jugoslavije, poziv, naj prispevajo k ustvarjanju ugodnega ozračja za prihodnjo beograjsko konferenco, na kateri bodo preverili izvajanje helsinške listine. Časnikarji 35 držav, udeleženk helsinške konference, so včeraj in danes razpravljali o vlogi tiska za mir in sodelovanje v Evropi. Zato je predsednik Tito v svojem pozivu poudaril, da je v korist vseh narodov, da se uresničijo helsinški sklepi. Izrazil je prepričanje. da se časnikarji zavedajo svoje odgovornosti in da bodo delovali v korist vedno boljšega razumevanja in sporazumevanja narodi. med V okviru letošnjih velikih jubilejev, ki jih slavi slovenski narod, 40-letnice ustanovitve KPS in 37-let-nice ustanovitve Osvobodilne frpnte slovenskega naroda,-je več zaslužnih predvojnih, medvojnih in povojnih slovenskih političnih in družbenih delavcev prejelo v teh dneh na raznih svečanostih visoka odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike SFRJ Josip Broz Tito. Med tistimi, ki so pre- jeli odlikovanja na sobotni svečanosti v Novi Gorici, so bili tudi trije naši zamejski zaslužni antifašistični borci in družbeni delavci Srečko Colja, Minka Pahorjeva in Drago Pahor. Na svečani seji odbora bivših aktivistov Srednje-primorskega okrožja, so iz rok predsednika odbora Mila Vižintina prejeli: Srečko- Colja Red Zasluge za narod z'zlatim vencem, Minka in Drago Pahor pa Red Zasluge za narod z srebrnimi žarki. Slavnostni govor ob tej priložnosti je i-mela Živa Beltramova. ki je poudarila delež odlikovancev v narodnoosvobodilnem boju in v predvojnem protifastičnem delovanju v boju primorskega slovenskega ljudstva za osvoboditev. Vsem trem odlikovancev (na sliki) k visokemu priznanju matične domovine iskreno čestitamo. POLEMIKE PO TELEVIZIJSKI ODDAJI »BURKAŠKEGA MISTERIJA* Mračnjaška gonja proti Darili Foju Grassi: «Ni mogoče organizirati Bienalo disidentov in nato preganjati Foja» RIM, 2S. — V četrtek bo parlamentarna komisija za nadzorstvo nad programi RA1-TV razpravljala tudi o «primeru Daria Foja*, ki buri duhove najbolj zagrizenih in mračnjaških klerikalnih krogov v Italiji. Predsedstvo komisije je moralo vključiti to točko na dnevni red iz enostavnega razloga, ker pravilnik dopušča, da ena četrtina članov komisije lahko to zahteva Kot, znano so zahtevo sprožili demokristjani (v njihovem imenu je v skrajno žaljivem tonu nastopil Bubbico), potem fco je Vatikan zagnal vik in krik ter sprožil pravo kampanjo v timenu velike večine italijanskih državljanov». Poglejmo pravzaprav, kaj se je zgodilo. Dar,o F o spada brez dvoma v sam vrh italijanskega teatra. Njegova satirična žila je tudi znana, predvsem pa njegov zgrdo-vinski prispevek k raziskovanju srednjeveških in sodobnejših teatralnih izrazov ljudske fantazije. Približno v času, ko smo v Trstu na odru slovenskega gledališča razmišljali' ob 'e Škofjeloškem pa-.ijo nu» Mirka Mahniča je Dario Po raziskoval ljudsko tradicijo prikazovanja srednjeveških «misterijev» o Kristusovem življenju. Jz ogromne bere je izbral predvsem tetcsle in izročila, ki govorijo o . ljudskem podoživljanju verskih-čustev v ma. ku veselja, razigranosti, fantazije in sarkazma. Tako je nastal njegov «Burkaški misterij», ki ga Dario Fo že dobro desetletje prikazuje po vseh italijanskih odrih. Šestnajst let niso Foju dopustili, da bi nastopil preko televizijskih ekranov, ker se je s- svojimi socialnimi skeči med oddajo «Can-zonissima» zameril vsemogočnemu Fanfanijevemu tkomisarju» za RA1 Ettoreju Bernabeiu. «lzločent je bil z ekranov in se je tokrat vrnil v okviru vrste oddaj o njegovih delih. Tako je prejšnji teden predstavil prvi del «Burkaškega misterija». Drugi del bi bil moral predvidoma biti na sporedu v petek 'zvečer, po drugem televizijskem kanalu. Kot strela z jasnega je tedaj za grmelo onkraj Tibere Iz Vatikana se je najprej oglasil kardinal Po-letti, sledili so žolčni napadi «Ox-servatore romanov in glasila KD «11 Popoloi, sedaj so se oglasile krščanske ženske organizacije GIF in celo predsedstvo italijanske škofovske konference CE1. ki je brzojavilo predsedniku vlade Andreottiju zahtevo, naj ukrene potrebno, da se Foja nažene ali cenzurira njegove nastope. «Casus belli» je Fo jeva «desa-kralizacijai> cerkvene ustamve in Vlil., ki ga je že Dante še za njegovega življenja postavi! v oeicel med najhujše grešnike Ignazio Si-Ione pa obdelal v svbjih «Prigodah dobrega kristjana» njegov konflikt s papežem Celestinom, katerega je zamenjal, da bi v vsem in mimo vsakršne morale uveljavlja! vred-vsem posvetno oblast cerkve. Za vVatikan in ostale kritike je Fo «žalil ustanovo papeškega pre-stolam tudi v sceni, ko je prikazal srečanje med papežem in Kristusom, ki je s trnovo krono n v raztrganih oblačilih očital cerkvenemu samodržcu, da ga trosijo kot faraonov na nosilih in da je odet o škarlat in dragulje. Kakorkoli že, Fojevo umetnost poznajo aledalci širom po vsej Italiji, prevedli so ga v mnoge jezike, zato pa je tembolj čudno, da so najbolj mračn jaški krogi sprožili kampanjo proti Foju samo v trenutku, ko so njegovo delo pokazali po televiziji, ko se še ni zaključilo na prvem programu prikazovanje Zef-firellijevega «kollosala» o Kristusu, Na Fojevo stran so se postavili, razen demokristjanov, vsi: od komunistov in sbcialistov do radikalcev, socialdemokratov, republikancev, liberalcev sindikatov u- metnikov. gledaliških igralcev in kuiturilih delavcev, ki v svojih, izit jegov ..prikaz papeža. Bonifaca javah poudarjajo predvsem to, da se lahko Fojevo delo kritizira, ni pa prav, da se s sistemi inkvizicije in cenzure prepreči njegovo prikazovanje Morda je najlepše komentiral do godek socialist Paolo Grassi, ki predseduje upravnemu svetu RAl: »Nedopustno bi bilo. da bi organizirali v Benetkah osat0>' J. Mansfieid. Ariston Danes zaprto. , , I Mignon 16.30 «Sal(y — il cucčiolo “ r mare*. Barvni film. Walt D*sn yev film. Nazionale 14.15 «Ben-Hur*. Charl‘^1 sl S tl fr H til U Vr n fr Sij hi; Št' Heston in Jack IIawkins. Barv^ Giattaclelo 16.00 »I 2 superpiedi O1'1 18« piatti*. Terence Hill in Bud SPefl cer. Barvni film. I enice 16.0(1 «Ultimo roondo canntbj, le*. Režija Ruggero Deodato. povedan mladini pod 18. letom ExccLsidr 16.00 stanza del ves® vo». Ugo Tognazzi, Ornella Ni® Prepovedan mladini pod 14. 1^°. Eden 15.30 »Un borghese piccolo P1 colo*. Alberto Sordi, Shelley Wintf^ Prepovedan mladini pod 14. let° Ritz 15.30 «RockV». S.vlvester Stali0'! Aurora 16.30 «L'altra meta del c.^ Adriano Celentano in Monica »’' ‘ Capitol 17.00 «La battaglia di Mid"'a''' Charlton Heston in i-Ienry. Cristallo lG.DO «L’amica». Lisa Gasl ed«1 in Gabriele Ferzetti. Prepov mladini pod 18. letom. Barvni ^. Moderno 15.30 «Profondo rosso*. ^c... ja Darjo Argento. Prepovedan n dini pod 14. letom. Barvni fih«; m Filodrammatico 16.30 »Penitenž*® femminile per čeati sessuali*- povedan mladini pod 18. le^. Ideale 16.00 «Cosmos anno 2.000»' * . gej . Bondarcuk! Žana Bolet®' Impero 16.30 «King-Kong». DiB8 Laurentisa. Barvni film. Vittorio Veneto 16.00 »Divina crc« ra*. Laura Antonelli, Marcello stroiani, Terence Stamp. PrepoVfj^, mladini pod 14. letom. Barvni^ Radio 16.00 «Nashville». Režija Altmari. Barvni film. Abbazia 16.00 «Ordine Interpol: un attimo di tregua*. H. Leipnit" A. Janosson. Barvni film. Astra Danes zaprto. > Volta (Milje) 16.00 »Arniči com« y ma». Franco Francki in Cicci° grassia. Barvni film. Izleti Prosvetno društvo «lvan Grbe«,,, škednju priredi v nedeljo, 8. celodnevni izlet v bolnico FraBj®jj (Cerkno). Vpisovanje v društvejj, prostorih vsak torek in petek do 19. ure. Avtobus se bo po -ustavil tudi pri stadionu pri Sv. ™ na Senenem trgu. Prispevki Ob 5. obletnici smrti žene Švare darujejo mož Just in Miran in German z družin 20.000 lir za ŠD Breg. jji' V spomin ha očeta prijatelj«'' jn rande in Vojka darujeta MaT®*,, Vojka darujeta Borut 10.000 lir za PD Prese^Vj-Ob priliki srečanja bivših tI-/* P rjev v Borštu darujejo Valerij® j„i cjančič — Špela 2000 lir in sknvp-iz Skednja Slava, Adalgisa in lice 6000 Ur za PD Slovenec- f1 V spomin na Vlada Slavca d®s družina Kosmač (Zabrežec 2) Ur za PD Slovenec. Ob enajsti obletnici smrti ga moža daruje Juština (Trebče 3000 lir za ŠD v Trebčah. — Namesto cvetja na grob Škrinjarja daruje 'Juština 182) 3000 Ur za Skupnost Dr®* Opčine. PREMIERA V BOLJUNSKEM OBČINSKEM GLEDALIŠČU Komedija 1X2 je zabavala gledalce s svojimi dovtipi pralci novega dramskega odseka PD «France Prešeren^ so z veliko zavzetostjo odigrali svoje vloge ??to .,j;nanosti za to seveda ni, tih rešitev prav v okult- Stvari še seveda za-botruje tudi so-—j) do sosede. Vsa tflovjn Ja med družinama so o-ttij k,?.na izidu tekme med dve-ttv()rr)aa'levnima nogometnima mo med družinama se se-tč; *anča z novim prijateljstvom; bostg >n sin druge družine se Veda .bočila. Najvažnejše je se-Jtoto-ai°' da družina igralcev na taru- C1°» ugane trinajstico in Stiičj * obogati. Sen se ure-Se iJS*8«"« je pregnana vsem V i. ei 'a sladka bodočnost. s° smešni predvsem Igre Z,1 dialogi in dovtipi. Glede lgraicj arno P°vedati, da so se Mi n,v sv°je vloge živahno vži-• ?’a, prvič), številno občin-tolnjr 1 .le do zadnjega kotička na-bjVal dvorano, se je iskreno za-Mdn,'. *5ar ponovno dokazuje W• amaterskega gledališča. »i Je. režiral Stane Starešinič, S°: V-,ii)ripravil tudi sceno'. Igrali M v t K°zina (Ciril Seme). La-žerjg. ofoi (njegova žena), Fredi (Lizgj (Pjero), Rossana Petaros Karlo Žerjal (Pepi), Dora M (niSoseda Čebula), Tanja Smot-a' hči), Mirjam Antodico- Jiai fvj. ■1 Klun (Toni), Vilma že-%vjg '2at. Miran Klun .(novinar), v9 še S^ara (Lidja), sodelovala eirne. / Mranko Kraljič in David % • Dlasbo je pripravil Robert W tanje tolikih igralcev lah -Malin-tavlia dobro osnovo za Bo]jJe hel° dramskega odseka ftVj i“anca in z vzpodbudo občin-Sstn? nJegova pot zanimiva in !taiiškn Za naše amatersko gle- ^____Ustvarjanje. 1,0 fRance prešeren boljunec D bramski odsek »risreda, 27. aprila, ob 20. B o a “^tališču France Prešeren ^ianjj^ * * e v ^medije v *rcl> 0SCARJA VVULTENA 1X2 j, (Prviroti enemu pa so sodni postopek! prenesli. SSG-* *• V Novi Gorici gostuje drevi SSG iz Trsta s komedijo neznanega beneškega avtorja «BENECANKA». Predstava bo ob 20.15. Abonmajska predstava za red Kino Dohodki Goričanov v 1.1974 Štipendije študentom agronomije Albin čotar 5.663.000 lir, Daniel Čotar 5.642.000, Jože Čotar 7 mil. 919.000, Ludvik Čotar 4.685.000, Andrej Cotič 4.977.000, Karel Cotič 4.324.000, Ivan Cotič 4.505.000, Paolo Cossi 4.035.000, Miroslav Cotič 4.864.000, Augusto Koviz 4.729.000. Livio Cozzutti 4.480.000. Oiivio Coz-zutti 7.176.000, Gianfranco Cozzut ti 6.473.000, Manlio Cozzutto 7 mil. 171.000, Giuseppe Crali 5.546.000, Giui o Crasnich 6.245.000, Clemen te Crasselli 4.559.000, Ennio Grasselli 4.424.000, Luciano Crasselli 4 mil. 409.000, Mario Cravich 5 mil. 729.000, Franco Cremonesi 6.167.000, Silvestru Crimi 6.544.000. Carlo Cri-sci 6.G22.000, 'Angelo Criscitielio 4 nul. 910.000, Giuseppe Cristiani 4 mil. 421.000, Leonardo Cristiani 11 mil. 539.00», Virgilio Cristiani 23 mil. 389.000, Giovanni Cristinnini 11.961.000, Vittoria Cristoferi 6 ujil. mil 494.000, Lorenzo Crobe 6 083.000. Giovanna Crovatin 5.103.000, Bruno Crovetti 12.647.000, Aldo Cucit 5 mil. 164.(MIO, Alessandro Cucit 4 mil. 656.000, Oneglio Cuffolo 5 mil. 781.000, Elija čuk 4.653.000, Bruno Culiat 5.078.000, Damiano Gulot 9 mil. 145.000. Dario Culot 12.427.000. Flavio Culot 6.337.000 Gianfranco Culot 5.503.000, Giovanna Culot 4 mil. 537 000, Gtovanni Culot 8 mil. 467.000, Giulio Culpt 4.511.000, Giu seppe Culot-di.288.000, Gualtiero Cu lot 15.731.000, Lidia Culot 4.161.000. Livio Culot 5.174.(MIO, Luciano Cu lot 4.960.000. Rinaldo Culot 4 mil. 856.000 Romano Culot 8.438.000, Sil vano Culot 6.235.000, Attilio Cum 5.115.000, Giovanni Cumaldi 9 mil. 804.000, Bruno Cumar 4.586.000, Cle-!,a Cumar 21.055.000, Giovanni Cumar 6.434.000, Mario Cumar 4 mil 395.000, Luigi Cumari 6 536.000, A-medeo Cumbo 4.516 000. Salvatore Cumho 6.194.(MM), Ezio Cumin 4 mil. 456.000, Fortunato Cupi 6.797.000. Claudio Curato 5.422.000, Bariolo-meo Curatoli 5.627.(MM), Alessio Cus sigh 6.480.000, Giovanni Custeren 6.070.000, Antonio Cusulin 4.342 000, Salvatore Cutrofello 20.135.(MIO, Benito D’Abramo 6.196.000, Um berto D'Aco 5.029.000, Bruno Daga 4.147.000, Antono ITAgostim 4 uril 212.000, Mario D’Agoslini 4.281.000. Angelo Dainese 16.698.000, Angelo D’Alberto 5.041.000, Gianfranco Dal l’Ora 4.393.000. Pietro DallUsto 4 mil. 940.000. Pio Dalsass 6.420 000. Pierangelo D'Alto 5.651.000, Arrigo D’Ambrosi 4.650.000, Mario Damjani 7.606.000, Maurizio Damiarv 6 mil. 14.000, Giovanni Damiam 5 mil. 872.000, Giovanni Darmani (1944) 5.231.000, Francesco D Amico 4.384.000, Franco D'Amico 6.524.000, Mario D’Andrea 5.122.000. Giuiiano Damian 5.804 000, Giovanni Danei 4.928.000, Luigia Danelli 4.262.000. Em lio Danelon 8.479.000, Francesco Danclon 6.338.000, Gino Danelon 7 mil. 782.000, Giovanni Danelon 4 mil. 760.000, Giuiiano Danelon 5 mil. 624.000. Antonio D'Angelo 4 milijone, Ennib D'Angelo 5.008 000, Dario D'Angelo 6.090.000 Luigi Roberto Daris 5.480.000. Pietro Daris 6.179.000, Sergio Davegga 4.911.000, Oreste Davini 6.420.000, Andrea Dean 4.123 000, Egidio Dean 4 mil. 257.000, Giovanni De Angeli 7 mil. 466.(MM), Egone De Bartolomei 9 m l. 153.000, Vincenzo De Bernardo 16.015.000, Guido Debeus 7.049.000, Paolo Debeus 6.914.000. Cosimo De Biasi 5.350.000, Luigi De Biasio 8 mil. 872.000. Domenico De Bortoli 37.553.000, Giancarlo De Carlo 5 mil. 247.000. Giovanni De Castro 13 mil. 145.000, Maria De Castro 4 mil. 991.000, Secondo De Cecco 6 mil. 44.000, Vincenzo De Ciantis 4 mil. 193.000, Antonio De Crille 8 mil, 856.000, Aurelio Decolle 5.411.000. Licinio De Colle 5.476.(MK), Mario Decolle 4.351.000, Tullio Decolle 4 mil. 31.000, Fernando De Fabris 5.753.000, Giorgio De Fabbris 5 mil. 83.000, Giovanni De Fen 4.307 (MIO. i.eonardo De Feo 6.569 (MM). Francesco De Francisco 4 678.(MM). Ar-dn no Degano 6.677.000, Luciano De-gatio 4.939.000. Massimo De Gior mil. 535.000, Emlio De Grassi (1932) 12.545.000. Lino Deiuri 5 mil. 336.00(1. Andrea Delai 6.221.000, Gianni Delaj 4.681.000, Remo Del Bianco 7 ml. 537.000, Fabio Del Bianco 7 mil. 337.000, Anna Del Chin 4 mil. 552.000, Antonio Del Col 4.283 000. Carmine Del Cuore 4 162.000. Martino De Leonardis 4 041000. Pietro Dč Leonardis 6.574 000. Giuseppe Del Franco 10.032.000 Guido Delia ussel 10.350.000, Oronzo D Elia 4 f' mil. 831.000, Bruno Delich 7.054.000, Matteo Delich 5.110.000. Nicolo Delich 4.912.000, Dario De K se 13 mil. 299.000. Eugenio Delia Chiesa 4 mil. 430.000, Giuiiano DelTAngela 5.010.009, Leonardo Dell’Angelo 5 mil. 641.000, Fiorindo Delia Ricca 5.989.(MM), Marcello Delia Ricca 4 mil. 645.000,' Enzo Delia Schiava 5.998.000, Francesco Delia Sciucca 1.471.000, Ettore Delia Vedova 4 mil. 664.000. Pietro Delia Vedova 4.272.000. Giambattista Dellisanti 4 mil. 159.000, Claudio DelLOrco 9 mil. 211.(MM). Piero Del Medico 5 mil. 252..000, Erminio Delmonaco 4 mil. 69.000. Angelo Del Neri 4 mil. 127.000, Giuseppe Delreri 4.837.000, Marco De! Neri 10.113.000 Rodolfo Del Neri 4.131.000. Aldo Del Nevo 6.303.000, Sergio Del Nevo 6.317 000, Maria De Lorenzi 4.080 000, Mario De Lbrenzi 4.330.000, Luigi Del Pa-pa 6.822.(KM), Onorato Del Piero 6 mil. 135.000, Albero Delpin 9 mil. 235.000. Giordano Delpin 4.134.000, Mariane Delpin 4.486.000. Neda Delpin 7.102.000, Bruno Del Prete 5 mil. 827.000, Sergio Del Sordi 5 ml 102.000. Ferruccio De Stabile 7.404.000. E-gidio De Luca 5.352.000, Francesco De Luca 7.198.000, Sergio De Luca 4.857.000. Aldo Del Vesco 4 800.000. Bruno Del Zoppo 5.381.000. Narciso Del Zoppo 4.858.000, Roberto De March 4.513.000. Bruno De March' 5.314.000. Marcello De Marchi 5 mil. 488.(MM). Antonio De Marco 4 mil. 515.000, Elio De Marco 6 mil. 419.090, Giovanni De Marco 5 mil. 299.000, Leonardo Demarinis 6 mil. 233.000, Ottorino Demartin 5.180.000, Giusto Demori 5.028.000, Edgardo De Nicolo 5.291.000, Franco De Ni-cola 4.408.000, Francesco De Palo 4.659.000. Raffaele De Paolo (1334) 5.304.000. Pietro De Paoli 5.799.000, Leonardo De Palo 4.1j6 000, Renzo Deperis 7.165.000, Domenico De Pip-pt) 4.512.000, Pietro De Pizzol 1 'mil. 370.000, Ennio Depoli .7.708.000. Marino Depoli 4.013.000, Ileana De Reya 4.189.000. Onorato Derocchi 5 mi l. 222.000, Guido De Rocco 5 mil. 707.000, Lucio De Roceo 12.161.000, Vittorio De Rocco 12.468.000, Dime. nico De Rosa 4.542.000, Valentino De Santa 4.162.000. j 30. aprila zapade rok za predlo-j žitev prošenj za udeležbo na nate-' čaju za dodelitev štipendij študen-i tom agronomije in dijakom višjih i kmetijskih šol. Prošnje je treba sestaviti na posebnem obrazcu, ki je na razpolago v uradu za šolstvo go-riške pokrajine, kjer dajejo tudi podrobna pojasnila. • Prihodnji ponedeljek, 3. maja. bodo na županstvu v Sovodnjah pobirali davke. Umik: od 8.30 do 10.30. • Na »Klasni deski šolskega skrbništva je na ogled lestvica premestitev učnega osebja na nižjih srednjih šolah. 4. maja Pa poteče rok zS predložitev morebitnih ugovorov. Razstave Do L maja je v občinski razstavni galeriji odprta razstava del slikarja Franca Migliaccia. V tržiški galeriji La Sfera (do 28. aprila) razstavlja priznani slikar iz Rupe Cesare Spanghero. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Trži ču dežurna lekarna Rismondo, Ul. En rico Toti — tel. 72701. Gorica VERDI 17.30—22.00 «La stanza del ve-scovo*. Ugo Tognazzi in > O. Muti. Prepovedan mladini pod 14. letom. C OR SO 17.15—22.00 »Dersu Uzzala (Piccolo uomo delle grandi pianu-re)». Režiser Akiro Kurosaiva. Barvni film. MODERNISS1MO 16.15-22.00 «Ode a Billy Joe«. R. Benson in G. 0'Con-nor. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. CENTRALE 17.15-22.00 «Follerball». J.'Caan in J. Hausemann.. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA 17.00-22.00 «Caput lager: gli ultimi giomi detle SS». R. Harri-son in L. Lander. Barvni film. Mia* dinf pod 18. letom prepovedan. Tržič PRINCIPE 17.30-22.00 «La časa delle finestre che ridono«. Barvni film. EXCEI.S10R 16.30—22.00 «La portier* nuda«. Barvni film. Nova Gorica in okolica SOČA «Scaramouche v vojni in ljubezni« — italijanski film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA ^Kraljevski flash« - ameriški film ob 18.00 in 20.00. DESKLE -Deset sekund za pobeg« — meriški film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa S. Giusto. Korzo Italia, 244 — tel. 83538. NiiiiiiiiiiMmiMinMiiiiiuiiiiiiMiiiiimiiiiiimiinnimtiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiKHimiiiiiiiHiimiunjiiiiiiiiiii« VČERAJ OPOLDNE V L0CNIKU VOJAŠKI TOVORNJAK V DOSTAVNO VOZILO Zaradi razsutega tovora zaprta cesta Ranjeni štirje vojaki Precej nenavadna nesreča, ki pa se je zaključila predvsem z gmotno škodo, se je zgodila včeraj nekaj minut pred dvanajsto uro v Ločniku, na državni cesti proti | Vidmu. Na precej ostrem ovinku sta se namreč oplazili dve težki vozili, vojaški kamion, ki je vozil v smeri proti Gorici in ki ga je upravljal 21-letni vojak Francesco Di Consi-glio iz Foggie ter dostavno vozilo, ki ga je v smeri iz Gorice proti Vidmu vozil 33-letni Luigino Pie-rotto iz Mirana pri Benetkah. Pri nesreči so bili lažje ranjeni le štirje vojaki. Verjetno je bila hitrost. precejšnja, kar je mogoče sklepati tudi po škodi. Dostavno vozilo je dobesedno uničeno, tovor (prepečen kruh, paličice in drugi pekarski izdelki) pa se je razsul po cesti, ki so jo morali za dalj časa zapreti za ves promet. Kos odtrgane pločevine pa je. zadel tudi za vojaškim kamionom vozeči avtobus podjetja La Gradese, v katerem se je peljala skupina dijakov. Na srečo pa nihče,ni bil poškodovan. Drug kos pločevine pa je zadel tudi vozilo al-fd giulia, v katerem se je peljal 52-letni Ferrante Menotti iz Medeje. • Zapisnik o nesreči je sestavil« cestna policija. / Na zasedanju v Firencah Pregosta kri ne pa oženje krvnih žil FIRENCE, 26. — Bolečine in krči v spodnjih okončinah, torej v nogah, omotičnost, brnenje v glavi, raztresenost, nagla pozabljivost, vse to so znaki, ki opozarjajo na hudo nevarno arteriosklerozo. Brž ko opazimo takšne znake, pravzaprav enega teh znakov, stopimo k zdravniku. Vendar se ne ustavljajmo pri preprostem pregledu, pri zagotovitvi zdravnika, d;> je vse v redu, kot se to često dogaja, pač pa zahtevajmo temeljitejši pregled in ustrezno analizo. Posebno če se pokaže hkrati več teh simptomov, ne odnehajmo in pojdimo «do kraja*, kot temu rečemo, kajti bolje je začeti že od samega začetka, kot pa zapraviti zdravje. Tako nekako menijo zdravniki, ki so se pred dnevi sestali v Firencah na strokovno zasedanje o angiološki terapiji, to se pravi na zasedanje, na katerem so razpravljali o tem, kako pomagati ali si pomagati v primerih motenj v krvnem obtoku in ob motnjah notranjih žlez. Pravzaprav so se zdravniki v glavnem ukvarjali z motnjami v krvnem obtoku. Teh motenj pa je veliko, zelo veliko, vendar je med njimi najbolj zahrbtna že omenjena arterioskleroza. Medicinska znanost zatrjuje, da »e arterioskleroza začenja že zelo zgodaj, malone v otroških letih, ker da se krve žile začno že tedaj ♦ starati*. Toda prava arterioskleroza je vse kaj drugega in ni le huda bolezen, pač pa tudi zelo raz širjenja, še več, vedno pogostejša je, posebno v tako imenovanem bogatem svetu. Pravzaprav tej bolezni pravijo tudi bolezen visoke civilizacije in bogatega življenja. V siromašnem svetu, koder je življenjska raven nizka, je teh motenj veliko manj. Sicer pa nam glede tega največ povesta naslednja dva podatka: v Italiji umre na 100 tisoč ljudi okoli 1 itM) oseb od raznih motenj, ki jih je kriva arterioskleroza, v slabo razvitih deželah pa pride kvečjemu do 300 takih primerov. Vzrok arteriosklerozi je preveč »gosta* oziroma lepljiva kri, ki vsebuje rdeče krvničke, ki se bolj slabo premikajo, ker niso dovolj elasljčne. Iz tega bi mogli sklepa Ji, da holesterol, ki smo ga krivili za arteriosklerozo, ni pravi in res-»ični krivec za to hudo bolezen, pač pa je treba iskati krivca drugje. če je temu tako, je treba iskati nova sredstva proti tej motnji. Nekoč, še pred nedavnim je medicina trdila, da se holesterol zleplja na stene ožilja in s tem oži krvne žile. Danes pa strokovnjaki menijo, da ne gre za o-žtmje žil, pač pa za pregosto kri, ki se ne more tako naglo pretakati po ožilju. Dokler gre za Veljko ožilje, se to vprašanje ne postavlja. Vse kaj drugega je, ko govorimo o drobnem ožilju, o kapilarah. In prav te vodijo kri in torej hrano v razne organe, posebno v možgane, v center, ki vodi človekovo dejavnost, njegovo bitje m žitje. Če je torej res, da nj kriy za zadevne motnje holesterol, kot so rekli v Firencah, je logično, da bo treba iskati sredstvo prohi tem motnjam drugje. Seveda v zdravilih, ki bodo kri redčile. In v Firencah sta prof. Giotti in dr. Pratesi, ki sta znana na področju farmacevtike in na področju an-giološke terapije, povedala, da je proti »pregosti* oziroma preveč lepljivi krvi zelo učinkovita neka nova molekula, ki so .je kemijsko že obdelali in ji nadeli ime Ben-cvclan. To sredstvo deluje na c!va načina, predvsem razširja ožilje, hkrati pa deluje na kri tako, da je bolj tekoča. To se pravi, da bi moglo to sredstvo resnično pomagati proti vsem tistim težavam, ki so povezane s krvnim ožiljem in krvnim obtokom. To sredstvo pa ne bo, če ga bodo uvajali, koristilo le v boju proti arteriosklerozi, pač pa tudi proti še bolj razširjenemu pojavu »slabega krvnega obtoka*, če je res, da je vedno več ljudi, ki imajo težave z arteriosklerozo, je prav tako vedno več tistih, ki imajo slab krvni obtok. Med temi je tudi vedno več mlajših ljudi. ZA LETOŠNJE PRVOMAJSKO SLAVJE V goste nam pridejo somborski folkloristi Ko je bil lani marca na gostovanju v Somboru tržašk’ folklorni ansambel »Stu ledi», je povabil tamkajšnjega gostitelja kulturno umetniško društvo »Vladimir Nazor* na gostovanje v naše zamejstvo in vodstvo ansambla je ponudbo z veseljem sprejelo in z s jeseni, lani nmempra bi bil moral priti v Trst njihov folklor -ni ansambel, pa je bil tedaj obisk onemogočen.in zato prihajajo somborski folklorni umetniki k nam sedaj, ob prvomajskih praznikih. Najprej bodo gostje iz Sombara nastopili v soboto zvečer v Bazovici, naslednjega dne. na aan 1. maja pa v števerjanu. Najprej besedo dve o kulturno-umetniškem društvu «Vladimir Nazor*, ki so ga v Somboru u-stanovili 19.16. leta. Društvo je najprej gojilo petje, nato se je lotilo, vedno na diletantski osnovi, tudi dramske in folklorne u-metnosti, nato pa je svojo dejavnost obogatilo še z raznimi drugimi panogami. Razen v času okupacije je društvo vedno zelo aktivno. To se kaže tudi v ravni izvajanja folklornega programa, s katerimi prihajajo te dni k nam v goste, da vrnejo obisk tržaškega . ansambla iz lanske zgodnje spomladi Besedo dve o programu: gostje iz Sombora bodo nastopili z Bu-njevačkimi narodnimi plesi, torej s plesi hrvatske etnične skupnosti, ki je naseljena v Bački, to se pravi na severovzhodnem področju Jugoslavije. Nato pridejo na vrsto narodni plesi i? okolice Niša, koder žive v glavnem Srbi, med njimi pa je tudi že neicaj Makedoncev. Sledi izrazito hrvaško folklorno bogastvo. Ansambel »Vladimir Nazor» bo nastopil, s hrvaškimi narodnimi plesi iz Posavine. Nato pridejo na vrsto ljudski plesi iz okolice Vranja, to se pravi iz južnih predelov Srbije. Sledijo narodni plesi iz šumadije, to se pravi iz tistega predela Srbije, ki se razteza južno od Beograda. Plesni program ansambla se zaključi s tako imenovanim, »Bran-kovim kotom*, ki obsega ljudske plese na melodije, ki So jih sestavili na tekste poezij pesnika Branka Radičeviča. Samo ob sebi se razume, da ima ansambel svoj orkester, med posamezne plesne nastope pa se vključujejo tudi pevski nastopi. Liljana Spasojemč bo na primer zapela pesmi »Kad zasidra tamburica jasna* ter «Misli Mile da je meni žao...*, Gojko Milič pa bo zapel štiri pesmi in sicer «U baštici ruza vene*, »Kujundžija prsten kuje*, »Govori se da me varaš* in «U tom Somboru*. ■ Odveč bi bilo govoriti o folklornem bogastvu jugoslovanskih narodov in narodnosti in hkrati o bogastvu narodnih noš. S tem bogastvom prihajajo v Trst v goste somborski folkloristi, ki bodo, kot smo rekli, najprej nastopili v Bazovici. na predvečer 1. maja, na dan 1. maja pa v Števerjanu. ANSAMBEL «CANZONIERE POPOLARE» IN TRŽAŠKO FOLKLORNO BOGASTVO .......................................n...... OB 50-LETNICI SMRTI GA VIDEVAMO NA NAŠIH ZASLONIH Osvajalec žensk Rodolfo Valentino dejansko v ljubezni hudo nesrečen v ' Ko mu je bilo 19 let, se je odpravil v svet - Lotil se je raznih del, dokler ga niso odkrili - Šest let je bil «na vrhuncu* in ostal idol žensk - Baje še danes Rodolfo Valentino in Nita Naldi v »Kobri* Pred kratkim se je pričel na italijanski TV (Drugi program) ciklus filmov Rodolfa Valentina. Končno imamo možnost videti na TV zaslonih igralca, ki je pred več kot petdesetimi leti zaslovel kot največji filmski ljubimec vseh časov; istočasno lahko sami kritično presodimo njegovo umetnost. Takoj pa moramo pristaviti, da je danes nemogoče in odveč analizirati in kritizirati Rodolfa Valentina kot umetnika, ker je Valentino predvsem fenomen, svojega časa. Malokateri slaven ali pomemben človek našega stoletja je tako tesno in neločljivo s časom in družbo, v kateri je živel in delal, kakor lahko to trdimo za Rodolfa Valentina. Rodolfo Valentino je legenda • « Mama, dajmi sto lir... » «Mamma mia / damin' cento lire / che in America vdglio an-dar...» — S temi besedami se prične motiv, ki je bil zelo aktualen v prvih tridesetih letih našega stoletja, ko je ‘bilo izseljevanje v ZDA množično. Pesrrlico je nedvomno pbztlal tud: Rodolfo Valentino, ko se je v Neaplju 4- komaj devetnajst let star — vkrcal na čezoceansko ladjo, ki ga je pripeljala v Ameriko (1914). Rojen pa je bil v južnem mestecu Castellaneta, blizu Taranta. ............... Gojenci koprskega Dijaškega doma obiskali Rižarno, Bazovico in Opčine Skupina gojencev Dijaškega doma v Kopru, ki jih vidimo na gorn ji .sliki pred spomenikom bazoviškim junakom, je v nedeljo obiskala Rižarno, strelišče pri Opčinah in strelišle pri Bazovici Mr počastila spomin padlih juna- kov In žrtev nacifašističnega terorja. Ogled Rižarne in njena tragična zgodovina, obisk na Opčinah in pri Bazovici, ob 50. obletnici začetka delovanja posebnega fašističnega sodišča, sta na vse napravila globok vtis. Med potjo »n si dijaki, ki so jih spremljal. njihovi vzgojitelji Pavšič, Kopslov*. m Stekarjeva, odgledili itar-cTuir, za kosilo .pa’-so: se ustavflj » Zgoniku. Ves čas jih je spremljal m jim opisal zgo Jg ansambli; 12.10 Balada p REŠITEV KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Adamis, l Plini j, 13. Verona, 14. riziko, 15. Erika, 16. Neva, 17. Au, 18. iji, 10. Kodak, 20. V.L., 21. oda, 22. katar, 23. pše, 24. D.I., 25. po sel, 26. reč,' 27. EA, 28. Ares, 29. Turin, 31. onkrat, 33. tepeni, 34. Nobile, 35. tlačan. NAVPIČNO: 1. a ve, 2. Meridia no, 3. arija, <*. doki, 5. INA, 6 SA, 7. predal, 8. livar, 9. Izak, 10. ni, 11. ikavščina, 12. Joule. 16. notes, 19. kasete, 21. odeon, 22. koral, 23. pereč, 25. pači, 26. RUPA. 29. tel., 30. NIN, 32. K.B , 33. TT taža ob 27. aprilu; 17.15 Zbor S. Kosovel iz Ajdovščine; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Partizan mo»; 19.35 Lahko noč, (K’ 10.45 Glasbene razglednice; č.jj »Revolucija in preporod...*: ^i: ske; 18.30 Koncertna glasba; 19.39 24.00 Z našimi orkestri in Pop glasba; 2(1.(X) Zbori; 21.00 23.05 Literarni nokturno: Čilajtno...; 21.15 Skladbe M. Brav- Odmevi velikih dni: 00.30 ^ ničarja, R. Gobca in B. Arniča, ne plesalce: 1.03 Zaprite OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pravočasno se lotite nevšečnega, toda potrebnega dela. Varujte se pred preveliko drznostjo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Posvetite več pozornosti organizaciji dela. Z dobro voljo boste obdržali svojo togotljivo naravo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne. posegajte v spore, ki se vas ne tičejo. Ne bi bilo napak, ko bi skušali dom nekoliko olepšati. RAK (od 23.6. do 22.7.) Vaš strah pred morebitnimi spodrsljaji bo docela neutemeljen, če boste imeli zaupal),je vase. Ljubosumnost. LEV (od 23.7. do 22.8.) Glejte Horoskop v bonučnosi z. zaupapjem, vendar ne z zaprtimi očmi. V družini popolno razumevanje. DEVICA (ixl '2,3.8. do 22.9.) Razvidno je,' da se lahko lotite tveganega podviga. Prijeten večer v domačem krogu. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Če boste nasedli nekaterim- sveto valcem, bo vse vaše delo brezplodno. Prisluhnite glasu srca. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Stiki z osebami, ki nimajo nobenega opravka z vašim delom, vam bodo koristili. Nervoza. STRELIŠČ (od 23.11. Zagotovljen je uspeh vseirt- " ukvarjajo s trgovino. Razo11 srca ni mogoča vzkladiti- ,j KOZOROG (od 21.12. d'1 LjsC' Skušajte kontrolirati svoje . jC da bi ne nasedli osebam, znajo pretvarjati, VODNAR (od 21.1. »i1 Nagrajeni boste za svojo bl^stv'() nost in resnost. Novo P°zn?jV# bo na vas pomirjevalno VP RIBI (od 20,2. do 20.3.) ^ j< v novih okoliščinah opazk1- “ ur načrt neuresničljiv, ga sp''1’ te. Dokazali vam bodo P1'1 nost. košarka V CELJU «Sever» za met boljši od «Juga» p # # t.osič je bil najboljši igralec tekme Deliba-3, Jer- in je odbo- Sev«r-Jug 111:109 (53:55) GORANA: Golovec, v Celju. DLELAI.CEV: 3.000. SADNIKA: Jakšič (Beograd) in 8lSen (Domžale). oEVER: Slavnid 10. Jelovac 24, i«ar°vič fi, Kičanovid 23, Dalipa-22. Knego 22. Kneževid 11. Janič 3, Papič, Ljubo-Mohorovid 2. TRENER: Rajadid. kr«. Georgijevski 2. čošič 27, ^tulo^č 16, šolman 18. l Pledaš 8, Varajid Ko! ?’ Radovanovič 13. Skrode 8, ^adevid, Grabovac 2. TRENER: Letič. fJJ: Sever 17:25, Jug 11:14. i , c®nja 4. jugoslovanska košar-cin • se je vključila z že trači-C«o tekmo med Severom fiJa pred samim srečanjem ‘wsedn'k organizacijskega ocL. vi, v Celju Branko Martič pozdravi Vse goste in izrazil željo, da v*? s to prireditvijo košarka še v i.J1 meri popularizirala tudi na trat "bnofiju. Nakar so izročili i-*lcu Partizana Draženu Dalipa-kjH čva pokala, in sicer za naj-?'>ni 8 košarkarja v letošnji se- ’ °benem pa tudi za najbolj-J?, Prelca. sta začeli tekmo dokaj Ig š _eno, saj je bilo to srečanje iivivedstava za gledalce, ki so u-°*’ tetri 'n duhoviti igri. ob bar1 ,metih Čošica, Kičanoviča, jJPjgiča, Slavniča in drugih. U^tem ko so bili v prvem «rt'8/U "deV» boljši, pa so se in 'v-* z Jelovcem, Dalipagicem talt ^anov'^em razigrali in so si bit° Priigrali prednost, ki so jo n,j|? “Zdržali do konca tekme. Za Vi tega igralca tekme so no-k . S portskih novosti iz Zaere- je l2"rali Krešimira Čošica, ki se v Požrtvovalno boril v obrambi, ljjvaPadu pa je bil skoraj neustav- iJ^fatka. dopadljiva tekma, ki je aušila domače navijače. . BRANKO LAKOVIČ Delovanje ZSŠDI za prijavo zmage*, ki bo 9. maja v ani. Vsaka ekipa je sestav- ŠTAFETA ZMAGE ta ,?nes zapade rok lafeto ljeUblj- u?.a *z treh tekačev, oziroma te-TOlto’ bodo pretekli vsak po k m, oz. 600 metrov. Društva, niso še prijavila svojih ekip ali V še sporočila točnih imen fain nastr>pajočih tekačev, moštvi danes stopiti v stik s tajni-tv°m ZSŠDI. V LE )ŠNJEM LETU Mladinskih iger v Nabrežini ne bo lol ^dstavniki osnovnih in srednjih Dini5.slovensk!m in italijanskim uč-tina Jezikom občine Devin - Nabre-4ežu 50 Re sestali na občinskem se-tt|ravz odbornikom za zdravstvo in 1% stvenim referentom, da bi pro-Sltij) !**«* organiziranja mladin-glede Ig5r zaradi novega pravilnika p zdravstveniu kontrol, kerr, i^tevitvi, da je v tako krat-tiourv.8su' Ki je na razpolago, ne-te t e Pregledati vse učence obči-telejk izdati ustrezna potrdila o hikj ^..sposobnosti, so se predstav-""šdin v80glasno odločili za preklic let0 sklh >ger za tekoče šolsko Končno so prisotni izrazili upanje, da bodo v prihodnjem šolskem letu odgovorni pokrajinski in državni organi pravočasno predložili šolam potrebne predpise, tako da bo mogoče pripraviti v okviru občine vse, kar je potrebno za organiziranje omenjenih iger. Ivo Pertot KOLESARSTVO NARDO’, 26. — Marino Basso je zmagal na 1. etapi krožne dirke po Pulji. Z njim so prispeli na cilj še Moser, Gavazzi, Saronni in Marinel-li. Glavnina pa je zaostala za približno sedem minut. SANGEMINI, 26. — Na mednarodni krožni »dirki dežel* za amaterje, je na 1. etapi zmagal 21-letni Šved Mats Ericsson. Na cilju je za 53" prehitel Durpsicha (NDR), Pizzofer-rata (It.), Schepersa (Belgija) in Mutsaarsa (Niz.). KOTALKANJE V GORICI Uspešen nastop Nadje in Tanje 'tv....' -JI V teh dneh potekajo v Gorici občinske mladinske igre, na katerih nastopajo tudi dijaki in učenci slovenskih šol, pa tudi predstavniki naših društev. Tekmovanja v kotalkanju so bila v telovadnici v Dolini Koma konec tedna in teh se je (med 22 tekmovalci) udeležilo tudi nekaj članov kotalkarskega odseka prosvetnega društva »Oton Župančič* iz Štandreža. Naši kotalkarji, ki so se pričeli vaditi šele sredi lanskega leta in so imeli, kot se spominjamo, uspe- lo prireditev oktobra, so bili r,a mladinskih igrah zelo uspešni. V kategoriji letnikov 1968-69-70 sta dve članici «Otona Župančiča*, Nadja Marassi in Tanja Vižintin osvojili prvo in drugo mesto. Izvajali sta, kot vsi drugi tekmovalci, prosti program, ki je trajal dve minuti. Pohvaliti moramo njiju, vse kotalkarje štandreškega društva in vaditeljici. Na naši sliki, za katero je poskrbel fotoodsek štandreškega prosvetnega društva, sta zmagovalki. ODBOJKA KVALIFIKACIJE ZA 11. ŽENSKI TURNIR PRIJATELJSTVA Presenetljiva zmaga Kontovelove ekipe ki se je že uvrstila na finalni turnir Sokol je drago plačal podcenjevanje nasprotnic, Breg pa je povsem razočaral V ponedeljek so v nabrežinski občinski telovadnici odigrali izločilni del B skupine ženskega odbojkarskega tekmovanja za 11. turnir prijateljstva. Proti vsakemu pričakovanju je zasluženo slavila končno zmago in se tako uvrstila v finalni del turnirja mlada šesterka Konto-vela, ki je na papirju veljala kot tretja moč, za le malo nevarrfega outsiderja, na igrišču pa so Konto-velke z dobro taktično razporeditvijo strle vse ambicije favoriziranih ekip Sokola in Brega. Končne zmagovalke so sproščeno in prisebno razvijale svoj sistematično zasnovan koncept igre, bile so požrtvovalne in gibčne v polju, posebno pa se je odlikoval napad, ki je bil za vse nasprotnice stalno »trn v peti*. Korttovelke sicer letos v prvenstvenih nastopih ne igrajo posebno blesteče, tokrat pa so zaigrale sproščeno in brez vsake psihične obremenitve, kar je botrovalo k tako prodornemu uspehu. Igral- ke domačega Sokola lahko kličejo »mea culpa*, saj so kljub okrnjeni postavi veljale za nesporne favoritinje, podcenjevanje nasprotnic pa se jim je tokrat maščevalo. Nepopolna Bregova postava je zapustila precej klavrn vtis in ekipa je jasno dokazala, da je v krizi ter je psihofizično povsem na tleh. Mlade Borove odbojkarice so izkoristile, ta turnir za nabiranje tekmovalnih izkušenj in so z zvrhano mero prizadevnosti izpolnile pričakovanja. Breg A — Bor B 2:0 (15:9, 15:7) Obe šesterki sta, morda tudi zaradi zgodnje jutranje ure, predvajali bolj zaspano igro, z večjo izkušenostjo in »težo* na mreži ■ pa so Brežanke z relativno lahkoto pospravile celoten izkupiček. Kontovel — Sokol 2:1 (5:15, 15:9, 15:12) »Clou* tekma ponedeljkovega spo- nHiiiiimiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimitiitiimiiirtilititiiiiiiiiiil||||iiiiiiiii|l|iaitl|l||||||ii|||||||||„lu„H|l||l||t|l||„|,|llll|ll,,|„ll|,|ll|l, mm,, miiimuiitiiiimmiunni, tiiiiiiiiiimiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiittniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiitiiiiiiiiiimiuiitiiiniii iimiiiiiiimmitiiiiiii NOGOMET V RAZNIH MLADINSKIH PRVENSTVIH V dvanajstih tekmah le dve zmagi naših ekip Uspešen je bil namreč le Primorec med začetniki in naraščajniki ' ZAČETNIKI ValPadana Cave — Primorec 0:1 PRIMOREC: Vidali, M. Kralj, Kalc, Finessi, M. Grgič, I. Grgič, Mulč, Salvi, F. Kralj, F, Milkovič, I. Milkovič. STRELEC: Salvi. Začetniki trebenskega Primorca so v ponedeljek zmago povsem zaslužili, saj so čez vso tekmo bili boljši od nasprotnika. Že v uvodnih minutah igre je bil Salvi uspešen in je povedel svojo ekipo v vodstvo. Nekaj minut pred koncem polčasa pa bi' lahko Franko Kralj podvojil rezultat. Toda ta jfe za las streljal nad prečko. V drugem delu igre so Trebenci stalno ogrožali nasprotnega vratarja, toda nekaj zaradi smole, nekaj zaradi netočnosti napadalcev se rezultat ni spremenil. Cibic Muggesana — Breg 0:0 BREG: Milkovič, Tedesco, Serva-dei, Žerjal I., Tul, Rojc, Kraljič, Mondo, Gregori, Lovriha, Žerjal II. Lepo doživetje za najmlajšo Bre-govo postavo, ki je v gosteh iztržila točko. Ta delni uspeh (po dolgi vrsti neuspehov) je vlil precejšnjo mero zaupanja in poguma našim igralcem,' ki so bili tokrat za vztrajnost in borbenost tudi ponlačani. Muggesana je začela na domačih tleh napadalno, toda naletela j« na izvrstnega vratarja Milkoviča, ki se je (zlasti v prvem delu tekme) izjemno izkazal. Tudi sredina igrišča, ki jo je urejal Igor Tul, je delovala boljše, kakor Jkdajkoli doslej in sta imela napadalca Kraljič ter Mondo pa tudi mladi Žerjal II. precej uporabnih žog. Brežani so prišli bolj do izraza v 2. polčasu, ko so bili vsaj nekajkrat blizu gola, toda sreča jim ni stala ob strani. Izid je pravičen, saj \ sta postavi imeli prednost vsaka v enem polčasu. Jolo Primorj’e — Campanelle 0:1 (0:0) PRIMORJE: Ostrouška,, Sedmak, Rupel, Ražem, Racman, Bukavec, Liva,. Meden, Sardoč, Tonietti, Bla-žon. Ko je že izgledalo, da se bo tekma končala z remijem, kar bi bil v bistvu najpravilnejši rezultat te tekme, je tržaška ekipa tik pred končnim žvižgom dosegla gol in odnesla s proseškega igrišča obe točki. Prosečani v ostalih minutah igre ni so imeli moči, da bi se reorganizirali in tako so zapustili igrišče nezasluženo poraženi. Omeniti pa moramo, da so «rdeče-rumeni* kljub porazu zaigrali precej dobro in to predvsem na sredini igrišča. H. V. Breg — Costalunga 0:2 (0:1) BREG: Scheriani, Ponez (Bordon), Grison, Pavletič, Smotlak, Tul, Ra-potec, Guštini, Kofol, Bandi in Sa-vron. COSTALUNGA: Bigolo, Marandi-no, Bugliano, Leban, Giugovaz, Cir-cognini, Zugna, Lanotte, Cain, Mau-ro, Giacomin. SODNIK: Biagi je dobro sodil. STRELCA: v p.p. Cain, v d.p. Merendino. Brežani so tokrat odigrali lepo tekmo s Costalungo, ki je bila za razred boljša od njih. Sicer tesen poraz lahko štejemo kot pozitiven, predvsem če upoštevamo dejstvo, da je Costalunga v prvem delu prvenstva nasula Brežanom kar šest golov. Kot predvideno je bila tokrat prva vrsta «plavih» neučinkovita, saj ni bila zmožna niti enkrat v vsem srečanju resneje ogroziti vratarja gostov. Na drugi strani pa se je dobro izkazala obramba z vratarjem Scherianijem na čelu in s tokrat dobro razpoloženim Smotla-kom, ki je večkrat prisebno nastopil v kritičnih trenutkih. Gostje, ki so imeli skozi vso tekmo vajeti igre v svojih rokah so povedli že v u- "tiiiiiiiniiii,|„|,,iiiiiiiiiiiiiniiiii,mu,HiiiiiiiMiiiiiiiii,im um,iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiihiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii KOŠARKA V 1. DIVIZIJI zmaga doma s stotico Ekipa si je zagotovila drugo mesto lestvice Sagrado 109:66 rv6rviVl' ^S0 mesto lestvice f^enstvT ^lu prvenstva. V teku . žarint,^0 sam<' v predzadnji tek-*4rho t(*Wi 'Svišče poraženi in s »J^ali a zaostanka. Danes pa so « zasl,,v?. 80 si mesto popolno-^tico in 'R; Hosegli so že drugo ušenemi, tokFat Pr°ti Se zelo neiz- w?nieUvrJn°Št'RJ' Sagrad0 Je sicer turi- n° m°Stvo in to je bilo ? dorr, ',na igrišču, ko so razigra- •SneP°lriili koš na najrazlič' u^raif^ijV tekmo bodo naši fantje * iz Gori.1 >P«5ni peterki Umani-0 Mtotem6'- Tekma bo na sporedu m *grišču dijaškega doma. „ M. Č. Acu POMLAD (j*:27)°nke ~ Dom 61:62 C.c^essin,' Puzzi 14, Barone fBaldo o \.2', Bogaro 4- Giorda-r,'' Slabile 1, Bregant 19. ao^telli 1, Sosol, Bučinel, o 2°. JuV>nik 2. Devetak 4, GoriškiSancin 1 Prinčič 2. je l zmago začel pr- venstvo »pomlad*. Kljub zmagi pa peterka ni izpolnila vseh pričakovanj ter se je morala pošteno potruditi, da je strla odpor dokaj skromnih Rončanov. Zlasti so domovci slabo igrali v začetku drugega polčasa. V tem delu so nasprotniku dovolili, da se je oddaljil za 12 točk. Ta razlika se je v glavnem obdržala skoraj do konca. V zadnjih treh minutah tekme pa so domovci zaigrali kot znajo. Z obrambo na moža so popolnoma onesposobili nasprotnikov napad. V teh treh minutah niso Ron čani dosegli niti koša, medtem ko so jih domovci dosegli kar 13, kar je zadostovalo za zmago. Vili Prinčič Dom — Arte A 48:69 (18:33) DOM: Cantelli, Bučinel 6, Devetak 23, Fajt 9, Vižintin,'Juren, Dornik 10. ARTE A: Spano 25, Zilli 6, Blasio 11, Biagi 2, Cevenini, Devetta 3, Mavric 13, Tirel 4, Vecchiet 4. V drugi tekmi prvenstva »pomlad* je moral Dom kloniti pred močnejšo ekipo Arte A. Dom je na igrišče stopil zelo okrnjen, saj je manjkala skoraj polovica igralcev, ki so bili na šolskem izletu. Kljub tako okrnjeni postavi, pa domovci niso razočarali: igrali so sproščeno in so bili, zlasti v prvem delu tekme, boljši nasprotnik na igrišču. Naj omenimo, da je Dom v 6. min. prvega polčasa vodil že z 10 točkami. Ob pomanjkanju rezervnih igralcev, pa je morala slovenska peterka hitro položiti o-rožje pred hitrimi in predvsem višjimi nasprotniki. Prihodnjo tekmo igra Dom v go- steh pri Pagnossinu B in sicer v soboto, 30. 4. ob 17.00 v dvorani UGG. Vili Prinčič Bor — Ferroviario 70:90 (29:42) BOR: Mazzucca 10, Koren 12, Slo-bec 17, Mesesnel 10, Dovgan 11, Jančar, Brana 4, Gombač 6, Pegan. FERROVIARIO: Marsich 26, Pie-ri 4, Leonzini 14, Pecchi 11, Miraz 2, Sossi 11, Moretti, Craievich 12, Bellussi 10. SODNIKA: Polh in Boscolo. . PM: 4:12 (Bor), 8:14 (Ferroviario). ON: 21 Bor, 24 Ferroviario. PON: Slobec in Koren (Bor) ter Craievich (Ferroviario). Začetek je bil prav katastrofalen za naše fante, ki se na igrišču sploh niso znašli. Nasprotnik je tako povedel kar s 13:2. Takrat pa so se naši fantje prebudili ter z borbenejšo igro celo prešli v vodstvo z 19:20. Žal, pa je bilo to tudi vse. Prav tedaj namreč, ko bi se morali še bolj potruditi in se zbrati, so popustili ter napravili več napak, zaradi česar so nasprotniki visoko povedli. V drugem polčasu so «plavi» zaigrali nekoliko .odločnejše, zaostanka pa kljub temu niso utegnili nadoknaditi. Bolje so branili, skakali pod košema, bili pa so tudi bolj zbrani pri podajah. Edino kar jim ni uspevalo, je bil met od daleč Med igralci se je izkazal pred vsem mladi Andrej Pegan, ki je res prijetno presenetil. Meko vodnih minutah s Cainom, podvojili pa so tik pred koncem z Merendino. Jolo Esperia Pi Xoll — Breg 7:0 BREG: Milkovič, Tedesco, Oblak, Tul, Žerjal L, Kraljič, Marsetti, Mondo, Lovriha, Gregori, Žerjal II. Brežani so šli v goste k prvouvr-ščenemu trdno pripravljeni na spopad, iz katerega bi se radi vrnili neporaženi, vendar se jim ta želja ni izpolnila, kajti nasprotnik je bil premočan, kar tudi izhaja iz rezultata srečanja. Esperia je pokazala zrel nogomet, z lepimi podajami in ’) predvajala tako hitro igro, da ji naši fantje niso bili kos. Takoj po začetnem žvižgu so bili naši igralci potisnjeni v obrambo in niso ves prvi polčas prekoračili sredine igrišča. Veter je pihal proti 1 Bregovim vratom. V tako ugodnem položaju so domačini trikrat zatresli Milkovičevo mrežo. V drugem polčasu, z vetrom v prid, je bilo pričakovati boljšo igro »plavih*. toda niso bili sposobni u-rediti svojih vrst in pobuda je ostala ves čas v rokah domačinov, ki so še štirikrat premagali Milkoviča. Brežani so pač plačali noviciat izkušenim Svetoivančanom. Dobro sta se izkazala Žerjal II. in Tedesco, ostali so bili poprečni. Jolo San Vito — Kras 8:0 (4:0) KRAS: I. Škabar, Guštin, Doljak, D. Purič, R. Purič, Bernasič, Lau-zana, I. Purič, Petelin, Terčoi:, Hrvatič, šus, Škabar. San Vito je brez večjih težav odpravil krasovce, ki so po zadnjih boljših rezultatih nameravali vsekakor dražje prodati svojo kožo. Na igrišču pa so se stvari zasukale drugače. Kraševcem v opravičilo omenjamo dejstvo, da so nastopili s povsem novo obrambo, ki se proti hitrim in prodornim nasprotnikom ni znašla. O, G. Stella azzurra - Kras 5:0 (3:0) KRAS: I. Škabar, Adamič, Škrk, D. Purič, R. Purič, Bernasič, Lau-zana, Terčon, Petelin, Guštin, Hrvatič, F. Škabar, I. Purič. Kras ni uspel v prvem delu tekme pravilno zaustaviti nasprotnike, ki so uspešno izkoristili obrambne napake in so trikrat zadeli v črno. V drugem delu so «rdeče-beli» skušali igrati napadalneje, niso si pa ustvarili ugodnih priložnosti. Stella azzurra je pa dobro zaustavila Krasove poizkuse in v protinapadih je bila še dvakrat uspešna. O. G. NARAŠČAJNIKI Primorec — San Sergio 2:0 PRIMOREC: Krevatin, R. Malalan, Stranščak, Cibic, Farazin, Flo-rean, Kralj, D. Malalan, Škerlavaj, v d.p. Lampa, Mazucca, E. Kralj, M. Kralj, v 20. min. d.p. Vitale. SAN SERGIO: Sbisa, Burolo, Bor-tuzzo, Cirielo, Burolo, Maraspini, Beleli, Lalovič, Scheriani, F. Mu-zina. STRELCI: v 8. min. d.p. Marko Kralj, v 17. min. Mazucca. SODNIK: De Carli. V predzadnjem kolu naraščajni-škega prvenstva je ekipa Primorca slavila svojo tretjo zmago v tem prvenstvu. Že od vsega začetka je bilo videti, da je tokrat Primorec startal na ves izkupiček. Tekmo so začeli Tržačani napadalno, toda tre-benska obramba je bila vedno na mestu. Nasprotno pa so Trebenci s hitrimi protinapadi večkrat ogrožali Sbisajeva vrata. V 15. minuti je David Malalan v protinapadu zapra-^ vil izredno priložnost za zadetek. V drugem delu srečanja je Primorec ostreje pritisnil na tržaška vrata. V 8. minuti je Marko Kralj preigral tri nasprotnike in z močnim strelom premagal tržaškega vratarja. Čez deset minut pa je Mazucca v protinapadu rezultat podvojil. Za th zmago je treba pohvaliti celotno ekipo Primorca, toda največ zaslug ima Edvin Kralj, ki je od lično vodil igro svoje ekipe Cibic Breg — Roianese 1:3 (1:2) BREG: Smotlak, Mahnič, Kalc, Sancin, Ražem, Labiani, Grizonič, Marino, Kalin, Zonta, Arduini. ROIANESE: Ferfoglia, Coccoluto, Dotti, Gnesda, Soucchi, Panizzut, Saina, Montisci, Tominich, Catalan, Costanza. STRELCI: v p.p. Catalan in Kalin in Soucchi (11-metrovka), v d.p. Tominich. Brežanom ni uspelo osvojiti niti točke v tekmi s sicer skromnim Roianesejem. Uvodne poteze so se odvijale predvsem na sredini igrišča in napadi so se redno izmenjavali sedaj od ene sedaj od druge strani. Gostje so prvi povedli s strelom Catalana od daleč, pri katerem je bil vratar Smotlak nepripravljen. Nekoliko kasneje pa je Brežanom uspelo realizirati z lepim prodorom požrtvovalnega Kalina. Pred koncem polčasa je sodnik dosodil Roianese ju nerazumljivo 11-metrovko; z bele pike je uspešno streljal Soucchi. Ni pretekla še prva minuta v 2. polčasu ko so gostje -še tretjič''zatresli Smotlakovo mrežo. Brežani so se seveda pognali v napad, vendar niso več dosegli ničesar. Med posamezniki bi omenili dober nastop Kalina, Zonte in Ražma, ki so v nekaterih Skupnih potezah prikazali kakovosten nogomet. ' Jolo Podgora - Juventina 1:2 (0:2) JUVENTINA: Rusjan, Makuc, Markočič, Marcolina, Mervič, Devetak, Petarin (Stellato), Lepore (Pogliaro), Leban, Marvin, Predan. STRELCA: Predan in Petarin za goste. V nedeljski tekmi proti ekipi Pod-gore so naraščajniki Juventine v gosteh zasluženo zmagali in odnesli dve dragoceni točki. Po začetnem žvižgu so domačini začeli napadati, a Juventina je postopoma prevzela vajeti igre v svoje roke in nadigrala Podgorce, štandreška enajsterica se je izkazala v napadu s Predanom in Petarinom (oba sta namreč strelca nedeljskih zadetkov) in je skozi vso tekmo dobro igrala na sredini igrišča ter v obrambi. Domačinom je uspelo v drugem polčasu zmanjšati rezult na 1:2, a do remija ni prišlo. Juventina ostaja po nedeljski zmagi še vedno prva na lestvici. Do konca prvenstva preostajata« samo dve tekmi in Štandrežci imajo veliko možnost za končno zmago. P. D. NAJMLAJŠI Primorje — Inter SS 0:2 (0:1) PRIMORJE: Bukavec, Tafuro, 0-livetti, E. Fonda, Suz, Candotti, Brizzi, Huez, Košuta, D. Fonda, Perko. Na domačih tleh so »rdeče-rume-ni» ponovno izgubili proti tržaški e-kipi Inter SS- Zmaga gostov je predvsem zaslužena, če omenimo dejstvo, da so Tržačani zaigrali mnogo odločneje od domačinov, ki so bili preveč taktični in niso znali organizirati svoje igre, predvsem na sredini igrišča. Poznala se jim je utrujenost, saj s<. Prosečani igrali tudi v soboto proti Supercaffčju. Gostje so torej prišli do zmage Lrez večjih težav. V prvem polčasu so vodili z golom prednosti,-v nadaljevanju pa so še podvojili svojo prednost in jo obdržali do konca tekme. H. V. Domlo — Breg 2:2 BREG: Scheriani, Albertini, Grison, Savron' Pavletič, Zonta, Rapo-tec, Coretti, Smotlak, Bandi, Kofol, 13 Poniž. DOMIO: Buna, Ciacchi, Zampa-ro, Male, Pentasuglia, Tritta, Ba-ruzza, Cacich, Maran, Tritta, De Paolo. STRELCI: v 4. min. Maran, v 16. min. Cacich, v 27. min. Rapotec, v 37 min. Kofol. Mali derbi med sosedi se je zaključi' z remijem, ki je v bistvu pravičen, čeprav je Domio pokazal bolj urejeno igro kot Breg. Ves pr- vi polčas je bil izključna domena «zelenih», ki so v tem delu igre dosegli oba zadetka in zapravili tudi vsaj še enkrat toliko izrednih priložnosti. Tako prvi gol »zelenih*, kakor tudi prvi gol »plavih*, sta padla zaradi napake vratarjev in po zaslugi prisebnih napadalcev (v tem primeru Marana in Rapotca), ki sta znala izkoristiti ugodno priložnost. V drugem polčasu je bila igra bolj uravnovešena, z bahlo prednostjo »plavih*, ki so dosti bolj učinkovito zaustavljali nasprotnikove napade. Vsekakor je bila povezava »plavih* na sredini igrišča preslaba, ker so zveze premalo krile nasprotno sredino igrišča. Bregova sredina igrišča je bila vedno preveč pomaknjena v napad 'in je dopuščala nasprotniku preveč prostosti. Breg je dolgo iskal izenačenje, ki je prišlo po lepem strelu iz kota, ko je Kofol poslal žogo z glavo neubranlji vo na dno mreže. Jolo Primorje — Op. Supercafffe 1:2 (1:2) PRIMORJE: Bukavec, Tafuro, 0-livetti, E. Fonda, Šuz, Candotti, Brizzi, Huez, Košuta, D) Fonda, Perko. STRELEC: za Primorje - Candotti iz 11-metrovke. Najmlajši predstavniki Primorja so morali proti solidni ekipi Opici-na Supercaffe zapustiti igrišče poražena. tekma se je v bistvu zaključila že v prvem polčasu. Čeprav ie ekipa z Oočin zaigrala nekoliko bolje od »rdeče-rumenih* moramo o-menati, da Prosečani' niso zaslužili poraza, predvsem, ker so pokazali veliko borbenost in požrtvovalnost. Prvi so prišli v vodstvo Openci, ki so kmalu nato podvojili. Za Primorje je znižal rezultat (proti koncu prvega polčasa) Candotti, iz očitne 11-metrovke. V nadaljevanju so Prosečani imeli pobudo, toda napadalna vrsta Primorja je popolnoma odpovedala. H. V. reda je bil spopad med Sokolom in Kontovelom, ki je poskrbel za pravcato senzacijo. Prvi set je potekal v znamenju popolne premoči Sokola, ki je zagospodaril na igrišču in po izdatnem vodstvu s 13:2 pustil gostje na petici. Monolog nabrežin-skih odbojkaric se je nadaljeval tudi v drugem nizu do vodstva 6:0, nakar je na igrišču prišlo do nepričakovanega in neverjetnega preobrata. Kontovelke so po vstopu na i-grišče trenerke Vodopivčeve uredile svoje vrste in zaigrale bolj samozavestno ter učinkovito, domačinke pa so (najbrž zaradi prelahke zmage v prvem nizu in podcenjevanja nasprotnic) vidno popustile. Tako je Kontovel povsem zasluženo nadigral svoje nasprotnice, ki niso mogle verjeti tolikšnemu preobratu v igri in so nemočne prepustile niz. V odločilnem setu so se Sokolove igralke sicer zbrale in po enakovredni igri tudi povedle z 11:7, vendar so Norči in tovarišice zbrale še svoje poslednje moči, spretno nizale točko za točko in slavile zasluženo zmago. Kontovelova ekipa se je izkazala predvsem kot celota, še posebej pa velja pohvaliti Denis Danieli in Jano Ban, ki sta vselej tolkli s srednjega položaja in sta bili za nasprotno obrambo res nerešljiva Uganka. Kontovel — Bor B 2:0 (15:2, 15:4) Kontovelke so zaigrale z velikim elanom in so si priigrale izdatno PD »BRIŠKI GRIČ. ŠTEVER.MN priredi PLANINSK0-0RIENT ACIJSKI POHOD PD »Briški grič. prireja nočni planinsko orientacijski pohod v sklopu prvomajskih praznovanj, v soboto, 3». aprila 1977. PRAVILNIK 1. Zbirališče bo na Dvoru (šte-verjan) Ul. Castello 5, ob 19.30. Po 20.00 ne bodo sprejemali več prijav. 2. Ekipe smejo bili moške, ženske ali mešane, s 3 do 5 tekmovalci. 3. Vsako društvo sme poslati največ 4 ekipe. 4. Ekipe bodo razdeljene v 2 kategoriji: do 15 leta in od 15 leta dalje. 5. Ekipe, ki bodo kakorkoli ovirale potek tekmovanja alt kvarile razne znake ip napotke, bodo izključene. Prav tako bodo izključene ekipe, ki se ne bodo Javile na kontrolah. t. Zaradi značilnosti* tekmovanja se priporoča dobra obutev in izletniška oprema. 7. Vsa ostala navodila dobijo e-kipe pred startom. 8. Prireditelj ne odgovarja za morebitne poškodbe posameznikov alt ekip med tekmovanjem. 9. Ekipe naj se vpišejo na sedežu SPD v Gorici, Ul. Malta 2 — tel. 24-95, najkasneje do 28. aprila. Vpisnina znaša 1.000 lir na ekipo. 10. Prireditelj sl pridržuje pravico, da spremeni ta pravilnik po svoji nvidenosti. ODBOR prednost v točkah, tako da ni bila njihova zmaga nikoli v dvomu. Sokol — Breg A 2:0 (15:9, 15:3) Brežanke so razočarale na celi črti in Sokol je imel dokaj lahko nalogo, da je pospravil obe točki in tako hranil še trohico upanja na končno zmago. Kontovel — Breg A 2:0 (15:8, 15:7) Teoretično bi Kontovel s porazom proti Bregu lahko še izgubil prvo mesto, kar se pa na igrišču ni pripetilo, saj je Kontovel spet zablestel v vsej svoji Juči in je zasluženo odpravil Brežanke, ki so stopile na igrišče brez volje in borbenosti. Sokol — Bor B 2:0 (15:3, 15:12) V zadnji tekmi sporeda je slavil Sokol, ki je v drugem setu dopustil prizadevnim borovkam, da so se malce razigrale in pokazale vse svoje znanje. Postave: BOR B: Kalc, Zupančič, Siega, Baša, Zoch, Maver, Vigini. Gerdol, Pertot, Nacinovi, Orel in Starc, BREG A: Korošec. D. in M. Kofol, Žerjal, Kocijančič, Olenik, Pra-sel, Premolin. KONTOVEL: Vodopivec. Albi, Ban, Černjava, D. in M. Danieli, Rupel, Štoka, Cibic in Franc hi. SOKOL: Škerk, Legiša, Kralj, Volan', Capolicchio, Kostnapfel, Lozar in Pertot SODNIKI: Fulizio, Jacolino in Marcon. KONČNA LESTVICA 1. Kontovel 3 0 6 1 6 2. Sokol * 2 15 2 4 3. Breg A 1 2 2 4 2 4. Bor B 0 3 0 6 0 Končno naj še omenimo, da so se po drogi tegmi igralke vseh ekip, spremi,tevalci in sodniki udeležili proslave na nabrežinskem trgu in se tako poklonili spominu žrtev na-cifašizma. Drevi začnejo moške tekme Drevi ob 20. uri bodo na stadionu «1. maj* odigrali prve tri tekme, veljavne za izločilni del meškega odbojkarskega »Turnirja prijateljstva*. Na sporedu so sledeče tekme: Bor — Dom Dom — Kras. Kras — Bor Prihodnjo sredo bodo odigrali še preostali tekmi, dve prvouvrščeni šesterki na končni lestvici pa si bosta pridobili pravico do nastopa na finalnem delu, in sicer 15. maja v Dolini. *'i1 — bs — NOGOMET LONDON, 26. - Jutri se v Angliji prične anglo - italijanski nogometni turnir za polprofesionalne ekipe. Nastopa 12 moštev, po 6 iz vsake države. Italijo zastopajo: Parma, Te-ramo, Cremonese, Lecco, Bari in Turris. Trener italijanske košarkarske reprezentance Giancarlo Primo je sklical 36 najboljših košarkarjev na skupne priprave, ki bodo v Parmi od 13. do 15. maja. Med temi je tudi mladi goriški Slovenec Jordan Marušič, ki letos nastopa za ekipo Pin-t: Ir,ox iz Brescie. HOKEJ NA LEDU DUNAJ, 26. - V 4. kolu SP v hokeju na lčdu, je ČSSR igrala neodločeno s Kanado 3:3. iiiiiiniiiiiiiiiiniiiifiMiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiui NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI NA GORIŠKEM Zadnja priložnost Juventine za napredovanje zapravljena V 3. AL $ta bili na Goriškem obe slovenski enajsterici premagani Juventina - Natisone 0:0 JUVENTINA: Plesničar, Tomažič, Marson, E. Tabaj, Mikluš, Loren-zon, Montico, Russo (Čevdek), Marvin, Zin, Gomišček. NATISONE: Pettarin. Sfiligoi, Miani, Buttazzoni, D'Odorico, Zamo, Filippo, Santin, Appollonio (Domini), Chiappo, Pizzutti. SODNIK: Tonutti iz San Vito di Fagagna. Z remijem na domačih tleh proti Natisonu so štandrežci zapravili poslednjo priložnost, da bi lahko računali na prvo mesto lestvice in s tem na prestop v višjo ligo. Točki, ki ločujeta štandrežce od vodeče Torriane sta sedaj dve in težko je upati, da bodo igralci iz Gradišča v dveh tekmah, ki še ostajata do konca prvenstva, izgubili svojo prednost. V nedeljo srno bili priča izrazito slabi igri obeh ekip. Taktiko, ki so jo izbrali gostje, lahko tudi razumemo, saj je bil njihov cilj neporaženi zapustiti igrišče. Ne razumemo pa, kako je Juventina zaigrala tako slabo, čeprav je imela pred sabo poprečnega nasprotnika. Dejstvo je, da skozi vso srečanje nismo bili priča nobeni zanimivi akciji, tako da sta ostala vratarja skoraj brez dela. Štandrežci bi lahko prišli v vodstvo v začetku drugega polčasa, ko so izvedli nekaj nevarnih akcij. Vedno pa je nasprotna obramba dobro zaustavila štandreške napadalce že pred kazenskim prostorom. Brez dvoma se v tem sklepnem delu prvenstva občuti odsotnost Urasa, ki je bil pravi trn v peti sleherni o-brambi. Juventini sedaj ostaja še ena možnost za napredovanje in sicer dodatni del prvenstva, katerega naj bi se udeležile drugouvrščene ekipe v 2. amaterski ligi. Sagrado - Mariano 1:2 Audax - Lucinico 1:1 Isonzo - Moraro 1:1 Aiello - Zuglianese 1:1 Itala - Dolegnano 1:1 Villanova - Torriana 0:3 Mar-Ter - Villesse 2:1 Juventina - Natisone 0:0 LESTVICA Torriana 36, Juventina 34, Itala 33, Sagrado 32, Villesse, Isonzo, Ma-riano 30, Morano 29, Mar-Ter, Natisone 28, Dolegnano, iLucinico 27, Au-dax 26, Aiello 25, Villanova 21, Zu-glianese 13. PARI PRIHODNJEGA (PREDZADNJEGA) KOLA Villesse - Sagrado, Mariano - Au-dax, Mar-Ter - Itala, Moraro . Zu-glianese, Torriana - Isonzo, Luci-nico . Juventina, Dolegnano - Villa-nova, Natisone - Aiello. Azzurra - Mladost 2:0 (1:0) AZZURRA: Blasizza, Roldo, Con-cilio, Gomišček, Ledri, Rupli, Peli-zon, Federici, Collenz, Lo Presti, Valdissera. MLADOST: M. Ferletič, Faccio, Cotič, Barbana, Gergolet, Dužman, K. Ferfolja, Pivec (E. Ferfolja). G. Ferfolja. Pahor, A. Ferletič. STRELCA: Rupil v 5. min. p.p.: Pelizon v 35. min. d.p. Po šestih zaporednih pozitivnih tekmah je doberdobska Mladost klonila v Gorici, proti Azzurri. Povedati pa je treba da so Kraševci igrali z okrnjeno postavo, tako da je z ekipo moral igrati tudi trener Pivec,. Domačini so do gola prišli že v prvih minutah z Rupilom, ki je streljal s sredine igrišča: visoka žoga je umaknila vso obrambo in nazadnje še vratarja Ferletiča. Po zadetku se je igra odvijala pretežno na sredini igrišča. Gostje so odločenje zaigrali v drugem polčasu. Azzurra pa je njihov« napade venomer dobro odbijala in ob sklenitvi srečanja podvojila s Pelizonom. Ladi Gergolet Sovodnje - Brazzanese 1:2 NOGOMET Nogometno tekmo Juventuc — Napoti, ki bi morali odigrati 1. maja. so zaradi mednarodnih, obveznosti torinskega kluba anticipirali na soboto 30. aprila s pričetkom ob 16.15. Danes bodo odigrali dve prijateljski nogometni tekmi in sicer: V Ceseni: Cesena — Rijeka V Genovi: Genoa — Chamomore* Odesa Uredništvo, uprava, oglasni oddelak, TRST, Ul. Montacchi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 . 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din Poifnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS . 61000 LJubljan* GradiSče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (Širina 1 stolpec, viSina 43 mm) ob d** lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm vISin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. OgLsi za tržaško ij* goričko pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drug1" pokrajin Italije pri SPI. Stran 6 27. aprila 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiaka I ZTT (Trst član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG PROCES ZARADI POKOLA V KMEČKI BANKI NA TRGU FONTANA Giannettini je postal agent obveščevalne službe SID čeprav ga je Viminal imel za sumljivega človeka Presenetljivo dejstvo prišlo na dan pri pregledovanju personalnih kartotečnih obrazcev notranjega ministrstva - Slednje je l. 1961 odredilo posebno nadzorstvo nad delovanjem časnikarja CATANZAKO. 26. - V zaupni okrožnici je 26. septembra 1961. leta notranje ministrstvo naročilo vsem italijanskim kvesturam, naj zelo pozorno nadzorujejo Gnida Giannettinija, ki je bil tedaj še navaden časnikar, ker da gre «za o-sebo, ki je osumljena protidegolistič-nega delovanja v Italiji in podpiranja pripadnikov OAS*. Kljub tej okrožnici je Giannettini nekaj let pozneje s posredovanjem glavnega štaba oboroženih sil postal agent obveščevalne službe, postal je sodelavec revije »Rivista militare», u-radnega glasila glavnega štaba, in aekega karabinjerskega glasila, spremljal je načelnika štaba gen. Alojo na orožne vaje, potoval v tujino kot uradni predstavnik. In vse to, medtem ko je bil pod posebnim nadzorstvom. Presenetljivo dejstvo je pnšlo na dan v začetku današnje obravnave zaradi pokola na Trgu Fontana, ko je predsednik dr. Scuteri začel listati po zajetnem svežnju gradiva, ki ga je sodnemu zboru poslalo notranje ministrstvo. Gre za zbirko tako imenovanih »formularjev Z», obrazcev, ki jih pripravljajo kvesture in s katerimi obveščajo ministrstvo o premikih ljudi pod posebnim nadzorstvom in ki so nato shranjeni v personalni kartoteki. Te kartotečne obrazce je prvi zahteval Valpredov zagovor- nik odv. Calvi samo glede Giannettinija. V odgovor je Fredov branilec zahteval podobno gradivo o delovanju anarhističnih obtožencev. Sodni zbor je salomonsko zahteval kartotečne obrazce za vse glavne obtožence treh preiskav. Zajetni sveženj, ki ga .je danes izročilo notranje ministrstvo vsebuje kopico podatkov, ki jih bo treba pozorno proučili, da se izsledijo morebitni dokazi, skratka gre za vrsto neurejenih ploščic, s katerimi pa bo najbrž mogoče sestaviti dokaj jasen mozaik, ki bo vplival na sodno obravnavo. Ob prvem bežnem pregledu gradiva, kaže, da ni nobenega zanimivega podatka o premikih anarhistične skupine med 9. in 15. decembrom 1969, medtem ko je bil Giannettini pod nadzorstvom tako zaradi svojega delovanja v korist OAS. kot zaradi članstva v skupini »avanguarejia nazionale*. Iz kartotečnih obrazcev izhaja nadalje, da je bil bivši «agent Z* v Padovi 25. marca in 27. aprila 1969, se pravi nekaj dni pred znanim sestankom, na katerem so pripravili operativni načrt za bombne atentate, ter nekaj dni po prvih atentatih 25. aprila na milanskem velesejmu. Prav tako je zanimiva u-gotovitev, da vsi največji obtoženci fašistične skupine so prej ali slej prišli v Padovo. MESEC JUGOSLOVANSKE KULTURE V RIMU Poglobiti spoznavanje med Italijo in SFRJ Zanimiva okrogla miza na temo «Samo-upravijanje in jugoslovanska kultura» RIM, 26. — »Poglobiti medsebojno poznanje je naloga, ki jo moramo izpolnili in ki je vse večjega pomena po ratifikaciji osimskih sporazumov*: to je cilj, ki so si ga zastavili organizatorji »meseca kulture1 v SFR Jugoslaviji*, to je obveza, ki so jo potrdili številni italijanski in jugoslovanski politiki in kulturni delavci med okroglo mizo na temo »Samoupravljanje in jugoslovanska kultura*. Brez dvoma lahko trdimo, da so bili prvi dnevi predvajanja jugoslovanskih filmov in današnja okrogla miza. pomemben korak naprej na tej poti.. že od • vsega začetka, od prvih besed Guerrierija, ki je vodil okroglo mizo, je bilo jasno, da ni nevarnosti zgolj formalnega soočenja, ki bi se izčrpalo v mlačnem diplo-matizmu. »Samoupravljanje je tudi italijanski problem: o tem vprašanju se govori v šoli in na univerzi, v zvezi z vprašanjem zdravstva in splava, v nekaterih, sicer redkih, gledaliških skupinah in mestnih četrtih pa je samoupravljanje tudi stvarnost,* je Guerrieri poudaril v uvodni besedi. Razprava se je začela z referati o Izkušnjah jugoslovanskih delavcev v samoupravljanju, o odnosu med delom in kulturo, ki so jih pripravili jugoslovanski politični in kulturni predstavniki. Kapitalizem ločuje ročno in produktivno delo od intelektualnega: naloga socialistov je premostiti to umetno ločitev, odpraviti kulturo, ki je zgolj hrana elite in rodilnega razreda ter ustvariti rj' hodnjih dveh dneh utegnili ustavi’ ti ogromen curek petroleja in bi* ta, ki grozi povzročiti pravo ekološko katastrofo v Severnem Off rju. Norveški minister za industr*1 jo Bjartmar Gjerde je o tem P°j ročal v parlamentu in naved®* mnenje obeh ameriških izvedencev, ki sta po dveh dneh jalovin poskusov končno stopila na vrtal’ no platformo »Bravo« ter prouči’ ia položaj. Vse bo sedaj odvisna cd vremena: doslej so bili valo®1 visoki do sedem metrov, piha! P® je tudi dokaj močan veter. Pop®*' dne so se vremenske razmere -P0, slabšale*, tako da so vsa prizade vanja, da bi ustavili petrolej,’ *® uhaja iz pokvarjenega ventila, danes opusteli. Zanimivo pa je del’ stvo, da so se vremenske razmer® v bistvu izboljšale, ker je vet®f prenehal: to pa je prizadevanj® izvedencev otežkočilo ker se je lia“ platformo nabral gost oblak patre lejskega plina, kar je zelo po''®' č-alo nevarnost katastrofalne ekspl®’ »rije. Oba ameriška izvedenca ®*5 morala na vrat ina nos zapil3*®, platformo, ne da bi imela niti “ sa pustiti na njej material, ki P® bosta potrebovala, ko bosta skte šala zmanjšati luknjo, iz kaiei* vre petrolej. Poleg ogromne ekološke škod* ki jo utegne povzročiti uhajanj® petroleja, gre v milijarde tudi m®[ terialna škoda. Ker uhaja i/. pokv*’ rjenega ventila 4.000 ton petrolej® vsakih 24 ur. je doslej vredno5* petroleja, ki se je izlil v mori®' presegla 11 milijard lir. Del *® zgube bremeni tudi italijansko oj" kavno podjetje AGIP (skupina ENI/’ kj sodeluje s 13,4 odst. finančn1® sredstev pri mednarodni dru:b'j ki je lastnica petrolejskega P0*-1* « Ekofisk* skoraj na sredi Sev®1" nega morja (360 km od Velik® Britanije, 300 od Danske, 280 Norveške, 390 od Nizozemske 10 450 km od Zahodne Nemčije). Kaže vsekakor, da ogromni P® trolejski madež, ki je nastal površini Severnega morja in meri več kot 300 kvadratnih metrov, le ne bo dosegel škots® obale. Tudi veter, ki je pihal sedaj, je pripomogel k temu. se je madež razdelil v več m: ših, kar bo omogočilo, da bodo segli z mehaničnimi sredstvi. ™ mijska sredstva, ki razkrajajo n to, so namreč izredno škodljiva di za živalstvo. Okvara na vrtalni platformi «• vo» je močno prizadela tudi znte londonsko zavarovalno drti® «Lloyds*, pri kateri je »Bravo*, varovana. Če je škoda na mi neomembna, pa je zelo vi 50*3 vrednost zgubljenega petroleja 7 pa cena operaciji za odpravo e*1 Ameriški znanstveniki eksperimentalno dokazali obstoj «quarkov»? WASHINGTON, 26. - Trije ra/l' skovale! univerze v Slanford® (Kalifornija) so naredili velik rak naprej na poti eksperimentu*' ne potrditve * obstoja «quarkov»j snbjedrsklh delcev, ki naj bi •>»* dejanska opeka atomov. Odkar i® Nobelov nagrajenec prof. Mnrrtf Geli Mann leta 1926 teoretsko ®* noval domnevo o obstoju tega <*®h ca se je začel lov za njim, vrij' dar doslej ni še nobenemu ra**' skovalcu uspelo eksperimentah1®-. potrditi teoretskih izsledkov. Kaže. vest pa še ni urad#*| ker bodo o poskusu treh ain®*1 škili znanstvenikov razpravljali ** kongresu združenja ameriških jj* zlkov, da so raziskovalci izn>** sK“ d®*®' reč imeli protone in nevtrone liaj z elektroni, fotoni in «mu» za osnovne sestavine * .| tnov, medtem ko naj bi po t®'" . «